lili in bine 1 - devetletka · • elementarne igre - glej zbirko iger - zvijanje polžka - mačka...
TRANSCRIPT
LILI IN BINE 1Predlog tedenskega načrtovanja in dnevnih priprav k didaktičnemu kompletu Lili in Bine za 1. razred osnovne šole: 1. – 3. sklop
Urednica: Mojca Urankar Počkaj
Ilustracije: Igor ŠinkovecDirektor produkcije: Klemen FedranIzdala in založila: Založba Rokus klett, d. o. o.Za založbo: Maruša Kmet
Vodja oblikovanja: Grega InkretOblikovanje in prelom: Boštjan DimnikNaklada: 700 izvodovPromocijski izvodTisk: Ntd d. o. o.Ljubljana, 2011Opomba: Gradivo ni lektorirano.
Predlog urnikaOpomba: Po predlaganem urniku so zložene priprave za posamezni delovni dan.
ura ponedeljek torek sreda četrtek petek
1. SLJ MAT SLJ SPO SLJ
2. SLJ SPO MAT SLJ GVZ
3. MAT SLJ SPO LVZ MAT
4. ŠVZ GVZ ŠVZ LVZ ŠVZ
Povezave z deželo Lilibi v pripravahV dnevne priprave so vnešene tudi aktivne povezave na naloge v interaktivni deželi Lilibi (www.lilibi.si). S klikom na link boste preusmerjeni na nalogo, ki vam lahko daje ali podporo k cilju ali pa vam omogoča individualizacijo / diferenciacijo, saj cilj presega.Ker deželo Lilibi neprestano dopolnjujemo z novimi nalogami, fi lmi, učnimi listi ..., bomo tudi priprave (dostopne na www.lilibi.si in www.devetletka.net) neprestano dopolnjevali z novimi in dodatnimi aktivnimi povezavami.
Povezave z deželo Lilibi v elektronskih delovnih zvezkihRavno tako pa vas aktivne povezave čakajo tudi v elektronskih delovnih zvezkih Lili in Bine 1 (dostopno
na www.irokus.si), in sicer s klikom na znak .
Ker deželo Lilibi neprestano dopolnjujemo z novimi nalogami, fi lmi, učnimi listi ..., bomo tudi delovne zvezke neprestano dopolnjevali z novimi in dodatnimi aktivnimi povezavami.
1. sklop
1. sk
lop:
V Š
OL
I
Čas
: 20
dni
1.
dan
2.
dan
3.
dan
4.
dan
5.
dan
SP
O
O
gled
učb
enik
ov,
delo
vneg
a zv
ezka
in
beril
a
Kdo
sem
Moj
naj
ljubš
i pre
dmet
Ja
z šo
lar –
DZ
1/6,
7
SL
J
Prav
ljica
- po
last
nem
iz
boru
(2
uri)
Pik
togr
ami v
DZ
Ber
em sl
ičic
e –
DZ
1/8,
9
Posl
ušam
– D
Z 1/
13
Pred
stav
im se
– D
Z 1/
14,
15
Pogo
varja
mo
se v
ljudn
o –
U/6
, 7
Pozd
ravi
– U
/6, 7
Ig
ra v
log
M
AT
Igra
: Igr
amo
se
Opa
zuje
m (r
azlik
e) –
U/6
Iš
čem
razl
ike
–DZ
1/9,
10,
11, 1
2
Opa
zuje
m (b
arve
) – U
/6
B
arve
– D
Z 1/
16, 1
7
ŠV
Z
Elem
enta
rne
igre
El
emen
tarn
e ig
re
Iz
štev
anke
L
VZ
Sl
ikan
je: O
pazo
vanj
e in
po
imen
ovan
je b
arv
(2 u
ri)
G
VZ
U
stva
rjanj
e: Iz
štev
anke
Izšt
evan
ka: E
n, te
n, te
nera
6.
dan
7.
dan
8.
dan
9.
dan
10
. dan
SP
O
Po
dobn
i, a
razl
ični
– U
/8
V šo
li –
U/6
, 7
Vsa
ka ig
ra im
a pr
avila
–
U/9
Kaj
je p
rav
in k
aj n
arob
e?
– D
Z 1/
19
SL
J
Prav
ljica
: Muc
a C
opat
aric
a –
B/5
6, 5
7
(2
uri)
Tika
nje/
vika
nje
- igr
a vl
og
Ogo
vori
oseb
– U
/6, 7
Ig
ra v
log
Orie
ntac
ija n
a te
lesu
–
posl
ušan
je n
avod
il
Levo
in d
esno
, zgo
raj i
n sp
odaj
– D
Z 1/
22
M
AT
Bar
ve –
DZ
1/18
Vel
iko
in m
ajhn
o –
U/6
,7
Vel
iko
in m
ajhn
o –
D
Z 1/
20, 2
1
D
olgo
in k
ratk
o –
U/6
, 7
ŠV
Z
Igre
s pa
dalo
m
El
emen
tarn
e ig
re
V
rste
hoj
e
L
VZ
R
isan
je: Č
rta in
pik
a (to
čka
in li
nija
)
(2
uri)
G
VZ
Rad
i poj
emo
Pese
m: T
ri lu
že
11
. dan
12
. dan
13
. dan
14
. dan
15
. dan
SP
O
N
aša
šola
– D
Z 1/
24
Šols
ki p
rost
ori i
n de
lavc
i v
šoli
Naš
a šo
la –
U/1
1, D
Z 1/
24
V šo
li se
orie
ntira
m
Kak
o se
poč
utim
?–
U
/10
Naš
mal
i pro
jekt
: Naš
a
hiši
ca p
očut
ja –
U/1
3
SL
J
Prav
ljica
: Žab
ji kr
alj –
B
/20,
21
(2
uri)
Proš
nja,
zah
vala
- ig
ra
vlog
Piše
m –
DZ
1/27
(d
rža
tele
sa p
ri pi
sanj
u,
drža
pis
ala)
Vod
orav
na č
rta –
DZ
1/28
(p
redo
pism
enje
valn
e va
je)
Vod
orav
na č
rta –
DZ
1/29
(p
redo
pism
enje
valn
e va
je)
M
AT
Dol
go in
kra
tko
– D
Z 1/
23
Vis
oko
in n
izko
– U
/7,
DZ
1/25
Reš
i, sa
j zm
oreš
–
DZ
1/26
U
reja
m –
U/8
K
je je
? (z
notra
j, zu
naj,
na
robu
) – U
/9
Znot
raj –
zun
aj -
na ro
bu –
D
Z 1/
30
ŠVZ
Igre
v n
arav
i
Sp
ozna
jmo
telo
vadn
ico
H
oja
in te
k
L
VZ
O
blik
ovan
je v
tri
dim
enzi
onal
nem
pr
osto
ru: I
zdel
ava
hiši
ce
poču
tja –
DZ
1/78
(2
uri)
G
VZ
Pe
sem
: Lis
ička
je p
rav
zvita
zve
r
Pese
m: K
o si
sreč
en
16
. dan
17
. dan
18
. dan
19
. dan
20
. dan
SP
O
V
šoli
– U
/6, 7
N
aš ra
zred
– u
reja
nje,
ra
zvrš
čanj
e
Oko
lica
šole
–
opaz
oval
ni sp
reho
d
Spoz
nali
smo
– U
/12
SL
J
Prav
ljica
: Sne
guljč
ica
- B
/38,
39
(2
uri)
Nav
pičn
a čr
ta –
DZ
1/32
(p
redo
pism
enje
valn
e va
je)
Nav
pičn
a čr
ta –
D
Z 1/
33
(pre
dopi
smen
jeva
lne
vaje
) B
erem
pik
togr
ame
–
DZ
1/34
V
ljudn
i sm
o –
U/8
Zv
oki v
šoli
Spoz
nali
smo
– U
/9
M
AT
Kje
je?
(nad
, pod
, zg
oraj
, spo
daj)
– U
/10
Nad
in p
od –
DZ
1/31
Kje
je?
(levo
, des
no)
– U
/10
Levo
in d
esno
–
DZ
1/35
R
eši,
saj z
mor
eš –
U/1
1 P
otuj
em –
U/1
2, 1
3 P
otuj
em p
o la
birin
tu –
D
Z 1/
36
ŠV
Z
Ziba
nje
na b
lazi
nah
Ig
re n
a ig
rišču
O
krog
ovi
r
L
VZ
R
isan
je: Č
rta in
bar
vna
plos
kev
(2
uri)
G
VZ
Pl
oska
mo,
trka
mo,
to
pota
mo
Pese
m: A
brah
am m
a se
dem
sino
v
Ust
varja
nje,
izva
janj
e:
Raz
isku
jem
o in
igra
mo
na
zvoč
ila o
krog
nas
5
DNEVNA PRIPRAVA Razred: 1.
Dan: 1.
Datum:
Učitelj: Vzgojitelj:
Sklop: V ŠOLI Cilji SLJ: Pridobivajo si zaupanje do novega okolja ter razvijajo pripravljenost za pogovarjanje s sošolci, učiteljem in ostalimi sogovorci. Poslušajo umetnostno besedilo in ga poustvarjajo. MAT: Preko igre predstavijo svoje predznanje. ŠVZ: Ob igri se sprostijo in razvedrijo. Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, grafično delo,branje, pisanje, opazovanje demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva eksperimentalna - eksperimentiranje izkustveno učenje - igra, praktično delo Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah Učni pripomočki, sredstva
ŠVZ rutka, zbirka iger
MAT
SLJ glede na dejavnost
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Sprejmemo učence in starše. Ob sprejemu se z njimi priložnostno pogovarjamo. Učence povabimo, naj se usedejo v krog. Predstavimo se. Tudi učenci se predstavijo. Vodimo pogovor o njihovem prihodu v šolo, o počutju, počitnicah …
II. dejavnost Preberemo/odigramo (z lutkami) umetnostno besedilo z ustrezno vsebino - po lastnem izboru. Vodimo pogovor o poslušanem besedilu. Predstavimo ideje za poustvarjanje - likovno ustvarjanje. Razstavimo izdelke.
III. dejavnost • Igra: Igramo se Vodimo igro. Učenci izvajajo dejavnosti po navodilih.
- Počepnite/poskočite vsi, ki imate rdeče majice (dolge hlače, kratke lase, rumene rutice …). - Pokažite tri prste (en prst, pet prstov, toliko prstov, kot ste stari …). - Roko položite na glavo (sosedu na ramo, na koleno …).
• Elementarne igre - glej zbirko iger - Zvijanje polžka - Mačka in mi
- Gnilo jajce
6
Opomba: Prvi dan organiziramo na način, kot je v navadi na šoli. Pregled realizacije PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA SPO SLJ Pravljica – po lastnem izboru; poslušanje in poustvarjanje
umetnostnega besedila 1.,2.
MAT Igra: Igramo se 1. ŠVZ Elementarne igre 1. LVZ GVZ
7
DNEVNA PRIPRAVA Razred: 1.
Dan: 2.
Datum:
Učitelj Vzgojitelj:
Sklop: V ŠOLI Cilji SPO: Ogledajo si berilo, učbenike in delovni zvezek. Primerjajo jih med seboj. SLJ: Poimenujejo predmete/bitja na sliki s knjižnimi besedami. MAT: Natančno opazujejo in poimenujejo predmete (delovni zvezek, učbenik). Poimenujejo in
opišejo podobnosti in razlike med konkretnimi predmeti in na slikovnem gradivu. SLJ, GVZ: Ritmično izrekajo izštevanke. Spremljajo izreko z lastnimi glasbili. Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, grafično delo,branje, pisanje, opazovanje demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva eksperimentalna - eksperimentiranje izkustveno učenje - igra, praktično delo Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah Učni pripomočki, sredstva
SPO učbeniki SLJ, SPO, MAT, DZ 1 in berilo
MAT U/6, DZ 1/10, 11, 12, različni predmeti
GVZ B/10
SLJ maskoti Lili in Bine, DZ 1/8, 9
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Jutranji krog • Prosimo dva učenca, naj prineseta svoji torbici. Torbici si ogledamo in ju primerjamo. Ogledamo si šolske potrebščine in jih poimenujemo (brez učbenikov in DZ). • Igra: Predvidevanje
Učence pozovemo, naj predvidevajo, katero šolsko potrebščino lahko potegnemo iz torbice. Prvi učenec potegne šolsko potrebščino iz svoje torbice, npr.: puščico. Predmet poimenujemo, povemo, kdaj in za kaj ga uporabljamo. Nato poišče drugi učenec v svoji torbici podobno šolsko potrebščino (puščico). Oba predmeta opišemo in ju primerjamo. Povemo, kaj imata skupnega in v čem se razlikujeta.
II. dejavnost • Učencem naročimo, naj se usedejo vsak v svojo klop. Na mizo položijo učbenike za SLO,
SPO in MAT. Ogledamo si zunanjost učbenikov. Povedo, v čem so si podobni in v čem se razlikujejo. Prelistamo vsak učbenik. Ugotovimo, katera junaka nas bosta spremljala skozi šolsko leto. Pokažemo maskoti Lili in Bineta.
8
Dogovorimo se: Z učbeniki ravnamo lepo, pazimo, kako jih listamo, vanje ne pišemo, pospravimo jih na dogovorjeno mesto ... • Naročimo, naj pripravijo DZ in puščice z barvicami.
Ogledamo si zunanjost in notranjost DZ 1. Dogovorimo se: V DZ pišemo, rišemo, rešujemo naloge ... DZ 1 - Kaj pomenijo piktogrami?
Ogledamo si piktograme in povemo, kaj pomenijo.
III. dejavnost DZ 1, str. 8
Povabimo učence, naj poiščejo piktograme na strani 8. Preberejo piktograme in povedo, kaj pomenijo. Preberemo naslov in navodilo. Vodimo usmerjeno branje sličic, npr.: Poimenujte sličice, ki so pobarvane. Poimenujte nepobarvane sličice. Kako bi z eno besedo poimenovali vse predmete, ki so narisani na tej strani? Naročimo, naj natančno poslušajo navodilo in po vsakem navodilu opravijo nalogo.
- Pobarvajte škarje z modro barvo. Navodila:
- Zvezek pobarvajte z rumeno barvo. - Pobarvajte svinčnik z zeleno barvo. - Z različnimi barvami pobarvajte flomastre. - Barvne svinčnike pobarvajte z različnimi barvami. - Z rdečo barvo pobarvajte šilček. - Pobarvajte čopič s črno barvo. - Poimenujte šolske potrebščine, ki niso pobarvane.
Preverimo pravilnost rešitve. Vodimo pogovor o šolskih potrebščinah, npr.: za kaj jih uporabljamo, kako ravnamo z njimi ...
• DZ 1, str. 9 - lilibi/šolska ulica 1-2/matematika/vzorci/vzorci
Preberemo piktogram in navodilo. Zgornja naloga
Učenci poimenujejo predmete na prvi sliki, nato še na drugi. Povedo, kateri predmeti so na obeh slikah in jih obkrožijo. Preverimo pravilnost rešitev. Vodimo pogovor o opravljeni nalogi, npr.: Ali vse sličice prikazujejo šolske potrebščine? Katere ne?
Preberemo piktograma in navodilo. Spodnja naloga
Učenci poimenujejo predmete na prvi sliki, nato še na drugi. Povedo, katerih predmetov ni na obeh slikah in jih prečrtajo. Preverimo pravilnost rešitev. Vodimo pogovor o opravljeni nalogi, npr.: Ali vse sličice prikazujejo šolske potrebščine? Katere ne?
IV. dejavnost • Uvodna motivacija
Z izštevanko določimo enega izmed otrok, ki odide iz razreda, na sebi spremeni tri stvari in se vrne. Učenci ugotovijo, kaj je na njem spremenjeno, npr.: zavihana hlačnica, brez copat, speti lasje ... Vodimo pogovor o izštevankah, npr.: kaj so izštevanke, zakaj jih otroci uporabljajo ...
9
• Poslušanje in izrekanje izštevank - Berilo, str. 10 Preberemo izštevanko brez slikopisa. Ogledamo si zapis izštevanke s slikopisom. Povemo, da se oblika zapisa imenuje slikopis. Preberemo izštevanko s slikopisom tako, da s prstom kažemo na sličice. Povabimo učence, da preberejo izštevanko in kažejo s prstom. - Izštevanke, ki jih poznajo, skupaj izrekamo, npr.: Pika nogavička, En kovač ... • Spremljanje ob izvajanju izštevank
Učenci za učiteljem ponavljajo izštevanko An ban pet podgan z dodanimi gibi.
I - plosk Primer:
D- udarec z dlanjo po desni nogi L- udarec z dlanjo po levi nogi DL- udarec z dlanema hkrati po obeh nogah
AN BAN PET POD-GAN, ŠTIRI MIŠI V UH ME PIŠI VIJA VAJA VEN I I D L D I I D L D I I DL
• Ustvarjanje - zvočna improvizacija ob izvajanju izštevank Učenci se razdelijo v tri skupine. Vsaka skupina izvaja svojo izštevanko in ob izrekanju dodaja še gibe. Na koncu se predstavijo. 1. skupina: An ban s ploskanjem 2. skupina: Pika nogavička s topotanjem po kolenih 3. skupina: En kovač z udarjanjem pest ob pest
V. dejavnost • Igra: Opazujemo in iščemo razlike
Učenci se posedejo v krog. Z izštevanko izštejemo dva otroka, ki ju povabimo pred tablo. Ogledamo si njune šolske copate. Učenci ugotavljajo, v čem se copati razlikujejo in v čem so si podobni. Pozovemo dečka in deklico, ki imata različni dolžini in barvi las. Ugotavljajo, v čem se otroka razlikujeta (spol, dolžina, barva las, oči, obleka, višina...).
• Učbenik MAT, str. 6, prva slika Učenci si ogledajo sliko. Poimenujejo predmete, osebe in rastline. S pomočjo vprašanj ugotavljajo podobnosti in razlike med osebami, predmeti in rastlinami, npr.: V čem sta si drevesi podobni? V čem se drevesi razlikujeta? …
• DZ 1, str. 10 Učenci si ogledajo zgornjo in spodnjo sliko. Ugotovijo, da sliki nista popolnoma enaki. Poiščejo razlike in jih obkrožijo na spodnji sliki.
Preverimo pravilnost rešitev. • DZ 1, str. 11
Učenci si ogledajo zgornjo in spodnjo sliko. Ugotovijo, da sliki nista popolnoma enaki. Poiščejo razlike in jih označijo na spodnji sliki.
Preverimo pravilnost rešitev. • DZ 1, str 12
Učenci si ogledajo sliko.
10
Poimenujejo osebe, živali in predmete na sliki. Na spodnji sliki prepoznajo živali in predmete ter jih poimenujejo. Pobarvajo živali in predmete na spodnji sliki tako, kot so pobarvani na zgornji sliki. Preverimo pravilnost rešitev.
Pregled realizacije PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA SLJ Piktogrami v DZ 1
Berem sličice 3.
SPO Ogled učbenikov, delovnega zvezka in berila 1. MAT Opazujem (razlike)
Iščem razlike 2.
LVZ ŠVZ GVZ Izštevanke 1.
11
DNEVNA PRIPRAVA Razred: 1.
Dan: 3.
Datum:
Učitelj Vzgojitelj:
Sklop: V ŠOLI Cilji
SPO: Znajo se predstaviti z osnovnimi podatki. Prepoznavajo podobnosti in razlike med ljudmi.
SLJ: Spoznajo pravila poslušanja. Razvijajo zmožnosti poslušanja kratkega govorjenega besedila. Zapomnijo si osnovne podatke. MAT: Natančno opazujejo in poimenujejo barve. Obnovijo zastavljeni problem s svojimi besedami. Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. ŠVZ: Navajajo se na poslušanje in upoštevanje navodil. Razvijajo hitrost in spretnost. Ob igri se sprostijo in razvedrijo. Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, grafično delo,branje, pisanje, opazovanje demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva eksperimentalna - eksperimentiranje izkustveno učenje - igra, praktično delo Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah Učni pripomočki, sredstva
SPO maskota – Lili/Bine, listi z imeni učencev, klobčič volne
MAT U/ 6, šest kock različnih barv, šest listov različnih barv, različni predmeti, šest obročev
SLJ DZ 1/13, 14, 15
ŠVZ rutka, zbirka iger in gimnastičnih vaj
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Jutranji krog • Pridruži se nam maskota, ki se predstavi. Z imenom, priimkom in naslovom se predstavita
tudi učiteljica in vzgojiteljica. Predstavitev učencev vodimo s pomočjo maskote, ki učencem zastavlja različna vprašanja. • Pogovarjamo se o imenih in priimkih: Zakaj imamo imena? Kdo izbira imena otrokom?
Kdo ima isti priimek? Zakaj imamo naslov? Kdaj jim to koristi? Kje so ti podatki zapisani? Moje ime- moj podpis
Za vsakega otroka pripravim list papirja z njegovim imenom. Otrok poišče svoje ime, ga pobarva ali okrasi in okrog njega nariše nekaj svojih najljubših stvari (igrače, živali, jedi, barve...).
:
V krogu vsak pokaže svoje ime in razloži, kaj je narisal. Pogovorimo se, kaj smo se naučili o drugih, ali smo risali enake ali različne stvari ... Izdelke razstavimo.
• Igra Igramo se različne socialne igre s ciljem spoznavanja imen sošolcev (Zeleni krokodil, Krog
12
imen, Sedež na moji desni je prazen, Kaj imam rad, Potujoči klobčič). II. dejavnost • Vprašamo: Zakaj smo morali biti pri igri tiho, poslušati sošolce? Poglejmo, kako se posluša. Učencem naročimo, naj se usedejo vsak v svojo klop in na mizo položijo DZ 1.
DZ 1, stran 13 • Pozovemo učence, naj si ogledajo sliko, ki prikazuje poslušanje v razredu.
Ob sliki vodimo pogovor. Kaj dela učiteljica/vzgojiteljica? Zakaj je narisan radio? Zakaj je narisan računalnik? Kaj delajo učenci? Zakaj moramo biti pri poslušanju tiho? Kaj pomeni, da poslušamo zbrano?
• Pozornost učencev usmerimo na narisana okvirčka. Povemo, da bomo vanju narisali piktograma za pravila, ki jih bomo upoštevali pri poslušanju. Učenci predstavijo svoje ideje. Odločimo se za dva piktograma, npr.: prst na ustih ...
Učenci narišejo oba piktograma v svoj DZ. III. dejavnost • Rečemo: Zdaj smo se predstavili in se naučili poslušati.
Poznam deklico ki je postala učenka 1. razreda. Poslušajte, kako se je predstavila. Preberemo besedilo Predstavim se. Predstavim se Ime mi je Jagoda. Pišem se Vidic. Stara sem šest let. Rodila sem se pozimi. Doma sem v mestu/na vasi (ime kraja). Stanujem v … (naslov). Opomba:Vnesemo podatke za svoj kraj - mestu/na vasi (ime kraja), (naslov). • Vodimo pogovor o poslušanem besedilu.
- Kako je ime deklici? - Kako se piše? - V katerem letnem času se je rodila? - Kje je doma Jagoda, na vasi ali v mestu? - Kje stanuje Jagoda?
• Še enkrat bodo poslušali besedilo. Poudarimo, naj si zapomnijo, kako se Jagoda piše, kje je doma in kje stanuje, ker bodo reševali naloge v DZ.
Preberemo besedilo še enkrat. DZ 1, str. 14 - lilibi/šolska ulica 1-2/spoznavanje okolja/koledar • Učencem naročimo, naj v DZ poiščejo str. 14 (pokažemo). Preberemo piktograme in navodilo za vsako nalogo. Učenci rešijo naloge. Sproti preverjamo rešitve. • Lili in Bine: Predstavite se še vi tako, kot se je predstavila Jagoda. Učiteljica in vzgojiteljica se predstavita po vzoru poslušanega besedila. Povabimo učence, naj se predstavijo. Pri predstavitvi jim pomagamo z lutko, ki zastavlja vprašanja.
- Kako ti je ime? - Povej, kako se pišeš. - Kje si doma, na vasi ali v mestu? - Kje stanuješ?
13
• DZ 1, str. 15 – lilibi/šolska ulica 1-2/spoznavanje okolja/koledar Tako kot smo reševali naloge za Jagodo, bomo zdaj rešili naloge v DZ 1, str. 15, s svojimi
podatki. Za vsako nalogo preberemo navodilo. Učenci rešijo naloge. Sproti preverjamo rešitve. Opomba: Pri zadnji nalogi si pomagamo z nalogo iz dežele Lilibi, kjer so letni časi. • Vprašamo:
Ali imamo vsi enaka imena? Smo vsi enako stari? Zakaj ne? Smo se vsi rodili v istem letnem času? Učence spodbudimo, naj opazujejo drug drugega in iščejo razlike na oblačilih, obutvi, barvi oči, las.
IV. dejavnost • Pred učence postavimo šest predmetov, ki so po obliki popolnoma enaki, razlikujejo pa se v
barvah, npr.: šest kock, šest različnih barvnih listov. Ugotovijo, da se predmeti razlikujejo po barvah. Poimenujejo barve.
• Prinesemo košaro z različnimi predmeti in jih razdelimo med učence. Vsak učenec svoj predmet poimenuje in pove, kakšne barve je.
• Po učilnici razporedimo 6 obročev. V vsak obroč položimo eno barvno kocko ali barvni list. Učenci povedo, kakšne barve so kocke ali listi v obročih. Vsak učenec položi svoj predmet v ustrezen obroč.
• Učbenik MAT, str. 6
Ogledajo si sliko. Zgornja slika
Poimenujejo predmete, osebe in rastline na sliki. Odgovarjajo na vprašanja, npr.: Kakšne barve sta krošnji dreves? Kakšne barve je deblo? Kakšne barve sta žogi? Kakšne barve so majice? ...
Ogledajo si sliko. Spodnja slika
Povedo, kakšne barve so majice. • Učence povabimo v krog in pričnemo igro Palček Skakalček. Igra: Palček Skakalček
Vodja pove: Palček Skakalček na veji sedi in sprašuje, kakšne barve si pa ti. Ob besedi TI pokaže na sošolca in ta pove barvo svojega oblačila. Igro nadaljuje učenec, ki je povedal barvo svojega oblačila in pove: Palček Skakalček na veji ...
V. dejavnost • Igra: Objemi soseda – glej zbirko iger • Gimnastične vaje • Elementarni igri – glej zbirko iger
- Ribič gre na lov - Barvice
• Igra: Sproščanje – glej zbirko iger POMEMBNO: Naročimo, naj naslednji prinesejo v šolo svoj najljubši predmet.
14
Pregled realizacije PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA SPO Kdo sem 2. SLJ Poslušam
Predstavim se 4.
MAT Opazujem in poimenujem barve 3. ŠVZ Elementarne igre 2. LVZ GVZ IGRE Zeleni krokodil
: Sedimo v krogu. Prvi pove svoje ime, sosedu pa reče: “Ti si zeleni krokodil.” Npr.: “Jaz sem Nataša in ti si zeleni krokodil.” Sosed ponovi prejšnje ime, doda svoje in naslednjemu reče: “Ona je Nataša, jaz sem Matic in ti si zeleni krokodil.”
Sedež na moji desni je prazen
: Sedimo v krogu, en stol je prazen. Tisti, ki ima na svoji desni prazen stol, reče: “Sedež na moji desni je prazen. Hočem, da na njem sedi...” (Pokliče nekoga iz skupine.)
Krog imen
: Stojimo v krogu. Vsak pove svoje ime in mu doda spremno kretnjo. Skupina ponovi ime in kretnjo.
Potujoči klobčič
: Sedimo v krogu. Vodja pove svoje ime in klobčič poda prvemu tako, da pridrži začetek vrvice. Kdor je dobil klobčič, pravtako pove ime, poda klobčič in pridrži vrvico. Nikogar ne izpustimo. Ko so vsi na vrvici, mrežo razpletejo v obratni smeri in ponovijo imena. Klobčič pripotuje nazaj do vodja. Podajamo lahko neurejeno po krogu, besedna sporočila lahko spremin
15
DNEVNA PRIPRAVA Razred: 1.
Dan: 4.
Datum:
Učitelj Vzgojitelj:
Sklop: V ŠOLI Cilji SPO: Prepoznavajo podobnosti in razlike med ljudmi. SLJ: Spoznavajo in usvajajo načela vljudnega pogovarjanja - pozdravljanje, ogovarjanje oseb, vikanje/tikanje. Spoznavajo pomen, okoliščine in načine pozdravljanja. LVZ: Opazujejo barve in jih poimenujejo. Ločijo in poimenujejo tudi svetlejše in temnejše različice barv. Se navajajo na spontano mešanje barv. Navajajo se na slikanje na svoj, individualen način. Razvijajo motorično spretnost. Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, grafično delo,branje, pisanje, opazovanje demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva eksperimentalna - eksperimentiranje izkustveno učenje - igra, praktično delo Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah Učni pripomočki, sredstva
SPO DZ 1/6,7 predmeti, ki so jih prinesli učenci
LVZ voščenke, gladek risalni list (v beli ali v svetlejši barvi)
SLJ U/6, 7 maskoti Lili in Bine
IZVEDBA DNE
I. dejavnost Jutranji krog • Vsak otrok v krogu predstavi sošolcem predmet, ki ga je prinesel. S pomočjo lutke lahko
sprašujemo otroke: Kako se ta predmet imenuje? Za kaj se uporablja? Kje si ga dobil? Zakaj je tvoj najljubši predmet?...
Spodbujamo učence, da tudi oni postavljajo vprašanja. • Po predstavitvi skupaj uredimo razstavo predmetov. Izberemo kriterije za postavitev
razstave, npr.: skupaj igrače, skupaj knjige .... • Vprašamo: Kaj imate še radi? Učenci pripovedujejo. Igra: Kaj imam rad
Prvi npr. reče: ”Jaz sem Nataša. Rada imam sonce. Kdo pa si tI?” Obrne se k desnemu sosedu. Sosed nadaljuje: “Ti si Nataša in imaš rada sonce. Jaz sem Neža. Rada pojem. Kdo pa si ti?”
II. dejavnost • Z maskoto Binetom povemo zgodbico. Moja prijateljica je Lili. Imam jo rad. Rad bi ji poklonil darilo. Vzel sem list papija. Nanj sem narisal sebe, svoje oči in svojo najljubšo igračo. Vse sem pobarval s svojimi najljubšimi
16
barvami. • Vprašamo: Bi tudi vi narisali sebe, svojo najljubšo igračo? V DZ je prostor za to. DZ 1, str 6, 7 Povemo navodilo za vsako nalogo. Učenci rešijo naloge. Z Binetom si ogledamo naloge in pohvalimo učence. III. dejavnost • Maskota Lili pove: Prvi šolski dan sem pred šolo opazovala vas šolarje in vaše starše. Slišala sem pozdrave dobro jutro, živijo in tudi dober dan. Videla sem, da ste se nekateri objeli, nekateri ste si pomahali, odrasli pa so se rokovali. Slišala sem tudi besedi gospod in gospa. Ugotovila sem, da ste vljudni. Vse to, kar se je dogajalo prvi šolski dan pred šolo, je naslikal moj prijatelj slikar. Bi radi videli, kako mu je uspela slika? Poglejte v učbenik. • Učbenik SLJ, str. 6, 7 Naročimo, naj si ogledajo sliko. Pripovedujejo ob sliki. Vodimo pogovor ob sliki.
- Katere osebe so na sliki? - Kaj delajo osebe? - Pozornost učencev usmerimo na sliko v prvem krogu pozdravila dečkovo mamo? Kako se pozdravljajo odrasli, ki se ne poznajo?
. Vprašamo: Kako je učiteljica
- Pozornost učencev usmerimo na sliko v drugem krogu. objela? Koga ti pozdraviš z objemom?
Vprašamo: Zakaj sta se dečka
- Pozornost učencev usmerimo na sliko v tretjem krogu. rekli teta ali gospa? Komu ti rečeš teta ali stric? Komu ti rečeš gospa ali gospod?
Vprašamo: Kdo je na sliki? Bi ji
- Komu na sliki bi rekli gospod? - Pozornost učencev usmerimo na sliko v četrtem krogu.
Preberemo naslov Pogovarjamo se vljudno. Učenci iz lastnih izkušenj pojasnijo, kaj naslov
Rečemo: Na klopi sedijo deklica, njen očka in gospa. Komu bo deklica rekla: Poglej, Metka je pritekla. Komu bo deklica rekla: Poglejte, Metka je pritekla.
pomeni. Preberemo vprašanja pod sliko, učenci nanje odgovorijo.
IV. dejavnost Navodila: in risalne liste.
Pozovemo učence, da zaščitijo mize s časopisnim papirjem. Pripravijo voščenke
• Izhodišče in vpeljava likovnega problema Ogledajo si oblačila, torbe, predmete v razredu in jim določijo barve. Pozorni smo tudi na temnejše in svetlejše različice barv. Učenci poiščejo določeno barvo tudi v svoji škatli z voščenkami.
• Likovna naloga Vodimo pogovor o likovnem motivu (predlog: moja šolska torba, avtoportret s torbo in rutko, z najljubšim predmetom …)
Izberemo črno ali temnejšo barvo in z njo črtno narišemo motiv (motiv poenostavljeno skiciramo, na veliko, čez cel format, da si bodo pridobili občutek za velikost …)
Demonstracija postopka uporabe voščenk:
Barvamo posamezne dele motiva. Barvamo tudi z več barvami drugo preko druge, saj na ta način dosežemo lepe učinke in bogato barvitost (demonstriramo samo na delčku slike).
• Individualno delo učencev Učenci rišejo oz. slikajo. Individualno spodbujamo in svetujemo. Če slikajo na belo
17
podlago, jih spodbudimo k barvanju ozadja. Lahko pa ozadje premažejo tudi z razredčeno vodeno barvo. Slike spredaj podpišejo (pomagamo tistim, ki ne znajo).
• Vrednotenje Ko so slike dokončane, jih razstavimo. Medtem, ko obešamo izdelke na pano, učenci pospravijo svoje mize. Usmerjamo pogovor v opazovanje različnih slikarskih rešitev, prizadevnost posameznih učencev, domišljijo in ustvarjalnost pri upodobitvi motivov … Učenci tudi pripovedujejo o svojih slikah.
Pozorni smo, da opazimo in omenimo dobre posebnosti čisto vsakega likovnega izdelka. Opomba: Če so učenci narisali avtoportret, jih spodbudimo, da primerjajo svojo sliko v DZ Jaz šolar s svojim likovnim izdelkom. Pregled realizacije PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA SPO Moj najljubši predmet
Jaz šolar 3.
SLJ Pogovarjamo se vljudno 5. MAT ŠVZ LVZ Slikanje: Opazovanje in poimenovanje barv 1., 2. GVZ
18
DNEVNA PRIPRAVA Razred: 1.
Dan: 5.
Datum:
Učitelj Vzgojitelj:
Sklop: V ŠOLI Cilji SLJ: Spoznavajo in usvajajo načela vljudnega pogovarjanja – pozdravljanje.
V igri vlog vadijo pogovarjanje z različnimi sogovorci. Spoznajo pomen, okoliščine in načine pozdravljanja.
MAT: Opazujejo in poimenujejo barve. Razvrščajo predmete glede na izbrano barvo. Označijo barvo predmeta. Obnovijo problem s svojimi besedami. Prikažejo odnos med elementi/pojmi (barvami) s puščičnim prikazom.
ŠVZ: Gibljejo se po ritmu. Poslušajo in upoštevajo navodila. Izvajajo izštevanke. GVZ: Ritmično izrekajo in pojejo izštevanko. Primerjajo in razlikujejo govorjeno besedo in petje. Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, grafično delo,branje, pisanje, opazovanje demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva eksperimentalna - eksperimentiranje izkustveno učenje - igra, praktično delo Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah Učni pripomočki, sredstva
ŠVZ tamburin, glasba, rutka, zbirka iger in gimnastičnih vaj
MAT U/6, DZ 1/16, 17, predmeti različnih barv, kartončki za označevanje barv, voščenke, hišice iz barvnega papirja
IZVEDBA DNE
I. dejavnost Jutranji krog • Hodimo od učenca do učenca, mu podamo roko, ga pogledamo v oči, se mu nasmehnemo in
ga pozdravimo: »Dobro jutro … (ime).« Učenci odzdravijo. Vprašamo: Kaj smo delali? Kaj smo izrekli? Kako smo se pozdravili?
• S pomočjo vprašanj vodimo pogovor o pozdravljanju. Učenci pripovedujejo o svojih izkušnjah in občutkih. - Koga zjutraj pozdravite? Kako ga pozdravite? - Ali vam vedno vsi odzdravijo? Kako vam odzdravijo? - Kako se počutite, kadar vam kdo ne odzdravi? - Ali si vedno damo roke v pozdrav? - Koga pozdravite v šoli? Kdaj ga pozdravite? Kako ga pozdravite? - Kdaj rečemo lahko noč/dober večer? - Kako se pozdravljamo, ko odhajamo? - Kdaj rečemo adijo in komu to rečemo? Ali lahko rečemo adijo tudi zdravniku, prodajalcu, učitelju?
19
• Igra vlog Učence razdelimo v dvojice. Vsak par v igri vlog prikaže pozdravljanje.
Primeri tem in okoliščin: - prideš na obisk k sošolcu; - prideš na obisk k sorodnikom zjutraj/popoldne/zvečer; - prideš v šolo…
II. dejavnost • Napovemo: Igrali se bomo igro Obisk Igra: Obisk
Na tla položimo barvne hišice iz papirja. Povemo navodilo za igroIzberite si barvo hišice in se postavite ob njo. Po navodilih boste hodili na obisk k prijateljem. Ob prihodu boste potrkali, pozdravili in povedali, zakaj ste prišli na obisk.
:
Vodimo igro tako, da povemo, npr.: Učenec iz rumene hišice gre (zjutraj, zvečer…) na obisk k učencu v modro hišico. Učenec iz modre hišice gre na obisk k učencu v rdečo hišico. Učenec iz rumene hišice odhaja z obiska v rdeči hišici…
• Pred učence postavimo različne predmete, ki se razlikujejo po barvi. Opazujejo jih, poimenujejo in povedo, kakšne barve je posamezni predmet. Naročimo, naj barvne predmete razvrstijo v hišico enake barve. Povemo, da barve lahko označimo tudi z barvno liso. Predstavimo jim primer označevanja. Z voščenkami na kartonček narišejo ustrezne barvne lise in jih priredijo k hišici in predmetom ustrezne barve.
• Učbenik MAT, str. 6
Ogledajo si sliko. Spodnja slika
Poimenujejo barve majic. Ob pomoči vprašanj povedo, kako označimo barvo posameznega predmeta. • DZ 1, str. 16 – lilibi/cirkus/barve/barve1
Poimenujejo predmete na sliki in povedo, kakšne barve je predmet. Zgornja naloga
Z barvno liso označijo barve posameznega predmeta. Preverimo pravilnost rešitev.
Spodnja naloga - lilibi/šolska ulica 1-2/likovna vzgoja/barva/imena barv 1 Poimenujejo predmete na slikah in barve pod sliko. Pobarvajo predmete z ustrezno barvo. Preverimo pravilnost rešitev.
• DZ 1, str. 17 - lilibi/cirkus/barve/barve2 • Poimenujejo predmete in povedo barvo predmeta.
Poimenujejo barve predalov. Povežejo predmet in predal, ki sta enake barve. Preverimo pravilnost rešitev.
III. dejavnost • Uvodna motivacija
Učenci izvajajo znane izštevanke v skupinah. 1.skupina: An ban - s ploskanjem 2.skupina: Pika nogavička - s topotanjem po kolenih 3. skupina: En kovač z udarjanjem pest ob pest
20
• Učenje izštevanke En ten tenera Berilo, str. 11 Preberemo izštevanko. Učence naučimo besedilo. Izštevanko skupaj izrekamo. Zapojemo melodijo. Naučimo učence peti izštevanko. Izštevanko skupaj zapojemo. Učenci oba načina izvajanja primerjajo in prepoznajo razlike med govorjeno besedo in petjem.
• Ustvarjanje: Učenci predlagajo in izvajajo gibe ob petju izštevanke. IV. dejavnost • Hoja na glasbo Enakomerno udarjamo na tamburin.
Učenci najprej ploskajo na dani ritem, nato ploskajo in hodijo na mestu. Prosto hodijo na dani ritem na različne načine (naprej, nazaj, bočno), na glasen udarec
spremenijo smer hoje, na dva glasna udarca obstanejo pri miru. Pazijo, da se v koga ne zaletijo.
