H^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^BIi~ l j£&aFf$tMmmW^mMfMSimmmmWKRmwmmmW a________f^^ " fr .^M^Smmmm^Šluu.l>,'ISaS^-

!^^^^^H^^^^^^^^^^^^^^^^^^^HH^^HSiB--hM--iC------W _________■& r«^^B§ !', _________mS?I^______________>3^_________________9K__vlisi <_25?£_i_il___________Kl________________BK^*

' M' lil H ■ 1 \ V ( / Ptj? ' i . j 1 1 1 1 \ 1 J J \\ * V i iWfr .ji j Ji I I I 1 I II i 11 - ■ ■ \ \ \ \ \ 13/0^ ■_£ _* r=%l RbIlL \\ M ' II (l V \ "l \ 'Mm\M IHl m

\ Yt \ j \^jBM_^__^m^^^^^^^KK^^^^^KK^^^^^^^^^^^^^^^^^^^S^'

— *~ — " ~d^-_-_-_-----------------------------------------------------BB^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^»^

-_^-'-^^__^------~^~~^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^K'^

1^n_-_-_-----F^---P--B-**- -__________________________Pw~ J^^^^^I^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H^B _̂._-aPH^-_-_§^K-X <J^________________________________________________________________________________________________________________ #O

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Reporter 19.09.2016 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 24.000

Stran: 66

Površina: 2.540 cm2 1 / 6

MANCA IZMAJLOVA IN BENJAMIN IZMAJLOVglasbenika

Najino delojepotrdilapublika

ELVIRA MIŠE MIKLAVČIČ foto: PRIMOŽ LAVRE IN SAŠO RADEJelvira.mise@reporter.si

Mezzosopranistka Marica Izmajlova in violinist,komponist in glasbeni producent Benjamin Izmajlovsta po osmih letih pripravila nov glasbeni projektPesmi mojih krajev/Songs of My Home. Tokrat smose v dvojnem intervjuju pogovarjali z obema; o glasbi,domovini, izkušnji s tujino in še marsičem.

Nedavno je izšel vaš novi projekt s po-menljivim naslovom Pesmi mojih kra-jev. Je bil eden od razlogov za nje-gov nastanek tudi 25-letnica sloven-ske države?MANCA: Ta album je v najinih glavah na-stajal dlje časa, na koncu pa nama jeuspelo, da je izšel ravno ob 25-letnici slo-venske države. Album predstavlja pe-smi, ki imajo globlji pomen za slovenskinarod. Nekatere od njih so že skoraj po-zabljene, druge vedno zvenijo podobno.Zdaj sva jih dala v nove orkestrske pri-redbe in jih poklonila Sloveniji ob njeni25-letnici.BENJAMIN: Naloga glasbenika umetnikaje, da opazuje družbo, doživlja svoje oko-lje, narod in tako skuša v svoje delo vklju-čit te vsebine, pokazati smer. Glasbenikposkuša skozi glasbo in umetnost pouda-riti stvari, ki so pomembne. Midva zmerajposkušava poiskati globlji pomen tega,kar ustvarjava. Ustvariti zgodbo in idejo.

O Manci smo lahko večkrat prebrali,da poje v 20 jezikih, toda oba se v va-jinih projektih vedno znova vračata kslovenščini. Tako je bilo s serijo 100srčnih koncertov, sedaj z albumomPesmi mojih krajev.MANCA: Nedavno sem preštela in ugotovi-la, da sedaj pojem že v 25 jezikih, (smeh)Slovenščina za petje ni zelo hvaležen je-zik. Je izpoveden, ne poje pa tako kot npr.italijanščina. Ampak to je jezik moje du-še, mojega doma, mojih staršev, predni-kov. Izjemno pomembno se mi zdi vednogojiti in poudarjati, kar sem po rodu inkoreninah. Za vsakega Slovenca bi to mo-ral biti najlepši jezik na svetu. Druge je-zike se naučiš, to je lahko tudi neke vrstehobi proti alzheimerjevi bolezni. Meni jefonetika tujih jezikov zelo blizu in mi od-pira nove svetove. Zelo dobro poznamangleščino, ker sem v Londonu študira-la muzikal in igro in sem se morala jezi-ka naučiti do potankosti. Kasneje se je ne-O