Na glasen udarec na tamburin menjajo “nivo” hoje (visoko – po prstih, srednje – naravna hoja, nizko – se držijo za gležnje/hodijo v počepu).
Učenci hodijo ob glasbeni spremljavi prosto po prostoru. Če udarimo na tamburin npr. dvakrat, se po dva učenca primeta za roke in hodita po glasbi naprej; en udarec – en učenec, trije udarci – trije učenci…
• Gimnastične vaje ob glasbi • Izštevanke – glej zbirko iger Pregled realizacije PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA SPO SLJ Pozdravi – igra vlog 6. MAT Barve 4. ŠVZ Izštevanke 3. LVZ GVZ Izštevanka: En ten tenera 2.
21
DNEVNA PRIPRAVA Razred: 1.
Dan: 6.
Datum:
Učitelj Vzgojitelj:
Sklop: V ŠOLI Cilji SLJ: Razvijajo sposobnost ustvarjanja domišljijskočutne predstave književne osebe, književnega prostora in dogajanja. Identificirajo se s književno osebo. Zaznavajo za
pravljično dogajanje bistveno značajsko lastnost književne osebe - nerednost. V domišljiji nadaljujejo literarno besedilo – pripovedujejo nadaljevanje pravljice.
MAT: Natančno opazujejo in poimenujejo barve. Obnovijo problem s svojimi besedami. Uredijo elemente po barvi. Razvrščajo predmete glede na izbrano barvo. Prepoznajo nadaljujejo in oblikujejo barvni vzorec. ŠVZ: Navajajo se na sodelovanje v skupini. Razvijajo moč in koordinacijo. Razvijajo občutek za ritem. Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, grafično delo,branje, pisanje, opazovanje demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva eksperimentalna - eksperimentiranje izkustveno učenje - igra, praktično delo Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah Učni pripomočki/sredstva/priprava
MAT DZ 1/18 kroglice za nizanje, vrvice ali barvni lističi, barvice,
ŠVZ padalo, tamburin, zbirka iger
SLJ B/56, 57, knjiga Muca Copatarica
IZVEDBA DNE
I. dejavnost • Motivacija
Vodimo pogovor o pospravljanju – kdo, kdaj in zakaj pospravlja. Povabimo učence, naj z igro vlog ponazorijo, kako iščejo nek predmet, ki ga niso pospravili na svoje mesto.
• Najava besedila: V Mali vasi so majhne hiše in v vsaki hiši so otroci. Poslušajte, kaj se je nekega jutra dogajalo v Mali vasi.
• Priprava na poslušanje Pripravijo se na poslušanje.
• Pripovedovanje/branje pravljice Povemo/preberemo pravljico. Učenci poslušajo in doživljajo pravljico.
• Čustveni odmor Poglobijo doživetja in čustva ter uredijo vtise, ki jih je nanje naredilo besedilo. • Interpretacija
Vodimo pogovor, vprašamo.
22
- Berilo, str. 56; preberemo 1. odstavek Književni prostor
Vodimo pogovor o majhni vasici. Naročimo, naj list papirja razdelijo na dve polovici. Na levo stran naj narišejo majhno vasico.
- Naročimo, naj si izberejo enega izmed otrok iz pravljice. Na desno stran lista narišejo
Književne osebe
njegovo sobo zvečer, ko je šel spat. Spodbudimo učence, naj primerjajo obe ilustraciji in utemeljijo, zakaj je morala priti muca Copatarica.
• Branje pravljice Preberemo pravljico. Učenci spremljajo pravljico ob gledanju ilustracij. • Poglabljanje doživetja -
Učence razdelimo v skupine. Igra vlog
Vprašamo: Kaj mislite, kaj se pogovarjajo otroci na poti domov? Naročimo, naj se o tem pogovorijo. Povabimo jih k igranju prizora.
- Preberemo konec pravljice: Kdo ve, ali bodo …
Nadaljevanje pravljice: Tri tedne kasneje
Naročimo, naj se pogovorijo, kakšne so sobe otrok, ki so jih narisali, čez tri tedne. Spodbudimo učence k pripovedovanju nadaljevanja pravljice.
II. dejavnost • Maskota Bine pove: Kakšen nered so imeli ti otroci! Še dobro, da je prišla muca Copatarica in naredila red. Poglejte zapestnico, ki mi jo je dala muca Copatarica (pokaže zapestnico z nanizanimi kroglicami, kjer je dobro viden red, npr.: bela, rdeča, bela …). Bi znali povedati, kako je nanizala kroglice?
Ob nanizanih kroglicah povedo, da je najprej nanizala rdečo kroglico, potem belo, nato spet rdečo ... Razdelimo vrvice in kroglice. Delajo v parih. Eden v paru narekuje pravilo nizanja, drugi niza kroglice. Nato zamenjata vlogi.
Opomba: Namesto kroglic, lahko nizamo (oz. polagamo) barvne lističe, ali polagamo barvice. • V zvezek po navodilu narišejo packo določene barve (npr. modro), zraven narišejo (npr.
rumeno), nato spet modro in samostojno nadaljujejo vzorec. Vzorec lahko otežimo z uporabo treh ali več barv. Pregledamo pravilnost rešenih nalog.
• DZ 1, str. 18 Skupaj si ogledamo nalogo in se pogovorimo o načinu reševanja. Nadaljujejo barvne vzorce na kačah. Preverimo pravilnost rešitev. III. dejavnost • Sprehod do travnika ali igrišča • - Na morju
Vaje s padalom za ogrevanje
Učenci stojijo okrog padala in ga držijo z obema rokama. Z gibanjem padala gor-dol delajo valove, ki so lahko nizki, srednje visoki ali visoki. - Veter
23
Na znak začnejo vsi hkrati valoviti s padalom gor-dol. Še bolje je, da učenci ob gibu rok navzgor vstanejo, ob gibu navzdol počepnejo. Zraven štejemo in jim s tem dajemo ritem. - Vrtiljak
Učenci se postavijo okrog padala. Določimo smer teka. Na znak začnejo vsi hoditi (teči, skakljati, skakati po eni ali obeh nogah, hoditi po vseh štirih, po treh, nazaj, bočno…) v določeno smer. Hitrost vrtenja določimo z udarjanjem na tamburin. Na poseben znak morajo učenci zamenjati smer vrtenja.
• - Dežnik
Igre s padalom
Učenci klečijo na enem kolenu in držijo padalo z obema rokama. Vsi hkrati vstanejo, dvignejo padalo in iztegnejo roke nad glavo. Nato spustijo držala in stečejo proti sredini, kjer počakajo, da jih padalo prekrije.
- Goba Padalo leži na tleh, učenci stojijo okoli njega. Padalo močno primejo z obema rokama in z enim kolenom pokleknejo. Na znak hitro vstanejo in dvignejo padalo, da se napolni z zrakom. Nato stopijo tri korake proti sredini. Nastala figura spominja na gobo.
• Igra: Trden most – glej zbirko iger Pregled realizacije PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA SPO SLJ Pravljica: Muca Copatarica 7., 8. MAT Barve – barvni vzorci in kombinacije 5. ŠVZ Igre s padalom 4. LVZ GVZ
24
DNEVNA PRIPRAVA Razred: 1.
Dan: 7.
Datum:
Učitelj: Vzgojitelj:
Sklop: V ŠOLI Cilji SPO: Prepoznavajo podobnosti in razlike med ljudmi. MAT: Pravilno uporabljajo izraza večji-manjši. Natančno opazujejo in poimenujejo velikost predmetov. GVZ: V skupini in samostojno pojejo pesmi. Spoznavajo in uporabljajo izraze pevec, solist, pesem. Likovno izrazijo vsebino najljubše pesmi. SLJ: Spoznavajo tikanje in vikanje ter okoliščine za tikanje oz. vikanje. V pogovorih vadijo ustrezno različico. Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, grafično delo, branje, pisanje, opazovanje demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva eksperimentalna - eksperimentiranje izkustveno učenje - igra, praktično delo Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah Učni pripomočki, sredstva
SPO U/8, listki z narisanimi očmi, obroči, kartončki z različnimi simboli
MAT U/6, 7, predmeti različnih velikosti
GVZ notni zapis in posnetek pesmi Ko si srečen
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Jutranji krog • Igra: Jutranji pozdrav
Učiteljica poda desno roko učencu poleg sebe, pogleda ga v oči in mu zaželi: Dobro jutro, (ime učenca); učenec odgovori: Dobro jutro, učiteljica (ime učiteljice). Učenec poda roko naslednjemu ob sebi. Pozdravljanje je končano, ko pride pozdrav nazaj do učiteljice.
• Igra: Vstane naj tisti, ki ima ... ... dolge lase... ... modre hlače... ... dvoje oči ... Ko končamo z igro, se pogovorimo. Ugotovimo, da imamo nekaj skupnega, v mnogočem pa se razlikujemo.
II. dejavnost Učbenik SPO, str. 8 • Opazujejo deklici. S pomočjo vprašanj primerjajo njuno višino, dolžino in barvo las, oblačila, obutev, npr.: Sta deklici enako visoki? Kakšne lase imata? Kako je oblečena visoka deklica? • Ogledajo si spodnje štiri slike in povedo, kaj delajo osebe.
25
Učence razdelimo v pare. - Dejavnosti izvedemo po postajah.
1. postaja: Merjenje višine Na stenskem metru izmerimo višino vsakega učenca in ob izmeri napišemo njegovo ime. 2. postaja: Obris stopala Naredijo obris stopala in ga izrežejo. Obrise uredijo po velikosti, jih primerjajo z obrisom stopala učiteljice. 3. postaja: Odtis dlani Naredijo odtis dlani. 4. postaja: Barva oči Pobarvajo oči na pripravljenih listih in jih glede na barvo uvrstijo v ustrezen stolpec.
- Po končanem delu si ogledajo zapise na metru, obrise stopal, odtise dlani in stolpce, kamor so nalepili pobarvane oči. Ugotavljajo podobnosti in razlike.
• Igra: Potovanje Po prostoru razporedimo več obročev, ki predstavljajo različne dežele: dežela otrok z modrimi očmi, dežela deklic, dežela otrok, ki imajo brata.... Najbolje je, da jih označimo s simboli. Cela skupina potuje od dežele do dežele in v vsaki ostane nekaj učencev z zahtevano značilnostjo. Pri potovanju se gibajo na različne načine: hoja po štirih, hoja po prstih ... Ko se razporedijo, jim damo naloge, npr.: Vsi otroci v deželi modrih oči naj se objamejo, se veselijo, pomahajo... Pomembno je, da otroci v svoji deželi delajo nekaj skupnega.
III. dejavnost • Pred učence postavimo istovrstne predmete, ki se razlikujejo samo po velikosti
Predmete opazujejo, jih pokažejo in ugotavljajo v čem se razlikujejo (po velikosti).
, npr.: velik in majhen avto-igrača, veliko in majhno žogo, veliko in majhno torbo... Na različna predmeta položijo prsta.
• Učence razdelimo v pare. Eden izmed učencev pove navodilo: »Prinesi veliko žogo.« Drugi učenec opravi nalogo. Nato vlogi zamenjata.
Opomba: Izbirajo med predmeti, ki smo jih razporedili po učilnici. • Učbenik MAT, str. 6, 7
Na sliki str. 6 poiščejo veliko žogo in povedo, kakšne barve je. Poiščejo majhno žogo in povedo, kakšne barve je. S prstom pokažejo zeleno žogo. Povedo: Zelena žoga je velika. S prstom pokažejo rdečo žogo. Povedo: Rdeča žoga je majhna. Pozovemo učence, naj si ogledajo sliko na str. 7 – zgoraj in povedo, kakšni sta žogi; po čem se razlikujeta.
• V zvezek narišejo velik predmet in zraven majhen predmet (npr. avto, knjigo, torbo...) Preverimo pravilnost opravljene naloge. IV. dejavnost • Uvodna motivacija Petje pesmi po izboru učencev. • Priložnosti, ob katerih pojemo lilibi/šolska ulica 1-2/glasbena vzgoja/pojemo/naučimo se peti/kaj je petje Vodimo pogovor o priložnostih, ob katerih pojemo doma (rojstni dnevi, prazniki, uspavanke dojenčkom,…) in v šoli (pri pouku, pri pevskem zboru, na proslavah, ob rojstnih dnevih sošolcev…). Učenci pripovedujejo, kdaj in kakšne pesmi pojejo ob raznih priložnostih in katere so jim ljube. Kdor želi, lahko zapoje.
26
• Petje pesmi - Pojejo pesem v skupini. Vprašamo: Kako imenujemo osebo, ki poje? Koliko pevcev je pelo pesem? - Povabimo učenca, da samostojno zapoje pesem po lastnem izboru. Vprašamo: Kako imenujemo pevca, ki poje sam? • Likovno izražanje vsebine najljubše pesmi Učenci narišejo vsebino svoje najljubše pesmi in jo predstavijo. Učencem naročimo
, naj jim starši in stari starši zapišejo v zvezek naslov ene slovenske ljudske pesmi, ki so jo peli v otroštvu.
VI. dejavnost • Lutka pohvali učence, ker znajo že toliko pesmi. Lili demonstrira pogovor z učiteljico/vzgojiteljico.
Lili:
»Danes smo ugotavljali, kakšne barve oči ima kdo. Pa poglejmo, kakšne barve oči imate Vi, gospa učiteljica . O, Vaše oči so pa rjave, zato je Vaš listek v stolpcu, kjer so rjave oči. Poglejte, kakšne oči imam pa jaz?« Učiteljica/vzgojiteljica:
Lili poprosi učence, naj ji pomagajo. Prilepijo listek v ustrezen stolpec. Lili se zahvali in se
»Ti imaš pa modre oči. Imam pripravljen listek tudi za tebe. Oči na tvojem listku bomo pobarvali modro. Kaj misliš, v kateri stolpec bomo pritrdili tvoj listek?«
poslovi. • Povemo, da je Lili učiteljico vikala, učiteljica pa je Lili tikala. Učenci iz lastnih (življenjskih) izkušenj povedo in utemeljijo, kdaj koga vikamo in kdaj koga tikamo. • Igra vlog: Vikanje - tikanje Učence povabimo k igri vlog. Razdelimo jih v dvojice. Vsak par v igri vlog prikaže vikanje in tikanje.
Primeri tem in okoliščin: - otrok in zdravnik v ambulanti,
- otrok in policist pred šolo, - dve mamici na igrišču.
Pari predstavijo igro vlog. Vodimo pogovor o izvedenih igrah vlog (nalogah).
Pregled realizacije PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA SPO Podobni, a različni 4. SLJ Tikanje, vikanje – igra vlog 9. MAT Veliko in majhno 6. ŠVZ LVZ GVZ Radi pojemo – pesem, pevec, solist 3.
27
DNEVNA PRIPRAVA
Razred: 1.
Dan: 8.
Datum:
Učitelj: Vzgojitelj:
Sklop: V ŠOLI Cilji SPO: Spoznavajo pomen sporazumevanja in razvijajo sposobnost za sporazumevanje. Vedo, da je treba upoštevati tudi lastne interese in potrebe ter interese in potrebe drugih. Vedo, da je treba v življenju upoštevati določena pravila MAT: Pravilno uporabljajo izraza veliko – majhno. Natančno opazujejo in poimenujejo velikost predmetov. Narišejo velike/majhne predmete. Prikažejo odnos velikosti s puščičnim prikazom. ŠVZ: Navajajo se na poslušanje in upoštevanje navodil in pravil. Razvijajo hitrost in spretnost. Ob igri se sprostijo in razvedrijo. SLJ: Spoznavajo in usvajajo načela vljudnega pogovarjanja - pozdravljanje, ogovarjanje oseb, vikanje/tikanje, opravičevanje, zahvaljevanje. V igri vlog vadijo pogovarjanje z različnimi sogovorci. Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, grafično delo, branje, pisanje, opazovanje demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva eksperimentalna - eksperimentiranje izkustveno učenje - igra, praktično delo Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah Učni pripomočki, sredstva
SPO U/6,7,9, družabne igre
MAT DZ 1/20, 21, predmeti različnih velikosti
ŠVZ rutka zbirka iger in gimnastičnih vaj
SLJ U/6,7
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Jutranji krog • Igra: Jaz sem
V krogu nekaj časa korakamo na mestu, da pridemo v enakomeren ritem. Učiteljica začne igro tako, da enakomerno izgovarja: JAZ SEM (ime). Učenci rečejo: TI SI (ime). Nadaljuje učenec ob učiteljici: JAZ SEM (ime), vsi skupaj: TI SI (ime). Lahko s prstom pokažejo na poimenovanega. Igra se zaključi, ko vsi učenci povedo svoje ime. Igro nadaljujemo sede. Namesto korakanja, ploskamo. Dogovorimo se, da bodo učiteljici in vzgojiteljici rekli: VI STE. Igro začne učiteljica/vzgojiteljica in reče: JAZ SEM (ime), učenec ob njej reče: VI STE (ime), JAZ SEM (ime). Učiteljica in vzgojiteljica se izmenoma predstavita vsakemu učencu, on pa jima odgovarja tako, da ju vika.
II. dejavnost • Učence spomnimo na ilustracijo v učbeniku za SLJ, ki prikazuje šolsko dvorišče.
28
Spodbudimo jih, naj jo poiščejo. Učbenik SLJ, str. 6,7
• Naročimo, naj si ogledajo sliko. Ponovimo pozdravljanje – usmerjamo opazovanje slike in dejavnosti oseb z vprašanji (Kdaj in kako koga pozdravimo?).
• Pozornost učencev usmerimo v drugi krog
Učencem naročimo, naj si izberejo situacijo na sliki in povedo, kako bi se osebe pozdravile.
. Dečka sta se pozdravila. Kako sta se pozdravila? Zakaj sta se tako pozdravila?
Odgovor naj utemeljijo. • Vodimo pogovor o tikanju in vikanju. Pripovedujejo ob sliki. Z vprašanji usmerjamo pripovedovanje in pogovor. Pozornost učencev usmerimo na sliko v tretjem krogu Vprašamo: Kdo je na sliki? Bi odrasli osebi na sliki rekli teta ali gospa? Komu na veliki
sliki bi rekli gospod namesto stric?
.
• Pozornost učencev usmerimo na sliko v četrtem krogu Vprašamo: Kdo sedi na klopi? Komu bo deklica rekla: Poglej, Metka je pritekla. Komu bo
.
deklica rekla: Poglejte, Metka je pritekla. • Pozornost učencev usmerimo na prvi krog. Vprašamo: Kaj delata osebi na sliki? Se bosta osebi vikali ali tikali? Povejte, zakaj ste tako
odgovorili? • Na veliki sliki izberemo situacije, v katerih se pogovarjata otrok in odrasel ali sami odrasli
(na elektronskem učbeniku te situacije osvetlimo) npr.: učiteljica in mamica pri vhodu; oče z otrokoma pri vhodu; starši na in ob klopi; deklica na vozičku, njena mamica in gospod, ki sedi na klopi; policist in gospa ob njem ...
• Preberemo naslov Pogovarjamo se vljudno. Učenci iz lastnih izkušenj pojasnijo, kaj pomeni naslov.
Preberemo vprašanja pod sliko, učenci nanje odgovorijo. • Igra vlog: Ogovori oseb
Učence povabimo k igri vlog. Razdelimo jih v skupine. Vsaka skupina v igri vlog prikaže vikanje in tikanje, ogovore gospa, gospod, pozdrave. Primeri tem in okoliščin: - pri frizerju, - na tržnici, - pred šolo, - na obali. Vloge zamenjajo. Skupine predstavijo igre vlog. Vodimo pogovor o izvedenih (igrah vlog) nalogah.
III. dejavnost • Družabne igre
Otroci se v manjših skupinah igrajo družabne igre, ki jih že poznajo (Spomin, Enka...). Po končani igri sledi pogovor: Ali so naleteli na težave? Kakšne in zakaj? Kaj nam omogoča, da se lahko igramo brez prepirov? Zakaj je potrebno, da govorimo resnico, se ne lažemo in ne goljufamo? Otroke spodbudimo k naštevanju pravil, ki jih moramo upoštevati pri igranju različnih iger in v življenju. Razmišljajo naj, zakaj so pravila potrebna. Ob različnih priložnostih igrajo igre, ob katerih spoznavajo nova pravila.
• Učbenik SPO, str. 9
29
Ogledamo si sliko otrok na igrišču. Otroci pripovedujejo, kaj se otroci igrajo in katera pravila morajo pri različnih igrah upoštevati. Vprašamo: Ali so pravila elementarnih iger drugačna od pravil družabnih iger? • Učbenik SPO, str. 6,7 Opazujemo sliko učilnice, učenci pripovedujejo, kaj se dogaja v razredu. Poiščemo primere, kjer moramo upoštevati pravila (pospravljanje igrač, čakanje v koloni …) Kateri otroci upoštevajo pravila? Kateri otroci ne upoštevajo pravil? Pogovarjamo se o izpolnjevanju danih obljub (če nekomu nekaj obljubimo, moramo to tudi izpolniti). IV. dejavnost • V telovadnici ponovimo pravila, ki veljajo za elementarne skupinske igre: sodelovanje, pomoč, varnost, upoštevanje pravila vsake igre.
Igra: Kdo se boji črnega moža • Gimnastične vaje • Elementarni igri
- Zelenjavna juha - Lovljenje barv
• Igra: Gnilo jajce. Opomba: Zbirka iger in gimnastičnih vaj. V. dejavnost • Pred učence postavimo dva predmeta različne velikosti.
Učenci poimenujejo predmeta in povedo, kateri predmet je velik, kateri je majhen. • DZ 1, str. 20 - lilibi/cirkus/velikostni odnosi/majhen in velik • Ogledajo si sliko.
Poimenujejo predmete in bitja na sliki. Preberejo piktogram in povedo kaj pomeni. Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Povežejo velika oblačila z veliko omaro, majhna oblačila z majhno omaro.
Preverimo pravilnost rešitev. • DZ 1, str. 21
Ogledajo si slike. Poimenujejo predmete na slikah. Preberejo piktogram in povedo kaj pomeni. Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. K veliki žogi narišejo majhno žogo. K majhnemu srcu narišejo veliko srce. Povedo, kaj so narisali v posameznem okencu.
Preverimo pravilnost rešitev. Pregled realizacije PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA SPO V šoli
Vsaka igra ima pravila 5.
SLJ Ogovori oseb – igra vlog 10. MAT Veliko in majhno 7. ŠVZ Elementarne igre 5. LVZ GVZ
30
DNEVNA PRIPRAVA Razred: 1.
Dan: 9.
Datum:
Učitelj: Vzgojitelj:
Sklop: V ŠOLI Cilji SPO: Spoznavajo pomen sporazumevanja in razvijajo sposobnost za sporazumevanje
Vedo, da je treba upoštevati tudi lastne interese in potrebe ter interese in potrebe drugih. LVZ: Ločijo med črto in piko. Opazujejo zglede črt in pik v naravi, okolju in na umetniških stvaritvah. Rišejo podobe predmetov/bitij z različnimi črtami in pikami. Ob uporabi risal razvijajo motorično spretnost. SLJ: Razumejo govorjena navodila. Vadijo orientacijo na svojem in tujem telesu. Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, grafično delo, branje, pisanje, opazovanje demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva eksperimentalna - eksperimentiranje izkustveno učenje - igra, praktično delo Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah Učni pripomočki, sredstva
LVZ umetniške risbe, črn ali temnejši flomaster, plastična jajčka
SPO DZ1/19, kuverte z razrezanimi koledarskimi slikami, sličice obrazov z različnimi izrazi počutja
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Jutranji krog Igra: Neslišni pozdrav
Učiteljica pogleda v oči učencu, ki sedi ob njej, prime njegovo levo roko in jo rahlo stisne. Učenec z glavo nakaže, da je prejel pozdrav in se obrne k sošolcu, ki sedi ob njem. Pošlje pozdrav, kot ga je pokazala učiteljica. Pozdravljanje se zaključi, ko pride pozdrav naokrog do učiteljice.
II. dejavnost • Igra: Poznam dele telesa
Navodilo: Pozorno poslušajte in opravite nalogo. Primi se za uho/nos/oko/ramo/koleno … Pomahaj z roko. Dvigni palec/kazalec. Z roko se dotakni noge/las/čela/očesa/uhlja …
• Učenje pesmi: Leva, desna Po korakih naučimo učence pesem, ki jo prikazujemo z gibanjem – glej prilogo.
31
• Učenci se postavijo v vrsto ali vrste. Učiteljica in vzgojiteljica skupaj vodita dejavnost. Ena govori navodila in opazuje učence, druga stoji pred njimi, s hrbtom obrnjena proti njim. Učiteljica/vzgojiteljica govori navodila in ob tem izvaja gibe. Učenci ponavljajo za njo.
Orientacija na telesu
- Dvigni desno roko. Dvigni levo roko. - Pomahaj z levo roko. Pomahaj z desno roko. - Desno roko položi na desno ramo, levo roko položi na levo ramo. - Z levo roko se primi za nos. Z desno roko si pokrij desno oko. - Z levo roko si pokrij desno oko. - Z desno roko se primi za levo koleno. - Dvigni desno roko, nato pa še levo nogo. - Z desno roko požugaj sošolcu na tvoji levi strani. - Poglej sošolca na tvoji levi strani.
• Delajo v parih. Začne učiteljica, učenci po vrsti opravijo nalogo. Orientacija na tujem telesu
Levo roko položi sošolcu na desno ramo. Nežno primi sošolca za levi uhelj.
Nasvet: Učencem, ki imajo težave, lahko na desno roko narišemo modrega metuljčka ali privežemo moder trak. III. dejavnost • Povemo zgodbico, ki predstavlja neko konfliktno situacijo; pomaga nam lahko maskota Lili. Zala in Andrej hodita v 1.razred. Vsi se radi igrajo z njima, ker se vedno spomnita novih igric. Ko je njuna sošolka Mojca dobila nova očala, sta jo začela klicati “špeglarca” in se ji posmehovala. Nekaterim otrokom se je to zdelo zabavno, zato so ponavljali za njima ... • Učence spodbudimo h komentiranju dogodka. Kako se je počutila deklica? Je bilo v
zgodbici kaj smešnega? Kako bi vi ravnal?.... • Otroke razdelimo v skupine. Vse skupine dobijo material in enako nalogo. Primer
dejavnosti: dobijo škarje, lepilo, barvice in kuverto, v kateri je na več večjih kosov razrezana koledarska slika, ki ji manjka en del. Skupina mora sestaviti sliko, jo prilepiti na risalni list in dopolniti - narisati manjkajoči del slike. Nastale slike obesimo.
Po končanem delu se pogovorimo o tem, kaj jim je bilo in kaj jim ni bilo všeč pri skupnem delu. Vsak učenec izbere sličico obraza, ki prikazuje njegovo počutje. Sličice na tabli razvrstimo v stolpce.
• Dejavnost izkoristimo za skupno oblikovanje razrednih pravil in se pogovorimo, zakaj so potrebna.
Vsak otrok si izbere eno od pravil in nariše piktogram. Piktograme predstavijo sošolcem in se o njih pogovarjajo. Obesimo jih na ustrezno mesto v razredu. • DZ 1, str. 19 Ogledamo si sličice otrok in odraslih v različnih situacijah. Otroci ob njih pripovedujejo in
se pogovarjajo. Pobarvajo le tiste sličice, kjer otroci ravnajo pravilno in upoštevajo pravila. Po končanem delu pregledamo nalogo. IV. dejavnost
Pozovemo učence, da pripravijo črn ali temnejši flomaster in risalni list. Navodila
Na tabli ali projekciji pripravimo nekaj značilnih risb, ki si jih bomo pozneje ogledali. • Izhodišče in vpeljava likovnega problema
32
Posedemo se na tla v krog. Pred učence položimo vrv – »črto«. Z vrvjo sestavljamo različne »črte«, posamezni učenci jih opisujejo. Uporabimo tudi »pike« (npr. majhni plodovi, kocke, kroglice, plastična jajčka…) Pogovorimo se o razliki med piko in črto. Opazujemo motiv na umetniški risbi in ga opišemo. Na risbi si ogledamo tudi črte in pike. Poiščemo zglede črt v učilnici, zunaj …
• Likovna naloga
Slikovito predstavimo likovni motiv. Nekaj idej: naša šola (če imamo možnost, gremo ven in rišemo po opazovanju), moja učiteljica, knjižničarka, kuharica, hišnik …
Risali bomo z uporabo pike in črte.
• Individualno delo učencev Učenci rišejo. Pri tem so pozorni tudi na številne podrobnosti, ki jih izrazijo z različnimi črtami in pikami. Posamezne dele risbe lahko tudi črno pobarvajo. Individualno spodbujamo posamezne učence.
• Vrednotenje Dokončane risbe razstavimo in si jih skupaj ogledamo. Usmerjamo pogovor v opazovanje različnih črt, pik, oblikovnih rešitev. Učenci pripovedujejo o svojih risbah. Opazimo in spodbudno komentiramo dobre posebnosti čisto vsakega izdelka.
Pregled realizacije PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA SPO Kaj je prav in kaj narobe 6. SLJ Orientacija na telesu – poslušanje navodil 11. MAT ŠVZ LVZ Risanje: Črta in pika 3., 4. GVZ
33
LEVA, DESNA (Ksenija Šoster Olmer)
TO JE MOJA DESNA ROKA, (Pokažemo dlan.) SEŽE DO NEBA. (Dvignemo roko.) TO JE MOJA LEVA ROKA, (Pokažemo dlan.) DOTAKNE SE SRCA. (Dlan položimo na srce.) DESNA ROKA, (Pokažemo dlan.) LEVA ROKA, (Pokažemo dlan.) OKROG, OKROG, OKROG! (Krožimo v zapestju z obema rokama.) LEVA ROKA, (Pokažemo dlan.) DESNA ROKA, (Pokažemo dlan.) POK, POK, POK! (Ploskamo.)
34
DNEVNA PRIPRAVA Razred: 1.
Dan: 10.
Datum:
Učitelj: Vzgojitelj:
Sklop: V ŠOLI Cilji MAT: Pravilno uporabljajo izraza dolgo-kratko. Natančno opazujejo in poimenujejo dolžino predmetov. SLJ, GVZ: Naučijo se pesem. Pesem doživeto zapojejo. Oblikujejo lastne glasbene zamisli za spremljavo z lastnimi glasbili. Petje spremljajo z lastnimi glasbili in Orffovimi ritmičnimi glasbili. Likovno izrazijo glasbeno vsebino pesmi. ŠVZ: Spoznajo razne oblike hoje. Navajajo se na pravilno držo telesa. Razvijajo dobre medsebojne odnose. SLJ: Vadijo orientacijo na telesu in na papirju. Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, grafično delo, branje, pisanje, opazovanje demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva eksperimentalna - eksperimentiranje izkustveno učenje - igra, praktično delo Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah Učni pripomočki, sredstva
MAT U/6, 7, predmeti različnih dolžin
GVZ B/49, notni zapis pesmi Tri luže, Orffova glasbila
ŠVZ tamburin, rutke, obroči, zbirka vaj in gimnastičnih vaj
SLJ DZ 1/22, sličice piktogramov iz priloge v DZ
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Jutranji krog Igra: Neslišni pozdrav
Učiteljica pogleda v oči učencu, ki sedi ob njej, prime njegovo levo roko in jo rahlo stisne. Učenec z glavo nakaže, da je prejel pozdrav in se obrne k sošolcu, ki sedi ob njem. Pošlje pozdrav, kot ga je pokazala učiteljica. Pozdravljanje se zaključi, ko pride pozdrav naokrog do učiteljice.
II. dejavnost • Učence povabimo k poslušanju pripovedi. Miha in Maja sta obiskala babico in dedka. Skupaj so odšli na travnik. Zgoraj na nebu je sijalo sonce. Ko so pogledali navzgor, so videli padalca. Maja je na svoji levi strani zagledala jablano in na njej rdeče jabolko. Miha je z desno roko pokazal modrega metulja. Kaj mislite, kaj pa je bilo spodaj, pod njihovimi nogami? (trava) • - Na tablo prilepimo bel list.
Orientacija na listu
Učenci se postavijo v vrsto pred tablo tako, da gledajo naravnost na tablo in list. Postavljamo vprašanja iz pripovedi: Kje je sonce? Kje je trava? Kje je jabolko? Kje je
35
metulj? Učenci odgovorijo na posamezno vprašanje in pokažejo z roko, kje na listu (tabli) je mesto soncu, travi, jabolku, metulju. Na list narišemo: ZGORAJ – sonce SPODAJ – travo LEVO – jabolko DESNO – metulj
- List položimo pred učence na tla. Pokažemo predmete, narisane na listu. Učenci povedo, kje se nahaja imenovani predmet/rastlina: sonce je zgoraj na listu, trava je spodaj na listu, jabolko je na levi strani lista, metulj je na desni strani lista. - Učencem pokažemo sličice piktogramov iz priloge v DZ 1.
Ogledajo si piktograme in povedo, kaj pomenijo. DZ 1, str. 22 - Ogledajo si sličice in povedo, kje so narisani: deklica, padalec, drevo, deček.
Pokažejo piktograme v svojih DZ in povedo, kaj pomenijo.
III. dejavnost • Pred učence postavimo istovrstne predmete različnih dolžin, npr.: dolg in kratek pas, dolgo
in kratko ravnilo ... Predmete opazujejo in ugotavljajo, v čem se razlikujejo. Delo v parih. Prvi v paru pove navodilo, npr.: Postavi dolgo ravnilo na mizo. Drugi navodilo izpolni. Nato vlogi zamenjata. Izbiramo predmete, ki smo jih razporedili pred učence.
• Učbenik MAT, str. 6 Učenci si ogledajo sliko. Zgornja slika
Povedo, kateri otroci imajo kratke in kateri dolge lase; kateri dolge in kateri kratke hlače. S prstom pokažejo posamezne otroke.
• Učbenik MAT, str. 7 Učenci si ogledajo dvojčka Sebastjana in Žana in ju opišejo. Preberemo navodilo. Ugotovijo, v čem sta si podobna, v čem se razlikujeta.
• V zvezek narišejo dolg predmet in zraven kratek predmet (izbirajo med predmeti, ki smo jih uporabili na začetku dejavnosti).
Preverimo pravilnost opravljene naloge. IV. dejavnost • Igra: Lov v parih – glej zbirko iger • Gimnastične vaje – glej zbirko vaj • Različne oblike hoje
- naravna hoja Učenci se razporedijo po prostoru. Udarjamo na tamburin, učenci hodijo po ritmu (držijo se zravnano, trebuh noter, gibi rok so naravni, stopajo peta-prsti).
- dolgi/kratki koraki Maja in Miha iz današnje zgodbe sta tekala po travniku. Delala sta kratke in dolge korake. Posnemajo njune korake.
- hoja po ritmu Udarjamo na tamburin. Učenci hodijo po ritmu in zraven ploskajo. Pri tem pazijo, da se v koga ne zaletijo. Na glasen udarec na tamburin zamenjajo smer hoje.
36
- hitro/počasi, naprej/nazaj Na ukaz hodijo učenci hitro, počasi, naprej in nazaj. - hoja z odročenjem Učenci hodijo in pri tem krožijo z rokama. Najprej delajo velike kroge, nato pa vedno manjše, in obratno. - z visokim dvigovanjem kolen Pri hoji čim više dvigajo kolena. - po prstih in petah Hodijo samo po prstih, hodijo samo po petah. - hoja vstran s križanjem nog Hodijo vstran, pri tem križajo nogi. - prsti obrnjeni noter/ven Hodijo s stopali obrnjenimi navznoter, hodijo s stopali obrnjenimi navzven. - hoja v krogu, spirali, osmici Hodijo v krogu, v spirali (delajo vedno večje kroge), v osmici. - hoja v koloni Naredimo dolgo kolono - vlak. Naredimo kratke kolone. - živalska hoja Znaš hoditi kot pajek, gorila, pingvin? Izmisli si lasten način hoje.
• Igra: Potovanje – glej zbirko iger IV. dejavnost • Uvodna motivacija lilibi/šolska ulica 1-2/glasbena vzgoja/pojemo/naučimo se peti/ali znamo vsi peti? lilibi/šolska ulica 1-2/glasbena vzgoja/pojemo/naučimo se peti/se bojiš petja? Vodimo pogovor o deževnih dneh. Dežuje, dežuje, dežuje … Kako je, kadar neprenehoma dežuje? Kakšne so takrat ulice? Kaj se zgodi z rekami? Kaj v deževnih dneh počnejo ptičke? Kaj pa medved, srna, lisica in druge živali? Kaj počnete vi, ko dežuje? • Berilo, str. 49
Preberemo pesem. Vodimo pogovor o vsebini pesmi; o vremenu, junakih v lužah, kako se oglašajo… Učence naučimo besedilo pesmi.
• Učenje pesmi po metodi odmeva Doživeto zapojemo pesem. Zapojemo krajše glasbene fraze. Učenci ponavljajo. Na koncu doživeto zapojemo pesem v celoti.
• Dodajanje gibov Učenci predlagajo in se dogovorijo, kako bodo izvajali gibe-zvoke lastnih glasbil ob petju: - za žabico pri verzu »v prvi luži žabica« - za račko pri verzu »v drugi luži račkica«. - pri verzu »v tretji luži sem pa jaz« bo vsak učenec izvajal svoj gib oz. zvok. Zapojejo najprej krajše dele, nato ponovno pesem v celoti z gibi.
• Igranje na Orffova glasbila Dva učenca (učitelj ju izbere z izštevanko) izbereta glasbili, s katerima bosta predstavila žabico (npr. strgalo) in račko (npr. ropotuljo), ostali učenci dobijo druga glasbila, ki jih bodo uporabili pri »tretji luži«. Petje spremljajo z igranjem na Orffova glasbila. Glasbila igrajo ritem besedila:
37
Pregled realizacije PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA SPO SLJ Levo in desno, zgoraj in spodaj – orientacija na listu 12. MAT Dolgo in kratko 8. ŠVZ Vrste hoje 6. LVZ GVZ Pesem: Tri luže 4.
»v prvi luži žabica« - strgalo, »v drugi luži račkica« - ropotulja, »v tretji luži sem pa jaz« - vsa glasbila.
• Likovno izražanje Učenci narišejo tri luže. V prvo narišejo žabico in glasbilo, s katerim so jo predstavili, v drugo lužo narišejo račko in glasbilo, s katero so jo predstavili, v tretjo pa vsak učenec nariše sebe in glasbilo, na katero je igral.
38
DNEVNA PRIPRAVA Razred: 1.
Dan: 11.
Datum:
Učitelj: Vzgojitelj:
Sklop: V ŠOLI Cilji MAT: Pravilno uporabljajo izraza dogo - kratko. Opazujejo in poimenujejo dolžino predmetov. Obnovijo problem s svojimi besedami. Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. Prikažejo odnos med elementi s puščičnim prikazom ŠVZ: Razvijajo hitrost in eksplozivnost. Pridobivajo vzdržljivost. SLJ: Razvijajo sposobnost razumevanja motivov za ravnanje književnih oseb. Pripovedujejo o književnem dogajanju. Poustvarjajo umetnostno besedilo. Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, grafično delo, branje, pisanje, opazovanje demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva eksperimentalna - eksperimentiranje izkustveno učenje - igra, praktično delo Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah Učni pripomočki, sredstva
MAT DZ 1/23, predmeti različnih dolžin, dva obroča različnih barv, listi A4
ŠVZ rutka, papirnata paličica, zbirka iger in gimnastičnih vaj
SLJ B/20,21, knjiga Žabji kralj
IZVEDBA DNE
I. dejavnost Jutranji krog Igra: Kaj bi bil, če bi bil ...
Učencem povemo, da bodo predstavili, kaj bi bili, če bi bili, npr.: cvet, barva, ptica ...Npr.: Če bi bil cvet, bi bil marjetica/vijolica/tulipan ...Če bi bil barva, bi bil modra/rdeča, zelena ...Če bi bil ptica, bi bil labod/sinica/lastovica ...
Kaj bi bil, če bi bil pravljica? Če bi bil pravljica, bi bil princ/princesa/volk/kočija/čarobni ključ ... II. dejavnost • Motivacija Preberemo prvo poved iz pravljice. Povabimo učence naj povedo, kako si predstavljajo življenje kraljičen, npr.: kako so bile oblečene, kakšne so bile njihove sobe, kaj so jedle, kako in s čim so se igrale ... • Najava besedila: Spoznali bomo pravljico z naslovom Žabji kralj. • Priprava na poslušanje
Pripravijo se na poslušanje. • Pripovedovanje/branje pravljice
Povemo/preberemo pravljico. Učenci poslušajo in doživljajo pravljico.
39
• Čustveni odmor Poglobijo doživetja in čustva ter uredijo vtise, ki jih je nanje naredilo besedilo. • Izjava po čustvenem odmoru: Preberemo zadnjo poved v pravljici. • Interpretacija
Vodimo pogovor, vprašamo. - Kako je živela kraljična, ki smo jo srečali v pravljici?
Književne osebe
S čim se je žogala? Kaj je imela na glavi? S kakšnega krožnika je jedla? …
- Berilo, str. 20, 21
Književno dogajanje
- Kaj se je dogajalo nekega dne ob tolmunu? Kaj je kraljična ponujala žabi, če ji prinese iz tolmuna njeno zlato kroglo? In kaj je zahtevala žaba? Ste v pravljici zasledil pravilo obljuba dela dolg? Pripovedujte, kaj je o tem mislila kraljična? In kaj je mislil kralj? - Spodbudimo učence k pripovedovanju pravljice. • Branje pravljice Še enkrat preberemo pravljico. • Poglabljanje doživetja - (Za poglabljanje doživetja uporabimo možnost domišljijskega dopolnjevanja literarnega
Pred mnogimi leti
sveta »In potem… ?«, in sicer »Kaj se je zgodilo pred tem?« Učenci si izmislijo predzgodbo, ki pa ne more biti poljubna, ampak verjetnostno povezana z literarnim svetom, ki smo ga spoznali.)
Vprašamo: Ste v pravljici spoznali kakšno čarovnico? Naročimo, naj si izmislijo tisti del pravljice, ki se je zgodil pred mnogimi leti. Pripovedujejo, kaj se je zgodilo. -
Spodbudimo učence naj povedo, v katerih pravljicah in risankah nastopajo čarovniki ali čarovnice. Povedo tudi, kaj sta čarala.
Čarovnik in čarovnica
Vprašamo: Ali so čarovnice in čarovniki večkrat dobri ali jih je večina hudobnih? III. dejavnost • Vodimo pogovor. Se vam je zdela pravljica dolga ali kratka? Učenci svoje odgovore utemeljijo. Rečemo: Torej niso dolgi ali kratki samo predmeti, dolge so lahko tudi pravljice. Kaj je še lahko dolgo/kratko? (pesmi, melodije, sprehod ...) • Pred učence postavimo istovrstne predmete različnih dolžin (npr. dog in kratek pas, dolgo in kratko ravnilo,... ter dva barvna obroča npr. rdečega in modrega.)
Povemo navodilo: »V moder obroč razvrstite vse dolge predmete, v rdečega pa vse kratke . • Učence razdelimo v pare. Vsak otrok dobi list velikosti A4, ki je razdeljen na dve polovici. Vsak otrok na levo stran nariše kratko barvico, nato liste zamenjata. Prvi otrok pove: »Narisal sem kratko barvico, ti nariši dolgo barvico.« Nato vlogi zamenjata.
Pregledamo pravilnost izvedene vaje. • DZ 1, str. 23 Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Učenci poimenujejo predmete, pokažejo predal z dolgim in predal s kratkim ročajem. Preverimo pravilnost rešitev.
40
IV. dejavnost • Igra: Dobra vila • Gimnastične vaje • Elementarni igri
- Lastovke se selijo - Ujeti ptički
• Igra: Jakec, kje si? Opomba: Glej zbirko iger in gimnastičnih vaj.
Pregled realizacije PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA SPO SLJ Pravljica: Žabji kralj 13., 14. MAT Dolgo in kratko 9. ŠVZ Igre v naravi 7. LVZ GVZ
41
DNEVNA PRIPRAVA Razred: 1.
Dan: 12.
Datum:
Učitelj: Vzgojitelj:
Sklop: V ŠOLI Cilji SPO: Poznajo ime šole, v katero hodijo. Poimenujejo prostore in delavce na šoli. V šoli se orientirajo. SLJ: Spoznavajo in usvajajo načela vljudnega pogovarjanja – prošnja, zahvala. V igri vlog vadijo pogovarjanje z različnimi sogovorci. MAT: Pravilno uporabljajo izraze visoko, nizko, višje, nižje. Opazujejo in poimenujejo višino predmetov. Odkrivajo in ubesedijo kriterij po katerem so bili elementi urejeni. Obnovijo problem s svojimi besedami. GVZ: Analizirajo besedilo ljudske pesmi Lisička je prav zvita zver. Naučijo se pesem in jo doživeto zapojejo. Spoznajo značilnosti ljudske pesmi. Ustvarjalno izražajo glasbena doživetja v likovni komunikaciji. Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, grafično delo, branje, pisanje, opazovanje demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva eksperimentalna - eksperimentiranje izkustveno učenje - igra, praktično delo Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah Učni pripomočki, sredstva
SPO DZ 1/24, plakat z imenom in znakom šole, listki s kopiranim znakom šole
MAT U/7, DZ 1/25, predmeti različnih višin
SLJ pripomočki za slušno zaznavanje zvokov
GVZ notni zapis pesmi Lisička je prav zvita zver
IZVEDBA DNE
I. dejavnost Jutranji krog
Učencem povemo, da bodo poslušali zvoke, ki jih lahko slišijo v šoli. Prepoznati morajo zvok in povedati izvor zvoka. Naročimo, naj zaprejo oči in tiho poslušajo zvoke, ki prihajajo v naš razred od zunaj. Povedo, kaj so slišali in kdo ali kaj je povzročilo zvok, npr.: ropot, ki prihaja s hodnika; povzroča ga glas osebe; povzroča ga … itd. Izvajamo zvoke v razredu, npr.: odpremo pipo, učenci povedo, da so slišali šumenje vode; povzročitelj (izvor) zvoka je voda itd. (izvajamo zvoke s presipavanjem zrnja, zdroba, peska … Topotamo z nogami, ploskamo …
II. dejavnost • Učencem povemo, da si bomo ogledali šolo. Pred ogledom šole se pogovorimo, kako se bomo obnašali, na kaj bomo pozorni, kako bomo ogovarjali ljudi, kako pozdravljali, kako se bomo predstavili, kako bomo izrekali zahvalo in prošnjo.
Učenci povedo, katere prostore že poznajo, kdo tam dela ter česa še ne poznajo in kaj bi še
42
želeli spoznati. Dogovorimo se, kaj bomo opazovali, kaj poslušali in kaj vprašali. Pozorni smo na besede, ki jih bomo uporabljali za orientacijo po šoli – nadstropje, levo/desno, spredaj/zadaj.
• Skupaj si ogledamo šolske prostore. Prostore poimenujemo in si v njih ogledamo predmete in opremo. Otroci ugotavljajo, kdo uporablja te predmete in zakaj so v prostoru. V posameznih prostorih se pogovarjamo o osnovnih šolskih pravilih. Ob ogledu prostorov otroci prihajajo v stik z delavci šole. Delavce poimenujejo. Prosijo jih, naj jim povedo, kaj delajo. Vljudno se zahvalijo. • Delo v razredu, po ogledu šole Učenci povedo, v katero šolo hodijo, kako se šola imenuje. Pripravimo plakat z znakom šole in njenim imenom. Ob plakatu se pogovorimo o imenu šole ter o simbolih in barvah znaka šole. Manjše kopije na listih učenci pobarvajo, izrežejo in prilepijo v zvezek. Povedo v katerih prostorih smo bili, kaj smo tam videli, katere zvoke smo slišali in koga smo srečali; koga bi prosili za pomoč, če bi npr. potrebovali krpo za brisanje tal, če bi nam zmanjkalo selotejpa, če bi radi na steno pritrdili žebelj za sliko… Pozorni smo, da učenci uporabljajo izraze nadstropje, levo/desno, spredaj/zadaj. • DZ 1, str. 24 Učenci samostojno rešijo spodnjo nalogo, šoli.
kjer povežejo predmete in delavce na
O rešitvah se pogovorimo. III. dejavnost • Učence vzpodbudimo, naj povedo koga so med ogledom šole prosili in komu so se zahvalili. Vodimo pogovor o prošnji, oziroma izhajamo iz pripovedi učencev. - Kdaj prosimo? Za kaj prosimo? Koga prosimo? Kako izrečemo prošnjo (mami, bratcu, učiteljici, policistu ...)? - Kaj rečemo, ko nam očka nalije sok, za katerega smo ga prosili? Povemo: Kadar želimo nekoga prositi, uporabljamo besedo prosim, zahvalimo se z besedo hvala. Neznane, starejše osebe prosimo drugače kot znance, sorodnike, prijatelje (pazimo na vikanje/tikanje in ogovore). • Učencem predstavimo temo/e za igro vlog. Povemo, da bomo odigrali prizore, kjer bomo izrekali prošnjo in zahvalo. Pozornost usmerimo na delavce šole in osebe, ki jih učenci vsak dan srečujejo Opozorimo jih, da morajo biti pri tem vljudni. Odigramo primer – Prosimo sošolca za barvico. Učence razdelimo v skupine. Skupine se pripravijo in odigrajo igro vlog. O predstavitvah se pogovorimo. IV. dejavnost • Učencem zastavimo problem in jih prosimo naj nam ga pomagajo rešiti. Rečemo: Na vrtu imam visoko jablano. Želim odtrgati jabolko, pa ga ne dosežem. Kako naj si pomagam? Učenci rešujejo problem in predstavijo svoje rešitve. O rešitvah se pogovarjamo. • Igra: Visoko – nizko Povemo, da se bomo igrali visoko/nizko. Kadar izrečemo besedo visoko, učenci stojijo, kadar pa izrečemo besedo nizko, počepnejo. • Pred učence postavimo istovrstne predmete različnih višin (npr.visok in nizek stol ...) Lahko tudi izrazito visokega in izrazito nizkega učenca.
43
V vrsto se postavi več učencev. Vprašamo: Kdo je višji od ______, kdo je nižji od_______, kdo je najvišji, kdo je najnižji? Učenci predmete (osebe) opazujejo in ugotavljajo v čem se razlikujejo (v višini). • Učence razdelimo v pare. Predstavimo, kaj bomo delali. Povemo pravilo: Eden izmed učencev pove navodilo: »Sedi na visok stol.« Drugi navodilo izpolni. Nato vlogi zamenjata. Izbiramo predmete, ki smo jih razporedili po učilnici. • Učbenik MAT, str. 7 Na sliki poiščejo visoko osebo in nizko osebo ter ju poimenujejo. Poiščejo visoko in nizko
Zgornja slika
drevo. S prstkom pokažejo visoko in nizko osebo ter visoko in nizko drevo. • Učenci pripravijo zvezke in pisala
Naročimo jim, naj naredijo črto. Na črto naj narišejo visoko lestev in zraven nizko lestev. Preverimo pravilnost.
DZ 1, str. 25 Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja nalog. Podčrtajo visoko hišo, obkrožijo nizko drevo, podčrtajo nizek stol, pobarvajo najnižjo smreko. Preverimo pravilnost rešitev. V. dejavnost • Uvodna motivacija Učitelj ali nekdo izmed učencev doživeto zapoje pesem Lisička je prav zvita zver. Vodimo pogovor o vsebini pesmi. Učenci pripovedujejo o lisici, kakšna je, kaj počne… • Učenje pesmi Lisička je prav zvita zver po metodi odmeva Učence naučimo pesem ob podajanju krajših glasbenih fraz. Na koncu doživeto zapojejo pesem v celoti. • Ljudska pesem Vodimo pogovor o značilnostih ljudske pesmi, kako je nastala in se ohranila do danes. Učenci pripovedujejo o pesmih, ki so jih v otroštvu peli njihovi starši in stari starši. • Likovno izražanje glasbene vsebine Naročimo, naj ilustrirajo pesem Lisička je prav zvita - vsako kitico posebej. Pregled realizacije PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA SPO Naša šola
Šolski prostori in delavci v šoli 7.
SLJ Prošnja, zahvala - igra vlog 15. MAT Visoko in nizko 10. ŠVZ LVZ GVZ Ljudska pesem: Lisička je prav zvita zver 5.
44
DNEVNA PRIPRAVA Razred: 1.
Dan: 13.
Datum:
Učitelj: Vzgojitelj:
Sklop: V ŠOLI Cilji SLJ: Razvijajo predopismenjevalne zmožnosti. Vadijo orientacijo na telesu in na papirju.
Vadijo pravilno držo telesa pri pisanju in pravilno držo pisala. Vadijo smer pisanja od leve proti desni, od zgoraj navzdol.
SPO: Poznajo različne prostore in delavce na šoli. Znajo se orientirati na šoli. MAT: Pravilno uporabljajo izraze visoko, nizko, višje, nižje. Pravilno uporabljajo izraze veliko,
majhno,večji, manjši. Pravilno uporabljajo izraze kratko, dolgo, krajši, daljši. Odkrivajo in ubesedijo kriterij, po katerem so bili elementi urejeni. Uredijo elemente po različnih kriterijih (od najdaljšega do najkrajšega, od največjega do najmanjšega).
ŠVZ: Ogledajo si telovadnico in poimenujejo njim znana orodja. Seznanijo se s primernimi športnimi oblačili in obutvijo. Orientirajo sev telovadnici. Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, grafično delo, branje, pisanje, opazovanje demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva eksperimentalna - eksperimentiranje izkustveno učenje - igra, praktično delo Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah Učni pripomočki, sredstva
SPO U/11, DZ 1/24, kartončki s piktogrami
MAT U/8, DZ 1/26, knjige treh velikosti, ravnila treh dolžin
SLJ DZ 1/27, zdrob na pladnju, različno velik papir, goba, različna pisala , znaki iz priloge
ŠVZ 4 stožci, zbirka iger
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Učenci sedijo v klopeh. Povemo, da se bomo igrali, da morajo pozorno poslušati navodila in opraviti nalogo.
- Dvignite levo roko. Navodila za orientacijo na telesu:
- Vstanite in stojte na desni nogi. - Levo roko položite na klop. - Z desno roko primite desno uho. - Desno roko podajte sošolcu. - Z levo roko primite stol. - Dvignite levo roko in pomahajte. - …
II. dejavnost • Igra: Kje je kaj v razredu? Učenci ležejo na hrbet, zaprejo oči in se umirijo.
45
Po navodilih učiteljice z levo/desno roko, levo/ desno nogo pokažejo imenovane dele učilnice (strop, okna, omara...). • Učbenik, SPO str. 11
Učenci poimenujejo prostore na slikah. Primerjajo jih s prostori na svoji šoli. Povedo, ali ima njihova šola vse narisane prostore. Povedo, v čem so si prostori podobni in v čem se razlikujejo?
• Na kartončke narišemo preproste piktograme, učenci pripovedujejo, kateri šolski prostor označujejo. Pogovorimo se kako bi še lahko narisali piktogram za posamezen prostor. Otroke razdelimo v manjše skupine. Vsaka skupina izžreba kartonček s piktogramom prostora. Navodilo skupini prostoru. Če koga srečate ga vljudno pozdravite.
: Obiščite izbran šolski prostor. Zapomnite si, kaj ste videli na poti in kaj v
Pogovorimo se o izvedenih nalogah in morebitnih težavah. • DZ 1, str. 24
Učenci narišejo piktograma za šolska prostora. Možnih je več rešitev, saj učenci sami
Zgornja naloga
določijo, kateri predmet bo predstavljal posamezen prostor. Pogovorimo se o izvedenih nalogah.
Opomba: Delo v DZ in obiski šolskih prostorov se izvajajo istočasno – učenci se izmenjujejo.
III. dejavnost • Učence vzpodbudimo, naj narišejo s svinčnikom na list, npr.: hišo/rožo/avto… Opazujemo in preverjamo njihovo držo telesa pri risanju, položaj lista in držo pisala. • K mizici, na kateri imamo papir in svinčnik, vabimo manjše skupine učencev in jim
pokažemo pravilno držo telesa pri pisanju in pravilno držo pisala ter položaj lista/zvezka. Učenci nas opazujejo. (Sedimo za mizo, skupina učencev stoji za nami.)
- Položaj lista List položimo na mizo tako, da ga gledamo naravnost, ni nagnjen ne v levo in ne v desno stran. - Položaj glave in roke, ki ne piše Glavo držimo pokonci. Roko, s katero pišemo položimo na mizo, da bo še malo počivala. Nasprotno roko dvignemo tako, da je komolec prislonjen na mizo, z dlanjo pa si pokrijemo obraz. Glavo pustimo v tem položaju, roko pa položimo na spodnji del lista. Roka, ki ne piše, drži list, da se ta ne premika. - Položaj trupa in nog Stol pomaknemo k mizi tako, da še vedno udobno sedimo. Hrbet naslonimo na naslonjalo stola. Boki so obrnjeni naprej. Stegna počivajo na sedalu stola, kolena pa so upognjena v pravem kotu. Stopala so na tleh. - Drža pisala in položaj roke, ki piše Sproščeno primemo svinčnik s palcem in kazalcem, približno dva prstka nad konico, in ga naslonimo na sredinec. Svinčnik držimo rahlo. Mezinec, zunanji rob dlani in del podlakti se dotikajo lista oz. mize. S svinčnikom rišemo črte. Roko premikamo le v komolcu in rami. • Učencem naročimo, naj pripravijo papir in svinčnik. Po navodilih vadijo pravilen položaj:
- lista pri pisanju; - glave in roke, ki ne piše; - sedenja pri pisanju; - držo pisala in položaj roke, ki piše.
46
Narišejo poljubno risbo. Učence opazujemo pri delu, pozorni smo na pravilno držo telesa in pisala. Opozarjamo jih na nepravilnosti in jih spodbujamo k pravilni drži telesa pri pisanju in pravilni drži pisala. Pogovarjamo se o pomenu pravilne drže telesa pri pisanju in pravilni drži pisala • DZ 1, str. 27
Ogledamo si slike in se ob njih pogovarjamo. Povemo, kaj delajo učenci. Pogovarjamo se o pravilni/nepravilni drži telesa, lista, pisal ... Pozorni smo na roko, ki piše – leva/desna roka. IV. dejavnost • Učencem rečemo: Pridite pred tablo in se posedite v polkrog. Miha, ti si prvi na levi strani polkroga, Jasna pa je prva na desni strani polkroga. Izberemo dva učenca, ki sta različno visoka. Enemu damo v desno roko veliko knjigo, drugemu pa v levo roko, majhno knjigo. Eden naj ima kratke rokave, drugi dolge, eden
kratke lase, drugi dolge... Učenca sta s hrbti obrnjena proti sošolcem v polkrogu. Učenci ugotavljajo v čem se razlikujeta. Ob vprašanjih utrdimo matematična znanja - barvo, dolžino, velikost, višino in levo/desno. • Pred učence postavimo tri knjige različnih velikosti. Naročimo, naj uredijo knjige po velikosti, od najmanjše do največje. • Postavimo tri različno dolga ravnila. Naročimo, naj uredijo ravnila po dolžini, od najdaljšega do najkrajšega. Učenci ugotavljajo, katero je najdaljše, katero najkrajše in katero srednje dolgo ravnilo. • DZ 1, str. 26 - lilibi/cirkus/velikostni odnosi/majhen,manjši,najmanjši - lilibi/cirkus/velikostni odnosi/velik, večji, največji - Preberemo navodilo za prvo nalogo Največje jabolko pobarvajo z zeleno, srednje veliko z rumeno in najmanjše z rdečo barvo.
in se pogovorimo o načinu reševanja.
Preverimo pravilnost rešitev. - Preberemo navodilo za drugo nalogo Pobarvaj najkrajšo nogavico rumeno, srednje dolgo vijolično in najdalšo z modro barvo.
in se pogovorimo o načinu reševanja.
Preverimo pravilnost rešitev. - Preberemo navodilo za tretjo nalogo Na najvišje drevo narišejo rdeča jabolka, na srednje visoko rumene hruške, na najnižje
in se pogovorimo o načinu reševanja.
modre slive. Preverimo pravilnost rešitev. V. dejavnost • Spoznajmo telovadnico
Ogledamo si prostore in se pogovorimo, zakaj in kako jih uporabljamo (telovadnica, kabinet, sanitarije, garderoba…). Ogledamo si in poimenujemo orodja v telovadnici (blazine, klopi, gred, švedska skrinja, letvenik…) Pogovorimo se, kakšna oblačila in obutev uporabljamo pri športni vzgoji.
• Gibanje z nalogami v omejenem prostoru - Označimo meje igrišča s stožci ter razložimo učencem, kje so meje igrišča.
Učenci hodijo v koloni za nami okrog igrišča oziroma označenega polja. Učenci so znotraj polja, gibljejo se po navodilih, npr.:
- hodi, dotakni se roba igrišča s kolenom; - teci do nasprotnega roba in se ga dotakni z obema rokama; - hodi po vseh štirih po polju, na znak pojdi čim hitreje izven polja.
- Pri tej igri igralno polje večkrat zmanjšamo. Učenci se gibljejo znotraj polja in pazijo, da se
47
koga ne dotaknejo. Na ukaz “Ven!” igralno polje čim hitreje zapustijo, na klic “Noter!” se v polje vrnejo.
- Učence razdelimo na prve in druge. Vsi drugi stojijo znotraj polja pri miru, prvi pa hodijo okrog njih in pazijo, da se koga ne dotaknejo. Nato zamenjajo vlogi.
- Po dva učenca se držita za roke. Par se mora čim hitreje gibati po navodilih: - teče do črte (meje igrišča), ki jo pokažemo, in se je dotakne; - na ukaz “Stoj!” obstoji pri miru; - na ukaz “Ven!” polje zapusti; - na ukaz “Noter!” se vrne v polje. Pri tem pazijo, da se med seboj ne zaletavajo.
• Igra: Mačka in miš – glej zbirko iger
POMEMBNO: Učencem naročimo, naj v šolo prinesejo škatle od čevljev. Razred potrebuje 6 enako velikih škatel za izdelavo hišice počutja. Vsak učenec potrebuje nekoliko večji plastični pokrovček. Pripomočke bodo potrebovali pri likovni vzgoji. Pregled realizacije PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA SPO Naša šola
V šoli se orientiram 8.
SLJ Pišem - drža telesa pri pisanju, drža pisala 16. MAT Reši, saj zmoreš
Urejam 11.
ŠVZ Spoznajmo telovadnico 8. LVZ GVZ
48
DNEVNA PRIPRAVA Razred: 1.
Dan: 14.
Datum:
Učitelj: Vzgojitelj:
Sklop: V ŠOLI Cilji SLJ: Razvijajo predopismenjevalne zmožnosti. Vadijo orientacijo na telesu in na papirju. Vadijo pravilno držo telesa pri pisanju in pravilno držo pisala. Vadijo smer pisanja od leve proti desni, od zgoraj navzdol. Vadijo poteze, ki tvorijo prvine črk in številk. Narišejo vodoravne črte in jih pravilno poimenujejo. SPO: Poznajo različne čustvene izraze pri sebi in drugih (veselje, navdušenje, strah, jeza,žalost).
Vedo, da čustva vplivajo na vedenje. Spoznajo ustrezna ravnanja pri doživljanju raznih čustev in jih uporabljajo v konkretnih situacijah (igra vlog). Prepoznajo različne vrste nasilja (besedno, psihično, fizično) in vedo, kam se obrniti po pomoč.
LVZ: Opazujejo prostor – učilnico in izražajo položaje posameznih delov prostora in predmetov v njem. Ugotovijo pomen barv v prostorih. Ob izražanju lastnih idej oblikujejo hišico počutja. Navajajo se na sodelovanje v skupini. Razvijajo motorično spretnost. Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, grafično delo, branje, pisanje, opazovanje demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva eksperimentalna - eksperimentiranje izkustveno učenje - igra, praktično delo Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah Učni pripomočki, sredstva
SPO U/10, 13, sličice -situacije za različna razpoloženja
LVZ DZ 1/78, škatle od čevljev - vsaj 6 kom., tempera barve ali kolaž papir, lepilo, škarje in priloga v večji plastični pokrovčki
SLJ DZ 1/28, goba, pisala, pladenj, koruzni zdrob, palčka, zrnje, posodice
IZVEDBA DNE
I. dejavnost Jutranji krog Učence navdušimo za izvajanje vaj, s katerimi razgibavamo in sproščamo roke. Izbiramo jih po lastni presoji, npr.: - Umivamo si roke. - Z vsakega prsta snamemo prstan. - Prebiramo zrnje (Vsak učenec dobi posodico v kateri je namešano različno zrnje, npr.: koruza,
pšenica, fižol ...). Naročimo jim, naj zrnje preberejo tako, da bo vsako zrnje na svojem kupčku. Prebiramo tako, da rabimo palec in kazalec in z njima vsako zrnje posebej ločujemo na kupčke.
49
II. dejavnost • Učencem povemo, da bomo risali vodoravne črte- Risanje z mokro gobo
od leve proti desni.
Dogovorimo se, da bomo z mokro gobo na tablo narisali »vrvi za perilo, ograjo...«. Rišemo z eno potezo v dolžini roke, od leve proti desni strani. Ogledamo si izdelke. Povemo, da smo risali vodoravne črte. - Vlečenje vodoravne črte po zraku z iztegnjeno roko Učencem naročimo, da bomo stoje z iztegnjeno roko vlekli vodoravne črte po zraku. Črte vlečemo od leve proti desni strani, v dolžini roke. Vajo večkrat ponovimo. Lahko jo izvedemo tudi miže. - Risanje vodoravne črte s kredo na tablo Učencem pokažemo pravilno držo krede. S kredo rišemo vodoravne črte na tablo. Črte vlečemo z eno potezo od leve proti desni strani. Nizamo jih eno pod drugo. Ugotovimo, katera črta je najbolj ravna. - Risanje vodoravne črte na večji papir Pri risanju uporabljajo mehka pisala – flomastre, voščenke ... - Risanje vodoravne črte v koruzni zdrob Opomba: Pladnje opremimo z znaki (iz priloge v DZ) za levo/desno, zgoraj/spodaj tako, da jih nalepimo na ustrezno mesto na pladnju – levo jabolko, desno metulja, zgoraj sonce, spodaj travo. Na pladenj stresemo koruzni zdrob tako, da je cela površina prekrita z zdrobom. Demonstriramo risanje v zdrob. Črte zradiramo tako, da pladenj potresemo. S palčko/prstom rišemo vodoravne črte z eno potezo od leve proti desni in od zgoraj navzdol. • DZ 1, str 28 Ogledamo si nalogo, preberemo piktogram in navodilo. Prevlečejo vodoravne črte od leve proti desni. Preverimo opravljeno nalogo. Učence vzpodbudimo, naj nam povedo, kako so se počutili pri delu, kaj jim je bilo všeč in zakaj. III. dejavnost • Učence povabimo, naj se postavijo v pare.
Igra: Ogledalo Učenca se obrneta drug proti drugemu. Eden od njiju izvaja različne gibe, drugi ga poskuša kar najhitreje in natančno posnemati, kot da je njegova slika v ogledalu. Vlogi zamenjata.
Učenca, ki se gleda v ogledalu, spodbujamo k izražanju različnih razpoloženj. Pogovarjamo se o tem, kako prepoznamo, da je nekdo vesel, žalosten, prestrašen ... • Učbenik SPO, str. 10 Ogledamo si fotografije in preberemo zapise, zakaj se otroci na fotografijah tako počutijo. Spodbujamo jih, da povedo:
- Ali lahko že po obrazu prepoznamo, kako se kdo počuti? - Kaj mislijo, kako hodi otrok, katerega fotografijo opazujemo. (Hojo izvedejo.) - Kako ta otrok govori? - Kdaj se oni tako počutijo?
• Učence razdelimo v skupine. Vsaka skupina dobi sličico otroka v različnih situacijah. Pogovorijo se, kako se počuti otrok na sliki, prikažejo z mimiko obraza in telesa ter narišejo njegov obraz z znakom - facko. Skupine predstavijo svoje delo. • Preberemo oblačke pri Binetu in Lili.
Pogovarjamo se o laži in resnici. Vzpodbudimo učence, naj predstavijo svoje življenjske izkušnje.
50
• Učbenik SPO, str. 13. Z učenci si ogledamo slikovno gradivo za Naš mali projekt. Predstavimo jim sobe v hišici in se o njih pogovorimo. Vzpodbudimo jih, naj povedo, kako bi se počutili v veseli sobi, žalostni sobi, jezni sobi prestrašeni sobi ... Povemo, da bomo izdelali Hišico počutja in figurice, ki bodo v njej stanovale. III. dejavnost Navodila: Oblikujemo skupine. Pozovemo učence, da zaščitijo mize s časopisnim papirjem. Pripravijo
Organiziramo prostor za delo šestih skupin (lahko tudi več, presodimo sami).
Tempera barve, debelejše čopiče, palete. • Izhodišče in vpeljava likovnega problema Ogledujemo si našo učilnico. Ponovimo pojme zgoraj, spodaj, spredaj, zadaj … Oglejmo si barve v učilnici; poimenujmo barve sten, vrat, oken, omar, predalov … Pogovorimo se o barvah. Kaj barve izražajo? Katere se nam zdijo vesele, katere umirjene, žalostne, hladne, tople … • Likovna naloga
Napovemo, da bomo izdelali bomo hišico počutja. Predstavimo namen in postopek izdelave hišice počutja. Vsaki skupini ponudimo, da si izbere enega izmed listkov, na katerem je napisano določeno počutje. • Skupinsko delo učencev Učenci v posamezni skupini se dogovorijo, s katerimi barvami in oblikami bodo izrazili določeno počutje. Z njimi pobarvajo (ali oblepijo) svoje škatle – prostore hišice počutja. Škatle sestavimo v celoto, naredimo streho … • Individualno delo učencev Iz papirja izdelajo svojo figurico in jo prilepijo na plastičen pokrovček. Ali pa uporabijo figurico iz priloge v DZ, str. 78, jo pobarvajo, izrežejo in nalepijo na plastični pokrovček. Figurico opremijo s svojim imenom. • Vrednotenje Ko je hišica dokončana, si jo ogledamo. Usmerjamo pogovor v opazovanje različnih prostorov (škatel). Učenci pripovedujejo o barvah, ki so jih uporabili za posamezen prostor ter o počutju, ki ga ta barva izraža. Opazimo in komentiramo dobre posebnosti čisto vsakega izdelka. Na koncu postavijo učenci svoje figurice v izbrane prostore hišice – glede na svoje počutje.
Pregled realizacije PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA SPO Kako se počutim?
Naš mali projekt: Naša hišica počutja 9.
SLJ Vodoravna črta - predopismenjevalne vaje 17. MAT ŠVZ LVZ Oblikovanje v tridimenzionalnem prostoru – Izdelava hišice
počutja 5., 6.
GVZ
51
DNEVNA PRIPRAVA Razred: 1.
Dan: 15.
Datum:
Učitelj: Vzgojitelj:
Sklop: V ŠOLI Cilji SLJ: Vadijo orientacijo na listu. Vadijo poteze, ki tvorijo prvine črk in števk. Vadijo smer pisanja od leve proti desni, držo telesa pri pisanju, držo in uporabo različnih pisal ter položaj lista/zvezka. Narišejo vodoravne črte in jih pravilno poimenujejo. MAT: Opredelijo položaj predmeta glede na sebe oz. glede na druge predmete in se pri opisu
položajev pravilno izražajo. Znajo po sliki odčitati prikazano lego (znotraj, zunaj, na robu). Znajo narisati predmet v zahtevani legi (znotraj, zunaj, na robu). Obnovijo problem s svojimi besedami. Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili.
ŠVZ: Razvijajo koordinacijo celega telesa. Razvijajo hitrost in hitro odzivnost. Navajajo se na poslušanje navodil. GVZ: Poslušajo in doživljajo posnetek švedske ljudske pesmi Ko si srečen. Prepoznajo in razlikujejo zvoke lastnih glasbil. Izvajajo gibe (zvokov lastnih glasbil). Usvajajo švedsko ljudsko pesem Ko si srečen. Doživeto pojejo pesem ob spremljavi gibov (zvokov lastnih glasbil). Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, grafično delo, branje, pisanje, opazovanje demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva eksperimentalna - eksperimentiranje izkustveno učenje - igra, praktično delo Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah Učni pripomočki, sredstva
SLJ DZ 1/29, pladnji, zdrob, papir, škarje, mehka pisala
MAT U/9, DZ 1/30, obroči, različni predmeti
ŠVZ tamburin, obroči, zbirka iger
GVZ zgoščenka -Glasba 1, notni zapis pesmi Ko si srečen
IZVEDBA DNE
I. dejavnost Jutranji krog Učence navdušimo za izvajanje vaj, s katerimi razgibavamo in sproščamo roke. Izbiramo jih po lastni presoji, npr.: - Z vsakega prsta snamemo prstan. - Režemo s škarjami. - Trgamo, pregibamo papir. - Navijamo volno v klopčič. - Igramo klavir, flavto, violino, kitaro …
52
II. dejavnost • Učenci zasedejo svoje prostore v klopi. Povemo, da bomo vlekli nevidne vodoravne črte pisalom nad papirjem.
s
Pisalo (barvico, svinčnik) držimo v roki, kakor da bi pisali, in sicer tako, da se konica pisala ne dotika papirja, mezinec pa drsi po listu papirja. Črte vlečemo z eno potezo od leve proti desni strani. Vajo večkrat ponovimo. Črte rišejo po zraku od leve proti desni. Črte rišejo s prstom sošolcu po hrbtu od leve proti desni. Črte rišejo s prstom po klopi. • DZ 1, str 29. Ogledamo si nalogo, preberemo piktogram in navodilo. Ogledamo si smer pisanja vodoravne črte od leve proti desni strani. Naročimo, naj prevlečejo nevidne vodoravne črte s pisalom nad črtami. Učenci prevlečejo vodoravne črte s svinčnikom ali barvico.. Preverimo pravilnost opravljene naloge. Učence vzpodbudimo, naj nam povedo, kako so se počutili pri delu, kaj jim je bilo všeč in zakaj. Naročimo jim, naj postavijo svojo figurico v sobo, ki ustreza njihovemu počutju. III. dejavnost • Učence navdušimo za igro.
Igra: Mačka in miš (glej zbirko iger) Predstavimo jim igro in pravila igranja. Dogovorimo se, da se igra prekine, ko učitelj zaploska. Takrat vsi ostanejo na svojih mestih in odgovarjajo na učiteljeva vprašanja, npr.: Kje je muca? Kje je miš? (Od otrok terjamo natančne odgovore, npr.: Muca je znotraj kroga. Miš je zunaj kroga.) • Učenci sedejo v krog. Vzamemo obroč in polagamo določen predmet (npr. peresnico) znotraj, zunaj, na rob obroča. Povedo, kje je predmet. V parih vzamejo po en obroč in določen predmet ter drug drugemu dajejo navodila za postavitev predmeta. Vedno povedo, kje se nahaja predmet. • Učbenik MAT, str. 9 Učenci si ogledajo sliko in ugotavljajo, kje so posamezni otroci, npr.: Deklica z rdečim
Zgornja slika
balonom je na robu peskovnika. Deček z rdečo črtasto majico je znotraj peskovnika. Deček z rumenim balonom je zunaj peskovnika. • Pripravimo kartončke, na katerih so narisani piktogrami, ki označujejo: znotraj, zunaj, na robu. Razložimo piktograme . Učenci ponovno pripravijo obroče in predmete, ki jih bodo polagali. Dvigujemo kartončke, otroci pa glede na piktogram polagajo predmet znotraj, zunaj, na rob obroča. Vedno povedo, kje se nahaja njihov predmet. Po opravljeni dejavnosti opišejo položaj predmeta. • Učbenik MAT, str. 9 Učenci si ponovno ogledajo problemsko situacijo.
Spodnja slika
Ustno opredelijo položaj otrok na sliki. Pozorni so na piktograme znotraj, zunaj, na robu. • DZ 1, str. 30 Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge.
Prva naloga
Učenci v okenca vrišejo piktograme znotraj, zunaj, na robu, ki bodo ponazarjali,
53
kje je klovn. Preverimo pravilnost rešitev. Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge.
Druga naloga
Učenci v sličico prerišejo sličico na ustrezno mesto, glede na piktogram. Preverimo pravilnost rešitev. IV. dejavnost • Igra: Kdo se boji črnega moža – glej zbirko iger • Gimnastične vaje Igramo gimnastične vaje z obroči. Povemo navodila: Stopi znotraj, zunaj, na rob obroča. • Hoja z nalogami - Učenci hodijo prosto po prostoru, na znak (udarec na tamburin) menjajo način hoje (prsti, peta, zunanji, notranji del stopala, veliki, majhni koraki, prsti obrnjeni ven, noter…). Na koncu pokažejo še pravilen način hoje. - Učenci hodijo v različne smeri (naprej, nazaj, bočno, diagonalno). Na en udarec zamenjajo smer, na dva obstanejo pri miru. - Učenci hodijo naprej, na znak prehajajo iz visokega položaja v nizkega in obratno. Poskusijo hoditi nazaj v nizkem položaju, bočno v visokem, diagonalno v srednjem… Počasi hodijo, nato postopno pospešijo v hitro hojo in obratno. - Hodijo na različne načine: kot vojak na paradi, s trdim kolenom, da se držijo za gležnje,
šepajo… • Igra: Kdo bo prej? – glej zbirko iger • Igra: Ubogi črni muc – glej zbirko iger V. dejavnost • Uvodna motivacija
Učence spomnimo na prejšnji dan. Povedo naj, kaj so izdelali pri likovnem pouku (hišico počutje). Pripovedujejo naj, kako so se počutili, v kateri sobi ima kdo figurico in zakaj jo je tja postavil. Pozornost usmerimo na srečno sobo. Učence spodbudimo, naj povedo, kaj se dogaja v srečni sobi. Povemo, da poznamo pesem o sreči in da se jo bomo danes naučili.
• Poslušanje posnetka švedske ljudske pesmi Ko si srečen Pred poslušanjem učence opozorimo na zvoke gibov, ki jih že poznajo. Povemo, da jih bodo slišali in morali prepoznati kateri so.
• Analiza posnetka Učenci poleg petja prepoznajo ploskanje, tleskanje, topotanje, udarjanje z nogo in vzklikanje. Naučijo se, da tako zvenijo različni gibi s katerimi igramo na naše telo – to so zvoki lastnih glasbil. Primerjajo zvoke med seboj po glasnosti (tihi, glasni) in jakosti (mehki, nežni, grobi, močni,…). Učence povabimo v krog. V krogu stoje igrajo na svoje telo-gibe. Vsak gib izvajajo po 4-krat učitelj šteje. Ko učitelj zamenja način igranja-gib, zamenjajo način igranja tudi učenci. • Ko si srečen - pogovor o pesmi Učitelj učencem doživeto zapoje pesem z izvajanjem gibov. Nato vodi pogovor o vsebini pesmi. Učenci se vključujejo v pogovor, povedo, kdaj so oni srečni in kaj takrat naredijo. • Ko si srečen - učenje pesmi po metodi odmeva Učitelj nauči učence pesem ob podajanju krajših glasbenih fraz. Učenci ponavljajo za njim.
54
Na koncu doživeto zapojejo pesem v celoti. Pri ponovnem petju se lahko razdelijo v skupine tako, da vsaka skupina zapoje eno kitico od prve do pete, zadnjo pa vsi skupaj.
Pregled realizacije PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA SPO SLJ Vodoravna črta – predopismenjevalne vaje 18. MAT Kje je? (znotraj, zunaj, na robu) 12. ŠVZ Hoja in tek 9. LVZ GVZ Pesem: Ko si srečen 6.
55
DNEVNA PRIPRAVA Razred: 1.
Dan: 16.
Datum:
Učitelj: Vzgojitelj:
Sklop: V ŠOLI Cilji SLJ: Prepoznajo pravljične predmete in čudeže. Razvijajo sposobnost razumevanja motivov za ravnanje književnih oseb. Ločijo »dobre« in »slabe« književne osebe. Narišejo za pravljico značilen srečen konec. MAT: Opredelijo položaj predmeta glede na sebe oz. glede na druge predmete in se pri opisu položajev pravilno izražajo. Poznajo piktograme za nad in pod. Piktograme berejo in jih znajo uporabiti. ŠVZ: Hodijo in tečejo v koloni. Izvajajo vaje za pravilno telesno držo. Pridobivajo vzdržljivost. Razvijajo spretnost in koordinacijo celega telesa. Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, grafično delo, branje, pisanje, opazovanje demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva eksperimentalna - eksperimentiranje izkustveno učenje - igra, praktično delo Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah Učni pripomočki, sredstva
SLJ B/38, 39, knjiga Sneguljčica
MAT U/10, DZ 1/31, žoga, različni šolski predmeti, piktogrami na kartončkih
ŠVZ blazine, zbirka iger
IZVEDBA DNE
I. dejavnost • Motivacija
Rečemo: Zrcalce, zrcalce na steni, povej, katera v deželi najlepša je vsej! Učenci pripovedujejo o čudežnem zrcalcu. Pomagamo jim s vprašanji: Je to navadno zrcalce? Kaj vse je mogoče videti v čudežnem zrcalcu?