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Reporter 19.09.2016 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 24.000

Stran: 66

Površina: 2.540 cm2 2 / 6

pričakovano pojavila ruščina, katere semse naučila kar pozno v svojem življenju.Ruščina je nepopisno lep in bogat jezik.Za vsako eno našo besedo imajo oni tri.Ob petju mi tako lahko odpira še globljačustva in v njej se počutim doma.BENJAMIN: Slovenski jezik, tisti arhai-čen, je prav tako imel podobne besede, ase jih žal ne uporablja več. Z leti smo zelopoenostavili svoj jezik.

Veliko kritik na račun jezika lahko sli-šimo tudi glede besedil v slovenskiglasbi, češ da postajajo vedno boljplehka. Kako glasbeniki v tem smi-slu občutite besedila nekaterih slo-venskih zimzelenih melodij, kakršnaje recimo Lastovka, ki jo najdemo tudina vašem novem albumu?MANCA: Čas se je spremenil. Takšnih be-sedil, kot so bila v šestdesetih ali sedem-desetih, danes ne bi več sprejeli. Tudi go-spa Elza Budau mi je rekla, da bi težkonapisala besedilo za današnji čas. Vendarse lepa in ganjiva besedila še vedno piše-jo, zlasti v stranskih žanrih in pri določe-nih kantavtorjih. Enostavna in banalna jepostala predvsem t. i. popularna glasba.BENJAMIN: Mislim, da je pri tem po-membno poudariti, da se je ločnica medpopularno glasbo, ki je tudi umetnost,in glasbo, ki je izključno zabavne nara-ve, nekoliko zabrisala. Danes žal večinaglasbo dojema le kot razvedrilo, brez glo-bljih čustev.

V projektu Pesmi mojih krajev gre zapesmi, ki jih večinoma vsi že pozna-mo, a nekatere od njih kljub temu neslišimo pogosto. Kako to, da sta seodločila za tak nabor pesmi?MANCA: Res je, gre za pesmi, ki jih po-znamo iz otroštva ali so jih peli v pev-skih zborih, v šolah ... Pojejo jih tudi za-sedbe, kot je Slovenski oktet, in naši šte-vilni zbori. Te pesmi seveda živijo, a nji-hovo življenje dostikrat ni pod žarometi.Midva sva želela ponovno spomniti nanjein jim povrniti širši ugled, ki jim pripada.Ob njih naj se Slovenci spomnijo svojegaotroštva, pesmi, ki so jim jih pele mamein babice - svojih korenin.

Album poklanjata vajinima hčerkama.Lahko v tem iščemo globlji pomen?BENJAMIN: Odkar imam otroke, sta zameprav hčerki moj najmočnejši kompas v ži-vljenju. Če ne bi bilo njiju, tudi tega albu-ma ne bi bilo ali pa bi bil precej drugačen.

MANCA: Z leti se v človeku porajajo žebolj filozofska vprašanja o tem, kaj bošpustil za seboj. Časi se spreminjajo. Niveč tako, kot je bilo nekoč, ko je družinazvečer trla orehe in prepevala ljudske pe-smi. Zdaj so zvečer vsak pri svojem tele-fonu, na facebooku. Že najini otroci ima-jo drugačno življenje, kot sva ga imelamidva. Zato sva hotela te pesmi posne-ti in jih podariti najinima hčerkama. Tudiko jima pojem uspavanke, pogosto izbe-rem prav stare ljudske pesmi. S tem albu-mom sva se jima hotela tudi nekoliko od-dolžiti. Velikokrat sva zaradi dela odso-tna, zato sva želela, da imata otipljiv ra-zlog, zakaj naju kdaj ni bilo. Hotela sva,da se zavedata, kdo sta. Predvsem pa svaizjemno vesela, ker so jima pesmi všeč injih z veseljem poslušata.

Imate kar precej izkušenj z življenjemv tujini. Je zato zavedanje, kdo si inod kod prihajaš, pomembno?MANCA: Mene sta domače okolje in tuji-na oblikovala zelo kontrastno. Doma sem zvasi, v otroštvu skoraj nisem videla mesta.Vse je bilo preprosto in mirno - narava,prijatelji na dvorišču, toplo zavetje babi-ce. Potem sem šla na študij v London in čeznekaj let še v Moskvo. Ampak ta velika me-sta so se mi vedno zdela samoumevna indomača. Nikoli se nisem počutila izgublje-no v njih. Ko sem šla v London, sem bila šezelo mlada in je bilo precej težkih trenut-kov. Predvsem zato, ker je bil študij zahte-ven in za nas v devetdesetih vse noro dra-go. Z nikomer nisem govorila slovensko,razen s starši po telefonu. Ves prosti čassem delala v trgovini z oblačili. Poleg štu-dija nisem imela kaj dosti zasebnega življe-nja, Londona nisem res doživela oziromase vanj vživela. V Moskvi je bilo drugače.Tja sem šla za Benjaminom. Presenetila meje izjemna in odprta narava ruskih ljudi,Moskovčanov, ki so naju tako lepo sprejeli.V zelo kratkem času sva dobila veliko prija-teljev, pa tudi utrip mesta se nama je za ve-dno vtisnil v srce. Moskva je čisto prepoje-na s kulturo. To je še iz časov, ko ni bilo ni-česar, vse, kar se je ljudem dogajalo, so bileknjige, razstave, gledališča in koncerti.

Kakšna je bila ta izkušnja z Moskvo zavas, gospod Izmajlov, je na to bistvenovplivalo dejstvo, da imate ruske korenine?BENJAMIN: Res je, moj dedek po očeto-vi strani je bil Rus. Bežali so med oktobr-sko revolucijo in pristali na Bledu, kjer seje kasneje rodil moj oče. Vsekakor je za-

nimivo, ko prideš tja in imaš ruski prii-mek, ki ga vsi poznajo. Eden največjihparkov v Evropi se tako imenuje. Gre zaIzmajlovo, predel Moskve. Seveda ti takojrečejo, da si njihov, pa tudi če ne znaš nitibesedice rusko. Tamkajšnja violinska šo-la je med najboljšimi na svetu. Ta kultur-ni aspekt je bil zame zelo močan. Posebenobčutek je, ko prideš v ustanovo in veš daso v istem razredu nekoč sedeli Prokofjev,Šostakovič. To je imelo name močan vpliv.Od blizu lahko vidiš, kako poteka tamkaj-šnje kulturno dogajanje, da je tamkajšnjikulturni svet večplasten. Ima seveda tudisvoje probleme. Nikjer ni vse pravljica. Sotudi trenja, škandali, škodoželjni ljudje.Vseeno pa prevladuje želja narediti nekajza svojo državo. Ta domovinski aspekt vkulturi je zelo močan.

Kakšen je vpliv oziroma sprejemanjedrugih kultur?BENJAMIN: Zelo razumejo vključevanje inpomembnost vpliva drugih kultur. Rusijaje multinacionalna država, federacija. Žeče pogledaš njihove opere, je v njih čuti-ti velik vpliv različnih narodov. Tudi to mije dalo pečat. Dobil sem vrhunsko izobraz-bo, hkrati zelo poglobljen pogled s pogovo-ri, kaj je lahko umetnost. Tam se veliko lju-di še vedno ukvarja s filozofsko idejo ume-tnosti, kar je pri nas bolj redkost. Zanimivaje tudi radovednost, ki jo premorejo.Umetniški direktor Moskovske filharmoni-je, znani skladatelj Aleksander Čajkovski,je bil denimo zelo navdušen, ko sem mu le-

Ko seje začela druga svetovna vojna in vsa beda, kise je zgrnila na Rusijo in njena pleča, je prvič postalodovoljeno jokati v imenu druge svetovne vojne. Ampakljudje so jokali za desetletja nazaj.