• Najava besedila: Spoznali bomo pravljico z naslovom Sneguljčica. • Priprava na poslušanje
Pripravijo se na poslušanje. • Pripovedovanje/branje pravljice
Povemo/preberemo pravljico. Učenci poslušajo in doživljajo pravljico. • Čustveni odmor Poglobijo doživetja in čustva ter uredijo vtise, ki jih je nanje naredilo besedilo. • Izjava po čustvenem odmoru: Sneguljčica in kraljevič pa sta še dolgo in srečno živela.
56
• Interpretacija Vodimo pogovor. Berilo, str. 38, 39 -
Pozovemo učence, naj naštejejo književne osebe in povedo, kakšne so bile in kakšno je bilo Književne osebe
njihovo ravnanje. Opredelijo norme ravnanja za »dobro« in »slabo« osebo. Spodbudimo učence, naj v dvojicah z gibi prikazujejo, kako se je mačeha ogledovala v zrcalu - izrazijo važnost, nečimrnost.
- Naštejejo, kaj vse je mačeha začarala v pravljici. Čudežni predmeti, čudeži; motivi za ravnanje književnih oseb
Naštejejo predmete, ki jih je uporabila, da bi uničila Sneguljčico. Pripovedujejo, kaj je bilo s pasom, z glavnikom in jabolkom. Povedo, zakaj palčki Sneguljčice niso pokopali.
• Branje pravljice Še enkrat preberemo pravljico. Učenci poslušajo in doživljajo besedilo. • Poglabljanje doživetja Risanje: Srečen konec Povemo: Vsaka pravljica se srečno konča. Tudi ta o Sneguljčici. Spodbudimo učence, naj narišejo srečen konec. Predstavijo svoje delo. II. dejavnost • Učence povabimo v krog in jim naročimo, naj sedejo. V roke vzamemo žogo, dvignemo jo nad glavo. Učence pozovemo, da povedo, kje se nahaja žoga (nad glavo). Žogo položimo pod mizo. Učence ponovno pozovemo, da povedo, kje se nahaja žoga (pod mizo). Oba položaja predmetov večkrat ponovimo z različnimi predmeti. • Učenci se razporedijo v pare, si izberejo vsak določen predmet in ga postavljajo nad oz. pod (določimo npr. mizo, stol...). Vedno povedo, kje se predmet nahaja. • Pripravimo kartončke, na katerih sta narisana piktograma nad, pod. Razložimo piktograme. Učenci se postavijo ob svoje mizice ter pripravijo izbran predmet (npr. svinčnik, radirko...) Dvigujemo kartončke, učenci pa glede na piktogram dvignejo oz. spustijo predmet nad oz. pod mizo . Po opravljeni dejavnosti besedno opišejo položaj predmeta. • Učbenik MAT, str. 10 Učenci si ogledajo sliko. Povedo, kaj piktograma pomenita (nad, pod).
Zgornja slika - levo
Ugotavljajo, kje so posamezne živali oz. osebe, npr.: Ptica, ki leti, je nad toboganom, psiček je pod toboganom. Učenci si ogledajo problemsko situacijo.
Zgornja slika - desno
Ustno opredelijo položaj modre in rdeče kocke (rdeča kocka je zgoraj, modra je spodaj). • DZ 1, str. 31 Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge.
Prva naloga
Učenci pobarvajo ptička, letalo, metulja kot zahteva piktogram ob sliki. Preverimo pravilnost rešitev. Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge.
Druga naloga
57
Učenci narišejo polžka, balon, oblak kot zahteva piktogram ob sliki. Preverimo pravilnost rešitev. Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge.
Tretja naloga
Učenci narišejo v okence ob sliki ustrezen piktogram – nad/pod, glede na to, kje se nahaja rdeči balon. Preverimo pravilnost rešitev. III. dejavnost • Hoja in tek v koloni z nalogami:
- 1 minuta teka, - hoja, - dihalne vaje, - pol minute teka, - hoja po prstih, - pol minute teka, - hoja po petah.
Učenci tečejo zmerno hitro, brez prehitevanja. • Gimnastične vaje ob zidu • Zibanje na blazinah Potrebujemo toliko blazin, da ima vsak učenec dovolj prostora za izvajanje naslednjih vaj:
- učenec sedi, prime se za prste na nogah in se ziba naprej in nazaj, - učenec sedi, prime se za prste na nogah in se ziba levo in desno, - učenec sedi, ziba se levo in desno, pri tem vso težo upre na roke, - učenec leži na hrbtu, z nogami se dotakne blazine nad glavo, nato zaniha v sedeč položaj; komu bo uspelo vstati brez pomoči rok? - učenec leži na hrbtu, kolena objame z rokami; ziba se v levo in desno, tako da se s koleni dotakne blazine, - učenec leži na trebuhu, roki iztegne naprej in se guga naprej in nazaj, - vsak učenec naj si izmisli svoj način zibanja, - učenec leži na hrbtu, pokrči kolena in se prime za gležnje, sedaj se ziba toliko časa, dokler mu ne uspe priti v položaj na kolenih (brez pomoči rok), - učenec kleči, roki upre pred seboj ob tla, preko hrbta se pokotali v enak položaj; poskusijo naj v obe smeri.
• Igra: Psiček brez utice – glej zbirko iger Pregled realizacije PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA SPO SLJ Pravljica: Sneguljčica 19., 20. MAT Kje je? Orientacja – nad, pod; zgoraj, spodaj 13. ŠVZ Zibanje na blazinah 10. LVZ GVZ
58
DNEVNA PRIPRAVA Razred: 1.
Dan: 17.
Datum:
Učitelj: Vzgojitelj:
Sklop: V ŠOLI Cilji SLJ: Vadijo orientacijo na listu. Vadijo poteze, ki tvorijo prvine črk in števk. Vadijo smer pisanja od leve proti desni, od zgoraj navzdol, držo telesa pri pisanju, držo in uporabo različnih pisal ter položaj lista/zvezka. Pravilno poimenujejo navpično črto. SPO: Razvrščajo po skupnih lastnostih in razlikah (po enem kriteriju spremenljivk).
Urejajo po eni spremenljivki. MAT:Opredelijo položaj predmeta glede na sebe oz. glede na druge predmete in se pri opisu položajev pravilno izražajo. Orientirajo se na sliki. GVZ: Pozorno poslušajo posnetek slovenske ljudske pesmi Abraham 'ma sedem sinov … Prepoznavajo izvajalce. Spoznajo novo pesmico ter ritem melodije spremljajo z lastnimi in otroškimi glasbili. Naučijo se in sproščeno zapojejo slovensko ljudsko pesem. Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, grafično delo, branje, pisanje, opazovanje demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva eksperimentalna - eksperimentiranje izkustveno učenje - igra, praktično delo Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah Učni pripomočki, sredstva
SLJ DZ 1/32, žogice za tenis, padalo
SPO U/6,7, predmeti za razvrščanje in urejanje, košara z igračami in šolskimi potrebščinami
MAT U/10
GVZ A. pesek: Glasba 1, (priročnik in CD), notni zapis pesmi Abraham ma sedem sinov
IZVEDBA DNE
I. dejavnost Jutranji krog •
Učencem razdelimo teniške žogice. Učenci jih primejo v roke, jih otipajo, poimenujejo, poved Vaja s teniško žogico
kako se imenuje šport pri katerem rabimo žogico ... Navodilo: Žogico boste spustili na tla in jo ujeli. Pazite, da jo boste spustili tako, da se bo odbila od tal in jo boste ponovno ujeli. Vajo ponovimo večkrat.
• Vzamemo padalo (izdelamo ga iz papirja/polivinila – izrežemo krog, navežemo 4 nitke in na Vaja s padalom
nitke navežemo figurico iz kinderjajčka). Stopimo na stol in padalo dvignemo visoko nad glavo. Učence vprašamo, kje je padalo (zgoraj).
Nato padalo spustimo in vprašamo, kako je padalo potovalo do tal. Vajo nekajkrat ponovimo
59
(lahko jo tudi učenci). Učence vzpodbudimo, da s prstom po zraku narišejo pot padala od zgoraj navzdol in povedo, kaj so risali. Povemo, da smo risali navpično črto. • Učenci poiščejo navpične črte na predmetih v razredu. II. dejavnost • Učence razdelimo v skupine. Predstavimo jim delo na posamezni postaji. Rišejo navpične
- Risanje z mokro gobo črte.
Dogovorimo se, da bomo z mokro gobo na tablo narisali »navpično desko na vrtni ograji«. Rišemo od zgoraj navzdol, od leve proti desni strani. Nizamo jih eno poleg druge z vmesnimi razmaki.
- Risanje navpične črte s kredo na tablo Učencem pokažemo pravilno držo krede. S kredo rišemo navpične črte na tablo. Rišemo z eno potezo od zgoraj navzdol, od leve proti desni strani. Nizamo jih eno poleg druge z vmesnimi razmaki. Ugotovimo, katera črta je najbolj ravna. - Risanje navpične črte v koruzni zdrob Na pladenj stresemo koruzni zdrob tako, da je cela površina prekrita z zdrobom.
Demonstriramo risanje v zdrob. Črte zradiramo tako, da pladenj potresemo. S palčko/prstom rišemo navpične črte. Rišemo od zgoraj navzdol, od leve proti desni strani.
Nizamo jih eno poleg druge z vmesnimi razmaki. - Risanje navpične črte z voščeno barvico Pokažemo pravilno držo voščene barvice. Navpične črte rišemo z eno potezo od leve proti desni strani lista, od zgoraj navzdol.
Pozorni smo na razmak med črtami in da je poteza čim bolj ravna. • DZ 1, str 32
Učenci si ogledajo sliko in preberemo navodilo. Ogledamo si smer pisanja navpične črte, od zgoraj navzdol. Naročimo, da bomo najprej vlekli nevidne navpične črte s pisalom nad sliko. Tako prevlečejo vse navpične črte na sliki. Pisalo (barvico, svinčnik) držijo v roki, kakor da bi pisali, in sicer tako, da se konica pisala ne dotika papirja, mezinec pa drsi po listu papirja. Učenci z barvico ali svinčnikom prevlečejo navpične črte na sliki in v vrstah. Preverimo pravilnost opravljene naloge. Povemo, da lahko navpično črto rišemo tudi od spodaj navzgor. Pišemo po s prstom klopi.
III. dejavnost Ponovimo poimenovanje črt, ki smo jih že risali – navpično in vodoravno. Povemo, kako ji rišemo – smer. Navpično črto rišemo od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor; vodoravno pa od leve proti desni strani. Ogledamo si znake za levo in desno, ki so na tabli.
• Učenci se postavijo v vrsto ali vrste. Vsi so enako orientirani. Učencem povemo, naj dobro poslušajo navodila in opravijo nalogo. Navodila:sezuj/obuj desni/levi copat, primi se za desni/levi uhelj, pokrij desno/levo oko, skači po
dvigni desno/levo roko, primi svinčnik z desno/levo roko,
desni/levi nogi ... Navodila lahko podajajo tudi učenci. Igre lahko izpeljemo tudi kot tekmovalne igre na izpadanje.
• V desno roko primemo npr. knjigo in se s hrbtom obrnemo proti otrokom. Povprašamo jih v kateri roki imamo knjigo. Učenci premislijo in odgovorijo. Nato se obrnemo proti učencem, knjigo še zmeraj držimo v desni roki. Sedaj jim zastavimo
60
enako vprašanje »V kateri roki imam knjigo?« Učenci premislijo in odgovorijo.
• Stolčke postavimo v krog. Učenci sedejo vsak na svoj stolček. Učenci ugotavljajo, kdo sedi na njihovi levi in kdo na njihovi desni strani.
• Učbenik MAT, str. 9
Ogledamo si sliko Spodnja slika
Ugotavljajo, kje sedita dedek in babica ter na kateri strani od dedka sedi babica, na kateri strani od babice sedi dedek.
IV. dejavnost • Pred učence postavimo košaro v kateri so igrače in šolske potrebščine.
Učence prosimo, naj iz košare jemljejo posamezne predmete. Povedo naj, kaj imajo v roki. Predmete obdržijo. Povemo navodilo:
Vodimo pogovor:
Vsi, ki imate v roki igračo, stopite na levo stran košare. Tisti, ki imate v roki šolske potrebščine, stopite na desno stran košare. Zdaj naročimo, naj odložijo predmete na tisto stran košare, kjer stojijo.
Kaj je bilo v košari na začetku? Kaj smo naredili potem? Na katero stran košare smo položili šolske potrebščine? Na katero stran pa smo dali igrače? Povemo, da smo pospravili in naredili red tako, da smo dali igrače skupaj in šolske potrebščine skupaj.
• Učencem povemo, da bomo razvrstili osebe in predmete po različnih kriterijih (barvi, velikosti obliki, spolu...). Povedo, katero skupno lastnost imajo osebe ali predmeti v isti skupini. Delo poteka v skupinah. Primeri: - razvrščanje otrok po spolu, - razvrščanje raznobarvnih fižolčkov po barvi, - razvrčanje krožcev (link kock) po barvi, - razvrščanje Lego kock (kriteriji: barva, dolžina, velikost...), - razvrščanje posodic (kriteriji: oblika, barva ali velikost), - razvrščanje lesenih živali.
• Učenci urejajo predmete po različnih kriterijih (velikost, debelina, svetlost barv, hrapavost…). Urejajo v različnih smereh : padajoče in rastoče. Predmete, ki jih urejajo, nizajo vzdolž dolgega roba mize (vrsta) ali prečno nanj (stolpec). Primeri: - urejanje otrok po velikosti, - urejanje barvnih kartončkov po svetlosti, - urejanje brusnega papirja po hrapavosti, - urejanje valjev (barva, velikost, debelina).
• Učbenik SPO, str. 6, 7 Na slikovnem gradivu so ogledamo kotičke v razredu. Vodimo pogovor: Kaj je v kotičkih? Kako so urejeni? Na kakšen način so razvrščene igrače na policah? Kaj pa urejenost mizic? (primerjajo urejeno in neurejeno)
• Pospravljanje svoje torbe: Na mizo zložijo potrebščine in jih poimenujejo. Med vsemi se ne znajdemo, zato jih moramo pospraviti. Ogledamo si prostore v torbi (žepe, predale). Koliko jih je? Ugotovimo, da je najbolje imeti toliko kupčkov, kolikor predalov ima torba.
61
Potrebščine razvrstijo v kupčke in povedo, katere skupne lastnosti imajo stvari na istem kupčku. Potrebščine zložijo v torbo.
• Pozornost učencev usmerimo na različne pripomočke, igre, potrebščine, ki jih imamo v razredu. Naročimo, naj jih razvrščajo na kupčke in razvrstitve utemeljijo. Dogovorimo se, kam jih bomo pospravljali. Učenci izdelajo piktograme, ki jim bodo pomagali prepoznati, kje je kaj shranjeno. Zgledi: pospravljanje učbenikov (v predalčnik) pospravljanje likovnih pripomočkov in materiala pospravljanje didaktičnih iger in igrač ...
• V. dejavnost • Uvodna motivacija Ponovimo izštevanke po izboru učencev in pogovor o različnih gibih, ki so jih dodali pri izvajanju. lilibi/šolska ulica 1-2/glasbena vzgoja/pojemo/naučimo se peti/petje in različna razpoloženja • Poslušanje posnetka slovenske ljudske pesmi Abraham 'ma sedem sinov
Pred poslušanjem učence opozorimo na izvajalca. Povemo, da bodo slišali in morali prepoznati kdo pesem poje (pevka). Zbrano poslušajo.
• Analiza posnetka Učenci poleg petja prepoznajo tudi inštrumente (harmonika, kitara). Učitelj pove, da se melodija štirikrat ponovi. • Ponovno poslušanje in enakomerno spremljanje s ploskanjem, trkanjem in topotanjem.
Učenci ob poslušanju pesem enakomerno spremljajo z lastnimi glasbili tako, da »ujamejo dvodobni ritem«. Ob predvajanju celotne prve kitice enakomerno ploskajo, ob predvajanju druge kitice trkajo po klopeh, ob predvajanju tretje kitice topotajo po kolenih in ob predvajanju četrte kitice »igra« vsak po svoje.
• Abraham 'ma sedem sinov - pogovor o pesmi Učitelj učencem doživeto zapoje pesem z izvajanjem gibov na »vsi tako, vsi tako«. Nato
vodi pogovor o vsebini pesmi. Učenci se vključujejo v pogovor, vedo, da se besedilo ponavlja in predlagajo nove gibe za vsako ponovitev.
• Abraham 'ma sedem sinov - učenje pesmi po metodi odmeva Učitelj nauči učence pesem ob podajanju krajših glasbenih fraz z dogovorjenimi gibi.
Učenci ponavljajo za njim. Na koncu doživeto zapojejo pesem v celoti. Pri ponovnem petju se lahko razdelijo v skupine tako, da vsaka skupina zapoje pesem trikrat in izvaja svoje gibe na »vsi tako, vsi tako«.
Pregled realizacije PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA SPO Naš razred – urejanje, razvrščanje 10. SLJ Navpična črta - predopismenjevalne vaje 21. MAT Kje je? (levo, desno) 14. ŠVZ LVZ GVZ Ploskamo, trkamo, topotamo
Pesem: Abrahama ma sedem sinov 7.
62
DNEVNA PRIPRAVA Razred: 1.
Dan: 18.
Datum:
Učitelj: Vzgojitelj:
Sklop: V ŠOLI Cilji SLJ: Vadijo orientacijo na listu. Vadijo poteze, ki tvorijo prvine črk in števk. Vadijo smer pisanja. Po poslušanih/napisanih navodilih berejo slike/piktograme. SPO: Opazujejo in spoznavajo okolico šole. MAT: Opredelijo položaj predmeta glede na sebe oz. glede na druge predmete in se pri opisu položajev pravilno izražajo. Se pravilno orientirajo na sliki. ŠVZ: Hodijo v koloni. Razvijajo osnovno motoriko. Ob igrah se sprostijo in razvedrijo. Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, grafično delo, branje, pisanje, opazovanje demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva eksperimentalna - eksperimentiranje izkustveno učenje - igra, praktično delo Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah Učni pripomočki, sredstva
SPO bel prt, naravni predmeti z dvorišča
SLJ predmeti in materiali za dejavnost v jutranjem krogu, DZ 1/ 33, 34
MAT DZ 1/35, barvice, kocke različnih barv
ŠVZ rutka, zbirka iger
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Jutranji krog Učence navdušimo za izvajanje vaj, s katerimi razgibavamo in sproščamo roke. (Opomba: Vaje izvajamo večkrat. Izbiramo jih po lastni presoji.) Vaje: umivamo si roke; z vsakega prsta snamemo prstan; igramo klavir, flavto, violino, kitaro …;
tipkamo; gnetemo testo, plastelin, glino; presipamo mivko, polento …; s palcem in kazalcem pobiramo fižol; režemo s škarjami; trgamo papir; navijamo volno; vlečemo vrv; obiramo sadje; posnemamo letenje ptice; z gibanjem trupa in rok ponazarjamo različne vremenske pojave: dež, veter, sneženje …; ponazarjamo živali s sencami rok; nizamo gumbe na vrvico; mešamo v levo/desno ...
II. dejavnost • DZ 1, str. 33
Učence pozovemo, naj gredo v klopi. Naročimo jim, naj si ogledajo sliko v DZ in poimenujejo črte. Postavljamo vprašanja: Kateri deli puloverja imajo navpične črte? Kateri deli puloverja so okrašeni z vodoravnimi črtami? Ponovimo smer pisanja navpične in vodoravne črte. Učencem povemo, da bomo pulover dodatno okrasili in mu dali barve. To bomo delali tako,
63
da bodo natančno poslušali navodila in opravili nalogo.
- Z modro barvico prevlecite vodoravne črte na puloverju. Navodila:
- Z rdečo barvico prevlecite navpične črte na puloverju. - Z vijolično barvico narišite vodoravne črte čez navpične črte na puloverju. - Z zeleno barvico narišite navpične črte čez vodoravne črte na puloverju. Učenci primerjajo svoje izdelke med seboj in ugotavljajo pravilnost rešitev.
• DZ 1, str. 34 Učence pozovemo, naj si ogledajo sliko in poimenujejo osebe in predmete na njej. Naročimo: S prstom pokažite risbo traktorja (otroškega vozička, medvedka, zaboja z žogami, žoge, otroškega vozička). Ob plakatu preberemo piktograme, ki jih bomo rabili pri reševanju naloge. Opomba: Učence razdelimo v dve skupini. V eni so učenci, ki so sposobni sami opraviti nalogo po pisnih navodilih – piktogramih; v drugi skupini so učenci, ki jim bomo brali navodila.
- Poiščite traktor in ga obkrožite. Navodila za nalogo:
- Otroški voziček podčrtajte z oranžno barvico. - Prečrtajte medvedka. - Avto pobarvajte z zeleno barvo. - Zaboj z žogami pobarvajte rumeno. - Žogo pobarvajte z modro barvo. Preverimo pravilnost rešitev pri obeh skupinah.
III. dejavnost • Pred otroke postavimo dva predmeta, ki se razlikujeta samo po barvi npr.: modro in rdečo
kocko. Izberemo otroka. Povemo navodilo: Dvigni kocko, ki je na desni strani. Kakšne barve je? Kocko vrnemo na prvotno mesto. Vajo ponovimo še s kocko na levi strani. • Učenci delajo v parih. Postavljajo drug drugemu po dve barvici in igrajo podobno igro, kot smo jo izpeljali s kockami. • Učenci naročimo, naj pripravijo zvezke. S svinčnikom narišejo dva enaka predmeta (črtna risba) enega poleg drugega, npr.: dve peresnici, dve knjigi ... Povemo navodilo
Preverimo pravilnost rešitev.
: »Položi prstek na predmet na desni strani. Predmet na desni pobarvaj npr. z vijolično.«
Povemo novo navodilo modro.«
: »Položi prstek na predmet na levi strani. Predmet pobarvaj npr. z
Preverimo pravilnost rešitev. • DZ 1, str. 35 -
lilibi/cirkus/kje je?
Naročimo, naj si ogledajo slikovno gradivo. Prva naloga
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Učenci v vsakem okencu pobarvajo predmet na desni strani z zeleno, predmet na levi pa z rumeno. Preverimo pravilnost rešitev.
Ogledamo si slikovno gradivo. Pokažemo dečke, deklice. Učenci se orientirajo kot so Druga naloga
64
orientirane osebe na slikah. Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Učenci deklicam v desno roko narišejo rožo, dečkom pa v levo roko balon. Preverimo pravilnost rešitev.
IV. dejavnost • Dejavnost izvajamo jo v okolici šole - Sprehodimo se okrog šole in opazujemo njeno okolico. Poiščemo tablo z imenom šole. Preberemo napis na tabli . - Vrnemo se na dvorišče. Poimenujemo bitja in stvari, ki jih vidijo okrog sebe. Zapremo oči in prisluhnemo zvokom. Zvoke poimenujemo in določimo njihov izvor. • Igra: Ekološki spomin
Na dvorišču naberemo nekaj naravnih predmetov (kamen, list, ...), ne da bi učenci to opazili. Naberemo predmete, ki jih je na dvorišču dovolj. Položimo jih na bel prt in jih pokrijemo. Navodilo kratek čas dvignila, si predmete dobro oglejte in si jih čimveč zapomnite.”
: “Pod tem prtom leži nekaj stvari, ki jih lahko najdete na dvorišču. Ko bom prt za
Po ogledu predmetov učencem naročimo, naj se sprehodijo po dvorišču in iščejo enake predmete. Po petih minutah jih pokličemo k sebi. Ko so zbrani, potegnemo izpod prta vsak predmet posebej in jih vprašamo, ali so tudi oni našli tak predmet.
• Dogovorimo se, da bomo posvojili košček Zemlje. V ta namen si na dvorišču izberemo kotiček, ki ga bomo večkrat obiskali, ga opazovali in zanj skrbeli. V. dejavnost • Sprehodimo se do igrišča z igrali. Sprehod usmerjamo, npr.: Gremo pet korakov naravnost, nato pa naredimo dva koraka v desno. Poskočite in nato nadaljujte pot s štirimi kratkimi koraki .... • Igre na igrišču - Poplava – glej zbirko iger - 1, 2, 3, vsak napravi kar želi - Otroci poljubno tekajo ali skakljajo po igrišču. Na klic: “En, dva, tri, vsak napravi kar želi!” vsak otrok napravi tisto vajo, ki jo želi. Pri ponovitvah naj vaje menjajo. - Prosta igra na igralih ali poligon po igralih. - Gnilo jajce – glej zbirko iger Pregled realizacije PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA SPO Okolica šole – opazovalni sprehod 11. SLJ Navpična črta – predopismenjevalne vaje
Berem piktograme 22.
MAT Levo in desno 15. ŠVZ Igre na igrišču 11. LVZ GVZ
65
DNEVNA PRIPRAVA Razred: 1.
Dan: 19.
Datum:
Učitelj: Vzgojitelj:
Sklop: V ŠOLI Cilji SLJ: Zaznavajo in prepoznavajo zvoke v razredu. Poimenujejo povzročitelje zvokov oz. predmete, s katerimi povzročamo zvoke. Poimenujejo zvoke. Uporabljajo ustrezne pozdrave, ogovore. Vedo, kdaj koga vikamo/tikamo. SPO: Doživljajo sebe kot del oddelka, oddelek pa kot skupnost. Ponovijo ključne pojme in vsebinska znanja tematskega sklopa – spoznajo, da so se nekaj naučili. LVZ: Ločijo med črto in barvno ploskvijo. Razvijajo občutek za smeri črt. Opazujejo zglede črt v naravi. Razvijajo smisel za ritmično nizanje oblik. Razvijajo domišljijo. Navajajo se na vztrajnost. Ob uporabi risal razvijajo motorično spretnost. Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, grafično delo, branje, pisanje, opazovanje demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva eksperimentalna - eksperimentiranje izkustveno učenje - igra, praktično delo Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah Učni pripomočki, sredstva
SPO U/12, večji format papirja
SLJ U/8, lutka
LVZ črn tuš, trska,
flomaster (oranžen, oker, rdeč …),
risalni list
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Jutranji krog • 1. igra: Zvočni plaz (razložimo besedo plaz)
Povemo navodilo za igro Zvočni plaz. Navodilo:
Zvočni plaz lahko oblikujemo z glasovi, s ploskanjem, s tleskanjem s prsti, cepetanjem nog..
Povzročala bom šum ali pa zvok. Vi me boste posnemali z enakim zvokom v enakomirnih presledkih in sicer drug za drugim. Kdaj bo vstopil naslednj, vam bom pokazala z gibom lutke. Nastal bo zvočni plaz.
• 2. igra: Zvočni plaz Drugi del igre odigramo enako kot prvega, vendar dobi lutka novo vlogo. Postavimo jo za nek zastor in njeno pojavljanje določa glasnost izvajanja zvokov. Pravila za lutko (predstavimo jih učencem): - vidna je cela lutka – izvajamo glasen zvok; - umikanje lutke za paravan - zmanjšuje glasnost izvajanega zvoka; - kadar se lutka skrije – nastane popolna tišina, prenehamo z izvajanjem zvoka.
66
II. dejavnost • Učence pozovemo, naj pripovedujejo, katere zvoke slišijo doma, v šoli, v trgovini, na
cesti… • Učencem povemo, da bodo poslušali zvoke iz okolja. Z učenci ponovimo in oblikujemo
dodatna pravila poslušanja, npr.:
Poslušanje zvokov razredu/šoli
- Se umirimo. - Zapremo oči. - Poslušamo zvoke. - Povemo, kaj slišimo. - Poimenujemo povzročitelje zvokov.
Poslušamo zvoke v razredu/šoli in jih poimenujemo. Povemo izvor zvoka. • Učbenik SLJ, str. 8 - Učence pozovemo, naj si ogledajo slike in poimenujejo prostore. - Prva slika
Vprašamo: Katere zvoke bi lahko slišali v prostorih, ki ste jih poimenovali? Ali bi slišali tudi glasove? Katere glasove bi lahko slišali? (moške, ženske, otroške)
Učence vprašamo, ali jih zanima, kaj govorijo osebe na prvi sliki – v knjigarni. Preberemo besedila v oblačkih (lahko prebere tudi učenec, ki že bere). Učence vprašamo, na kaj jih spomnijo prebrane besede. Kje jih slišimo? Kje jih uporabljamo? Kdaj jih uporabljamo? Ob sliki se pogovorimo, kdo koga pozdravlja. Katere pozdrave še poznamo? Kdaj jih uporabljamo?
- Pozornost učencev usmerimo v opazovanje izrazov na obrazih obeh oseb. Povedo, kako se počutita osebi. Kako bi izvedeli, zakaj sta osebi veseli?
Druga slika - levo
Preberemo besedila v oblačkih (lahko prebere tudi učenec, ki že bere). Kaj je rekel deček? Komu je rekel? Kako je ogovoril slikarja? Ga je vikal ali tikal? Kaj je slikar rekel dečku? Ga je ogovoril z gospod? Zakaj ne? Ga je vikal? Zakaj ne?
- Pozornost učencev usmerimo v opazovanje izrazov na obrazih oseb. Povedo, kako se počutijo osebe.
Tretja slika – desno
Preberemo besedila v oblačkih (lahko prebere tudi učenec, ki že bere). Koga je prosil deček za pomoč? Kako ga je prosil? Ga je vikal ali tikal? Zakaj? Komu se je deček zahvalil za knjigo? Kako se je zahvalil?
- Preberemo naslov in se o njem pogovarjamo. Vodimo pogovor. (Pogovor vodimo glede na situacije, ki jo ustvarijo učenci z odgovori.)
Kdaj smo vljudni? Kadar pozdravljamo, uporabljamo besedi prosim in hvala, znamo ogovarjati ljudi in se trudimo vikati/tikati ljudi s katerimi se pogovarjamo. - Učencem preberemo navodilo za nalogo na 8. strani spodaj. Opravijo nalogo. O izvedeni
nalogi se pogovorimo. III. dejavnost
Učencem zastavimo vprašanje: Ali smo vljudni, če se prerivamo? Zakaj ne? Kako pa bi se počutile živali, če bi bili do njih neprijazni? Predstavijo svoja mnenja.
• Igra: Polž Učenci se razdelijo v pare. Eden je polž, ki se zvije v klobčič in zapre oči. Drugi ga želi spraviti iz hišice. Pri tem ne sme uporabljati glasu. Šele, ko se polž dobro počuti in mu je način vabila všeč, pokuka iz hišice. Ko v celoti prileze iz hišice, vstane in se zahvali za povabilo. Učenca nato vlogi zamenjata.
67
Po končani igri učenci opisujejo svoja občutja. • Igra: Potujoči klobčič
Sedimo v krogu. Vodja pove svoje ime in klobčič poda prvemu tako, da pridrži začetek vrvice. Kdor je dobil klobčič, prav tako pove ime, poda klobčič naprej in pridrži vrvico. Nikogar ne izpustimo. Ko so vsi na vrvici, mrežo razpletejo v obratni smeri in ponovijo imena. Klobčič pripotuje nazaj do vodje. Podajamo lahko neurejeno po krogu, besedna sporočila lahko spreminjamo. Ko vsi držijo vrvico, učiteljica narahlo potegne vrvico s prosto roko. Tako odda impulz. Tisti, ki ga je sprejel, spremeni položaj - v sedeč, klečeč... in nadaljuje.
• Pripravimo velik format papirja razdeljen na toliko delov, kot je otrok. Vsak otrok prispeva v svoj del nekaj svojega, npr.: nariše, nalepi, odtisne (portret, odtis roke, risbo frizure...). Pogovarjamo se o pojmu “MI”, o razredni skupnosti. Na plakat napišemo naslov, npr.: TO SMO MI.
• Učbenik SPO, str. 12 - Ob ilustracijah ponovimo in razložimo ključne pojme, ki smo se jih naučili in ponovimo vsebinska znanja tematskega sklopa.
Učence razdelimo v skupine. Vsaki skupini določimo, katero sliko si bo natančno ogledala in se o vsebini nasliki pogovorila. Opozorimo jih, da naj prelistajo učbenik in poiščejo sliko, katere del je opazovana sličica. Pogovarjajo naj se, kaj so se ob njej naučili. Povemo, da bodo poročali celotnemu razredu.
• Dogovorimo se, kdaj bomo prestavljali figurice v hišici počutja. Opomba: Dogovor sprejmemo v sodelovanju z učenci. Možnosti je več, npr.:
V sobo, ki ustreza počutju posameznika, postavimo figurice ob prihodu v razred. Prestavimo jih lahko ob odhodu iz razreda, če je počutje drugačno. Učencem lahko damo možnost, da prestavijo figurico po določeni dejavnosti. Prav tako je možno, da figurico prestavijo, če se njihovo razpoloženje močno spremeni. Prestavimo jo lahko po neki dejavnosti …
IV. dejavnost Navodila:
• Izhodišče in vpeljava likovnega problema
Pozovemo učence, da zaščitijo mize s časopisnim papirjem. Pripravimo črn tuš in trske. (Pozor: Steklenice s tušem so zelo nestabilne, zato steklenico položimo v lonček ali skodelico, da se izognemo razlitju.) Pozneje bodo potrebovali tudi flomaster izbrane barve.
Pogovorimo se o črtah, o smereh (vodoravna, navpična …) Ogledamo si prizor pred šolo in opazujemo zglede črt v okolici (npr. ograje – navpične črte, žice daljnovoda – vodoravne črte, prehod za pešce – vodoravne črte, veje drevesa – poševne črte …)
• Likovna naloga Čim bolj slikovito se pogovorimo o likovnem motivu (nekaj predlogov: ptice na žicah, ptice na drevesih, perilo, ki se suši na žici itn.) Demonstracija postopka uporabe voščenkTrsko pomakamo v tuš in rišemo, direktno, brez podrisovanja s svinčnikom.
:
• Individualno delo učencev Učenci rišejo. Individualno jih spodbujamo in svetujemo, da lažje sledijo svoji zamisli. Ko se risba s tušem posuši učenci po lastnem občutku izberejo (samo) eno barvo flomastra in posamezne ploskve (npr. vse ptice) kolorirajo. Na ta način postane risba bolj žlahtna, še vedno pa ohrani prvoten značaj. Pri tem spoznajo pojem barvna ploskev. Risbe spredaj na majhno podpišejo (pomagamo tistim, ki ne znajo).
68
• Vrednotenje Ko so risbe dokončane, jih razstavimo. Medtem, ko obešamo izdelke na pano, učenci pospravijo svoje mize. Pogovorimo se o vrstah črt, ki so jih učenci uporabili na risbah. Učenci lahko tudi predstavijo svoje risbe, pohvalijo drug drugega … Usmerjamo pogovor v opazovanje različnih risarskih rešitev, prizadevnost posameznih učencev, domišljijo in ustvarjalnost pri upodobitvi motivov … Pozorni smo, da opazimo in omenimo dobre posebnosti čisto vsakega likovnega izdelka.
Pregled realizacije PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA SPO Spoznali smo 12. SLJ Vljudni smo
Poslušanje zvokov v razredu/šoli – razločujoče poslušanje
23.
MAT ŠVZ LVZ Risanje: Črta in barvna ploskev 7., 8. GVZ
69
DNEVNA PRIPRAVA Razred: 1.
Dan: 20.
Datum:
Učitelj: Vzgojitelj:
Sklop: V ŠOLI Cilji SLJ, GVZ: Ob slikovnem gradivu ponovijo, utrdijo in uporabijo naučene vsebine pri SLJ. Preizkušajo in primerjajo zvoke različnih zvočil iz okolice. Zaznavajo, razlikujejo in posnemajo zvoke iz okolice in narave. Razlikujejo tihe in glasne zvoke zvočil. Z zvočili izvajajo tihe in glasne zvoke. Poimenujejo povzročitelje zvokov oz. predmete, s katerimi ustvarjamo zvoke. Poimenujejo zvoke (zahtevnejše). Ob petju znanih pesmi se spremljajo z drugačnimi zvočili. …) MAT: Opredelijo položaj predmeta glede na sebe oz. glede na druge predmete in se pri opisu položajev pravilno izražajo. Po navodilih se premikajo po prostoru in na ravnini ter navodilo tudi oblikujejo. Poiščejo poti in rešujejo labirinte. ŠVZ: Orientirajo se v prostoru in se gibljejo po navodilih. Poznajo športne rekvizite. Poslušajo in upoštevajo navodila. Sami si izmislijo svoje načine gibanja. Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, grafično delo, branje, pisanje, opazovanje demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva eksperimentalna - eksperimentiranje izkustveno učenje - igra, praktično delo Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah Učni pripomočki, sredstva
ŠVZ blazine, klopi, obroči, stožci, kiji, okvir, skrinja, zbirka iger, zbirka gimnastičnih vaj
SLJ U/9, predmeti iz okolice, lutka
MAT DZ 1/36, U/11, 12, 13 oprema v učilnici ali telovadnici, naravno okolje
GVZ predmeti iz okolice (časopisni papir, škarje, kocke, prazni kozarec za vlaganje,…), predmeti iz narave (plodovi, semena, palice,…)
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Jutranji krog • Igra: Presedanje
Učence povabimo v krog. S seboj prinesejo stole in jih postavijo v krog. Igralci sedijo v krogu tako, da so čim bliže skupaj. En stol je prazen. Sredi kroga stoji
kapitan, ki poveljuje. Ko reče: ¸¸Na desno!¸¸, se mora tisti, ki sedi levo od praznega stola presesti nanj, njegov levi sosed pa na izpraznjeni stol. Skratka, vsi igralci se presedejo za en stol desno. Če pa reče kapitan: ¸¸Na levo!¸¸, se vsi presedejo za en stol levo. Naloga kapitana je, da skuša med presedanjem zasesti enega od stolov. Igralci mu to preprečujejo na ta način, da se čim hitreje presedejo. Če kapitanu uspe zasesti prazen stol, mora v sredo kroga tisti, ki je izgubil stol. Seveda se sme kapitan usesti na prazen stol le pri presedanju. Pomaga si lahko tako, da zelo hitro poveljuje.
70
II. dejavnost • Učenci zasedejo svoja mesta v klopeh.
V učilnici razporedimo mizice in stole tako, da bodo otroci lahko hodili med njimi - naredimo labirint. Povemo navodila, nprstola, pri stolu se obrni v levo in pojdi do okna ... Dvigni desno/levo roko in se zasuči levo,
: Pojdi do učiteljičine mize, nato se obrni desno in pojdi do tvojega
naredi dva poskoka naprej in nato dva v desno...(Navodila sestavljamo za levo/desno roko; levo/desno nogo; levi/desni obrat...)
Opomba: Navodila lahko povemo eno za drugim, otrok pa jih izpolnjuje sproti. Naloga je zahtevnejše, če povemo dve ali več navodil skupaj, ki si jih mora otrok zapomniti. • Učenci delajo v parih ali v skupinah. Drug drugemu podajajo in izpolnjujejo navodila.
DZ 1, str. 36
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Prva naloga
Učenci narišejo v labirint pot po kateri bo cirkuški direktor prišel v cirkus. Preverimo pravilnost rešitev.
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Druga naloga
Učenci narišejo pot, po kateri bo klovn prišel do kegljev. Preverimo pravilnost rešitev.
• Učbenik MAT, str. 11 Učencem naročimo, naj si ogledajo naloge. Povemo, da bomo s pomočjo nalog preverili kaj že znamo in da bomo delali skupaj. Preberemo naslov – Reši saj zmoreš in se o njem pogovorimo. Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja posamezne naloge. Odgovore učencev komentiramo.
• Učbenik MAT, str. 12 Učenci opazujejo labirint, povedo kako se bodo lotili problema, s prstkom potujejo po poti ter Lili pripeljejo do Bineta.