_____■__■.- _^_jUf|ijiK__b_||i____.

---.-----------------■l^^flv <__$*~_ m%_________________________ 0 . -_ ~^* v " '&

* __■_______*..-.-..-------------------L- mmmSr

M

'•'4 ; x

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Reporter 19.09.2016

PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 24.000

Stran: 66

Površina: 2.540 cm2 3 / 6

tos poleti, ko je bil v Sloveniji, dal poslušatnekaj pesmi z novega albuma. Bil je prese-nečen in izjemno navdušen. Slovenska me-todika in tekstovnost ga je zelo zanimala,izrazil je željo, da bi tudi on uglasbil poezi-jo znanih slovenskih pesnikov.MANCA: Benjamin že peto leto skrbi za to,da pripelje v Slovenijo na poletno glas-beno akademijo več kot 50 ljudi. Letos sobili udeleženci iz Rusije, Armenije in ce-lo Vietnama. Tukaj so dva, tri tedne. Vsi,ki pridejo sem, se zaljubijo v Slovenijo.Zaradi naju so kar nekajkrat v Moskovskifilharmoniji zazvenele slovenske pesmi,od Ipavcev pa celo do Gallusa, narodne,Avsenikove ... Po naju so Rusi spoznali žekar precej slovenske glasbe.

Tudi na zadnjem albumu sodelujete zRuskim državnim simfoničnim orke-strom kinematografije. Gre pri tem zaže vpeljano sodelovanje?MANCA: To je eden od treh najbolj znanihfilmskih orkestrov na svetu. Zelo veliko na-ročnikov imajo iz vsega sveta. Prizorišče,kjer smo mi snemali v Moskvi, se imenujeMosfilm in je center ruske filmske industri-je. Imajo izjemno dobre tehnične razme-re za delo. S tem orkestrom sodelujemo žedobrih deset let. Zelo so prijazni do najuin nama gredo na roko. Naše sodelovanjespominja že na pravo družinsko vzdušje.

Znano je, da je Rusija po padcu komu-nizma želela v državo vrniti čim večizgubljene kulturne dediščine, pa tudiumetnikov, ki so jo zapustili. Tudi taj-kuni so finančno omogočili vrnitevkakšnega izjemnega umetniškega de-la. Kako sta vidva v Moskvi občutilaodnos države do kulture in umetnosti?BENJAMIN: Finančna plat je eden od nači-nov, kako se oddolžiti domovini, če si ze-lo bogat. Rad pa bi opozoril tudi na dej-stvo, da veliko Rusov, ki gredo v tujino intam živijo, globoko v sebi pogreša dom.Še pomembnejše kot to, da država to poč-ne, da jih vabi nazaj, je, da tudi oni samiiščejo možnost, kako se vrniti. Všeč jim jev tujini, saj so tam socialne razmere po-nekod boljše. Hkrati jim domovinskost,kulturni in duhovni občutek, da so doma,izjemno veliko pomeni. Ruska duša zelomočno kliče nazaj v Rusijo.

Kako je bilo v tem smislu z vašim ded-kom, se morda spomnite, ali je imeltežave z domotožjem?BENJAMIN: Res da sem bil še zelo maj-hen, toda še vedno se spomnim prababi-ce, pa tudi dedka. Moja prababica je naBledu sezidala dve vili. Najprej prvo, nanjenem mestu je sedaj Poslovna šola Bled,potem še eno, imenovano Encijan, zravenobčine. Toda prišel je informbiro in mar-

sikaj se je spremenilo. Moji so izhajali izaristokratske družine, to je bila še doda-tna oteževalna okoliščina. Mojega dedkaso dali delat v železarno. S tem ni nič na-robe, ampak imel je dve levi roki za to de-lo. Bil je učitelj ruščine, znal je Čehovain Puškina na pamet, v železarni pa bolj-še da ne bi delal. To ga je čisto zlomilo. Nakoncu je bil že povsem otopel. Takšna jebila njegova izkušnja s sistemom. V soci-alizmu ni bilo prav vse slabo, toda notra-nja duhovnost ni bila upoštevana. To seje poznalo. Potem so jim še skorajda vsevzeli oziroma so morali prodati za mini-malno ceno. Država jim je v zameno za vi-lo na Bledu dala dve majčkeni stanova-nji na Reki in v Pulju. Moja babica, ki jebila Slovenka, Štirnova iz Kranja, se je zdedkom preselila v Pulj, prababica pa naReko. Moja prababica sicer ni imela ta-kšnih problemov kot dedek. Imela je svojkrog ljudi, ki so bili potomci Rusov, z nji-mi se je veliko družila.MANCA: Pravili so, da je bila izjemna da-ma. Še zdaj se nama kdaj približa kakšenstarejši človek, ki se je še spomni iz otro-štva. Neka gospa nama je celo zapisa-la vtise o vsej družini, da se ne bi kaj po-zabilo. Prababica je dočakala visoko sta-rost, nikoli ni šla iz hiše, ne da bi bilabrezhibno urejena, z rokavicami, klobuč-kom. Vsi so vedeli zanjo.

Nekaterih stvari, kot je osebno dosto-janstvo, očitno vendarle ne more uni-čiti noben sistem, represija.

Takšnih besedil, kot so bila v šestdesetihali sedemdesetih, danes ne bi več sprejeli.

biografijaMANCA IZMAJLOVA je mezzosopranistka, kije diplomirala iz muzikala in dramske igre vLondonu, v Moskvi pa je študirala operno pe-tje. Poje v več žanrih in kar dvajsetih jezikih,za seboj ima več kot tisoč koncertov po vsemsvetu. Posebno ljubezen čuti do samospeva,ljudskih pesmi in do slovanske glasbe, zlastiruske. Je zmagovalka velikega pevskega tek-movanja v Moskvi, posvečenega V. Solovevu- Sedovu, avtorju znamenitih Podmoskovskihvečerov.BENJAMIN IZMAJLOV je solistični violinist,profesor, dirigent, skladatelj, producent,umetniški vodja festivalov. Diplomiral in magi-striral je na svetovno znanem KonservatonjuČajkovskega v Moskvi, zadnje dve leti pa jekot edini Slovenec v zgodovini postal tudi so-list Moskovske filharmonije S soprogo je pre-jemnik najvišjega priznanja Ruske pravoslav-ne cerkve, to je red Cirila in Metoda, za krepi-tev medkulturnega dialoga. Poleg svoje med-narodne koncertne dejavnosti je znan tu-di kot producenta albumov Slovanska du-ša in Slovensko srce, je ustanovitelj in di-rektor Slovenske poletne glasbene aka-demije Giuseppa Tartinija ter ustanoviteljSlovenskega diplomatskega koncerta.

___^____u_il_£__gi_£--_________________HBl

1 """""" •BBNBBPSP^1|

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Reporter 19.09.2016

PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 24.000

Stran: 66

Površina: 2.540 cm2 4 / 6

BENJAMIN: Tako je. Ampak jaz si upam tr-diti, da gre pri tem za duhovno-kultur-ni pogled na to, kar si. Če veš, kdo si inveš da je bila tvoja družina nekje in jetam naredila veliko dobrega, se tudi za-radi tega počutiš dober človek. Podobnoje s kulturo naroda. Če veš, da je imel ne-ki narod ugledne in pomembne avtor-je, si ponosen, da si del tega. Ta kulturnipogled in vzgoja sta izredno pomembna,ker oblikujeta osebnost človeka in širšoskupino. Iz tega črpaš navdih in pogledna življenje. Mene so zagotovo oblikovalitudi predniki in vedenje o njih.