Opomba: Naloga v učbeniku za matematiko, str. 13 je zahtevnejša. V reševanje jo ponudimo učencem, ki že imajo usvojene tudi številske predstave do 6. III. dejavnost • Učbenik SLJ, str. 9 S pomočjo lutke pohvalimo otroke, da so dobro opravili delo. Nato pa lutka naroči, naj odprejo učbenik za SLJ na 9. strani in si ogledajo slike. Zastavlja vprašanja: Kdo je na slikah? Kaj delata Lili in Bine? Ali veste kaj se pogovarjata? Če kdo zna, naj prebere.
Vzamemo lutki Lili in Bine in učencem preberemo besedili v oblačkih na prvi sliki. Vodimo pogovor: Kaj je Bine prosil Lili? Kaj mu je odgovorila? Smo si zapomnili kdaj koga prosimo? Kako ga prosimo? In kako se zahvalimo? Komu se zahvalimo? Kdaj se zahvalimo?
Prva slika
Lili in Bine prebereta besedilo v oblačkih pri drugi sliki. Vodimo pogovor: Kaj je rekla Lili Binetu? Ga je prosila? Kako pa bi Lili rekla učitelju naj se z njo igra? (igrajte se ...) Zakaj bi mu rekla igrajte se in ne igraj se? Ali veste koga še vikamo? Koga pa vi tikate?
Druga slika
Lili in Bine prebereta besedilo v oblačkih pri tretji sliki. Vodimo pogovor: Katere pozdrave pozna Bine? Katere pozdrave pa poznate vi? Ali vedno pozdravite? Smo vljudni, če ne
Tretja slika
71
pozdravljamo? Kaj moramo narediti, če nas nekdo pozdravi? Kakšni smo, če mu ne odzdravimo? Lili pravi, da ve kdaj uporabljamo pozdrave. Veste tudi vi? Povejte.
Lili in Bine prebereta besedilo v oblačkih pri četrti sliki. Vodimo pogovor: Se tudi vi učite ogovarjati ljudi? Kako jih ogovorite? Zakaj neznanim osebam ne rečete stric/teta?
Četrta slika
Pozornost učencev usmerimo v izraze na obrazih Lili in Bineta. Vprašamo kaj izražajo: Učenci povedo svoja mnenja in glede na izjave vodimo pogovor. Opomba: Za ponovitev vsebin in uresničevanje ciljev 1. tematskega sklopa, lahko izvedemo KVIZ. Vprašanja/naloge 1. Kako boš rekel sošolcu, ki ti je posodil radirko? 2. Prosi sošolca za svinčnik. 3. V razred vstopi ravnateljica. Kako jo boš pozdravil? 4. V razred vstopi dežurni učenec. Kako bo pozdravil? Kako boš ti odzdravil? 5. Odhajaš iz šole. Kaj boš rekel sošolcem? 6. Polil si čaj. Koga boš prosil za pomoč? Boš čistilki rekel teta ali gospa? Kdaj boš uporabil
besedo prosim in kdaj besedo hvala? 7. V knjižnici greš po knjigo. Kako boš ogovoril knjižničarja? Kako boš pozdravil, ko boš
vstopil v knjižnico? Kaj boš rekel ob odhodu iz knjižnice? 8. Povej nekaj pravil poslušanja. 9. Boš prodajalko v trgovini vikal ali tikal? 10. Prosi policista naj ti pove, koliko je ura. 11. Zahvali se sošolki, ki ti je pobrala puščico. 12. Opraviči se učiteljici, ker si doma pozabil knjigo. Itd. IV. dejavnost • Vzamemo lutko in z lutko ustvarjamo različne zvoke. Zvoki naj bodo zelo hrupni (močni).
Zvoke izvajamo drugega za drugim – ropotamo. Učence vprašamo, ali smo vljudni, kadar zganjamo hrup. Povedo naj svoje mnenje in svoje izkušnje.
• Povemo, da bomo zdaj vljudni in bomo ustvarjali zvoke lepo drugega za drugim. Med izvajanjem bomo tiho. Po izvajanju posameznega zvoka, pa se bomo pogovorili. Pred učence položimo predmete s katerimi bomo izvajali zvoke. Učenci: - povedo ime predmeta; - iz (česa je narejen) katerega materiala je narejen; - poimenujejo zvok. ( npr.: Žlica, je iz kovine, slišimo ropot, zven ...)
Opomba: Pozorni smo na izražanje poimenovanja predmetov in zvokov; slišimo zvonjenje in ne zvonec itd. • Skrivaj izvajamo zvoke z različnimi zvočili (npr. strganje z orehi, udarjanje s palicami,
odpiranje zadrge,…) Po vsakem izvajanem zvoku vodimo pogovor o tem, kaj so poslušali. Učenci
- povedo, s katerima predmetoma je učitelj ustvarjal zvok. - povedo, iz česa sta predmeta (snov). - poimenujejo zvok.
• Preizkušajo in primerjajo zvoke različnih zvočil iz okolice: Poiščejo predmete iz okolice, ki lahko služijo kot zvočila, jih preizkusijo in predstavijo.
Poskusijo opisati kakšne zvoke ta zvočila oddajajo (nežne, mehke, ostre, grobe, kratke, dolge, visoke, nizke, tihe, glasne). Po vsakem izvajanem zvoku vodimo pogovor o tem, kaj so poslušali.
72
Učenci - povedo, s katerima predmetoma je sošolec ustvarjal zvok. - povedo, iz česa sta predmeta (snov). - poimenujejo zvok.
• Učence razdelimo v skupine po 3. Vsaka skupina dobi kartico s sličico, ki prikazuje pojav iz okolice ali narave (npr. dež, veter, morje, avtomobili na cesti, kuhanje ...). Skupine morajo z zvočili, ki so na voljo, predstaviti svojo sličico. Ostale skupine ugibajo, kateri pojav predstavljajo zvoki, ki jih slišijo. • Z novimi zvočili učenci spremljajo pesmi po lastnem izboru. Igrajo na dobe po dogovoru, npr: na težko dobo - glasna zvočila, na lahko dobo - tiha. Opomba: Dejavnost lahko izvajamo v razredu ali zunaj v naravi. V. dejavnost • Igra: Avioni – poplava – potres (zbirka iger) • Gimnastične vaje – zbirka vaj • Okrog ovir Po prostoru razpostavimo različno orodje: blazine, obroče, kije, stožce, klopi, okvire, skrinje… - Gibanje po prostoru v različnih smereh brez dotika Učenci se gibajo po prostoru v različnih smereh (naprej, nazaj, levo in desno). Pazijo, da se pri tem ne dotaknejo drugega otroka ali orodja. Najprej prosto, nato po navodilih. - Gibanje z dotikom Učenci se prosto gibajo po prostoru. Po različnih poteh (cik –cak, krožno…) obhodijo vsa orodja in se vsakega dotaknejo z drugim delom telesa. Pri tem se ne smejo dotakniti drugega otroka. - Prosto po orodjih Učenci se prosto gibajo po prostoru. Sami si izmislijo, kaj bodo naredili pri določenem orodju. - Gibanje po prostoru po navodilih Učenci se gibajo po navodilih:
- uleži se na blazino, - po trebuhu se splazi pod klopjo, - skoči v obroč, - stopi na klop in skoči z nje, - po vseh štirih se splazi skozi okvir, - splezaj na letvenik, - postavi se ob kij, - po eni nogi skači okrog stožca…
• Igra: Simon pravi (zbirka iger)
73
Pregled realizacije PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA SPO SLJ Spoznali smo 24. MAT Reši, saj zmoreš
Potujem po labirintu 16.
ŠVZ Okrog ovir 12. LVZ GVZ Ustvarjanje, izvajanje: Raziskujemo in igramo na zvočila
okrog nas 8.
2. sklop
1
2. sk
lop:
VA
RN
O V
PR
OM
ET
U
Č
as: 1
0 dn
i
21. d
an
22. d
an
23. d
an
24. d
an
25. d
an
SP
O
O
pazo
valn
i spr
ehod
Kaj
opa
zim
v o
kolic
i šo
le?
– U
/16,
17
Var
no n
a po
ti v
šolo
–
DZ
1/40
, 41
Var
no v
pro
met
u -
prom
etni
zna
ki -
U/1
4,15
,17
SL
J
Lutk
ovna
pre
dsta
va:
Obu
ti m
aček
– B
/22,
23
(
2 ur
i)
Ber
em sl
ičic
e –
DZ
1/38
Zv
oki v
pro
met
u –
D
Z 1/
39
Levo
in d
esno
, zgo
raj
in sp
odaj
– D
Z 1/
42
Poše
vna
črta
–
DZ
1/43
, 44
(p
redo
pism
enje
valn
e va
je)
Pred
trgo
vino
– U
/10,
11
M
AT
Skup
ine
- raz
vršč
anje
pr
edm
etov
, po
imen
ovan
je
Skup
ine
– U
/14,
15
Mno
žice
– D
Z 1/
45,
U/1
6, 1
7
M
noži
ce –
DZ
1/46
,
ŠV
Z
Spre
tnos
ti z
žogo
G
iban
je v
razl
ične
smer
i in
po
razl
ični
h vz
orci
h
Pl
azen
je in
laze
nje
L
VZ
Sl
ikan
je: S
likar
ski
mat
eria
li in
prip
omoč
ki –
ko
laž
(2
uri)
G
VZ
U
stva
rjanj
e, iz
vaja
nje:
R
azis
kuje
mo
in ig
ram
o na
zv
očila
okr
og n
as
Pese
m: N
esre
ča
2
26
. dan
27
. dan
28. d
an
29. d
an
30. d
an
SP
O
V
arno
v p
rom
etu
- var
na
hoja
- U
/14,
15
Vid
en in
pre
vide
n –
D
Z 1/
48, U
/14,
15
Obn
ašan
je v
voz
ilih
– U
/17
Spoz
nali
smo
– U
/18
Naš
mal
i pro
jekt
: Kaj
se
zgod
i, če
v a
vtu
nism
o
prip
eti?
– U
/19
SL
J
Prav
ljica
: Kaj
je
najb
oljš
e –
B/3
6, 3
7
(2
uri)
Kje
je k
aj?
– U
/12,
13
(pre
dlog
i: v,
na,
pod
, nad
, za
, pre
d, m
ed, p
ri)
Kje
je?
– D
Z 1/
49
Spo
znal
i sm
o –
U/1
5
Opr
avič
ilo –
U/1
4
Pese
m: K
oren
jak
– B
/79
MA
T
Raz
pore
jam
– U
/18,
D
Z 1/
47
Prire
janj
e
Prire
janj
e –
U/1
9,
DZ
1/50
, 51
Pr
ireja
nje
– D
Z 1/
51, 5
2
ŠV
Z
Vaj
e z
balo
nom
Po
ligon
Te
k na
20m
in 2
00m
LV
Z
Sl
ikan
je: M
ešan
je b
arv
(2
uri)
G
VZ
Iz
vaja
nje:
Igra
mo
na
zvoč
ila, k
i jih
sam
i na
redi
mo
Raz
redn
i kon
cert
3
DNEVNA PRIPRAVA Razred: 1.
Dan: 21.
Datum:
Učitelj: Vzgojitelj:
Sklop: VARNO V PROMETU Cilji SLJ: Ogledajo si videoposnetek lutkovne predstave. Izražajo svoje doživljanje, razumevanje in vrednotenje predstave. Prepoznavajo značilnosti glavne književne osebe in drugih pomembnih oseb. Prepoznavajo 'dobre' in 'slabe' književne osebe in povedo, zakaj se jim zdijo take. Primerjajo pravljico in predstavo po literarni predlogi. MAT:Razvrščajo predmete glede na izbrano eno lastnost in s tem oblikujejo množice. Odkrijejo in ubesedijo lastnost, po kateri so bili predmeti razvrščeni. Natančno opazujejo in poimenujejo množice. Razvrstijo predmete v množice in jih poimenujejo. ŠVZ: Razvijajo spretnost pri ravnanju z žogo. Razvijajo osnovno motoriko. Ob igrah se sprostijo in razvedrijo. Zadovoljijo potrebo po gibanju. Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, grafično delo, branje, pisanje, opazovanje demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva eksperimentalna - eksperimentiranje izkustveno učenje - igra, praktično delo Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah Učni pripomočki, sredstva
SLJ B/22, 23, rdeča in modra žogica videoposnetek lutkovne predstave Obuti maček (RTV Slovenija), knjiga Obuti maček
MAT manjši modra in rdeča žoga, avtomobilčki, kocke, svinčniki, barvice, lončki, frnikole, obroči
ŠVZ teniška žogica za vsakega otroka, žoge, kreda, škatla
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Jutranji krog Igra: Podajanje žogice Povemo, da si bomo v krogu podajali žogico. Najprej ponovimo znake za levo, desno in njihovo barvo. Pokažemo rdečo in modro žogico. Da učenci sami ugotovijo pravila igre vprašamo: V katero smer bo potovala rdeča/modra žogica? S katero roko jo bomo podajali naprej? (rdečo z levo, modro z desno roko)
Igra se konča, ko se zvrstijo vsi učenci. Učencem povemo, da bo naš odhod iz kroga povezan z nalogo. Navodilo: pokazali gibanje živali, predmeta, osebe ...
Iz kroga boste odhajali drug za drugim tako, da boste s telesom (pantomimo)
II. dejavnost V jutranjem krogu je potovala žogica. Kaj pa je to potovanje? Kdo/kaj še lahko potuje?
4
Ste že bili na potovanju? Pripovedujte. Mi pa bomo odpotovali v deželo lutk. • Motivacija Z ročno lutko naredimo krajšo animacijo. Lutka naj pripoveduje svoja doživetja o potovanju. Vodimo pogovor o lutkah. Učenci pripovedujejo iz lastnih izkušenj, npr.: katere vrste lutk poznajo, kaj lutke predstavljajo, kje so se srečali z lutkami, o igranju z lutkami … • Najava besedila: Pravljico lahko preberemo, lahko jo poslušamo, lahko si jo ogledamo v
gledališču, lahko si jo ogledamo posneto kot risanko ali kot lutkovno predstavo. Danes si bomo ogledali lutkovno predstavo z naslovom Obuti maček.
• Priprava na poslušanje/gledanje Pripravijo se na poslušanje in gledanje.
• Poslušanje in gledanje lutkovne predstave Predvajamo posnetek lutkovne predstave. Učenci tiho sledijo predstavi in jo doživljajo.
• Čustveni odmor Poglobijo doživetja in čustva ter uredijo vtise, ki jih je nanje naredila predstava. • Izjava po čustvenem odmoru: Obuti maček je svojega gospodarja iz mlinarja spremenil v
bogatega grofa. • Interpretacija Vodimo pogovor, vprašamo. -
Povemo, da pravljične osebe v lutkovni predstavi predstavljajo lutke, ki jim pravimo marionete. Povemo tudi, kako lutkarji in lutkarice igrajo.
Lutkovna predstava
Vprašamo: Kaj pa velikan? Kako je on predstavljen? Spodbudimo učence, naj povedo svoje mnenje o lutkovni predstavi; kako so predstavo doživljali, ali so razumeli dogajanje, ali jim je bila prestava všeč in zakaj ...
- Katere pravljične osebe ste srečali na začetku lutkovne predstave? Kakšne so bile? Po čem veste, da so bile nekatere osebe dobre in nekatere slabe?
Pravljične osebe in njihove lastnosti
Smo v pravljici spoznali še kakšno osebo, ki bi ji lahko rekli, da je slaba oseba? Zakaj je bila slaba? Katere pravljične osebe so bile dobre? Zakaj so bile dobre? Katera pravljična oseba je bila glavna oseba? Kakšna je bila?
- Berilo, str. 22, 23 Književno dogajanje
Jure, mlinarjev tretji sin, in njegov maček sta prišla v deželo za devetimi gorami in devetimi dolinami. Pripovedujte, kaj se jima je tam dogajalo. Maček v deveti deželi ni bi več navaden maček ampak obuti maček. Bi mu rekli tudi zviti maček? Zakaj? Pripovedujte o njegovi največji zvijači.E PRAVLJICE!
• Poglabljanje doživetja - Pripravijo se na poslušanje.
Branje pravljice
Preberemo pravljico Obuti maček. Učenci poslušajo in doživljajo pravljico. -
Ali sta pravljici čisto enaki? Primerjava lutkovne predstave in knjige
Ste opazili kakšne razlike med knjigo in lutkovno predstavo? Kaj je bilo v knjigi drugače kot v lutkovni predstavi?
- Vodimo pogovor, katera pravljica je bila komu bolj všeč. Povedo, katera pravljica je bila
komu všeč in utemeljijo svojo odločitev: pravljica iz knjige ali lutkovna predstava.
Vrednotenje besedila
5
III. dejavnost • Učence povabimo v krog. V krog položimo 4 avtomobilčke in eno kocko. Učenci ugotovijo, katera igrača ne sodi zraven in zakaj ne. Okoli avtomobilčkov položimo vrvico, ki jo sklenemo in povemo: To je skupina avtomobilov. Njeni člani so avtomobili. • Povemo: Naredili bomo skupino otrok s črnimi copati. Vsi otroci, ki imate obute črne copate, se primite za roke in sklenite krog. Učenci poimenujejo skupino in njene člane. Na enak način sestavijo še druge skupine, npr.: skupino deklic, dečkov, otrok z rjavimi
lasmi, otrok v hlačah ... • Učence razdelimo v skupine. Vsaka skupina dobi košaro z igračami. V košari so npr.: kocke in žoge, frnikole in lončki, slikanice in svinčniki. Povemo: Natančno si oglejte kaj imate v košari in predmete poimenujte. Oblikujte skupine in položite vsako množico v svoj obroč. Skupaj ovrednotimo opravljeno delo in poimenujejo skupine ter njihove člane. IV. dejavnost • Igra: Kotali se! (zbirka iger) • Vaje s teniško žogico
- žogico si podajajo iz ene roke v drugo: pred seboj na različnih višinah, nad glavo, za sabo; - žogico si podajajo okrog telesa (okrog glave, okrog pasu, v predklonu okrog kolen); - v široki razkoračni stoji kotalijo žogico najprej okrog ene noge, nato druge, nato okrog obeh (osmica); - usedejo se s pokrčenimi koleni na tla, žogico kotalijo okrog svojega telesa; - enako kot zgoraj, le da so noge stegnjene; - žogico položijo na tla, naredijo “most” in se skušajo s trebuhom dotakniti žoge; - žogico primejo z obema rokama in se usedejo po turško; poskušajo vstati brez pomoči rok; - žogico držijo v obeh rokah: pokleknejo, sedejo, se uležejo, ponovno vstanejo (brez pomoči rok); - preskakujejo žogico v različnih smereh; - v paru: žogo držita z bokom, poskusita narediti počep.
• Spretnosti z žogo -
Učence razdelimo v več skupin. Vsaka skupina ima svojo žogo. Po telovadnici s kredo narišemo dirkalno stezo. Žogo kotalijo tako, da jo čim hitreje spravijo od starta do cilja. Najprej jo kotalijo z eno, nato še z drugo roko.
Kotaljenje žoge
- Učenec se postavi na en konec igrišča. Žogo zakotali proti nasprotni strani, nato steče in skuša priti na drugo stran hitreje kot zakotaljena žoga. Žogo mora zakotaliti tako močno, da se bo prikotalila na nasprotno stran, hkrati pa ne premočno, tako da jo bo lahko še prehitel.
Prehiti žogo
• Igra: Zbiralec žog (zbirka iger)
6
Pregled realizacije PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA SPO SLJ Lutkovna predstava: Obuti maček 25., 26. MAT Skupine - razvrščanje predmetov, poimenovanje 17. ŠVZ Spretnosti z žogo 13. LVZ GVZ
7
DNEVNA PRIPRAVA Razred: 1.
Dan: 22.
Datum:
Učitelj: Vzgojitelj:
Sklop: VARNO V PROMETU Cilji SLJ: Berejo in poimenujejo sličice. Odgovarjajo na vprašanja. Zaznavajo in prepoznavajo zvoke, ki jih povzročajo prevozna sredstva. Poimenujejo prevozna sredstva. Poimenujejo zvoke. Bogatijo besedni zaklad. Razvijajo logično mišljenje. Poslušajo navodila in rešijo nalogo. MAT: Razvrščajo predmete glede na izbrano eno lastnost in s tem oblikujejo množice. Odkrijejo in ubesedijo lastnost, po kateri so bili predmeti razvrščeni;. Natančno opazujejo in poimenujejo množice. Razvrstijo predmete v množice in jih poimenujejo. SPO: Opazujejo in spoznavajo prometne poti v okolici šole. Spoznajo za pešce in kolesarje pomembne prometne znake v okolici šole GVZ: Raziskujejo zvočnost različnih zvočil iz okolice. Zaznavajo, razlikujejo in posnemajo zvoke iz okolice in narave. Razlikujejo tihe in glasne zvoke zvočil. Z lastnimi, otroškimi, ljudskimi in Orffovimi glasbili izvajajo tihe in glasne zvoke. Ob petju znanih pesmi se spremljajo z improviziranimi glasbili (papir, svinčniki, odpiranje zadrge …) Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, grafično delo, branje, pisanje, opazovanje demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva eksperimentalna - eksperimentiranje izkustveno učenje - igra, praktično delo Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah Učni pripomočki, sredstva
SLJ DZ 1/38, 39, žogica, CD s posnetimi zvoki vozil štev. od 1 do 6
MAT U/14, 15 rumene rutice, 4 žoge
SPO velik format tršega
papirja, debeli flomastri
GVZ predmeti iz narave, ki jih učenci naberejo na sprehodu (kamenčki, listje, plodovi, semena …)
IZVEDBA DNE
I. dejavnost Jutranji krog • Igra: Priplula je ladja
Učence povabimo v krog in povemo navodilo za igro. Navodilo:
• Učence vprašamo, ali bi ladja lahko pripeljala tudi vozila. Spodbudimo jih, naj povedo,
Žogico bom vrgla enemu izmed vas in rekla: ¸¸Priplula je ladja polna ...M.¸¸ Glas, ki ga slišite vam pove, da se mora predmet, ki ga je pripeljala ladja, začeti na slišani glas, predmet pa pove tisti, ki mu vržem žogico. Nato žogico vrnete meni. Izpade tisti, ki se ne spomni besede na zahtevani glas. Zmagovalec je tisti, ki se je vedno pravočasno spomnil in povedal besedo na zahtevani glas.
katera.
8
II. dejavnost • DZ 1, str. 38, 39
Naročimo, naj si ogledajo sličice na str. 38 in jih poimenujejo. Ob poimenovanju naj povedo, kje vozi vozilo/za kaj se predmet uporablja, čemu služi … Vodimo pogovor, dajemo navodila.
- Naštejte prevozna sredstva (vozila), ki vozijo po cesti/kopnem. Z rdečo barvico podčrtajte osebni avto. Z oranžno barvico podčrtajte vozilo, ki ima motor, vozi po cesti in prevaža tovor.
Navodila:
- Z zeleno barvico podčrtajte vozila, ki vozijo po kopnem, pa nimajo motorja. Poimenujte podčrtana vozila (konjska vprega, rikša). Zakaj niste podčrtali jezdeca/policaja na konju?
- Z modro barvico podčrtajte balon in raketo. Kje vozita? - Z vijolično barvico podčrtajta vozilo, ki vozi po vodi. Kaj ste podčrtali? - Z rjavo barvico podčrtajte otroški sedež in čelado. Ali sta podčrtana predmeta vozili? Zakaj ne? - Oglejte si sličice na naslednji strani (str. 39.). Povejte, katera vozila so narisana na obeh
straneh. • DZ 1/ 39; CD, posnetek štev. od 1 do 6 - Ogledamo si stran 39 v DZ in poimenujemo prevozna sredstva. Učence spodbujamo, naj
pripovedujejo o svojih doživetjih, povezanih s prevoznimi sredstvi, npr.: s katerimi so se že peljali, kako so se počutili …
- Povemo, da bomo poslušali posnetek. Predvajamo vsak zvok posebej.Po vsakem predvajanem zvoku pozovemo učence, naj povedo, kaj je povzročalo predvajani
zvok. Opomba: Opisane dejavnosti med poslušanjem in po njem se ponovijo petkrat – za posnetek vsakega zvoka posebej (helikopterja, vlaka, osebnega avtomobila, gasilskega vozila s prižgano sireno, tovornjaka). - Povemo, da bomo posnetek poslušali še enkrat in sicer brez premora. Opozorimo jih, naj
poslušajo natančno in zbrano, ker bodo reševali naloge. Učitelj predvaja vsak zvok posebej, učenci pa obkrožijo vozilo, katerega zvok so slišali. Razpredelnica – poimenovanje zvokov
Št. posnetka Naslov zvoka Kaj slišimo? osebni avto brnenje, ropotanje tovornjak brnenje, ropotanje vlak brnenje, bobnenje helikopter brnenje gasilsko vozilo brnenje, zvok sirene
Preverimo pravilnost rešitev. III. dejavnost • Nekaterim učencem razdelimo rumene rutice. Naročimo, naj sestavijo skupino otrok, ki imajo rumeno rutico.
Učenci poimenujejo skupino in povedo, kdo so njeni člani. • Pred učence postavimo obroč in vanj damo 4 žoge. Poimenujejo skupino in povedo, kdo so člani skupine. V zvezke narišejo postavljeno situacijo. • Učbenik MAT, str. 14
Učenci si ogledajo sliko in povedo, kaj je narisano. Zgornja slika
Vodimo usmerjeno opazovanje slike:
9
Ali so na sliki cvetice? Je ilustrator narisal otroke? Kaj pa odrasle osebe? Je v zgradbi naslikal kaj oseb? Ali je na parkirišču parkirana skupina avtomobilov?
Naročimo: Poiščite skupine, ki so narisane na sliki in jih poimenujte.
Učenci si ogledajo levo in desno sliko. Spodnji sliki
Poimenujejo skupini na slikah. • Učbenik MAT, str. 15 Učenci si ogledajo skupine in ugotavljajo, da določene skupine predmetov, živali lahko tudi Poimenujejo, npr.: jata ptic, čreda ovac, šopek rož, kup kostanja. Spodbujamo učence, naj poskušajo poiskati podobne primere. IV. dejavnost • Odpravimo se na sprehod v okolico šole. • Pogovorimo se, na kaj moramo paziti na sprehodu (varnost, poslušanje navodil …). Učence spomnimo na zvoke v prometu, ki smo jih poslušali. Vprašamo, zakaj moramo biti
pozorni na slišane zvoke v prometu (varnost). Pogovorimo se, kaj bomo opazovali: - objekte ob poti (hiša, blok, trgovina, most,....), - ceste, pločnike, cestne oznake, prometne znake, - poskusili bomo opaziti tudi kup kamenja, kup peska, skladovnico drv, skupino cvetic, dreves.
V. dejavnost Opomba: Dejavnost izvedemo zunaj, v naravi, kot del sprehoda. • Uganke Skrivaj z različnimi zvočili ustvarjamo različne zvoke, učenci ugotavljajo in opisujejo zvoke, ki so jih slišali. • Preizkušanje in primerjanje zvokov različnih zvočil iz okolice Učenci sami poiščejo predmete iz okolice-narave (liste, veje, plodove, semena, kamenčke,…), ki lahko služijo kot zvočila, jih preizkusijo in predstavijo. Povedo, kakšne
zvoke ta zvočila oddajajo (nežne, mehke, ostre, grobe, kratke, dolge, visoke, nizke, tihe, glasne) in kako nastanejo zvoki (s tresenjem, drgnjenjem, udarjanjem, metanjem,…).
• Nabiranje materiala iz katerega bodo učenci naslednji dve uri izdelovali preprosta zvočila. Učenci naberejo in v razred odnesejo kamenčke, manjše palice, semena, plodove …
VI. dejavnost • V učilnici se usedemo v krog in na velik plakat narišemo šolo in ceste, kjer smo hodili.
Narišemo cestne oznake. • Pogovorimo se o tem, kaj smo videli, kaj je bilo posebno zanimivo.
Vsak učenec na listek papirja nariše, kaj si je na sprehodu najbolj zapomnil (trgovino, vrtec, zanimivo drevo, park, blok, ...) Listke postavijo na plakat na mesto, kamor sodi. Utemelji svojo odločitev. Ostali učenci sodelujejo: ugotavljajo pravilnost, povedo svoje mnenje. Prilepijo listke na plakat.
POMEMBNO: Učencem naročimo, naj v šolo prinesejo jogurtove lončke in materiale iz narave (kamenčke, pesek, listje, plodove …).
10
Pregled realizacije PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA SPO Opazovalni sprehod 13. SLJ Berem sličice
Zvoki v prometu 27.
MAT Skupine 18. ŠVZ LVZ GVZ Ustvarjanje, izvajanje: Raziskujemo in igramo na zvočila
okrog nas 9.
11
DNEVNA PRIPRAVA Razred: 1.
Dan: 23.
Datum:
Učitelj: Vzgojitelj:
Sklop: VARNO V PROMETU Cilji SLJ: Učijo se in vadijo osnove pisanja: vadijo orientacijo na listu; vadijo poteze, ki tvorijo prvine črk in števk; vadijo smer pisanja od leve proti desni, od zgoraj navzdol; vadijo držo telesa pri pisanju; vadijo držo in uporabo različnih pisal ter položaj lista/zvezka. SPO: Spoznajo okolico šole in poti v šolo. Opazujejo in spoznajo prometne poti v okolici šole in poznajo varno pot v šolo.. MAT: Obnovijo problem s svojimi besedami. Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. Razporejajo predmete glede na izbrano eno lastnost in s tem oblikujejo množice in podmnožice. Odkrijejo in ubesedijo lastnost, po kateri so bili predmeti razporejeni. Natančno opazujejo in poimenujejo množice. Besedno in grafično rešujejo probleme, ki so predstavljeni na različnih ravneh: konkretno, grafično. ŠVZ: Orientirajo se po prostoru in se gibljejo po navodilih. Razvijajo koordinacijo celega telesa. Razvijajo hitrost in agilnost. Razvijajo pozornost in koncentracijo. Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, grafično delo, branje, pisanje, opazovanje demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva eksperimentalna - eksperimentiranje izkustveno učenje - igra, praktično delo Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah Učni pripomočki, sredstva
SLJ DZ 1/42
SPO U/16, DZ 1/40, 41, gumbi ali figurice iz namiznih iger
MAT U/16, 17, DZ 1/45,
kocke, vrvica
ŠVZ kartončki z vrisanimi potmi in vzorci, rutke, zbirka iger in gimnastičnih vaj
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Jutranji krog • Igra: Podajanje žogice
Učence povabimo v krog. Povemo, da si bomo v krogu podajali žogico. Najprej ponovimo znake za levo, desno in njihovo barvo. Pokažemo rdečo in modro žogico. Da učenci sami ugotovijo pravila igre vprašamo: V katero smer bo potovala rdeča/modra žogica? S katero roko jo bomo podajali naprej? (rdečo z levo, modro z desno roko) Igra se konča, ko se zvrstijo vsi učenci. Učencem povemo, da bo naš odhod iz kroga povezan z nalogo. Navodilo:upoštevali navodila – ko rečem zgoraj, boste stopili na prste; ko rečem spodaj, boste
Iz kroga boste odhajali drug za drugim tako, da se boste postavili v kolono in
počepnili in hodili čepe ...
12
II. dejavnost • DZ 1, str. 42
Učence pozovemo, naj iz priloge pripravijo piktograme za označevanje levo/desno, zgoraj spodaj. Ponovijo znake in jih nalepijo v zvezek.
Opomba: Nalogo rešujemo v dveh skupinah. Učenci, ki so sposobni samostojno opraviti nalogo berejo navodila napisana s piktogrami in rešijo nalogo; ostalim učencem dajemo ustna navodila.
- Na listu zgoraj narišite oblak. Navodila:
- Na levo stran lista narišite hišo. - Na desno stran lista narišite rožo. - Na listu spodaj narišite žogo.
Preverimo pravilnost rešitev. • Ponovimo risanje vodoravne in navpične črte. Pišemo jih po zraku, klopi. Pazimo na smer
pisanja. V zvezek narišejo vodoravne in navpične črte.
III. dejavnost • Učence vprašamo, kako so danes prišli v šolo - peš, z osebnim avtom, z avtobusom.
Če so prišli z osebnim avtom naj povedo, kje so sedeli, ali imajo v avtu otroški varnostni Sedež, so bili pripeti. Če so prišli peš, naj povedo, kdo jih je spremljal, kako so bili oblečeni, kaj so imeli s seboj (rumeno rutko, kresničko ….).
Pozovemo jih, naj pripovedujejo o svojih izkušnjah v prometu, o varnosti, vidljivosti … • Učbenik SPO, str. 16 Ogledamo si fotografije in se pogovorimo, kaj opazimo na poti v šolo. Učence vprašamo, katere stvari na fotografijah so podobne in katere različne poti, po kateri oni hodijo v šolo. Povedo naj, kaj še opazimo v okolici šole, pa ni na fotografijah. • DZ 1, str. 40, 41 - Ogledamo si načrt mesta. Na njem poiščemo vodoravne in navpične črte. Ugotovimo, da so nam črte lahko v pomoč pri orientaciji na sliki, npr.: Poiščite skupino hiš, ki ima strehe narisane z vodoravnimi in navpičnimi črtami. Na kateri strani cerkve stojijo hiše, ki imajo strehe narisane z navpičnimi črtami? Kateri prostori so znotraj ograj, ki so narisane z navpičnimi črtami? Orientiramo se na celotni sliki tako, da poiščemo šolo ter druge ustanove. - Učenci po navodilih
- Blok, pred katerim stojijo tri drevesa in klop, pobarvajte rumeno. pobarvajo ali obkrožijo določene objekte, npr.:
- Poiščite bolnišnico in z rdečo pobarvajte križ na njej. Povejte, kaj pomeni pobarvani znak. - Kaj je v stavbi, pred katero je veliko parkirišče?Stavbo obkrožite z modro barvico. Opomba: Sestavimo navodila glede na učence. Navodila lahko sestavljajo tudi učenci. - Na sliki si ogledamo ceste, cestne oznake, prometne znake in se pogovorimo o njih.
Učencem povemo, da bomo po risbi – mestu, potovali po navodilih. Opozorimo jih, da morajo dobro poslušati in izpolniti nalogo, ki jo zahteva navodilo. Naročimo, naj pripravijo gumb ali figurico iz namiznih iger ali svojo figurico iz hišice počutja. S figurico bodo potovali po načrtu mesta. Dajemo jim navodila
- Stanuješ v hiši na levem zgornjem kotu na sliki. Rad bi šel peš v šolo. Kako boš hodi? Kje boš prečkal cesto.
, kam naj se postavijo, kje je njihov cilj in zakaj morajo biti pozorni, npr.:
- Stanuješ v rumenem bloku. Priti moraš do trgovine. Potuj po načrtu in povej, kje boš hodil
13
in kako boš hodil, da boš varno prišel do tja. Itd. Opomba: Najprej učenci delajo po naših navodilih, kasneje se igrajo v parih.
• Učenci pripravijo barvico in po navodilih- Izstopiš iz šole. Zavij levo in pojdi po pločniku do križišča s semaforji. Počakaj na zeleno
luč in prečkaj cesto tako, da boš prišel do bolnišnice. Spet počakaj na zeleno luč in prečkaj cesto. Kam si prišel?
rišejo pot, npr.:
- V parih rišejo poti. Učenec vodi drugega po načrtu, da po navodilu riše pot. Vlogi zamenjata. O izvedenih potovanjih se pogovorimo.
IV. dejavnost • Pred učence postavimo kocke različnih barv (npr. nekaj modrih in nekaj rumenih).
Otroci razvrstijo kocke v množice in jih poimenujejo. Kocke enake barve postavijo skupaj in okoli njih postavijo vrvico, ki jo na koncih sklenejo. Tako dobijo dve množici; množico modrih in množico rumenih kock. Poimenujejo člane množic. Prikazano situacijo narišejo v zvezke.
• Učbenik MAT, str. 16
Učenci si ogledajo sliko. Zgornja slika
Poimenujejo predmete na sliki, ugotovijo, da je deček nastavil skupino oranžnih in skupino zelenih avtomobilčkov.
Učenci si ogledajo levo in desno sliko. Spodnji sliki
Preberemo napisano in povemo, da namesto skupine uporabljamo množica. Poimenujejo množici na slikah (množica oranžnih, množica zelenih avtomobilov).
• Učbenik MAT, str. 17 Učenci si ogledajo slike, poimenujejo množice in povedo, kdo so člani množic (npr. Na sliki je množica vozil. Člani množice so vozila).
• DZ 1, str. 45
Učenci si ogledajo sliko, poimenujejo predmete na sliki. Zgornja naloga
Preberejo piktogram in razložijo, kaj od njih zahteva naloga. Rešijo nalogo, poimenujejo dobljeni množici in povedo, kdo so njeni člani. Preverimo pravilnost rešitev.
Učenci si ogledajo sliko, poimenujejo osebe in predmete na sliki. Spodnja naloga
Preberejo piktogram in razložijo, kaj od njih zahteva naloga. Ugotavljajo, kako bi lahko otroke razporedili v dve množici. Rešijo nalogo. Preverimo pravilnost rešitev.
V. dejavnost • Igra Kačje glave (zbirka iger) • Gimnastične vaje (zbirka vaj) • Gibanje v različne smeri in po različnih vzorcih - Gibanje naprej na različne načine Učenci se premikajo naprej na različne načine:
po zadnjici z nogami naprej, plazijo se po trebuhu, po hrbtu,
14
hodijo po vseh štirih (po treh) s trebuhom navzgor in navzdol. - Gibanje nazaj na različne načine Premikajo se na enake načine kot zgoraj. Pazijo, da se v koga ne zaletijo. - Gibanje v stran in diagonalno Na različne načine se premikajo v stran in diagonalno. - Hoja po različnih “poteh” Potrebujemo več kartončkov, na katerih so narisane različne poti (cik cak, vijugasta…). Pokažemo kartonček in otroci morajo obhoditi igrišče po taki poti. - Hoja po različnih vzorcih - Potrebujemo kartončke z vzorci (krog, trikotnik, kvadrat, osmica, spirala…). Učenci se
gibljejo po takem vzorcu, kakršnega jim pokažemo s kartončkom. Najprej delajo majhne like, nato večje.
- Hoja po navodilih Potrebujemo dve vrsti kartonov – na enih je narisana smer hoje (naprej, nazaj, v stran), na
drugih vrsta poti oz. vzorec (cik-cak, naravnost, krog, spirala…). Pokažemo 2 kartončka, učenci se gibajo na dani način.
• Igrica: Senca Razdelijo se v pare. Eden v paru je “senca” – slediti mora prvemu in ga posnemati, prvi pa mu skuša to otežiti. Na naš znak obstanejo pri miru. Če je senca tako blizu prvemu, da se ga lahko dotakne, zamenjata vlogi.
• Igra: Kdo hodi okrog hiše (zbirka iger) Pregled realizacije PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA SPO Varno na poti v šolo
Kaj opazim v okolici šole 14.
SLJ Levo in desno, zgoraj in spodaj 28. MAT Množice 19. ŠVZ Gibanje v različne smeri in po različnih vzorcih 14. LVZ GVZ
15
DNEVNA PRIPRAVA Razred: 1.
Dan: 24.
Datum:
Učitelj: Vzgojitelj:
Sklop: VARNO V PROMETU Cilji SLJ: Učijo se in vadijo osnove pisanja: vadijo orientacijo na listu; vadijo poteze, ki tvorijo prvine črk in števk; vadijo smer pisanja od leve proti desni, od zgoraj navzdol; vadijo držo telesa pri pisanju; vadijo držo in uporabo različnih pisal ter položaj lista/zvezka. Spoznajo poševno črto in jo poimenujejo. Vadijo orientacijo na telesu in na papirju. SPO: Znajo opisati, kaj pomenijo prometni znaki, pomembni za pešce in kolesarje v okolici šole. Poznajo pravila varne hoje (skupinske, ob odrasli osebi, po pločniku, kjer ni pločnika, prečkanje ceste ipd.). Znajo zgraditi model okolice šole in na njem simulirajo promet in prometne situacije. LVZ: Ločijo osnovne slikarske materiale in pripomočke. Ugotovijo, da so tudi barvni papirji slikarski materiali. Razvijajo občutek za prekrivanje barvnih ploskev. Razvijajo domišljijo. Ob rezanju in lepljenju papirjev razvijajo motorično spretnost. Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, grafično delo, branje, pisanje, opazovanje demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva eksperimentalna - eksperimentiranje izkustveno učenje - igra, praktično delo Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah Učni pripomočki, sredstva
SLJ DZ 1/43, 44
SPO U/14, 15, 17, risbe prometnih znakov, karton, palčke, stiropor
LVZ barvni papirji, škarje, lepilo,
risalni list (lahko barvni)
IZVEDBA DNE
I. dejavnost • Rišemo poševne črte - Risanje z mokro gobo
Dogovorimo se, da bomo z mokro gobo na tablo narisali strehe. Rišemo od leve proti desni navzgor in od desne proti levi navzdol. Ogledamo si izdelke. Povemo, da smo narisali streho iz poševnih črt.