Med vajinimi zelo odmevnimi prete-klimi dosežki je tudi album Slovanskaduša. Je bil vzgib za njegov nastanekizkušnja z Rusijo?Benjamin: Vsekakor. Ta album se je rodiliz najinega doživetja Rusije. Če ne bi bila vRusiji, ga zagotovo ne bi naredila.MANCA: Z njim sva orala ledino in nare-dila sva ga brez vsake preračunljivosti.Posnela sva ga, ker se nama je zdelo, dabi se Slovani morali bolj zavedati skupnihkorenin in podobnosti med nami. To naslahko krepi. Pretekli sistemi so nas nare-dili malo sklonjene. Nimamo take samo-zavesti, kot jo imajo kakšni drugi zaho-dni narodi. Tudi notranje samozavesti ne.Hotela sva narediti projekt, ki bi združilSlovane in njihovo kulturo. Izkazalo se je,da je šlo za zelo dobro idejo. Za to delo ni-sva bila nikoli subvencionirana. Vednosva bila prisiljena biti na trgu, finanč-no vse nosila na svojih plečih, tudi oseb-na posojila, in bila popolnoma odvisna oduspeha pri publiki. Zame je največja na-grada to, da sva vsa ta leta živela od pu-blike, ki je najino delo potrdila.BENJAMIN: Midva sva, kjer sva, ker publikahodi na koncerte. Pri tem morava nedvo-mno biti previdna, za glasbenika je tudidobro, da pokaže, koliko si upa. Vsi vemo,kaj se hitro proda. Ampak potem se vpra-šaš, zakaj si vse to počel v življenju, študi-ral. Poskušaš narediti nekaj, kar izhaja iztebe in za kar si odgovoren. Pomembno je,

da te publika sprejme, toda pomembno jetudi to, da ohraniš umetniško kvaliteto inintegriteto. S tem so se v preteklosti ubada-li tudi največji skladatelji.

Je Slovanska duša nastala tudi z mi-slijo na rusko publiko?MANCA: Projekt sva sicer predstavi-la v manjših zasedbah po vsej Evropi,največji testi pa so bili dvakrat polnaGallusova dvorana Cankarjevega doma,Sava center v Beogradu in na koncu še

Moskovska filharmonija. Povsod so bilestoječe ovacije, veliko se je pisalo o tem,ljudje so toplo sprejeli projekt. Enako seje pred nekaj dnevi zgodilo v Križankahna koncertu Pesmi mojih krajev.

Vas je kdaj morda skrbelo ob tem, dabi kdo mogoče projekt narobe razu-mel kot nekakšno poudarjanje brat-stva, znanega iz nekdanje države?MANCA: Ne. Jaz mislim, da mora ume-tnik izražati tisto, kar čuti. Ljudje, ki ti ni-so naklonjeni, bodo vsekakor našli nekaj,kar jim ne bo všeč. Nekatere najino delopač moti in bodo vedno našli možnost, daspodkopavajo najino intergiteto in profe-sionalnost. Midva izhajava iz sebe in iz te-ga, za kar misliva, da se bo dotaknilo lju-di, obenem ohranjava čim višjo kvalite-to dela. Ko sva v tujini, opažava, da laž-je predstaviva slovensko kulturo ob bokuslovanske. Večji slovanski narodi imajoštevilne svetovno prepoznavne glasbeneteme, skladatelje. Če jim to pametno pre-mešaš in serviraš, potem lahko izjemnodobro predstaviš tudi slovensko glasbo inskladatelje.BENJAMIN: Kulturno gledano imamoSlovani skupne korenine. V veliki me-ri nas oblikuje tudi jezik, ki ima iste kore-nine, vzorce. To je nekaj, kar nam je sku-pnega in česar se nam ni treba otepati.

Kako vidva vidita oziroma čutita slo-vansko dušo? Je zelo čustvena, kaj jepravzaprav tisti skupni imenovalec?BENJAMIN: To izhaja iz kulture. Kulturopa je do neke mere izoblikoval verski po-gled in obratno. Če vzamemo protestant-ski pogled na življenje, se razlikuje od ka-toliškega. Del Slovanov ima pravoslav-no vero, del katoliško, ampak nedvomnoso nam vsem neke vsebine podzavestnopomembnejše kot preračunljiv pristop kstvari. Čustva so pomembnejša.MANCA: Tematike slovanske duše še nisvaizčrpala do konca. Zaradi različnih vpli-vov imaš tudi različne motivike. Ruski pra-voslavni melos ali njihove narodne teme so

precej drugačne od čeških ali slovenskih,ki imajo germanske vplive. Ali pa Balkan,poln neparnih ritmov iz Turčije in arabskihdržav, ki pa se še vedno mešajo s slovanskomelodiko. Zlasti v baltskih in pribaltskihdržavah so močni vplivi židovske kulture.Zelo raznolika je ta slovanska duša.

Ko govorimo o vplivu različnih kulturna glasbo, ne moremo mimo dejstva,da je Slovenija na prepihu različnihkultur in glasbenih vplivov.

MANCA: Vplivov je izredno veliko.Slovenija je tako majhna, toda pov-sod, kjer mejimo na koga, so drugač-ni vplivi. V Sloveniji imamo glede namajhnost države neverjetno raznolikemelodije.BENJAMIN: Ampak to je lahko zelo ve-lik plus, velika prednost, ki daje zani-mivost in drugačnost. Prej smo omeni-li Ruse, ki v svojih delih znajo upora-biti te različne vplive. Dobri skladate-lji to znajo. Glasba se je od nekdaj širi-

Z leti se v človeku porajajo že bolj filozofska vprašanjao tem, kaj boš pustil za seboj.

_____^________n____i________________f!_^______________B^_______ra •

\^tB_Wt^mmmmVw^^k V * *>________________B__^________________________________^____E BJ BJ B^^^^^^^^^^^H

WWw ' m\\\\\\\\\\m\WWmk M___________■» : iT mW~'"-k BBBBBBBBBBBbE_J '^'^^^^^H

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Reporter 19.09.2016

PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 24.000

Stran: 66

Površina: 2.540 cm2 5 / 6

Se vam zdi, da slovenski glasbenikipremalo izkoriščajo te danosti, da ve-dno iščejo nekaj drugega, kopirajo?BENJAMIN: Večina jih hoče biti po mo-jem mnenju trendovsko priznanih.Podzavestno iščejo uveljavitev predZahodom. In skušajo ga posnemati. To jeta izvorni problem, kulturni problem po-gleda nase, na državo. Seveda lahko ne-kaj vzameš. Če je nekaj dobrega, vzameš,uporabiš idejo, ampak jo hkrati tudi obli-kuješ. Nedavno sem na diplomatskemkoncertu izvajal Štiri slovenske ljudskepesmi Janija Goloba. Tematika je geni-alna in vsebuje različne vplive, od belo-kranjskih do rezijanskih, toda vse sku-paj je narejeno na zelo sodoben sklada-teljski način. To je eno od najbolj izvaja-nih slovenskih akademskih klasičnih delpo svetu. Skladatelj je pri tem vzel samoneke skladateljske ideje, ki so bile popu-larne in dobre, noter pa vpletel sloven-sko motiviko. Zob časa je pokazal, da jeto dobro.MANCA: Kar se tiče popularne glasbe pa jetakoj jasno, da če nekdo kopira nekaj za-hodnega, to že po jezikovni plati na delujev slovenščini. Nekaj, kar v angleščini zve-ni fantastično, zveni v slovenščini čudno.Slovenščina ima drug zven znotraj glasbe-ne produkcije. Zato bi morali bolj iskati la-stno izraznost tudi v popularni glasbi.