- Vlečenje poševne črte po zraku z iztegnjeno roko Učencem naročimo, da bomo stoje z iztegnjeno roko vlekli poševne črte po zraku. Po navodilih vlečemo poševne črte v smeri: - od leve proti desni navzgor, - od desne proti levi navzdol, - od desne proti levi navzgor, - od leve proti desni navzdol.
Vajo večkrat ponovimo. Lahko jo izvedemo tudi miže.
16
- Risanje poševne črte s kredo na tablo S kredo rišemo poševne črte na tablo. Rišemo v smeri od leve proti desni navzgor, od desne proti levi navzdol.
- Risanje poševne črte v koruzni zdrob Na pladenj stresemo koruzni zdrob tako, da je cela površina prekrita z zdrobom. S palčko/prstom/narobe obrnjenim svinčnikom (barvico) rišemo poševne črte v smeri od desne proti levi navzgor, od leve proti desni navzdol.
- Vlečenje nevidne poševne črte s pisalom nad papirjem Pisalo (barvico, svinčnik) držimo v roki, kakor da bi pisali, in sicer tako da se konica pisala ne dotika papirja, mezinec pa drsi po listu papirja. Črte vlečemo od leve proti desni navzgor in od desne proti levi navzdol.
- Risanje poševne črte z voščeno barvico Na večji list rišemo poševne črte z voščeno barvico. • DZ 1, str. 43
Ogledamo si smeri pisanja poševnih črt - slika vrtiljaka. Pozovemo učence, naj po poševnih črtah potujejo s prstom. Preberemo navodilo za reševanje naloge. Učenci rešijo nalogo. Preverimo. Pogovorimo se o delu in učence vprašamo, ali poznajo katero od velikih tiskanih črk, ki je sestavljena iz poševnih črt. Učenci, ki poznajo črko, lahko le to napišejo na tablo.
• DZ 1, str. 44 Nadaljujejo z risanjem črt in vzorcev. Uporabljajo različne barvne svinčnike po lastni izbiri. Opomba: Del nalog lahko opravijo učenci doma. II. dejavnost • Učbenik SPO, str. 14, 15
Pozovemo učence, naj si na sliki ogledajo prometno sitacijo na sliki, opisujejo objekte, prometna sredstva, cestne oznake, prometne znake, semaforje … Na tablo obesimo plakat, ki smo ga izdelali prejšnjo uro. Nekaj učencev prikaže, kako so danes prišli v šolo in katere prometne predpise so morali upoštevati. Spomnimo se, kaj vse smo videli na opazovalnem sprehodu. Pogovorimo se o objektih, prometnih sredstvih, cestah, cestnih oznakah in o prometnih znakih.
• Učbenik SPO, str.17 - Ob fotogafijah se pogovarjamo, kaj pomenijo prometni znaki, kje stojijo, ali so jih videli na poti v šolo ali kje drugje. Kaj moramo storiti, ko vidimo prometni znak? - Pripravimo risbe prometnih znakov, (predvsem tiste, ki so pomembne za pešce in kolesarje).
Pritrdimo jih na tablo. Izberemo znake, ki smo jih videli na opazovalnem sprehodu. Razvrstimo jih po obliki. Pogovorimo se, kje smo jih videli in kaj pomenijo.
- Izdelajo prometne znake, ki smo jih videli v okolici šole. Iz kartona izrežejo oblike znakov, jih pobarvajo in s selotejpom prilepijo na palčko. Palčko zapičijo v podstavek iz stiropora. Vsak učenec izdela vsaj en znak.
- Plakat damo na tla. Nanj postavimo izdelane prometne znake. Pogovarjamo se, zakaj morajo stati prav tam, komu so namenjeni in kdo vse jih mora upoštevati. .
- Iz lego kock v parih izdelajo vozila. Na ceste dodamo vozila, postavimo jih v smeri vožnje. - Iz Hišice počutja otroci vzamejo svoje figurice, jih postavijo na plakat in igra se lahko
prične. III. dejavnost
Navodila: Pozovemo učence, da zaščitijo mize s časopisnim papirjem. Pripravimo kolaž papir ali druge barvne papirje iz koledarjev, plakatov, revij …
17
• Izhodišče in vpeljava likovnega problema Pogovorimo se o tem, s čim vsem lahko slikamo. Pojasnimo, da je slikanje izražanje z barvo, torej slikamo tudi tedaj, ko lepimo barvne papirje. Ogledamo si barvne papirje, osvežimo pojem barvna ploskev.
• Likovna naloga Pogovorimo se o prometnih sredstvih in jih slikovito opišemo. Lahko si jih tudi ogledamo - avtobus, vlak, ladja … Izberemo si najljubše prometno sredstvo in ga upodobimo v tehniki kolaža. Pojasnimo, da je kolaž ime za likovno tehniko, pri kateri je vključeno lepljenje (papirjev, krpic itn.)
Najprej narežemo največje ploskve, potem dodajamo manjše. Ploskve lepimo drugo preko druge.
Demonstracija postopka rezanja barvnih ploskev in lepljenja
• Individualno delo učencev Učenci izrezujejo barvne ploskve in jih lepijo. Individualno jih spodbujamo, pozorni smo, da upoštevajo postopek lepljenja od večjih ploskev do manjših. Spodbujamo k dobrim idejam, ustvarjalnim rešitvam. Slike spredaj na majhno podpišejo (pomagamo tistim, ki ne znajo).
• Vrednotenje Ko so slike dokončane, jih razstavimo. Medtem, ko obešamo izdelke na pano, učenci pospravijo svoje mize. Pogovorimo se o barvnih ploskvah, ki so jih učenci uporabili na izdelkih. Učenci lahko tudi pripovedujejo o slikah. Usmerjamo pogovor v opazovanje različnih likovnih rešitev, prizadevnost posameznih učencev, domišljijo in ustvarjalnost pri upodobitvi motivov … Pozorni smo, da opazimo in omenimo dobre posebnosti čisto vsakega likovnega izdelka.
Pregled realizacije PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA SPO Varno v prometu - prometni znaki 15. SLJ Poševna črta 29. MAT ŠVZ LVZ Slikanje: Slikarski materiali in pripomočki - kolaž 9., 10. GVZ
18
DNEVNA PRIPRAVA Razred: 1.
Dan: 25.
Datum:
Učitelj: Vzgojitelj:
Sklop: VARNO V PROMETU Cilji SLJ: Opazujejo nebesedna sporočila iz okolja – piktograme. Prepoznavajo vlogo, pomen in rabo piktogramov iz okolja. Opazujejo napise v okolju in jih ¨berejo¨. Predstavijo svoje življenjske izkušnje. Spoznavajo vlogo, pomen in rabo napisov, piktogramov in označb v okolju. MAT: Obnovijo problem s svojimi besedami. Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. Razporejajo predmete glede na izbrano lastnost in s tem oblikujejo množice. Odkrijejo in ubesedijo lastnost po kateri so bili predmeti razporejeni.
Natančno opazujejo in poimenujejo množice. Besedno in grafično rešujejo probleme, ki so predstavljeni na različnih ravneh: konkretno, grafično.
ŠVZ: Razvijajo koordinacijo celotnega telesa. Razvijajo moč rok in trupa. Izvajajo vaje za pravilen razvoj hrbtenice. GVZ: Izdelajo preprosta zvočila: palčke, ropotuljo in strgalo. Preizkušajo, primerjajo in razlikujejo zvoke zvočil, ki so jih izdelali. Pojejo in z zvočili spremljajo znane pesmi. Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, grafično delo, branje, pisanje, opazovanje demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva eksperimentalna - eksperimentiranje izkustveno učenje - igra, praktično delo Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah Učni pripomočki, sredstva
SLJ U/10, 11
MAT DZ 1/46 2 košarkarski žogi in 4 tenis žogice
ŠVZ rutka, kartoni (rdeč, rumen, zelen), klop, obroč, zbirka iger in gimnastičnih vaj
GVZ predmeti iz narave (kamenčki, listje, plodovi, semena…), jogurtovi lončki, orehi, notni zapis pesmi Nesreča
IZVEDBA DNE
I. dejavnost Pozornost učencev usmerimo na plakat, ki smo ga izdelali po opazovalnem sprehodu. Izpostavimo prometne znake, označbe in napise, ki smo jih videli. Učenci naj povedo čemu služijo in zakaj jih moramo upoštevati. Učbenik SLJ, str. 10, 11 • Učencem naročimo, naj odprejo učbenik na strani 10, 11.
Vprašamo: Ali smo na opazovalnem sprehodu opazili vse, kar je narisano na sliki? Učenci izražajo svoja mnenja. Pozovemo jih, naj si v parih ogledajo ilustracijo in se med seboj pogovarjajo o situacijah, ki so na sliki.
19
• Vodimo usmerjen pogovor – branje slike. Najprej pozornost usmerimo na naslov/napis na sliki zgoraj (PRED TRGOVINO) in prosimo učence, naj ga pojasnijo čemu tak naslov; ali bi bil lahko naslov tudi drugačen.
• Z navodili in vprašanji spodbujamo učence, da so pozorni na določen del slike, npr.: Opazujte prostor pred trgovino Lilibi. Na tem delu slike poiščite odgovore na zastavljena vprašanja. - Kaj je napisano na stavbi? Kaj znamo prebrati? Čemu služi napis na trgovini? Kaj mislite,
zakaj se trgovina imenuje LILIBI? Ali vemo, kaj lahko v njej kupimo? Predlagajte, kaj bi lahko v njej prodajali? Kaj še opazite na trgovini? (bankomat, prečrtane slike/piktogrami). Ali bankomat in piktograme opazite tudi, ko s starši obiščete trgovino? Čemu služi bankomat? Kaj pa pomenijo piktogrami? Zakaj so prečrtani? Kakšni bi bili, če bi bilo dovoljeno v trgovino voditi psa, se po trgovini voziti z rolerji, v trgovini lizati sladoled? Povzamemo
Kje na sliki so še piktogrami za prepoved? Kaj prepovedujejo? Zakaj so postavljeni na določenem mestu? Poiščite piktogram, ki nas obvestijo, da moramo odvreči smeti v koš.
: Prečrtani piktogrami pomenijo, da nekaj ni dovoljeno, da je prepovedano. Ne prečrtani piktogrami pa pomenijo, da je nekaj dovoljeno in nas na to opozarjajo.
- Kaj opazite na cesti? Pokažite prehod za pešce. Čemu služi? Pokažite označbo na parkirišču – invalid. Kdo sme parkirati na parkirnem mestu, kjer je
narisan invalidski voziček? Zakaj? Zakaj je na avtobusnem postajališču napisano BUS? Ste podobne napise in označbe
opazili tudi na poti v šolo? - Poiščite prometne znake. Kaj pomenijo? Komu/čemu služijo? Kaj pa semafor? - Čemu so na rdeče obarvanih površinah narisana kolesa? Kje ste videli kolesarske steze? Se vi lahko sami, brez spremstva odraslih, vozite po kolesarskih stezah v mestu? Zakaj ne? • Pozornost učencev usmerimo v slikovno gradivo v krogih in ponovimo spoznane vsebine.
1. krog: Označbe na cestišču, pločnikih, parkiriščih. 2. krog: Napise na cestišču, zgradbah. 3. krog: Prometne znake kot piktograme. 4. krog: Piktograme za prepoved, obvestila.
Učenci vedno povedo kaj piktogrami, napisi, označbe sporočajo in kako ob njih ravnamo. Povedo, kako jih upoštevajo v vsakdanjem življenju. II. dejavnost • Pred učence postavimo predmete, npr.: 2 košarkarski žogi in 4 tenis žogice.
Učenci razvrstijo žoge v množici in ju poimenujejo. • Na tablo narišemo 2 košarkarski žogi in 4 tenis žogice in jih obkrožimo. Poimenujemo množico – množica žog. Učenci po navodilu na tabli obkrožijo množico košarkarskih žog in množico tenis žogic.
Poimenujejo množici in povedo, kdo so člani množice. • DZ 1, str. 46
Preberejo piktograma ob prvi nalogi in povedo, kaj pomenita. Prva naloga
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Učenci v vsakem okvirčku obkrožijo množici. Poimenujejo množici in povedo, kdo so njeni člani. Preverimo pravilnost rešitev. Pozorni smo, da se konca sklenjenih črt, s pomočjo katerih so oblikovali množico, stikata. Druga naloga - lilibi/cirkus/cirkuški rekviziti Preberejo piktograma ob drugi nalogi in povedo, kaj pomenita.
20
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Učenci obkrožijo množice. Poimenujejo množice in povedo, kdo so njeni člani, npr.: Množica tovornjakov. Člani množice so tovornjaki. Preverimo pravilnost rešitev. Pozorni smo, da se konca sklenjenih črt, s pomočjo katerih so oblikovali množico, stikata.
III. dejavnost • Igra Semafor (zbirka iger) • Gimnastične vaje (zbirka vaj) • Plazenje in lazenje (hoja po štirih) - Plazenje po trebuhu (kača), nato po hrbtu. Pri premikanju si pomagajo z rokami in nogami. - Hoja po štirih: naprej, nazaj, v stran, počasi, hitro. Hoja po navodilih: levo, desno. - Oponašanje živali: - pes, mačka, konj – hoja po štirih, - kamela – najprej napravita korak desna noga in roka, nato leva roka in noga, - medved – kot pri kameli, toda na celo stopalo, koraki so težki in počasni, - rak – po štirih nazaj, - rakovica – po štirih v stran, - psička boli noga – po treh, - želva, polž, kuščar… - Plazenje (s pomočjo rok se vleče naprej) in hoja po vseh štirih po klopi - Pod ovirami - pod gredjo ali klopjo in skozi obroč - učenci se postavijo v kolono, stopijo v razkoračno stojo, zadnji učenec v koloni se splazi med nogami na prvo mesto… • Igra: Tiho plazenje (zbirka iger) IV. dejavnost • Uvodna motivacija Izvajanje izštevanke ali petje znane pesmi po izboru učencev. • Izdelovanje različnih zvočil iz predmetov iz narave Učenci izdelajo vsak po dve ropotulji, obe iz dveh zlepljenih lončkov. Eno napolnijo s
kamenčki ali težjimi plodovi, drugo s semeni ali lažjimi plodovi. Naredijo palčke iz krajših vejic in strgalo iz dveh orehov.
• Preizkušanje, primerjanje in razlikovanje zvokov zvočil, ki so jih učenci izdelali. Učenci ugotovijo, da ropotulje s težjo vsebino zvenijo glasneje kot ropotulje z lažjo vsebino. Razlikujejo glasne in tihe zvoke.
• Pesem Nesreča-učenje pesmi po metodi odmeva Učitelj najprej pesem doživeto zapoje sam, sledi razgovor o vsebini, nato nauči učence pesem ob podajanju krajših glasbenih fraz. Učenci ponavljajo za njim. Na koncu doživeto zapojejo pesem v celoti.
21
Pregled realizacije PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA SPO SLJ Pred trgovino – piktogrami, napisi 30. MAT Množice 20 ŠVZ Plazenje in lazenje 15. LVZ GVZ Izdelamo zvočila
Pesem: Nesreča 10.
22
DNEVNA PRIPRAVA Razred: 1.
Dan: 26.
Datum:
Učitelj: Vzgojitelj:
Sklop: VARNO V PROMETU Cilji SLJ: Prepoznajo pravljične predmete in čudeže. Razvijajo sposobnost razumevanja motivov za ravnanje književnih oseb. Pripovedujejo pravljico. Izmislijo si nadaljevanje pravljice in jo predstavijo sošolcem. MAT: Obnovijo problem s svojimi besedami. Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. Razporejajo predmete glede na izbrano lastnost in s tem oblikujejo množice in podmnožice. Odkrijejo in ubesedijo lastnost po kateri so bili predmeti razporejeni. Natančno opazujejo in poimenujejo množice;
besedno in grafično rešujejo probleme, ki so predstavljeni na različnih ravneh: konkretno, grafično. Ponazorijo razporeditev predmetov z različnimi prikazi.
ŠVZ: Razvijajo koordinacijo oko - roka in oko - noga. Ob igri se sprostijo in razvedrijo. Razvijajo pozornost. Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, grafično delo, branje, pisanje, opazovanje demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva eksperimentalna - eksperimentiranje izkustveno učenje - igra, praktično delo Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah Učni pripomočki, sredstva
MAT U/18, DZ 1/47, rumene rutice, kresničke
ŠVZ baloni, zbirka iger in gimnastičnih vaj
SLJ B/36, 37, knjiga Mamka Bršljanka, manjša palica
IZVEDBA DNE
I. dejavnost • Motivacija
V roki imamo manjšo palico in povemo, da je to čudežna palica. Povabimo učence, naj povedo, kaj vse »zna« čarobna palica. Povedo tudi, kje so to videli ali slišali. Vprašamo: Kaj bi bilo, če bi imeli čarobno palico? Spodbudimo učence k pripovedovanju. • Najava besedila: V pravljicah srečamo tudi čudežne klobuke, čudežno kroglo … V afriški
pravljici z naslovom Kaj je najboljše bomo srečali čudežno ogledalo, čudežno preprogo in čudežno limono.
• Priprava na poslušanje Pripravijo se na poslušanje.
• Pripovedovanje/branje pravljice Povemo/preberemo pravljico. Učenci poslušajo pravljico in jo doživljajo.
• Čustveni odmor
23
Poglobijo doživetja in čustva ter uredijo vtise, ki jih je nanje naredilo besedilo. • Izjava po čustvenem odmoru: S kom se je deklica poročila? S fantom, ki je prinesel limono.
Najstarejšemu je ostala čudežna preproga, najmlajšemu čudežno ogledalo, srednji pa je za sto cekinov kupil limono, ki je deklico ozdravila.
• Interpretacija Vodimo pogovor, vprašamo. - Kdaj se je pravljica dogajala? (Pomagamo jim z začetkom pravljice Nekoč je živel…)
Književni čas
- Kje se je pravljica dogajala? (Pravljica dogajalnega kraja nikjer ne definira, le podnaslov afriška pravljica nas popelje v kraj dogajanja.)
Književni prostor
- Katere književne osebe smo srečali v pravljici? Književne osebe
Kako so se bratje razumeli med seboj? Povejte kaj o družini. In kako je bilo, ko so se zaljubili?
- Berilo, str. 36, 37 Pravljični čudežni predmeti in čudeži
Katere so tri najlepše in najkoristnejše stvari, ki so jih kupili bratje? Povejte, zakaj so čudežne. Kaj zmorejo?
• Branje pravljice Še enkrat preberemo pravljico. Učenci poslušajo in doživljajo besedilo. • Pripovedovanje pravljice Spodbudimo učence k pripovedovanju pravljice. RIŠI NADALJEVANJE PRAVLJICE! • Poglabljanje doživetja Nadaljevanje pravljice Zamislite si, da se po prvem potovanju pravljica ne bi končala.
Kaj bi bilo, če bi oče rekel, da so bile vse tri stvari potrebne za dekličino ozdravitev in da se zato še ne more odločiti? Če bi si oče izmislil za fante novo nalogo, kakšna bi bila?
Spodbudimo učence k pripovedovanju nadaljevanja pravljice.
II. dejavnost • V košari imamo rutice in kresničke pokrite s pregrinjalom. V roke vzamemo čudežno palico
in vprašamo učence, kaj vse lahko začaramo in potegnemo iz košare. Učenci povedo svoje ideje in nato začaramo sami in odkrijemo košaro. Razdelimo jim rutice in kresničke. Nekaj otrok dobi samo rutice, nekaj samo kresničke in nekaj otrok rutico in kresničko. • Na tla narišemo dve sklenjeni črti, ki se sekata. Ena je npr.: zelena, druga rdeča. - Povemo navodilo: Sestavite množico otrok z rutico. Učenci z ruticami se postavijo v notranjost zelene sklenjene črte. Poimenujejo svojo množico in povedo, kdo so njeni člani. - Povemo naslednje navodilo: Sestavite množico otrok s kresničko. Učenci s kresničkami se postavijo v notranjost rdeče sklenjene črte. Poimenujejo svojo množico in povedo, kdo so njeni člani. - Ugotovijo, da je nekaj otrok, ki bi morali biti v eni in v drugi množici. Ti otroci se postavijo v »presek« in ugotovijo, da so dobili novo množico- množico otrok, ki nosijo rutico in hkrati tudi kresničko. • Učbenik MAT, str. 18
Učenci si ogledajo sliko v učbeniku. Povedo, kaj pomenijo znaki v okencih ob množicah – poimenujejo piktograme, ki določajo člane množice. Pokažejo in poimenujejo množico otrok s čelado, povedo, kdo so člani množice.
24
Pokažejo in poimenujejo množico otrok s kolesom, povedo, kdo so člani množice. Pokažejo in poimenujejo množico otrok s čelado in kolesom.
• DZ 1, str. 47 Ogledajo slikovno gradivo. Povedo, kaj pomenijo znaki v okencih ob množicah – poimenujejo piktograme, ki določajo člane množice. Preberejo piktogram ob navodilu pri nalogi in povedo, kaj pomeni. Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Učenci razvrstijo otroke v množice tako, da jih povežejo z ustreznim prostorom. Poimenujejo množice in povedo, kdo so njeni člani. Preverimo pravilnost rešitev.
III. dejavnost • Igra: Kača
Vodimo kolono, učenci nas posnemajo. Spreminjamo smer in način hoje (naprej, nazaj, skakljamo, hodimo v stran, enonožni, sonožni poskoki…). Pri tem vodimo kačo v različnih vzorcih (v krogu, osmici, slalom, diagonalno, v spirali…).
• Gimnastične vaje – zbirka gimnastičnih vaj • - Odbijanje balona v zrak najprej z eno roko, nato samo z drugo roko, nato izmenično (leva
desna – leva…)
Vaje z balonom
- Odbijanje balona kleče, sede. - Poskusi balon odbiti, tik preden pade na tla. - Odbij balon v zrak in se zavrti za 360°. Obdrži balon v zraku čim dlje. Pri tem si ne smeš pomagati z rokami. Balon odbijaš z glavo, rameni, koleni, stopali… Balon obdrži v zraku tako, da ga odbijaš samo z enim delom telesa (koleno, komolec, stopalo, glava). - Odbijanje balona nad glavo – dlani so obrnjene navzgor (zgornji sprejem pri odbojki). - Odbijanje balona s sklenjenima rokama pred seboj (spodnji sprejem pri odbojki). - Udari balon, kot da imaš v roki teniški lopar. • Igra: Rdeča luč – zbirka iger Pregled realizacije PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA SPO SLJ Pravljica: Kaj je najboljše 31., 32. MAT Razporejam 21. ŠVZ Vaje z balonom 16. LVZ GVZ
25
DNEVNA PRIPRAVA Razred: 1.
Dan: 27.
Datum:
Učitelj: Vzgojitelj:
Sklop: VARNO V PROMETU Cilji SLJ: Opazujejo bitja/predmete na sliki in jih poimenujejo. Ugotavljajo položaj bitij/predmetov in povedo, kje je kaj; pri tem vadijo izražanje prostorskih razmerij s predlogi: v, na, pod, nad, pred, za, med, pri. Vadijo rabo pravilne oblike samostalnika za predlogom. SPO: Spoznajo pravila varne hoje (skupinske, ob odrasli osebi, po pločniku, kjer ni pločnika, prečkanje ceste čez prehod za pešce, kjer ni prehoda…) MAT: Obnovijo problem s svojimi besedami Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. Rešujejo probleme na konkretnem nivoju. Uporabljajo izraze več, manj, enako mnogo. GVZ: Pesem pojejo in jo spremljajo z zvočili. Pesem spremljajo z gibi. Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, grafično delo, branje, pisanje, opazovanje demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva eksperimentalna - eksperimentiranje izkustveno učenje - igra, praktično delo Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah Učni pripomočki, sredstva
SPO U/14,15, bel širši selotejp, beli trakovi iz papirja, 2 večji kartonski škatli
MAT stoli, obroči, različni predmeti
GVZ zvočila, ki so jih
izdelali
SLJ U/12, 13, manjši avtomobilček, škatla
IZVEDBA DNE
I. dejavnost • Povabimo učence, naj sedejo v krog. Pripravimo škatlo in avtomobilček.
Ogledamo si predmete in jih poimenujemo. • Naročimo, naj opazujejo predmete in škatlo. Avtomobilček postavimo na/v/nad/pod škatlo.
Po vsaki izvedeni dejavnosti vprašamo: Kje je avtomobilček? Učenci povedo, kje je avtomobilček.
• Učencem naročimo, naj sedejo v klopi in pripravijo svinčnik. Svinčnik bodo postavljali po naših navodilih, npr.: Postavite svinčnik na klop. Pridržite svinčnik nad klopjo. Postavite svinčnik pod klop. Pospravite svinčnik v puščico.« • Učbenik SLJ, str. 12, 13 zgoraj - Pozornost učencev usmerimo na sliko na strani 12 zgoraj. Zastavljamo vprašanja, učenci odgovarjajo. Kje je voznik? Kje je kolo?
26
Ogledamo si manjši sličici in povemo, kaj prikazujeta (bralci preberejo besedi ob sličicah). - Pozornost učencev usmerimo na sliko na strani 13 zgoraj. Zastavljamo vprašanja, učenci odgovarjajo. Kje je muca? Kje je helikopter? Ogledamo si manjši sličici in povemo, kaj prikazujeta (bralci preberejo besedi ob sličicah). • Učbenik SLJ, str. 12, 13 spodaj - Pozornost učencev usmerimo na sliko na strani 12 spodaj. Zastavljamo vprašanja, učenci odgovarjajo. Kje je motorist? Kje je rdeči avto? Ogledamo si manjši sličici in povemo, kaj prikazujeta (bralci preberejo besedi ob sličicah). - Pozornost učencev usmerimo na sliko na strani 13 spodaj. Zastavljamo vprašanja, učenci odgovarjajo. Kje je deček? Kje je policistka? Ogledamo si manjši sličici in povemo, kaj prikazujeta (bralci preberejo besedi ob sličicah). II. dejavnost Učbenik SPO, str. 14, 15 • Vodimo usmerjeno opazovanje slike s pomočjo vprašanj (orientacija).
- Kje sedi otrok v zelenem avtomobilu? - Kje je rumeni avto? - Kje je dojenček? - Kam vstopa deklica z zeleno torbico? - Kje stojita deček z modro kapo in deklica z oranžnimi lasmi? - Kje stoji črn avto? … Opazujemo sliko in se pogovarjamo, kje morajo hoditi pešci, kje in kdaj lahko prečkajo cesto.
• Vadimo hojo po pločniku in prečkanje ceste na prehodu za pešce. V razredu, telovadnici ali na igrišču narišemo poligon (z belim selotejpom in papirnatimi trakovi označimo cestišče, sredinsko prekinjeno črto, pločnik, prehod za pešce). Dva otroka predstavljata avtomobila. Razstavimo škatlo tako, da jo otrok lahko “obleče” ter z rokami spodaj drži. Vsako “vozilo” se postavi na poligon tako, da se približuje prehodu. Prečkanje izvede vsak otrok posebej. Ob prečkanju govori, kaj dela (“Ustavim se. Pogledam levo...”) Vloge večkrat zamenjamo.
• Vadimo hojo po levi strani cestišča in prečkanje ceste, kjer ni prehoda za pešce. Pripravimo poligon (cestišče, sredinsko neprekinjeno črto. ) Dva učenca (v škatlah - v vlogi vozil) se postavita na cesto, vsak v smeri vožnje. Vadimo hojo posameznika, dveh oseb: odraslega in otroka. Vloge zamenjamo. Otroci navajajo razloge za hojo po levi strani ceste. Kako hodi po cesti skupina? Zaigramo tudi to situacijo. III. dejavnost • Učencem naročimo, naj ugotovijo ali je v učilnici več stolov ali ljudi.
Učenci ugotavljajo in odgovarjajo. V sredo učilnice postavimo toliko stolov, kot je učencev v učilnici. Učence pozovemo, da vsak sede na svoj stol. Ugotovijo, da je stolov enako mnogo kot otrok in da je otrok enako mnogo kot stolov.
• V sredo učilnice razporedimo toliko obročev kot je otrok. Učence pozovemo, naj vsak stopi v svoj obroč. Ugotovijo, da je obročev enako mnogo kot učencev in, da je otrok enako mnogo kot obročev.
27
• Učence razdelimo v pare. Vsak otrok v paru dobi predmete. Povemo navodilo: Ugotovita, kdo ima več predmetov; kdo ima manj predmetov; ali imata enako mnogo predmetov.
Po izvedeni nalogi pari poročajo o svojem delu. Pozorni smo na izražanje pri poročanju. Opomba: Vajo nekajkrat ponovimo. Pari naj menjajo pozicije, mi pa odvzamemo ali dodamo elemente, ki jih učenci prirejajo.
IV. dejavnost • Uvodna motivacija
Skupaj zapojemo pesem Nesreča. • Ustvarjanje-dodajanje gibov
Učenci predlagajo in se dogovorijo, kako bodo izvajali gibe-pantomimo namesto nekaterih delov besedila, npr.: rešilni voz - oponašajo »šofiranje«, nos – pokažejo na nos, … Po dogovoru zapojejo najprej krajše dele, nato ponovno pesem v celoti z dodanimi gibi.
• Spremljanje pesmi Namesto gibov na dogovorjene dele besedila, igrajo na nova zvočila, ki so jih izdelali prejšnjo uro.
Pregled realizacije PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA SPO Varno v prometu 16. SLJ Kje je kaj? (predlogi: v, na, pod, nad, za, pred, med, pri) 33. MAT Prirejanje – konkretno 22. ŠVZ LVZ GVZ Igramo na zvočila, ki smo jih naredili sami 11.
28
DNEVNA PRIPRAVA Razred: 1.
Dan: 28.
Datum:
Učitelj: Vzgojitelj:
Sklop: VARNO V PROMETU Cilji SLJ: Opazujejo bitja/predmete na sliki in izražajo njihov položaj s pravilnim predlogom in pravilno sklonsko obliko samostalnika za njim. SPO: Razumejo pomen vidnosti v prometu, v povezavi z ustavljanjem vozila ter nošenjem rumene rutice in uporabo kresničke. MAT: Obnovijo problem s svojimi besedami Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. Natančno opazujejo in poimenujejo množice. Besedno in grafično rešujejo probleme, ki so predstavljeni na različnih ravneh: konkretno, grafično. Pravilno uporabljajo izraze več, manj, enako mnogo. ŠVZ: Razvijajo osnovno motoriko. Pridobivajo spretnost pri premagovanju ovir. Poslušajo in upoštevajo navodila. Razvijajo pozornost. Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, grafično delo, branje, pisanje, opazovanje demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva eksperimentalna - eksperimentiranje izkustveno učenje - igra, praktično delo Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah Učni pripomočki, sredstva
SPO U/14,15, DZ 1/48, različni predmeti in oblačila z odsevniki in brez njih svetlih in temnih barv, baterija
MAT U/19, DZ 1/50, 51, rutice, kresničke, vrvice
ŠVZ rutka, švedska skrinja, kiji, žoga, klop, zbirka iger in gimnastičnih vaj
SLJ DZ 1/49, U/15, cof ali mehkejša žogica, zgibane žabice – origami, maskoti Lili in Bine, škatle (ena škatla za par učencev)
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Jutranji krog • Igra: Kdo je pred, kdo je za
Učenci se postavijo v vrsto. Vodja meče učencem cof (žogico). Vsak igralec, ki dobi cof pove, kdo stoji pred njim in kdo stoji za njim.
• Igra: Kje je – v, na, ob V igri sodeluje več igralcev. Na papir (ali na tla) narišemo okrogel bazen s širšim robom. Vsaki skupini damo žabici iz papirja (zgibane žabice pripravimo doma), ki skače ob pritisku na zadek. Vsaka žabica lahko skoči trikrat tako, da se čim bolj približa bazenu. Po zadnjem skoku žabice igralec pove, kam je skočila žabica, oziroma kje je (v bazen, na robu bazena, ostala je ob bazenu).
II. dejavnost • DZ 1, str. 49 - lilibi/šolska ulica1-2/slovenščina/zgoraj ali spodaj
29
Ogledamo si nalogo, preberemo piktograme in navodila. Povemo, da bomo najprej na sliko postavljali prst po navodilih in odgovarjali na vprašanja, npr.: Prst postavite med luč in avto. Kje je prst? Prst postavite pod avto. Kje je prst? Prst postavite nad zeleno drevo. Kje je prst? Prst postavite na dimnik. Kje je prst? itd. Povemo, da bodo po navodilih reševali naloge. Opozorimo jih, naj pozorno poslušajo.
- V vozilu je voznik. Nariši. Navodila:
- Na vozilu je antena. Nariši. - Pod vozilom je kača. Nariši. - Nad vozilom je luna. Nariši. - Za vozilom je drevo Pobarvaj ga. - Pred vozilom je prehod za pešce. Nariši. - Med vozilom in svetilko je lestev. Nariši. - Pri drevesu je torba. Nariši.
Preverimo rešitve in pozovemo učence naj povedo, kje na sliki so predmeti/bitja, ki so jih narisali/pobarvali. • Učbenik SLJ, str. 15
Učence razdelimo v pare (deček, deklica) in jim naročimo, naj si izberejo eno izmed sličic in jo ponazorijo s pomočjo škatle in obeh maskot. Učenci povedo, kje je Lili in kje je Bine. Naučeno ponovimo še s pomočjo vprašanj. Učenci na vprašanja odgovarjajo tako, da v parih dvignejo ustrezno maskoto.
Vprašanja:- Kdo je v škatli?
- Kdo je na škatli? - Kdo je med žogo in škatlo? - Kdo je pred škatlo? - Kdo je nad škatlo? - Kdo je pod škatlo? - Kdo je za škatlo? - Kdo je pr žogi?
III. dejavnost • Varna hoja v prometu: Ponovimo igro vlog na poligonu. Na vrsto naj pridejo otroci, ki še
niso vadili. Pogovarjamo se o tem, kako lahko poskrbimo, da nas vozniki na cesti prej opazijo, da smo bolj vidni, če je temno, megleno …
Učenci predstavijo svoje izkušnje. • Učbenik SPO, str. 14, 15 Ogledamo si oblačila in dodatke pešcev. Vodimo pogovor o vidnosti v prometu – svetla
oblačila, odsevni znaki – kresničke, rumene rutke … V temnem prostoru ali v kotu omare preizkusimo vidnost kresničke in predmetov z odsevnimi telesi ali brez njih. Osvetlimo jih z baterijsko svetilko. Otroci opazujejo njihovo vidnost z različnih razdalj. Ugotavljajo, kaj se vidi najdlje.
• DZ 1, str. 48 Povemo navodila za delo. Učenci samostojno rešijo nalogo.
30
Dečku pobarvajo oblačila tako, da bo dobro viden. Obkrožijo, katere predmete potrebuje za boljšo vidnost v prometu. Pobarvajo krožce: rdeče, kjer otrok ravna napačno in zeleno, kjer ravna pravilno. Preverimo rešitve in se pogovorimo. IV. dejavnost • Pred učence postavimo štiri rutice in tri kresničke. Pozovemo jih, naj povedo ali oboje uporabljajo tudi njihovi starši, starejši bratje, sestre …
Po pogovoru jih pozovemo, naj ugotovijo ali je več rutic ali kresničk. Rutice povežejo s kresničkami (uporabijo vrvice). Ugotovijo, da je ena rutica ostala brez kresničke in da je rutic več kot kresničk.
• Pred učence postavimo štiri rutice in tri kresničke. Otroke pozovemo, naj ugotovijo ali je več rutic ali kresničk. Rutice povežejo s kresničkami (uporabijo vrvice). Ugotovijo, da je ena rutica ostala brez kresničke in da je rutic več kot kresničk. Nastavljeno situacijo prerišejo v zvezke.
• Učbenik MAT, str. 19
Učenci si ogledajo problemsko situacijo. Spodnja situacija
Poimenujejo predmete. Poimenujejo množici in njene člane. Ugotavljajo ali je manj kresničk ali torbic. Povedo, kako so to ugotovili. Ugotovijo, da je torbic manj. Ogledajo si Lili in Bineta ter povedo ali imata enako mnogo sadežev.
• DZ 1, str. 50
Preberejo piktogram ob nalogi in povedo, kaj pomeni. Prva naloga
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Učenci povežejo otroke in rutice. Ugotovijo, da je otrok in rutic enako mnogo. Preverimo pravilnost rešitev.
Preberejo piktogram ob drugi nalogi in povedo, kaj pomeni. Druga naloga
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Učenci povežejo avtomobile s parkirnimi prostori. Ugotovijo, da parkirnih prostorov in avtomobilov ni enako mnogo, temveč, da je več parkirnih prostorov. Preverimo pravilnost rešitev.
• DZ 1, str. 51
Preberejo piktogram ob nalogi in povedo, kaj pomeni. Zgornji nalogi
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Na levi sliki povežejo pilote z letali, na desni pa avtomobile s prikolicami. Ugotovijo, da je na prvi sliki manj pilotov in na drugi sliki več avtomobilov kot prikolic. Preverimo pravilnost rešitev.
V. dejavnost • Igra: Šoferji • Gimnastične vaje • Poligon
Postavimo naslednji poligon:
31
4 kiji stojijo v liniji, razmak med njimi je 1 meter, učenec kotali žogo z roko okrog kijev (če pri tem podere kij, ga mora postaviti), stopi v obroč, žogo vrže v 2 metra oddaljen okvir skrinje (če ne zadane, ponovi met), preskoči klop in spleza skozi okvir skrinje, prepleza tri letvenike (po spodnji letvi), nato gre zadenjsko po vseh štirih preko pokrova skrinje in skozi okvir skrinje (kot pri meritvah za ŠV karton).
• Igra: Miška škrablja Opomba: Glej zbirko vaj in iger. Pregled realizacije PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA SPO Viden in previden 17. SLJ Kje je? (predlogi: v, na, pod, nad, za, pred, med, pri)
Spoznali smo 34.
MAT Prirejanje 23. ŠVZ Poligon 17. LVZ GVZ
32
DNEVNA PRIPRAVA Razred: 1.
Dan: 29.
Datum:
Učitelj: Vzgojitelj:
Sklop: VARNO V PROMETU Cilji SLJ: Razvijajo zmožnosti pogovarjanja. Spoznavajo in usvajajo načela vljudnega pogovarjanja – opravičilo. SPO: Presojajo vedenje sopotnika v različnih prevoznih sredstvih. Vedo, da udeležba v prometu pod vplivom alkohola, mamil in zdravil ogroža vse udeležence v prometu. Vedo, da morajo v avtu sedeti v otroškem varnostnem sedežu in biti pripeti z varnostnim pasom.
Ponovijo ključne pojme tematskega sklopa – spoznajo, da so se nekaj naučili LVZ: Opišejo izbrano slikarsko delo in barve v okolici, prometu … Ločijo žive in umirjene
barve. Pridobivajo si izkušnje s spontanim mešanjem barv na paleti. Negujejo svoj individualni način slikanja. Razvijajo občutek za vztrajnost. Ob mešanju barv in uporabi čopičev razvijajo svojo motorično spretnost.