Zadnje čase se je veliko govorilo o va-šem nastopu ob nedavnem Putinovemobisku v Sloveniji. Menda vam je poma-hal.MANCA: Zelo sva vesela, da naju je ruskiveleposlanik že pred meseci povabil, da binastopila na tem dogodku. Pesem, ki semjo zapela, se navezuje na drugo svetov-

la, prehajala iz ene v drugo, ni kar nasta-la nekje. Tudi v akademski glasbi je ta-ko. Rusi, od Čajkovskega naprej, so sezgledovali po Evropi, po zahodnem nači-nu komponiranja. Ruslan in Ljudmila, pr-va ruska opera, je napisana v čisto itali-janski maniri, teme znotraj pa so popol-noma ruske. To je tisto, kar je zanimivo.Nekaj podobnega sva želela doseči tudiz zadnjim albumom. Čeprav so na njemznane, slovenske melodije, sva jih da-la v preobleko, ki naj bi jo razumel vessvet. Gre za sodobni pristop. To je evo-lucija. Nekateri pravijo, da moraš pusti-ti tako, kot je. Toda če pustiš tako, kot je,ni nič. Iti moraš ali naprej ali nazaj. Vsiveliki skladatelji so vedno črpali iz naro-dne motivike. Več te motivike imaš, boljje zanimiva glasba.

no vojno. Gre za pesmi, ki so izjemno gan-ljive. Številni komponisti so rekli, da ni-so le odsev druge svetovne vojne, ampaktudi strašnih tridesetih let pod Stalinom.Takrat so celotne družine kar odpelja-li. Jokati pa ni bilo dovoljeno, ni se sme-lo pokazati čustev. Če so odpeljali očeta,je to pomenilo, da je sovražnik naroda ins tem si se moral strinjati. Ko se je začeladruga svetovna vojna in vsa beda, ki se jezgrnila na Rusijo in na njena pleča, je pr-vič postalo dovoljeno jokati v imenu dru-ge svetovne vojne. Ampak ljudje so jo-kali za desetletja nazaj. Zato je vsa glas-ba, ki je v tistem obdobju nastala, izje-mno globoka, ganljiva, močno jo čutim.Benjamina so potem še prosili, da bi v slo-venščini in ruščini povezoval celotno pri-reditev, tako da se je izkazal tudi kot govo-

rec. Bil je lep protokolaren nastop. Dve le-ti pred tem sva podobno pesem izvedla obobisku Lavrova.

Leta 2008 sta s soprogom prejela tudimedaljo red Cirila in Metoda za med-kulturne stike od Ruske pravoslavnecerkve. Vama to veliko pomeni?BENJAMIN: K temu je pripomogla tudi ru-ska zvedavost. Zavedajo se, da imamoskupne korenine. Takrat sva v Rusiji rav-no predstavljala Slovansko dušo, medaljosva prejela za medkulturne stike.MANCA: Pomembno se mi zdi graditi mo-stove med narodi. Veliko slovanskih na-rodov, predvsem Čehi, Slovaki, Poljaki,pribaltski narodi in Ukrajina imajo pro-blem z Rusijo zaradi politične preteklostiin tudi zaradi notranjega manipuliranja ssedanjostjo. Jaz mislim, da je naloga kul-ture, da dela mostove. Za to sva se midvazmeraj trudila.

Lahko glasba premaga tudi političnenapetosti? Verjamete v moč glasbe?MANCA: Dobra in iskrena glasba je či-sta energija. Več je te čiste, lepe energije,boljše je na svetu.BENJAMIN: Glasba lahko pomeni vero člo-veka v nekaj lepšega. V to, da so proble-mi sedanjost, niso pa večnost. Glasba inumetnost na sploh skušata odgovarjati naveliko večnih vprašanj, ki jih imajo ljudje.Naloga glasbenika je zagotovo tudi to, daprispeva k temu, da se stvari drugače vi-dijo, drugače sprejemajo. Ker ni samo je-zik, je lahko razumljiva drugemu naro-du. Dostikrat lahko skozi glasbo spoznašljudi. Če je nekdo čisti tujec, ti je vseenozanj. Če nekoga malo bolje poznaš, ti ženi vseeno, tudi če se z njim ne strinjaš. ■

Poseben občutek je, ko prideš v ustanovo in ves da sov istem razredu nekoč sedeli Prokofjev, Šostakovič.To je imelo name močan vpliv.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Reporter 19.09.2016

PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 24.000

Stran: 66

Površina: 2.540 cm2 6 / 6