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, grafično delo, branje, pisanje, opazovanje demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva eksperimentalna - eksperimentiranje izkustveno učenje - igra, praktično delo Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah Učni pripomočki, sredstva
SLJ U/14
SPO U/17, 18, 19, priloga/kartonček za nalepke, nalepke, avto z elastiko, jajce, karton, rdeč in zelen kartonček
LVZ reprodukcija tihožitja s cvetjem (npr. Van Goghove Sončnice), tempera barve,
paleta, čopiči, krpica, risalni list
IZVEDBA DNE
I. dejavnost • Učence povabimo k poslušanju zgodbe. Povemo, da se je to zgodilo deklici Ani, ki obiskuje
3. razred. Ano so zjutraj prebudile velike dežne kaplje, ki so padale na okensko polico. Zaspano si je pomela oči. »Joj, pouk bom zamudila,« je zastokala, ko je pogledala na uro. Hitro se je umila, oblekla, pograbila torbo in dežnik ter stekla. Na ulici se je skoraj zaletela v gospo Rozmanovo, ki je stala pred trgovino. »Oprostite, gospa, ker imam dežnik, vas nisem videla,« se je opravičila. Vsa zadihana je pritekla v učilnico in rekla: »Dobro jutro, gospa učiteljica. Oprostite, ker sem zamudila. Nisem slišala budilke in sem zaspala.« »Lepo, da si se opravičila,« je rekla učiteljica. Pri športni vzgoji so si učenci podajali žogo. Ana je vrgla žogo tako nerodno, da je zadela sošolca Petra v glavo. Stekla je k njemu in se opravičila: »Oprosti, Peter, nisem nalašč«. Ko se je Ana vrnila iz šole domov, je bilo kosilo že pripravljeno. Očetu je pomagala pripraviti
33
mizo. Iz mize je odnesla vazo s cvetjem. Vaza ji je zdrsnila iz rok in se razbila. »Oči, oprosti, danes sem tako nerodna. Zjutraj sem se na poti v šolo zaletela v gospo, nato sem zamudila pouk, pri športni vzgoji sem z žogo zadela Petra, zdaj sem pa še razbila vazo. Vsem sem se za svoje nerodnosti opravičila.« Oče jo je objel in rekel: »To si pa res lepo opravila. Mislim, da bo jutrišnji dan bolj prijeten.« • Vodimo usmerjen pogovor o poslušanem besedilu. Učenci odgovarjajo na vprašanja.
- Kakšno je bilo vreme, ko se je Ana prebudila? - Česa se je ustrašila? - V koga se je zaletela? Kaj mu je rekla? - Kaj je rekla učiteljici, ko je vstopila v razred? Kaj ji je odgovorila učiteljica? - Kaj se je zgodilo pri športni vzgoji? Kaj je Ana rekla Petru? - Komu se je opravičila, ko je razbila vazo? Kaj mu je rekla? - Kaj ji je rekel oče?
• Učenci predstavijo svoje mnenje o izrekanju opravičila. Spodbujamo jih z vprašanji, npr.: Komu rečemo oprosti, komu pa rečemo oprostite? Zakaj tako rečemo? Ali je bila Ana vljudna? Zakaj? Ali so bili odrasli vljudni? Zakaj? Ali so uporabljali ustrezne izraze za izrekanje opravičila?
• Učenci pripovedujejo o svojih izkušnjah in občutkih. Spodbujamo jih z vprašanji, npr.: Komu se opravičite? Kako se opravičite? Kdaj se opravičite? Ali se vam kdo opraviči? Kako se počutite, kadar se komu opravičite? Kako se počutite, kadar se vam opravičijo? Kako se počutite, kadar se vam ne opravičijo?
• Učbenik SLJ, str. 14 Z izštevanko izštejemo dva učenca. Odigrata prizor, ki je prikazan na zgornji sliki. Z izštevanko izštejemo dva učenca. Odigrata prizor, ki je prikazan na spodnji sliki.
• Igra: Oprosti, oprostite! Učence razdelimo v dvojice. Vsak par v igri vlog prikaže izrekanje opravičila. Primeri tem in okoliščin:
- neznani ženski na avtobusu stopiš na nogo, - doma zamudiš kosilo, - doma razbiješ kozarec, - zavrtiš napačno telefonsko številko, - sošolcu po nesreči zmečkaš risbico, - na ulici se zaletiš v moškega, - v šolo prideš brez puščice.
• Učencem predstavimo »neprimerno« opravičilo. Poznam Tončka, ki se je sošolcu opravičil takole. Učitelj gleda v tla, se prestopa z noge na nogo, ima roke v žepu, govori pretiho in nerazločno. Učenci vrednotijo opravičevanje in utemeljujejo svoje mnenje. Eden od učencev pokaže ustrezno opravičevanje.
Opomba: Pozorni smo, da učenci v različnih življenjskih situacijah uporabljajo ustrezne izraze za izrekanje opravičila. II. dejavnost • Učbenik SPO, str. 17 - Ob fotografiji deklice, ki razmišlja, učenci pripovedujejo, s katerimi prevoznimi sredstvi so
se že peljali. Kako so se morali obnašati na potovanju? Kaj morajo storiti v primeru, če prekršijo pravilo lepega obnašanja.
- Otroci opisujejo svoje izkušnje, ko so potniki v vozilu. Povedo, kje sedijo v avtu, ko se
34
vozijo z očkom in mamico. Kako se vozijo na kratkih vožnjah, npr.do trgovine? Ali kdaj sedijo spredaj? Ali imajo otroške varnostne sedeže? Ali se pripenjajo z varnostnim pasom? Kaj pa, ko se peljejo z babico ali dedkom? Kdo lahko vozi avto? Ali lahko voznik, ki je pil alkohol, vozi avto? Ali na vožnjo voznika lahko vpliva jemanje nekaterih zdravil ali mamil?
Povedo svoje mnenje o pomembnosti upoštevanja pravil varne vožnje. • Učbenik SPO, str. 19 Ogledamo si navodila za izvedbo poskusa. - Naredimo demonstracijski poskus: Pripravimo avtomobilček, na katerega lahko z elastiko pritrdimo jajce. Avto spustimo po
klancu (dvignemo mizo). Pustimo, da se malo pelje, nato pa postavimo zid iz kartona. Avto naj se zaleti v »zid«. Enako ponovimo z neprivezanim jajcem - voznikom . Opazujemo in opisujemo, kaj se je zgodilo v obeh primerih. - Dogovorimo se za naš mali projekt
• Učbenik SPO, str. 18
. Vsak otrok bo člane družine opazoval in opozarjal, kako pomembno je, da so v avtu vsi pripeti z varnostnim pasom. Ko bodo vsi potniki v avtu pripeti, bo otrok lahko nalepil nalepko Bineta ali Lili na kartonček. Čez dva tedna bomo pregledali kartončke in se pogovorili o uspehu našega malega projekta.
Ob ilustracijah ponovimo in razložimo ključne pojme, ki smo se jih naučili. Z učenci se dogovorimo, da bomo preverili svoje znanje s pomočjo semaforčkov. Vsakemu učencu damo rdeč in zelen karton. Povemo, da bomo povedali trditev, oni pa bodo pri pravilni trditvi dvignili zelen kartonček, pri nepravilni trditvi pa rdeč kartonček.
- Da smo v prometnu vidni, moramo nositi kresničko. Trditve:
- Rumeno rutico nosijo vsi udeleženci v prometu. - Odsevniki nas delajo v prometu bolj vidne. - Svetla oblačila so manj vidna kot temna oblačila. - Pešec je tisti, ki se vozi z avtomobilom. - V prometu smo bolj varni, kadar upoštevamo pravila varne hoje. - Promet urejejo prometni znaki. - Kadar na semaforju za pešce gori zelena luč lahko vozniki peljejo skozi križišče. - Kadar gori na semaforju za pešce rdeča luč, moramo počakati. - Otroci v avtomobilu sedimo zadaj. - V avtomobilu morajo biti vsi potniki privezani z varnostnim pasom. Itd.
Opomba: Kadar je trditev napačna povabimo učence, naj jo spremenijo v pravilno.
POMEMBNO: S starši pojdi v gozd in naberi odpadle liste dreves. Izberi najlepše in jih daj med liste časopisnega papirja. Časopis obteži s knjigami. Čez teden dni boš liste prinesel v šolo, da bomo naredili razredni herbarij. Opomba: Navodilo povemo otrokom in ga nalepimo pred učilnico. III. dejavnost
Navodila barve, čopiče, palete, lončke z vodo, krpice za brisanje čopičev.
: Pozovemo učence, da zaščitijo mize s časopisnim papirjem. Pripravimo tempera
• Izhodišče in vpeljava likovnega problema Na projekcijskem platnu prikažemo umetniško tihožitje s cvetjem (npr. Van Gogh: Sončnice, 1889, olje na platnu) Učenci interpretirajo slikarsko delo. Opazujemo barve: Katere barve prevladujejo na sliki? Rumene, oranžne … Kakšne se vam zdijo te barve – žive ali umirjene?
35
Povemo, da slikam, na katerih so upodobljeni predmeti, cvetje itn. rečemo tihožitje. Ugotovimo, da so žive barve pomembne tudi v prometu (odsevniki, oblačila – da smo bolj vidni) Naštejejo in pokažejo v okolici primere živih in umirjenih barv.
• Likovna naloga Pred učence postavimo vazo s cvetjem živih barv. Povemo, da bomo tudi mi slikali tihožitje.
Najprej z redko barvo (npr. rjavo, sivo, oker …) in tanjšim čopičem črtno narišemo celoten motiv.
Demonstracija postopka slikanja:
Potem si na paleto stisnemo barve, ki jih bomo uporabili za svoje tihožitje. Demonstriramo mešanje barv na paleti. Pri tem pokažemo, da z mešanjem rumene in modre dobimo številne zanimive zelene odtenke, ki nam pridejo prav pri barvanju listov, stebel …
• Individualno delo učencev Učenci opazujejo prizor vaze s cvetjem na mizi in ga čimbolj zanimivo naslikajo. Pri tem mešajo barve na paleti in odkrivajo zanimive barvne odtenke.. Spodbujamo učence k mešanju barv, k poslikavi ozadja, k vztrajnosti, domišljiji … Slike spredaj s tankim čopičem podpišejo (pomagamo tistim, ki ne znajo).
• Vrednotenje Ko so slike dokončane, jih razstavimo. Medtem, ko obešamo izdelke na pano, učenci pospravijo svoje mize. Pogovorimo se o tihožitjih. Na izdelkih opazujemo žive in umirjene barve. Usmerjamo pogovor v opazovanje likovnih rešitev, prizadevnost posameznih učencev, dobre ideje in izvirne načine pri upodobitvi motivov … Pozorni smo, da opazimo in omenimo dobre posebnosti čisto vsakega likovnega izdelka.
Pregled realizacije PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA SPO Obnašanje v vozilih
Naš mali projekt: Kaj se zgodi, če v avtu nismo pripeti? Spoznali smo
18.
SLJ Opravičilo 35. MAT ŠVZ LVZ Slikanje: Mešanje barv (žive in umirjene barve) 11., 12. GVZ
36
DNEVNA PRIPRAVA Razred: 1.
Dan: 30.
Datum:
Učitelj: Vzgojitelj:
Sklop: VARNO V PROMETU Cilji SLJ: Poslušajo in doživljajo pesem. Razumejo in izražajo videnje glavnega literarnega lika. Igrajo igro vlog. Pesem memorirajo in deklamirajo. Spoznajo izraze: pesem, pesnik in naslov. MAT: Obnovijo problem s svojimi besedami Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. Natančno opazujejo in poimenujejo množice. Besedno in grafično rešujejo probleme, ki so predstavljeni na različnih ravneh: konkretno, grafično. Pravilno uporabljajo izraze več, manj, enako mnogo. GVZ: Utrjujejo in ponavljajo znane pesmi. Razumejo (uporabljajo) pojme glasbena prireditev, koncert in glasbeni spored. V skupini, parih ali samostojno, sproščeno in doživeto pojejo in spremljajo izbrane pesmi. Preverjanje in ocenjevanje izvajanja. ŠVZ: Razvijajo hitrost in vzdržljivost. Navajajo se na tekmovanje in na športno sprejemanje poraza. Spoznajo štartna povelja. Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, grafično delo, branje, pisanje, opazovanje demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva eksperimentalna - eksperimentiranje izkustveno učenje - igra, praktično delo Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah Učni pripomočki, sredstva
SLJ B/79, pesniška zbirka Pedenjped
MAT DZ 1/51, 52 obroč, kartončki s pikami, kocke, barvice
GVZ različna zvočila
ŠVZ štoparica, razpredelnica za vpis podatkov, rutka, zbirka iger in gimnastičnih vaj
IZVEDBA DNE
I. dejavnost • Motivacija - Vodimo pogovor o Pedenjpedu.
Ali veste, kdo je Pedenjped? Kako je visok? Koliko je pedenj in še ped? Razložimo in pokažemo (približno 20 cm). Ali je ta razigrani pobič visok?
- Povemo: Pedenjped je malček, ampak je kljub temu velik korenjak. Spodbudimo učence, naj povedo, kaj pomeni beseda korenjak.
Na tablo napišemo nepopolne povedi. Povemo, da kjer je črta, manjka beseda. Pokažemo in preberemo nepopolno poved. Povabimo učence, da poved dopolnijo. Napišemo manjkajočo besedo.
Korenjak se zjutraj __________. Korenjak zvečer ne __________.
37
Korenjak v šoli vedno ________. Korenjak ponoči ____________.
• Najava besedila: O korenjaku Pedenjpedu je pisal tudi pesnik Niko Grafenauer. Pesem ima naslov Korenjak in je iz pesniške zbirke Pedenjped. Pokažemo knjigo. Preberemo ime in priimek pesnika. Razložimo pojem pesniška zbirka.
• Priprava na poslušanje Pripravijo se na poslušanje. • Branje in literarnoestetsko doživetje Doživeto preberemo/povemo pesem. Učenci poslušajo in doživljajo učiteljevo interpretativno branje pesmi. • Čustveni odmor Poglobijo doživetja in čustva ter uredijo vtise, ki jih je nanje naredila pesem. • Interpretacija Vodimo pogovor, vprašamo. Berilo, str. 79 - Učenci poiščejo ustrezno stran v berilu. Ogledajo si besedilni in slikovni del. Preberemo in pokažemo, kje je napisano ime in priimek pesnika in kje je napisan naslov pesmi. - Preberemo prvo kitico pesmi s poudarkom na besedah HRABRO SE DRŽI. Kaj pomeni, da se drži hrabro? - Preberemo drugo kitico pesmi. Kako se Pedenjped skrije volku? Kdo bi lahko bil ta volk?
Kje je strašni volk doma? Ali kdaj Pedenjped zbeži k mamici? Ali je čisto pravi junak, če zbeži k mamici?
• Poglabljanje doživetja -
Vodimo pogovor o cicibanu, npr.: kdo je ciciban, kaj je delal, kako so ga potolažili, ko je Igra vlog
jokal … Razdelimo učence v dvojice. Spodbudimo učence, naj si izmislijo pogovor med korenjakom in cicibanom, ki se cmeri. Vsaka dvojica se predstavi.
Primer iz berila: Ciciban: Uuaaa ...
Korenjak: Zakaj jokaš, cicibanček? Ciciban: Jokam, ker ___
Korenjak: -
Ponovno preberemo/povemo pesem. Memoriranje, deklamiranje pesmi
Naučimo učence pesem po korakih. Učenci pesem deklamirajo.
II. dejavnost • Uvodna motivacija - Vodimo pogovor o poeziji in glasbi. Z vprašanji vzpodbujamo učence, da predstavijo svoja
vedenja., npr.: Ali bi lahko pesem Korenjak tudi zapeli? Kdo bi moral napisati melodijo na besedilo? Ali si lahko sami izmislite melodijo? Bi lahko na že znano melodijo dali besedilo pesmi Korenjak? Itd.
- Petje pesmi po izboru učencev. • Ponavljanje in utrjevanje znanih pesmi
Izrekanje in petje vseh izštevank in pesmi, ki so se jih učenci naučili v tekočem šolskem letu
38
pri pouku. Učitelj je pozoren na izgovorjavo, ritem in melodijo pri skupinskem petju. Učence sproti popravlja.
• Razgovor o pojmu koncert Učenci razlagajo kaj je koncert, kam hodimo na koncerte, kako se na njih primerno vedemo …Učitelj pove, da bodo učenci pripravili razredni koncert. Pove, da bodo učenci nastopili v parih ali po trije. Vsak par bo nastopil z drugo pesmijo ali izštevanko. Učitelj po dogovoru na tablo zapiše ali pritrdi z magneti imena učencev tako kot bodo po vrsti nastopali. Vsak par bo pred nastopom moral napovedati naslov pesmice, s katero se bo predstavil.
• Razredni koncert Učenci pripravijo učilnico za koncert. Vsi se posedejo in program se lahko začne. Učitelj ima vlogo napovedovalca in tudi ocenjevalca. Učenci se predstavijo po dogovorjenem vrstnem redu. Tisti, ki ne nastopajo, se vedejo kot pravi poslušalci (tiho in zbrano sedijo, ne komentirajo in ploskajo po vsaki točki).
III. dejavnost • Pred učence postavimo obroč in ob obroč kartonček, na katerem imamo narisane tri pike.
Prosimo učenca, da v obroč postavi toliko kock, kot je pik na kartončku. Pogovorimo se o nastavljeni situaciji.
• Pripravimo kartončke s pikami (do 1 do 5 pik). Učence pozovemo, da na klopi nastavijo toliko barvic, kot je pik na kartončku, ki jim ga pokažemo. Preverjamo pravilnost.
• DZ 1, str. 51
Preberejo piktogram ob spodnjih nalogah in povedo, kaj pomeni. Spodnji nalogi
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Učenci v obroč narišejo toliko rutic, kot je pik ob obroču in toliko balonov kot je pik ob drugem obroču. Preverimo pravilnost rešitev.
• DZ 1, str. 52 Preberejo piktogram ob nalogi in povedo, kaj pomeni. Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Poimenujejo množice in njihove člane. V okvirčke narišejo toliko pik kot je članov v posamezni množici. Preverimo pravilnost rešitev.
IV. dejavnost • Igra: Lov v parih – zbirka iger • Gimnastične vaje – zbirka vaj • Merjenje
Pri merjenju naj bosta prisotni dve osebi (ena na štartu, druga na cilju). Učencem najprej razložimo štartna povelja.
- Tečeta po dva učenca naenkrat.
Tek 20m
- Teče največ deset otrok naenkrat. Tek 200m
Rezultate otrok vpišemo v tabelo. • Igra: Gnilo jajce – zbirka iger
39
Pregled realizacije PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA SPO SLJ Pesem: Korenjak 36. MAT Prirejanje 24. ŠVZ Tek na 20m in 200m 18. LVZ GVZ Pripravimo razredni koncert 12.
3. sklop
1
3. sk
lop:
JE
SEN
Čas
: 15
dni
31
. dan
32
. dan
33
. dan
34
. dan
35
. dan
SP
O
O
pazo
valn
i spr
ehod
Jese
n –
U/2
0, 2
1
Na
šols
kem
dvo
rišču
(o
pazo
valn
i lis
t)
SL
J
Prav
ljica
: Moj
ca
Pokr
ajcu
lja –
B/1
8, 1
9
(2
uri)
Ber
em sl
ičic
e –
DZ
1/54
K
rog
– D
Z 1/
56
(pre
dopi
smen
jeva
lne
vaje
)
Jese
nski
izle
t - U
/18
(zgo
dba
ob n
izu
slič
ic)
Polk
rog
– D
Z 1/
57
(pre
dopi
smen
jeva
lne
vaje
)
Riš
em p
ikto
gram
e –
D
Z 1/
58
MA
T
Štev
ilo 1
– U
/20
Štev
ilo 1
– D
Z 1/
55
Štev
ilo 2
– U
/21
Št
evilo
2 –
DZ
1/59
, 60
ŠVZ
Štaf
etne
igre
Spre
hod
v bl
ižnj
o ok
olic
o
V
alja
nje
po b
lazi
nah
LV
Z
K
ipar
stvo
: Kip
arsk
i m
ater
iali;
relie
f v g
lini
(2
uri)
G
VZ
Ust
varja
nje
Zvok
i iz
nara
ve –
Pe
sem
: Bur
ja p
iha
U
stva
rjanj
e: N
evih
ta-
zvoč
na im
prov
izac
ija
2
36
. dan
37
. dan
38
. dan
39
. dan
40
. dan
SP
O
D
reve
sni l
isti
Naš
mal
i pro
jekt
: Zbi
rka
listo
v - h
erba
rij –
U/2
3
Goz
dni p
lodo
vi
SL
J
Prav
ljica
: Bog
ata
in
ubog
a se
stra
– B
/28,
29
(2
uri)
Na
gozd
ni ja
si –
U/1
6, 1
7 En
ako
– D
Z 1/
61
Prav
ljica
: Mam
ka
Brš
ljank
a –
B/3
4, 3
5
Kos
tanj
ev p
ikni
k –
D
Z 1/
64, 6
5
Več
– m
anj –
DZ
1/66
M
AT
Štev
ilo 3
– U
/22
Štev
ilo 3
– D
Z 1/
62
Utrj
evan
je št
evil
1, 2
, 3–
DZ
1/63
Pr
imer
jam
vel
ikos
t šte
vil -
U
/23
ŠV
Z
Igre
z b
alon
om
Te
kaln
e ig
re
Sk
akan
je
LV
Z
K
ipar
stvo
: Obl
ikov
anje
iz
gozd
nih
plod
ov
(2 u
ri)
G
VZ
Pe
sem
: Kos
tanj
ček
zasp
anče
k
Posl
ušan
je, u
stva
rjanj
e:
Gla
sno-
tiho
3
41
. dan
42
. dan
43
. dan
44
. dan
45
. dan
SP
O
Li
sti,
plod
ovi i
n se
men
a –
DZ
1/68
Sadj
e in
zel
enja
va
Živo
in n
eživ
o –
DZ
1/71
Sp
ozna
li sm
o –
U/2
2
SL
J
Prav
ljica
: Jan
ček
ježe
k –
B/2
4, 2
5
(2 u
ri)
Riš
em č
rte –
DZ
1/76
(p
redo
pism
enje
valn
e va
je)
Posl
ušan
je se
stav
ljeni
h na
vodi
l Zv
oki v
nar
avi –
D
Z 1/
70
Pese
m: P
ravi
bab
ica
– B
/16,
17
Zaje
c in
zaj
ček
– U
/16,
17
DZ
1/72
Sp
ozna
li sm
o –
U/1
9
M
AT
Prim
erja
m v
elik
ost
štev
il –
DZ
1/67
R
eši,
saj z
mor
eš -
U/2
4
Štev
ilo 4
– U
/25
Štev
ilo 4
– D
Z 1/
69
Pr
imer
jam
vel
ikos
t šte
vil–
D
Z 1/
73
Reš
i, sa
j zm
oreš
–
DZ
1/74
, 75
ŠVZ
Štaf
etne
igre
z ž
ogo
D
vigo
vanj
e in
noš
enje
G
iban
je n
a en
osta
ven
ritem
L
VZ
Sl
ikan
je: M
ešan
je b
arv
(2 u
ri)
G
VZ
Po
sluš
anje
, ust
varja
nje:
V
ival
di -
Jese
n
Ljud
ska
pese
m: Z
ajče
k
4
DNEVNA PRIPRAVA Razred: 1.
Dan: 31.
Datum:
Učitelj: Vzgojitelj:
Sklop: JESEN Cilji SLJ: Prepoznajo značajske lastnosti književnih oseb. Razvijajo sposobnost razumevanja motivov za ravnanje književnih oseb. Razvijajo zmožnost identifikacije s književno osebo. V mislih oblikujejo domišljijskočutno predstavo književnega prostora. Dramatizirajo pravljico. MAT: Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. Spoznajo število in številko 1. Vadijo pisanje števila 1. ŠVZ: Razvijajo koordinacijo celega telesa. Navajajo se na upoštevanje pravil ob igri. Navajajo se na športno obnašanje ob zmagi ali porazu. Učne metode: verbalno tekstualna: razlage, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, branje, pisanje, grafično delo, opazovanje demonstrativno ilustracijska: prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva eksperimentalna: eksperimentiranje
izkustveno učenje: igra, praktično delo Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah Učni pripomočki, sredstva
MAT U/20, lešnik, jabolko, sliva, trije krožniki, posoda s peskom/zdrobom, kreda voščenke, mapa - priloga (kartončki s pikami, kartončki s številkami)
ŠVZ obroči, kiji, zbirka iger in gimnastičnih vaj
SLJ B/18, 19, knjiga Mojca Pokrajculja
IZVEDBA DNE
I. dejavnost • Motivacija
Vodimo pogovor o sladkosnednosti in zvijačnosti. Katere sladkarije imate najraje? Koliko kosov najljubše sladkarije lahko pojeste? Ali z bratom, s sestro delite sladkarije? Kako to naredite? Ali doma kdo skrije sladkarijo? Kam? Kaj storite, če so sladkarije skrite? Jih kdaj iščete? Kaj naredite, če jih najdete? Kaj se zgodi potem?
• Najava besedila: Spoznali bomo pravljico, v kateri bomo srečali nekoga, ki je zelo sladkosneden.
• Priprava na poslušanje Pripravijo se na poslušanje.
• Pripovedovanje/branje pravljice Povemo/preberemo pravljico. Učenci poslušajo pravljico in jo doživljajo.
5
• Čustveni odmor Poglobijo doživetja in čustva ter uredijo vtise, ki jih je nanje naredilo besedilo. • Interpretacija
Vodimo pogovor, vprašamo. -
Kdo si je kupil piskrček in se vanj preselil? Kakšna je bila Mojca Pokrajculja? Književne osebe
Katere živali so iskale dom pri Mojci Pokrajculji? Zakaj so ga iskale? Kaj so bile živali po poklicu? Kakšna je bila lisica? Jo je zares bolel trebuh? Je bilo njeno ravnanje pravilno? Zakaj je tako ravnala? Kateri osebi iz pravljice bi bili radi podobni? Zakaj?
- Kje se je pravljica dogajala?
Književni prostor
Kako si ta prostor predstavljate? • Branje pravljice Še enkrat preberemo pravljico. Učenci poslušajo in doživljajo besedilo.ALJEVANJE PRJIC • Poglabljanje doživetja
Berilo, str. 18, 19 - Naročimo, naj pokažejo naslov pravljice. Preberemo ga. Razložimo, kaj pomeni koroška
pravljica. Povabimo učence, naj si ogledajo besedilni in slikovni del ter povedo, kaj predstavljajo
ilustracije. -
Povemo navodila: Dramatizacija pravljice
Zaigrali boste pravljico. Razdelili se boste v skupine po šest učencev. V skupini si razdelite vloge. Dogovorite se, kako boste pravljico zaigrali.
Skupine se predstavijo. Nagradimo jih s pohvalo.
II. dejavnost • Učence vprašamo: Koliko piskrčkov je imela Mojca Pokrajculja? Koliko lisic, medvedov,
zajčkov je sprejela Mojca v piskrček? Koliko je imela metel? … • Povabimo učence v krog.
Pred učence postavimo skledo, tri papirnate krožnike, kartončke za zapis pik. V skledi naj bo en lešnik, eno jabolko, ena sliva. Učenci poimenujejo sadeže. Tri otroke pozovemo, naj vsak na svoj krožnik položi po en sadež. Učenci ugotovijo, da je nastala množica lešnikov, množica jabolk in množica sliv. Preštejejo člane vsake množice. Povedo, da je v vsaki množici po en član. Na kartonček ob množici narišejo ustrezno število pik ali priložijo kartonček iz priloge. Z roko kažemo na množice in razločno govorimo: »ENA sliva, EN lešnik, ENO jabolko.« Učenci ponovijo.
• Zapis števila 1 s številko 1 Učencem pokažemo poteznost zapisa številke 1. Vadimo zapis najprej s prstom po zraku, s prstom po sošolčevem hrbtu, s prstom v pesku (zdrobu), z mokro gobo po tabli, s kredo po tabli, z voščenko po večjem papirju. Na kartonček napišemo število1. Kartonček položimo k množici.
• Učbenik MAT, str. 20
Učenci si ogledajo sliko. Zgornja slika
Povedo, kaj je na sliki in koliko je česa. S prstom vlečejo po številu na listu. Pozorni so na poteznost.
6
Učenci si ogledajo sliko. Spodnja slika
Povedo, kaj je na sliki. Poimenujejo množice in člane vsake množice. Določijo moč vsake množice. Preštejejo pike/črte v okencu. Preberejo število v okencu.
• Po navodilih rešijo naloge na modrih poljih. III. dejavnost • Igra: Predstavimo se – zbirka iger • Gimnastične vaje – zbirka vaj • Štafetne igre Vsako igro igramo dvakrat. Prvič poskusno, drugič igramo zares (lahko tudi točkujemo).
- Tek okoli kija Učenci tečejo okrog kija, ki je oddaljen 10 m. - Tekma žabic Učenci z žabjimi poskoki skačejo okrog kija, ki je oddaljen 5 m. - Po vseh štirih naprej in nazaj Učenci gredo po vseh štirih naprej do črte in zadenjsko po vseh štirih nazaj. - Poskoki po eni nogi
Učenci skačejo po eni nogi do črte in po drugi nazaj. • Igra: Konjiček, kdo te jaha – zbirka iger Pregled realizacije PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA SPO SLJ Pravljica: Mojca Pokrajculja 37., 38. MAT Število 1 25. ŠVZ Štafetne igre 19. LVZ GVZ
7
DNEVNA PRIPRAVA Razred: 1.
Dan: 32.
Datum:
Učitelj: Vzgojitelj:
Sklop: JESEN Cilji SPO: Prepoznajo, poimenujejo in primerjajo različna živa bitja in okolja. Znajo poiskati razlike in podobnosti med rastlinami in živalmi. SLJ: Poimenujejo predmete/bitja na sliki s knjižnimi besedami. Razvijajo predopismenjevalne zmožnosti. Vadijo pravilno držo telesa pri pisanju in pravilno držo pisala. Vadijo smer pisanja. Vadijo poteze, ki tvorijo prvine črk in številk. MAT:Besedno in grafično rešujejo probleme, ki so predstavljeni na različnih ravneh: konkretni, grafični. Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. Zapišejo in berejo število 1. ŠVZ: Razvijajo primeren odnos do narave. Razvijajo moč rok in nog. Pridobivajo preciznost pri metu. Učne metode: verbalno tekstualna: razlage, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, branje, pisanje, opazovanje demonstrativno ilustracijska: prikazovanje oz. demonstracija, metoda grafičnih del, metoda odmeva eksperimentalna: eksperimentiranje
izkustveno učenje: igra, praktično delo Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah Učni pripomočki, sredstva
MAT DZ 1/55, različni predmeti, kartončki za zapis številk, kartonski krog za množico
SLJ DZ 1/54, 56, obroč, večji list
IZVEDBA DNE
I. dejavnost • Vzpodbudimo učence, naj povedo, kako so preživeli včerajšnje popoldne. Nato vprašamo: Ali je bil kdo na jesenskem sprehodu? Povedo, kaj so videli na sprehodu. Rečemo: Ilustrator je tudi opazoval jesensko naravo. V DZ je narisal sličice. Poglejmo. • DZ 1, str. 54 - Preberejo prvi piktogram in povedo, kaj pomeni. Vodimo usmerjeno branje sličic.
Preberemo vse sličice, poimenujemo osebe/predmete/rastline/živali na sličicah. Učenci odgovarjajo na vprašanja, npr.: Katera drevesa so na sliki? (kostanj, oljka, jablana). Kje je sadež oljka? Kateri sadež je ob jablani? Koliko jabolk/kostanjev/oljk je ob drevesu? Ali lešniki tudi rastejo na drevesu? Kje pa? Kaj dela človek na lestvi? Kje na listu je jata ptic? Kateri sadež raste na trti? Ali je za ozimnico vloženo samo sadje?
- Preberejo drugi in tretji piktogram in povedo, kaj pomenita.
8
Pripravijo svinčnik, rdečo, modro, zeleno in rjavo barvico. Učencem naročimo, naj natančno poslušajo navodila in po vsakem navodilu opravijo nalogo. Navodila- S svinčnikom obkroži drevo kostanj.
:
- Z rdečo barvo obkroži jablano z jabolkom. - Z modro barvo obkroži obiralca grozdja. - Z zeleno barvo obkroži jato ptic. - Z rjavo barvo obkroži gobe. - S svinčnikom obkroži ozimnico. - Z rjavo barvo obkroži lešnika. - Povej ime za sličice, ki jih nisi obkrožil.(sadje, leska, sadež oljka in drevo oljka, sadež kostanj, jablano in obiralca jabolk)
- Preverimo pravilnost opravljene naloge.
II. dejavnost • Učence povabimo v krog. Spodbudimo jih, naj naštejejo okrogle predmete, ki jih
poznajo.. • Pred učence položimo večji bel papir, nanj položimo manjši obroč, ki predstavlja
krošnjo. S prstom obrišemo obroč. Pozorni smo na smer risanja. Vsak učenec s prstom vleče po obroču. Če je učencev več, dodamo še kakšen obroč. Z zeleno kredo prostoročno narišemo krog, kjer je bil položen obroč. Učence vprašamo, kaj smo narisali. Odgovorijo: Krog. Na krožnico narišemo puščico za smer risanja.
• Učencem naročimo, naj s kredo rišejo po krogu. Ko so vsi učenci narisali krog, list pritrdimo na tablo. Ogledajo si zelene kroge.
• Učenci rišejo kroge- z roko po zraku,
:
- s prstom po zraku, mizi, - z mokro gobo na tablo, - s palčko/prstom v zdrob, - z voščenko na večji papir. Pri risanju so pozorni na poteznost.
• DZ 1, str. 56 Učenci preberejo piktogram. Povemo navodilo za delo. Ogledamo si poteznost za risanje kroga.
Narišejo kroge. Preverimo pravilnost opravljene naloge. III. dejavnost • Učenci po navodilih nastavijo po en predmet (eno barvico, eno merilce ...).
Poimenujejo predmet, ki so ga nastavili na mizo. K predmetu nastavijo kartonček z ustreznim številom pik (ena pika).
• Vrnemo se na 54. stran v DZ. Učencem naročimo, naj na sliki poiščejo predmete/rastline/osebe, ki jih je slikar narisal po eno.
• DZ 1, str. 55
Preberejo piktogram ob prvi nalogi in povedo, kaj pomeni. Prva naloga
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Učenci v množici narišejo ustrezno število članov. Preverimo pravilnost rešitev.
9
Preberejo piktogram ob drugi nalogi in povedo, kaj pomeni. Druga naloga
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Učenci vadijo zapis številke 1. Pozorni smo na pravilno in natančno zapisovanje. Preverimo pravilnost rešitev.
Preberejo piktograma ob tretji nalogi in povedo, kaj pomenita. Tretja naloga
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Učenci poimenujejo člane množic in v okvirčke zapišejo, koliko članov ima vsaka množica. Preverimo pravilnost rešitev.
• V zvezek narišejo množico z enim članom. V zvezek vsakemu otroku zapišemo številko 1. Učenci vadijo zapis številke v zvezek. Pozorni smo na pravilno in natančno zapisovanje.
III. dejavnost A • Pogovorimo se, da bomo odšli na sprehod v bližnjo okolico. Dogovorimo se, kako se bomo na sprehodu obnašali in kakšen je namen našega sprehoda (kaj bomo opazovali). Vzpodbujamo učence, naj predvidevajo, kaj vse bodo opazili na sprehodu. • Obiščemo različne življenske prostore (odvisno od možnosti – polje, gozd, travnik...).
Življenjske prostore poimenujemo, opazujemo, opisujemo. • Opazujemo različne rastline – poimenujemo dele rastlin in poiščemo enakovrstne dele npr. pri drevesu in cvetlici. Iščemo podobnosti in razlike. Primerjamo velikost rastlin, oblike listov, barvo cvetov, plodove ... • Opazujemo živali (ptice, žuželke, pajke ...). Prisluhnemo ptičjemu petju. Opazujemo
živalske “sledi” (krtine, pajčevine ...). B Na opazovalnem sprehodu se tudi igramo. • Skrivanje: Učenci se zberejo okrog nas. Na znak mora vsak čim hitreje najti svoje drevo
in se zanj skriti. Kdo je bil prvi, kdo zadnji? • Gimnastične vaje s storžem ali vaje ob drevesnem deblu • Preskoki: - Učenci enonožno preskakujejo nizke ovire (krtine, večje šope trav, luže, korenine, potko, grmičke…). - Poiščemo primeren štor. Učenci z zaletom skočijo nanj, nato seskočijo. • Vesa: Poiščemo veje, ki so dovolj močne in tako nizko, da jih učenci lahko dosežejo.
Učenci poskušajo viseti na različne načine: na obeh rokah, na obeh rokah in nogah, na eni roki, poskusijo se z brado dotakniti veje).
• Ciljanje: Učenci naberejo gozdne plodove (storže, želode...). Določimo primerno tarčo (grm, drevo), v katero mečejo plodove. Pazimo, da si učenci pri metanju ne stojijo nasproti!
• Povratek v šolo. C Po opravljenem sprehodu se v učinici spomnimo, kaj vse smo videli. Učenci svoja
opažanja zabeležijo z risanjem v zvezek (Narišejo, česar se spomnijo s sprehoda). Predlog: Obiskane življenjske prostore in utrinke s sprehoda lahko fotografiramo.
10
POMEMBNO: Naslednjo uro prinesejo v šolo sprešano jesensko listje in plodove.
Pregled realizacije PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA SPO Opazovalni sprehod 19. SLJ Berem sličice
Krog – predopismenjevalne vaje 39.
MAT Število 1- utrjevanje 26. ŠVZ Sprehod v bližnjo okolico 20. LVZ GVZ
11
DNEVNA PRIPRAVA Razred: 1.
Dan: 33.
Datum:
Učitelj: Vzgojitelj:
Sklop: JESEN Cilji SPO: Časovno raziskujejo, opredeljujejo in pojasnjujejo dogodke in spremembe v različnih letnih časih. Prepoznajo, poimenujejo in primerjajo različna živa bitja in okolja.
Vedo, da je življenje živih bitij odvisno od drugih bitij in od nežive narave. Znajo poiskati razlike in podobnosti med rastlinami in živalmi. Spoznajo, kaj potrebujejo sami in kaj druga živa bitja za življenje.
SLJ: Razvijajo zmožnost govornega nastopanja. S pomočjo vprašanj in ob slikovnem gradivu ustno tvorijo zgodbo. MAT: Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. Spoznajo število in številko 2. Vadijo pisanje števila 2. GVZ: Pripovedujejo svoje izkušnje o zvokih iz narave, povezanih z vremenskimi pojavi. Z lastnimi glasbili posnemajo zvoke iz narave, povezane z vremenskimi pojavi. Ritmično izrekajo besedilo pesmi Janeza Bitenca Burja piha. Naučijo se pesem in jo doživeto zapojejo. Pri petju posnemajo interpretacijo učitelja. Ustvarjalno izražajo glasbena doživetja ter predstave v likovni komunikaciji. Izmišljajo si slikovne znake za zvočno barvo vremenskih pojavov. Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, grafično delo,branje, pisanje, opazovanje demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva eksperimentalna - eksperimentiranje izkustveno učenje - igra, praktično delo Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah Učni pripomočki, sredstva
MAT U/21, dva lešnik, dve hruški, dva jabolka, posoda s peskom/zdrobom, kreda, voščenke, mapa - priloga (kartončki s pikami, kartončki s številkami)
GVZ notni zapis pesmi Burja piha
SLJ U/18
SPO U/20, 21, fotografije narave (koledarji)
IZVEDBA DNE
I. dejavnost • Igra: Au, pika, bode…
Učenci sedijo v krogu. Začnemo igro tako, da v dlaneh držimo žogico, se obrnemo k učencu, ga prijazno pogledamo in spustimo žogico v njegove dlani. Pri tem nič ne govorimo. Žogica potuje od učenca do učenca. Ko učitelj dobi žogico, se žogica spremeni v vroč kostanj. Pokažemo, kako težko je držati vroč kostanj v dlaneh, zato ga čim hitreje oddamo naprej. Žogica potuje od učenca do učenca.
12
Ko učitelj dobi žogico, se žogica spremeni v kostanjevo ježico. Ker močno pika, lahko vzkliknemo, in jo oddamo naprej. Pri tem pazimo, da sošolca ne zbodemo premočno. Žogica potuje od učenca do učenca.
• Vodimo pogovor o sprehodih/izletih, o nabiranju jesenskih plodov in sadežev. Učenci pripovedujejo o svojih doživetjih, izkušnjah, občutjih. Spodbudimo jih z Vprašanji, npr.:
Kam najbolj pogosto hodite? Ali greste peš, z avtom ali kako drugače? Kdo gre z vami? Kako se počutite na izletu? Ali si želite, da bi šli večkrat/manjkrat na izlet? Kaj vam je najbolj ali najmanj všeč?
• Povemo zgodbo o družini, ki je šla na nedeljski izlet. Bil je lep sončen jesenski dan. Mojca in Lovro sta predlagala očetu in mami, da bi šli na nedeljski izlet. Mama je pripravila vse potrebno v nahrbtnik, Mojca in Lovro pa sta dodala še vsak svojo dobroto. Odločili so se, da bodo šli kar peš od doma. Toplo so se oblekli, oče pa si je nadel nahrbtnik na rame. Ustavili so se ob potoku. Poslušali so ptičje petje in nabirali kostanj. Mojca in Lovro sta najbolj uživala, ko so iz nahrbtnika vzeli malico. Pozno popoldne so se vrnili domov. • Mojca in Lovro sta svojo zgodbo povedala ilustratorju, on pa je vse to narisal. Kaj
mislite, kaj je narisal? Ali se je na izletu zgodilo kaj zanimivega, nepričakovanega, lepega…? Učenci pripovedujejo.
• Učbenik SLJ, str. 18 Učenci si ogledajo slike. Odgovarjajo na vprašanja o podatkih s slike.
Kam je šla družina? Kaj so videli? Kaj se je zgodilo Mojci? Katere dobrote sta otroka vzela iz nahrbtnika, ko so se ustavili na travniku?...
• Vodimo usmerjeno branje posamezne slike. Učenci tvorijo besedilo. Spodbujamo jih, naj govorijo glasno in razločno.
• Učence pozovemo, naj ob sličicah sami pripovedujejo svojo zgodbo. • Učenci predstavijo svoje mnenje o besedilu. Spodbudimo jih z vprašanji: Ali naslov ustreza besedilu? Ali smo ob slikah povedli vse o izletu? Smo kaj dodali/spremenili? Kako ste se počutili, ko ste poslušali zgodbo? Kako ste se počutili, ko ste pripovedovali zgodbo? II. dejavnost • Spomnimo se našega opazovalnega sprehoda. Ponovimo, kaj smo videli. Uporabimo
fotografije, če smo jih posneli na sprehodu. Ogledamo si še druge fotografije življenjskih prostorov (koledarji) in jih primerjamo s tistim, kar smo videli na sprehodu.
• Učbenik SPO, str. 20, 21 Usmerjamo pogovor ob sliki s pomočjo nalog.
Naloge:
Poimenujte življenjska okolja na sliki. Življenjska okolja
- Poiščite in poimenujte živali na sliki. Živali
- Poimenujte življenjski prostor srne (mravlje, ovce …). - Ali na teh življenjskih prostorih živijo samo živali, ki so na sliki? Naštejte še druge. - So vse živali enako velike?
- Naštejte nekaj majhnih živali.
13
- Ali medved spada med velike živali? Zakaj? Rastline- Poiščite in poimenujte rastline na sliki.
- Ali na teh življenjskih prostorih rastejo samo rastline, ki so na sliki? Naštejte še druge. - Poimenujte rastline, ki rastejo v vrtu (na polju, v gozdu, v sadovnjaku, na pašniku …). - Poimenujte jesenske plodove. - Kateri plodovi so hrana za ljudi? - Kateri plodovi so hrana za živali? - Katere plodove uživajo ljudje in živali?
- So vse rastline enako velike? - Naštejte nekaj majhnih rastlin. - Ali drevesa spadajom med majhne rastline? Utemeljite odgovor.
Kaj opazite jeseni na drevesih? Jesenska drevesa
Kakšne barve je narava jeseni? Barve jeseni
Naštejte ljudi na sliki. Ljudje in njihovo delo
Povejte, kaj delajo.
III. dejavnost • Pred učence postavimo skledo in tri krožnike. V skledi sta dva lešnika, dve jabolki, dve
slivi. Učenci poimenujejo sadeže. Tri otroke izštejemo z izštevanko in jih pozovemo, naj vsak na svoj krožnik položi
sadeže iste vrste. Ugotovijo, da je nastala množica lešnikov, množica jabolk in množica sliv. Preštejejo člane množic in ugotovijo, da sta v vsaki množici po dva člana. Na kartonček ob množici narišejo ustrezno število pik ali priložijo kartonček z dvema pikama. Z roko kažemo na množice in ob tem razločno govorimo: »DVE slivi, DVA lešnika, DVE jabolki.« Učenci ponovijo. • Zapis števila 2 s številko 2 Predstavimo poteznost. Vadimo zapis najprej s prstom po zraku, po mizi, po sošolčevem hrbtu, v zdrob, s kredo po tabli, z voščenko po večji površini papirja. Pozorni smo na pravilno in natančno zapisovanje. • Učbenik MAT, str. 21
Učenci si ogledajo problemsko situacijo. Zgornja problemska situacija
Povedo, kaj je na sliki in koliko je česa. Povedo, kako zapišejo številko 2.
Učenci si ogledajo problemsko situacijo. Spodnja problemska situacija
Povedo, kaj je na sliki in koliko je česa.
IV. dejavnost • Uvodna motivacija
Z učenci ponovimo eno izmed izštevank. • Poslušanje in ritmično izrekanje besedila pesmi Burja piha
Ritmično izrekamo besedilo pesmi.
14
Učenci se naučijo besedilo pesmi tako, da ponavljajo za učiteljem. • Pripovedovanje, opisovanje in posnemanje zvokov iz narave, povezanih z vremenskimi
pojavi Vodimo pogovor o vremenskih pojavih in zvokih iz narave. Učenci z zvoki lastnega telesa (pihanje, tleskanje, topotanje, trkanje …) posnemajo npr.: veter, dež, grmenje …
• Učenje pesmi po metodi odmeva Doživeto zapojemo pesem. Naučimo učence pesem ob podajanju krajših glasbenih fraz. Učenci ponavljajo posamezne glasbene fraze. Doživeto zapojemo pesem v celoti.
• Likovno izražanje glasbene vsebine pesmi Burja piha Učenci na manjše lističe narišejo vremenske pojave, ki nastopajo v pesmi (burjo, dež, veter in oblake, sonce), nato jih v takšnem vrstnem redu kot se v pesmi pojavijo, prilepijo v zvezke.
Pregled realizacije PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA SPO Jesen 20. SLJ Jesenski izlet – zgodba ob nizu sličic 40. MAT Število 2 27. ŠVZ 20. LVZ GVZ Ustvarjanje - Zvoki iz narave
Pesem: Burja piha 20.
15
DNEVNA PRIPRAVA Razred: 1.
Dan: 34.
Datum:
Učitelj: Vzgojitelj:
Sklop: JESEN Cilji SPO:Časovno raziskujejo, opredeljujejo in pojasnjujejo dogodke in spremembe v različnih letnih časih. Prepoznajo, poimenujejo in primerjajo različna živa bitja in okolja. Znajo poiskati razlike in podobnosti med rastlinami in živalmi. SLJ: Razvijajo predopismenjevalne zmožnosti. Vadijo pravilno držo telesa pri pisanju in pravilno držo pisala. Vadijo smer pisanja od leve proti desni, od zgoraj navzdol. Vadijo poteze, ki tvorijo prvine črk in številk. LVZ: Razlikujejo kiparsko tvorbo od risbe, slike, fotografije. Upoštevajo postopek gnetenja in
valjanja gline ter odtiskovanja predmetov v glinasto ploščico. Ob uporabi modelirke, valjarja in drugih orodij razvijajo motorično spretnost.
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, grafično delo,branje, pisanje, opazovanje demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija eksperimentalna - eksperimentiranje izkustveno učenje - igra, praktično delo Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah Učni pripomočki, sredstva
LVZ - za prikazovanje: kiparska dela učencev, risbe, slike, fotografije
- za igro: platnena vrečka z različnimi figuricami, igračkami, predmeti
- za oblikovanje: glina, deščica, valjar, modelirka, različni predmeti za odtiskovanje
SPO opazovalni list Jesen na šolskem dvorišču
SLJ DZ 1/57
IZVEDBA DNE
I. dejavnost • Odpravimo se na šolsko dvorišče. Učenci po navodilih opazujejo jesensko naravo. Svoja
opažanja narišejo (znak za vreme, oblačila, barvne lise ...) na opazovalni list . Navodila za opazovanje: - Kakšno je danes vreme? - Kako ste oblečeni? - Izberi si drevo z listi. Kakšne barve so listi v krošnji? - Poišči drevo z iglicami. Kakšne barve so iglice? - Poišči čimveč barv, ki jih vidiš na dvorišču. Katere barve je največ? Katere je tudi veliko?
Nariši barvne lise. - Na drevesu ali pod njim poišči plod. Nariši ga. Po končanem delu povzamemo ugotovitve.
• Opazujemo in primerjamo:
16
- dve različni drevesi; ugotavljamo, po čem se razlikujeta in po čem sta si podobni. - dve drevesi iste vrste; ugotavljamo, po čem se razlikujeta (višina, debelina debla ...).
• Z voščenko naredimo odtise lubja različnih dreves in jih primerjamo med seboj. V razredu odtise nalepimo na plakat.
II. dejavnost • Učence povabimo, naj se usedejo pred tablo. Rečemo: Jeseni se dnevi krajšajo, noči pa daljšajo. Kaj opazimo na nebu ponoči? Ali je luna vedno enake oblike? • Na tablo narišemo tanek prvi krajec lune. Vprašamo: Kakšne oblike je luna? Učenci
povedo. Ponovimo: Luna ima obliko polkroga. Spodbudimo učence, naj z roko po zraku narišejo polkrog. • Narišemo zadnji krajec lune. Z roko po zraku narišejo polkrog v drugo smer. • Učenci rišejo polkroge
- z roko po zraku, :
- s prstom po zraku, mizi, - z mokro gobo na tablo, - s palčko/prstom v zdrob, - z voščenko na večji papir. Pri risanju so pozorni na poteznost.
• DZ 1, str. 57 Učenci si ogledajo ilustracijo in s narobe obrnjenim svinčnikom prevlečejo rdeča polkroga na dečkovih očalih. Preberejo piktogram. Povemo navodilo za delo. Poudarimo smer risanja in si ogledamo poteznost pisanja. Narišejo polkroge. Preverimo pravilnost opravljene naloge. III. dejavnost •
Pozovemo učence, da zaščitijo mize s časopisnim papirjem. Pripravijo deščice. Glino in orodja bomo razdelili po končani demonstraciji in napovedi likovne naloge.
Navodila
Pred učenci sta dve skupini likovnih del: 1.skupina: slika, risba, fotografija 2.skupina: nekaj kiparskih del, lahko od starejših učencev (relief in obhodni kip).
Pripravimo tudi platneno vrečko z različnimi predmeti za igro ugibanja. • Izhodišče in vpeljava likovnega problema
Ogledujemo si dela, se pogovorimo o likovnih motivih. Ali je kakšna razlika med obema skupinama izdelkov? Ali bi lahko s tipanjem ugotovili, kaj je narisano, naslikano? Ali bi lahko s tipanjem prepoznali kip? Ugotovimo, da kip zajema tudi prostor. Igra: Z zavezanimi očmi prepoznavamo predmete v platneni vrečki (različne figurice, igračke, predmeti).
• Likovna naloga Izdelali bomo relief iz gline. Likovni motiv navežemo na jesen: drevo s sadeži, sadež, list, žival … (Učencem predlagamo samo en motiv, ki ga oblikujejo na svoj, sebi lasten način.)
Najprej glino pregnetemo in jo na deščici sploščimo. Demonstracija postopka oblikovanja reliefa:
Sploščeno glino povaljamo.
17
Upodobimo likovni motiv. Pri tem lahko s paličico zarisujemo v ploščico, odtiskujemo vzorce ali uporabimo tudi druge postopke.
• Individualno delo učencev Učenci izdelajo relief. V zgornji del ploščice zavrtajo dve luknjici za vrvico, s katero bomo relief obesili na steno. Izdelke podpišejo (pomagamo tistim, ki ne znajo). Dodatno: Izdelke posušimo (prib. 2 tedna) in jih žgemo v keramični peči. Žgane izdelke lahko patiniramo ali kako drugače površinsko obdelamo.
• Vrednotenje (izvedemo na žganih, dokončanih izdelkih) Reliefe razstavimo. Usmerjamo pogovor v opazovanje različnih rešitev, prizadevnost posameznih učencev, domišljijo in ustvarjalnost pri upodobitvi motivov … Učenci tudi pripovedujejo o svojih kiparskih delih. Pozorni smo, da opazimo in omenimo dobre posebnosti čisto vsakega likovnega izdelka.
POMEMBNO: Učence ponovno spomnimo, da naj prinesejo v šolo sprešano jesensko listje in plodove. Pregled realizacije PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA SPO Na šolskem dvorišču – opazovalni list 21. SLJ Polkrog – predopismenjevalne vaje 41. MAT ŠVZ LVZ Kiparstvo: Kiparski materiali, relief v glini 13., 14. GVZ PRILOGA ZA OKOLJE – opazovalni list
18
JESEN NA ŠOLSKEM DVORIŠČU OPAZUJ IN NARIŠI, KAR SI OPAZIL. VREME OBLAČILA
BARVE PLOD
19
DNEVNA PRIPRAVA Razred: 1.
Dan: 35.
Datum:
Učitelj: Vzgojitelj:
Sklop: JESEN Cilji SLJ: Razvijajo zmožnosti nebesednega sporazumevanja. Tvorijo nebesedna sporočila, utemeljijo njihov pomen in vlogo. MAT: Besedno in grafično rešujejo probleme, ki so predstavljeni na različnih ravneh: konkretni, grafični. Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. Zapišejo in berejo število 2. ŠVZ: Pridobivajo različne gibalne izkušnje z elementi akrobatike. Razvijajo koordinacijo. Navajajo se na sodelovanje s sošolci. GVZ: Ogledajo si odlomek koncerta zasedbe Perpetuum jazzile s skladbo Africa. Raziskujejo zvočne barve in z njimi izražajo zvočne zamisli. Predstavijo svoje razumevanje pojma nevihta. Zaznavajo, razlikujejo in posnemajo zvoke iz narave. Ustvarjajo zvočne slike nevihte. Z gibanjem izražajo zvočna doživetja ter glasbene predstave. Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, grafično delo,branje, pisanje, opazovanje demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija eksperimentalna - eksperimentiranje izkustveno učenje - igra, praktično delo Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah Učni pripomočki, sredstva
MAT DZ 1/59, 60, različni predmeti, mapa - priloga (kartončki s pikami, kartončki s številkami)
GVZ videoposnetek skladbe Africa v izvedbi Perpetuum jazzile
ŠVZ blazine, žoge, zbirka iger in gimnastičnih vaj
SLJ DZ 1/58
IZVEDBA DNE
I. dejavnost • Vodimo pogovor o opazovanju na šolskem dvorišču. Učenci povedo, kaj so delali, kaj so
videli. Povedo tudi, katera pravila obnašanja so upoštevali pri delu. Vprašamo: Ali bi za ta pravila lahko narisali piktograme? Učenci predlagajo. Na tablo narišemo nekaj piktogramov, npr.: Ne kriči. Ne trgaj cvetja. Ne hodi po zelenici. Smeti v koš. Ne lomi vej. Otroško igrišče. Pogovorimo se, kako je treba ob teh piktogramih ravnati in kje so postavljeni. Učenci pripovedujejo o svojih izkušnjah.
• DZ 1, str. 58 Opazujejo sliko in povedo, kaj se na njej dogaja. Preberejo piktogram pri nalogi in povedo, kaj pomeni. Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge.
20
Učenci rišejo piktograme. Preverimo rešitve. Predstavijo svoje pikrograme. Povedo, kaj pomenijo, kje stojijo in kako je treba ob njih ravnati.
• Učence vprašamo ali poznajo katerega izmed piktogramov, ki ga uporabljajo vremenoslovci za napovedovanje vremena. Povedo svoje izkušnje. Vprašamo: Ali veste, kaj pomeni beseda nevihta? Ste jo že kdaj doživeli? Bi znali
nevihto predstaviti z različnimi zvoki? Učence povabimo k poslušanju in gledanju posnetka nevihte. II. dejavnost • Uvodna motivacija
Ogled posnetka z dvd-ja in razgovor o posnetku (kdo in kako so nastopali). Učenci ugotovijo, da so slišali pevski zbor, da so vse zvoke naredili s svojimi glasovi in telesom, da so prikazali na začetku nevihto …
• Nevihta Učitelj vodi razgovor o nevihti, učenci se vključujejo. Opisujejo kako se v naravi pripravlja k nevihti (nebo se stemni, ozračje postane soparno, težko, pričnejo padati prve dežne kaplje, najprej počasi druga za drugo, nato jih pada vedno več, lije kot iz škafa, nevihta se bliža višku, grmi in se bliska, nato deževje pojenja, ozračje se umirja, nebo se prične jasniti in spet skozi oblake posijejo sončni žarki).
• Zvočno-gibna improvizacija - prikaz nevihte Učitelj pove, da bodo skupaj poskusili ustvariti nevihto. Učenci se razdelijo v pet skupin. Dogovorijo se za način izvajanja.
Primer: 1. skupina: »sopara, veter« - pihajo na »F« nato na »Š«ž 2. skupina: »prve dežne kaplje« - tleskanje 3. skupina: »lije« - topotanje po kolenih 4. skupina: »grmenje« - sonožni poskoki ali udarci po bobnih 5. skupina: »prvi sončni žarki« - igranje na triangel
• Nevihto bodo učenci ustvarili postopoma. Skupine se bodo vključevale na učiteljev znak po njegovi presoji, druga za drugo. Ko se bo vsaka naslednja priključila, bodo prejšnje nadaljevale z izvajanjem, da se doseže stopnjevanje. Zvoke bodo učenci izvajali najprej tiho in nato vedno glasneje. Proti koncu tudi postopamo nehajo z izvajanjem. Zaključi triangel. Učenci lahko nato menjajo skupine in improvizirajo vsaj dvakrat.
III. dejavnost • Učenci po navodilih nastavijo po dva predmeta (dva svinčnika, dve radirki; pokažejo dva
uhlja, dvignejo dve roki ...) Povedo, kaj so pripravili. K predmetu nastavijo kartonček z ustreznim številom pik (dve piki). Delajo v paru.
• V zvezek narišejo množico z dvema članoma. V zvezek učitelj vsakemu otroku zapiše številko 2. Učenci vadijo zapis številke v zvezek. Pozorni smo na pravilno in natančno zapisovanje.
• DZ 1, str. 59
Preberejo piktogram ob prvi nalogi in povedo, kaj pomeni. Prva naloga
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Učenci v množici narišejo ustrezno število članov. Preverimo pravilnost rešitev.
21
Preberejo piktogram ob drugi nalogi in povedo, kaj pomeni. Druga naloga
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Učenci vadijo zapis številke 2. Pozorni smo na pravilno in natančno zapisovanje. Preverimo pravilnost rešitev.
Preberejo piktograma ob tretji nalogi in povedo, kaj pomenita. Tretja naloga
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Učenci poimenujejo člane množic in v okvirčke s številko zapišejo, koliko članov ima vsaka množica. Preverimo pravilnost rešitev.
• DZ 1, str. 60
Preberejo piktogram in povedo, kaj pomeni. Prva naloga
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Pojasnimo pojem par. Učenci ustrezno povežejo čevlje, tako da dobijo pare. Preverimo ustreznost rešitve.
Preberejo piktograme in povedo, kaj pomenijo. Druga naloga
Preberemo navodilo, učenci s svojimi besedami obnovijo problem. Zapišejo ustrezno številko ali narišejo ustrezno število predmetov ali določeno število predmetov prečrtajo, glede na zapisano število pod okvirčkom. Preverimo pravilnost rešitev.
IV. dejavnost • Igra: Dobra vila • Gimnastične vaje • Valjanja:
- s pomočjo rok (učenec se kotali po blazini, pomaga si lahko z rokami), - brez pomoči rok (učenec se kotali v stran, roke ima v vzročenju), - z žogo v rokah (v rokah, ki jih drži v vzročenju, drži žogo), - eden kotali drugega (eden leže na tla, drugi učenec ga kotali), - pod oviro (učenec se zakotali pod napeto vrvico ali gredjo), - v opori klečno (v opori klečno se preko hrbta zavali v začetni položaj), • Učencem damo navodilo: - V paru se primita za roke in se hkrati kotalita. - V paru stakneta stopala, roke so v vzročenju, hkrati se kotalita. • Preskakovanje kotalečih
Učence razdelimo na “skakalce” in “kotaleče”. Kotaleči (med njimi mora biti dovolj razmaka) se valijo po blazini v eno smer, skakalci tečejo nasproti in jih preskakujejo. Ko učenec preskoči vse kotaleče učence, tudi sam postane “kotaleči”- uleže se na tla in se kotali nazaj po blazini.
• Igra: Dirigent Opomba: Glej zbirko iger in gimnastičnih vaj.
22
Pregled realizacije PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA SPO SLJ Rišem piktograme 42. MAT Število 2 – utrjevanje 28. ŠVZ Valjanje po blazinah 21. LVZ GVZ Ustvarjanje: Nevihta – zvočna improvizacija 14.
23
DNEVNA PRIPRAVA Razred: 1.
Dan: 36.
Datum:
Učitelj: Vzgojitelj:
Sklop: JESEN Cilji SLJ: Prepoznavajo značajske lastnosti književnih oseb. Razvijajo sposobnost razumevanja motivov za ravnanje književnih oseb. Razvijajo sposobnost domišljijskega dopolnjevanja literarnega sveta. MAT: Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. Spoznajo število in številko 3. Vadijo pisanje števila 3. ŠVZ : Razvijajo hitrost in agilnost. Razvijajo koordinacijo oko - roka in oko - noga. Ob igri se razvedrijo in sprostijo. Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, grafično delo,branje, pisanje, opazovanje demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija eksperimentalna - eksperimentiranje izkustveno učenje - igra, praktično delo Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah Učni pripomočki, sredstva
MAT U/22, mapa - priloga: kartončki s številkami, različni predmeti (po tri), posoda s peskom/zdrobom, kreda, voščenke
ŠVZ baloni, zbirka iger in gimnastičnih vaj
SLJ B/28, 29 , knjiga Babica pripoveduje
IZVEDBA DNE
I. dejavnost • Motivacija
- Želim si … Želim si, da bi znala pomežikniti na prav poseben način. Želim si tudi, da bi imela tak košček čokolade, ki nikoli ne bi zmanjkal. Želim si … Povabimo učence, naj povedo, na kakšen način naj se mi te želje uresničijo. - Domišljijska igra: Kaj bi bilo če … Vprašamo: Kaj bi bilo, če bi nekega jutra sedela ob tvoji postelji dobra vila in ti rekla, da ti
lahko, če želiš, izpolni tri želje? Spodbudimo učence k pripovedovanju.
• Najava besedila: Nekoč sta živeli dve sestri, bogata in uboga. Želite spoznati ti dve sestri? • Priprava na poslušanje
Pripravijo se na poslušanje. • Pripovedovanje/branje pravljice
Povemo/preberemo pravljico. Učenci poslušajo pravljico in jo doživljajo. • Čustveni odmor
24
Poglobijo doživetja in čustva ter uredijo vtise, ki jih je nanje naredilo besedilo. • Interpretacija
Vodimo pogovor, vprašamo. -
Kateri književni osebi smo srečali v pravljici? Književne osebe
Na tablo napišemo naslov pravljice z velikimi tiskanimi črkami. Naročimo, naj naslov prepišejo v zvezek. Nato naj list razdelijo na polovico. Na levo stran naj narišejo bogato sestro in na desno stran ubogo sestro.
Povabimo učence, naj si v skupinah ogledajo slike, jih med seboj primerjajo in povedo, kaj so opazili.
Spodbudimo učence, naj pripovedujejo o dobrih in slabih književnih osebah in njihovem ravnanju.
Kakšna je bila bogata sestra? Kakšna je bila revna sestra? Katera izmed sester je imela otroke? Kako so živeli otroci?
- Revna sestra je obogatela. Kako se je to zgodilo ne vemo natanko. Vemo le to, da
Pravljični čudež
je šlo za čarovnijo. Katero? • Branje pravljice Še enkrat preberemo pravljico. Učenci jo poslušajo in doživljajo. • Poglabljanje doživetja
Berilo, str. 28, 29 - Naročimo, naj pokažejo naslov pravljice. Preberemo ga. Razložimo, kaj pomeni rezijanska
pravljica. Povabimo učence, naj si ogledajo besedilni in slikovni del ter povedo, kaj predstavljajo ilustracije.
- Naročimo, naj v zvezek narišejo čarovnijo, s katero je obogatela revna sestra. Domišljijsko dopolnjevanje literarnega sveta
Spodbudimo učence, naj povedo, kako je bilo, ko se je zgodil čudež. II. dejavnost • Rečemo: V pravljicah se dogajajo čudeži; v njih nastopajo dobre in slabe osebe; junaki uporabljajo čudežne predmete. Večkrat pa v njih srečamo tudi pravljična števila. In število, ki ga bomo spoznali danes, je eno izmed pravljičnih števil. • Povabimo učence v krog.
Pred učence postavimo skledo, tri papirnate krožnike, kartončke za zapis pik. V skledi naj bodo trije lešniki, tri jabolka, tri slive. Učenci poimenujejo sadeže. Tri otroke izštejemo z izštevanko in jih pozovemo, naj vsak na svoj krožnik položi po tri sadeže. Učenci ugotovijo, da je nastala množica lešnikov, množica jabolk in množica sliv. Preštejejo člane vsake množice. Povedo, da so v vsaki množici po trije člani. Na kartonček ob množici narišejo ustrezno število pik. Razločno govorimo in z roko kažemo na množice: TRI slive, TRIJE lešniki, TRI jabolka. Učenci ponovijo. Učenci se usedejo v klopi.
• Zapis števila 3 s številko 3 Učencem pokažemo poteznost zapisa številke 3. Vadijo zapis najprej s prstom po zraku, s prstom po sošolčevem hrbtu, s prstom v pesku/ zdrobu, z mokro gobo po tabli, s kredo po tabli, z voščenko po večjem papirju.
25
Pozorni smo na pravilne poteze zapisa. Na kartonček napišemo število3. Kartonček položimo k množici.
• Učbenik MAT, str. 22
Učenci si ogledajo sliko. Zgornja slika
Povedo, kaj je na sliki in koliko je česa. S prstom vlečejo po številki na listu. Pozorni so na poteznost.
Učenci si ogledajo sliko. Spodnja slika
Povedo, kaj je na sliki. Poimenujejo množice in člane vsake množice. Določijo moč vsake množice. Preštejejo pike/črte v okencu. Preberejo število v okencu.
• Preberemo navodila za spodnje tri naloge. Po vsakem navodilu opravijo naloge. • Učence pozovemo, naj povedo česa bi bilo lahko v pravljicah po 3 (sestre, trije bratje, tri
jabolka, tri gore, trije potoki …). III. dejavnost • Igra: Barvno lovljenje • Gimnastične vaje • Igre z balonom
- odbijanje balona v zrak z raznimi deli telesa (koleno, glava, komolec…), - podajanje balona v paru (težje: dva balona hkrati), - podajanje balona v paru samo z nogo (samo z glavo, samo komolci, samo koleni), - balansiranje z balonom (na hrbtni strani dlani, na dveh prstih, na kazalcu), - nošenje balona v paru (z glavama, s hrbti, z boki…).
• Igra: Hroščki se žogajo Opomba: Za utrjevanje števila 3 lahko vaje ponavljamo 3 krat. Opomba: Glej zbirko iger in gimnastičnih vaj. POMEMBNO: Učencem naročimo materiale za likovni pouk za 39. dan (v kolikor jih nimamo že v šoli). Pregled realizacije PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA SPO SLJ Pravljica: Bogata in uboga sestra 43., 44. MAT Število 3 29. ŠVZ Igre z balonom 22. LVZ GVZ
26
DNEVNA PRIPRAVA Razred: 1.
Dan: 37.
Datum:
Učitelj: Vzgojitelj:
Sklop: JESEN Cilji SPO: Prepoznajo, poimenujejo in primerjajo različna živa bitja in okolja. Znajo poiskati razlike in podobnosti med rastlinami. Razvrščajo po skupnih lastnostih in razlikah (po enem kriteriju spremenljivk). Urejajo po eni spremenljivki. SLJ: Opazujejo bitja/predmete na sliki. Ugotavljajo njihovo število/količino in povedo, koliko je in česa je enako/več/manj; pri tem vadijo izražanje s prislovi mere, npr.: malo/veliko. MAT: Besedno in grafično rešujejo probleme, ki so predstavljeni na različnih ravneh: konkretni, grafični. Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. Zapišejo in berejo število 3. GVZ: Naučijo se pesem in jo doživeto pojejo. Pri petju posnemajo interpretacijo učitelja.
Ob petju pesmi se gibajo in izražajo zvočna doživetja. Učne metode: verbalno tekstualna: razlage, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, branje, pisanje, opazovanje demonstrativno ilustracijska: prikazovanje oz. demonstracija, metoda grafičnih del, metoda odmeva eksperimentalna: eksperimentiranje
izkustveno učenje: igra, praktično delo Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah Učni pripomočki, sredstva
MAT DZ 1/62, različni predmeti, mapa - priloga (kartončki s pikami, kartončki s številkami)
GVZ notni zapis pesmi Kostanjček zaspanček, plodovi in listi kostanja
SLJ U/16,17, DZ 1/61
SPO sprešano jesensko listje, list za plakat
IZVEDBA DNE
I. dejavnost • Povemo zgodbo. Rok zelo rad zaide v gozd. Sprehaja se, posluša ptice, opazuje polže, mravlje ... Večkrat za ljudmi pobere tudi smeti. Še posebej rad se sprehaja po gozdu jeseni, ko pisano listje šumi pod nogami. S seboj vzame košarico in nabira gozdne plodove. Nekega dne ga je v gozdu presenetil dež. Na njegovo mokro obleko je z dreves padalo jesensko listje in se lepilo nanjo. Rok se je domov vrnil ves premočen, njegovo obleko in lase pa so krasili jesensko obarvani listi. Domači so se mu iz srca nasmejali. Bratec Jošt pa je rekel: Rok, zdaj si pa pravi gozdni _____________. (učenci dokončajo).
Vprašamo: Si predstavljate, kakšen je bil deček? Pripovedujte.
27
• Povemo, da se bomo poigrali z jesenskimi listi. - Opazujemo, tipamo, pihamo v liste, se z njimi pahljamo ... - Primerjamo liste med seboj. Ugotavljamo, v čem se lista razlikujeta in v čem sta si
podobna. - List zmečkamo in povonjamo.
• Razvrščamo liste: po barvi, glede na vrsto drevesa. • Urejamo liste:
- po dolžini peclja, - dolžini lista, - glede na spreminjanje barv jeseni ...
• Učenci ugotavljajo, koliko je katerih listov. Sprašujemo: Katerih listov je več? Katerih listov je manj? Ali je katerih listov enako?
• Naredimo dečka iz gozda. Predlog: Na plakat narišemo dečka in ga oblepimo z listjem. Morda bodo učenci dali kakšen drug predlog. Ne samo Rok. Tudi drugi otroci radi zahajajo v gozd. Poglejmo, kaj delajo v gozdu otroci na sliki v učbeniku za slovenščino. II. dejavnost
Učbenik SLJ, str. 16, 17 Učenci bodo brali sliko dvakrat. Prvič bodo povedali, kaj so videli in si zapomnili, drugič bodo odgovarjali na vprašanja.
• Prvo branje slike Učenci opazujejo sliko. Poimenujejo bitja/predmete na sliki.
Pripovedujejo o dogajanju na sliki. Npr.: Katere osebe/živali/rastline so na sliki? Kje jih opazimo? Kaj delajo? Kaj še opazite na sliki? • Drugo branje slike
- Pozornost učencev usmerimo na sličico v prvem krogu.
- Pozornost učencev usmerimo na sličico
Vprašamo: Kaj držita deček in deklica v rokah? Kaj je na vejah, ki jih držita v rokah? Kdo ima na veji več/manj listov? Kdo ima na veji manj/več želodov?
v tretjem krogu.vesela? (Nabrala je veliko želodov.) Zakaj deček ni tako vesel? (Nabral je malo želodov.)
Vprašamo: Zakaj je deklica
- Pozornost učencev usmerimo na sličico v drugem krogu deklica in deček? Kdo ima več gob? Ali je na sliki še česa enako?
.Vprašamo: Kaj sta nabrala
• Učencem naročimo, naj v učilnici poiščejo predmete, ki jih je po številu enako (pred izvajanjem dejavnosti poskrbimo, da imamo v razredu situacije, kjer je enako predmetov/rastlin … Pomagamo si lahko z matematičnimi znaki – pikami …).
Vprašamo: Kako veste, da je npr.: luči v prvi vrsti enako kot v drugi vrsti? Da je pik na kartončku enako kot zvezdic? …
• Naročimo, naj pripravijo DZ , ker bomo na slikah ugotavljali, česa je enako. DZ 1, str. 61 - lilibi/cirkus/števila/števila 1 Učenci preberejo piktogram in povedo, kaj pomeni. Ogledajo si slike.
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Učenci rešijo nalogo. Preverimo pravilnost rešitev.
III. dejavnost • Učencem naročimo, naj nastavijo po tri predmete (tri drevesne liste/tri svinčnike/ tri
radirke ...).
28
Povedo, kaj so nastavili. Povedo, da je vseh predmetov enako število.
K skupini enakih predmetov nastavijo kartonček z ustreznim številom pik (tri pike). Delajo lahko v paru.
• DZ 1, str. 62
Preberejo piktogram ob prvi nalogi in povedo, kaj pomeni. Prva naloga
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Učenci v množici narišejo ustrezno število članov. Preverimo pravilnost rešitev.
Preberejo piktogram ob drugi nalogi in povedo, kaj pomeni. Druga naloga
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Učenci vadijo zapis številke 3. Pozorni smo na pravilno in natančno zapisovanje. Preverimo pravilnost rešitev.
Preberejo piktograma ob tretji nalogi in povedo, kaj pomenita. Tretja naloga
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Učenci poimenujejo in preštejejo člane množic in v okvirčke s številko zapišejo, koliko članov ima vsaka množica. Preverimo pravilnost rešitev.
• V zvezek narišejo množico s tremi člani. V zvezek učiteljica vsakemu otroku zapiše številko 3. Učenci vadijo zapis številke v zvezek. Pozorni smo na pravilno in natančno zapisovanje.
IV. dejavnost • Uvodna motivacija
Ko se je Rok sprehajal v gozdu, je opazil tudi kostanje. Ob njih se je spomnil na pesmico, ki govori o kostanjčku zaspančku. Poslušajte jo.
Doživeto zapojemo pesem sami, učenci poslušajo. • Kostanjček zaspanček - učenje pesmi po metodi odmeva
Učitelj pove, da se bodo pesem naučili. Pesem vsebinsko analizira ob pogovoru. Nato nauči učence pesem ob podajanju krajših glasbenih fraz. Učenci ponavljajo za njim. Na koncu doživeto zapojejo pesem v celoti.
• Dodajanje gibov Učenci predlagajo in se dogovorijo kako bodo izvajali gibe-zvoke lastnih glasbil ob petju. Primer: Kostanjček zaspanček na veji visi – učenci v krogu čepijo, roki imajo spuščeni na tla, rahlo se gugajo naprej in nazaj; zavit ves v lupino – prenehajo z guganjem, objamejo se z rokami diagonalno na ramena; prav sladko še spi – dlani sklenejo in si podprejo glavo kot v spanju; tedaj pa zapiha vanj veter močan – vstanejo; kostanjček zaspanček jesen je na plan – iztegnejo roke.
• Dramatizacija Učenci v manjših skupinah prikažejo vsebino pesmi. Uporabijo plodove kostanja in liste. En otrok v skupini ima vlogo pripovedovalca, ki zgodbo pripoveduje, ostali igrajo z mimiko in gibi.
29
Pregled realizacije PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA SPO Drevesni listi – razvrščanje, urejanje 22. SLJ Na gozdni jasi – branje slike
Enako 45.
MAT Število 3 - utrjevanje 30. ŠVZ LVZ GVZ Pesem: Kostanjček zaspanček 15.
30
DNEVNA PRIPRAVA Razred: 1.
Dan: 38.
Datum:
Učitelj: Vzgojitelj:
Sklop: JESEN Cilji SPO: Znajo poiskati razlike in podobnosti med drevesnimi listi. Izdelajo herbarij drevesnih listov. SLJ: Prepoznavajo značajske lastnosti književnih oseb. Razvijajo sposobnost razumevanja motivov za ravnanje književnih oseb. Narišejo domišljijskočutno predstavo književne osebe. Pripovedujejo izmišljeno pravljico. MAT: Ocenijo število predmetov v množici. Štejejo, zapišejo in berejo števila do 3.
Uredijo po velikosti množico naravnih števil do 3. ŠVZ: Razvijajo osnovne gibalne sposobnosti: moč, vzdržljivost in sposobnost hitrega odzivanja. Zadovoljijo potrebo po gibanju. Ob igri se sprostijo in razvedrijo. Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, grafično delo,branje, pisanje, opazovanje demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva eksperimentalna - eksperimentiranje izkustveno učenje - igra, praktično delo Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah Učni pripomočki, sredstva
MAT DZ 1/63 listi dreves, gozdni plodovi, krožniki ali kartonski krogi, mapa-priloga (kartončki s pikami, kartončki s števkami)
SPO U/21, 23 risalni listi za herbarij (A4), trši papir za platnice, primer herbarija
SLJ B/34, 35 , knjiga Mamka Bršljanka
ŠVZ zbirka iger in gimnastičnih vaj
IZVEDBA DNE
I. dejavnost • Motivacija
Motivacija je usmerjena okrog pojma prepir. Na tablo narišemo dva obraza, ki izražata jezo. Vprašamo: Kdo je na risbi? Kakšne volje sta? Kaj mislite, da se je zgodilo? Kaj pomeni, da sta se sprla? Kdaj nazadnje se vam je zgodilo, da ste se z nekom sprli? Kako je bilo? Kako naredimo, da se prepir neha?
• Najava besedila: Včasih bi ljudje za poravnavo prepira potrebovali kakšno čudežno paličico, čarobno besedo …, nekaj takega, kot sta imeli prepirljivi sestri v nemški pravljici z naslovom Mamka Bršljanka.
• Priprava na poslušanje Pripravijo se na poslušanje. • Pripovedovanje/branje pravljice Povemo/preberemo pravljico. Učenci poslušajo pravljico in jo doživljajo. • Čustveni odmor
31
Poglobijo doživetja in čustva ter uredijo vtise, ki jih je nanje naredilo besedilo. • Izjava po čustvenem odmoru: Deklici sta se razveselili in se mogoče nista več prepirali.
Vse zato, ker sta v gozdu srečali mamko Bršljanko. • Interpretacija
Vodimo pogovor, vprašamo. -
Katere književne osebe smo srečali v pravljici? Književne osebe
Kakšna je bila Mamka Bršljanka? (Preverimo razumevanje besede bršljan.) Zakaj je tako ravnala? Spodbudimo učence, naj narišejo Mamko Bršljanko. Ogledajo naj si tudi risbice sošolcev.
- Berilo, str. 34, 35 Povabimo učence, naj si ogledajo besedilni in slikovni del ter povedo, kaj predstavljajo ilustracije. Preberemo nalogo: Nekega dne sta se sestrici v pravljici sprli in legli vsaka v svojo posteljico. Kaj misliš, zakaj sta se sprli? Razmisli! Povej sošolki ali sošolcu svojo zamisel. Dogovorita se, kako bosta prizor odigrala.
Igra vlog Spodbudimo učence k igranju prizora.
- Kje se je pravljica dogajala? Književni prostor; književno dogajanje
Kaj se je dogajalo doma? Kaj se je dogajalo v gozdu?
• Branje pravljice Še enkrat preberemo pravljico. Učenci besedilo poslušajo in doživljajo. • Poglabljanje doživetja Povemo: Vsakdo bi kdaj potreboval modro cvetico. Zakaj? Izmislite si pravljico o sebi in modri cvetici. Spodbudimo učence k pripovedovanju pravljice. II. dejavnost • Z učenci sedimo v krogu, na sredini imamo kup sprešanega listja, ki so ga učenci
prinesli od doma. Spomnimo se, kako smo se igrali z njim. Iz kupa poiščemo liste različnih vrst dreves (list hrasta, bukve, javorja…). Liste primerjamo – iščemo podobnosti in razlike. Učenci poimenujejo drevesa, s katerih so listi odpadli. Liste iz kupa razvrstimo: v skupino listov hrasta (bukve, javorja, breze …).
• Pokažemo list (ali sliko) bršljana in pozovemo učence, naj med svojimi listi poiščejo enak list. Ugotovijo, da nihče izmed njih nima bršljanovega lista. Pozovemo jih, naj utemeljijo zakaj ne. (Zato, ker bršljan ni drevo, je plezalka.)
• Rečemo: Nekaj listov, ki ste jih doma sprešali, smo porabili za gozdnega dečka. Kaj pa naj naredimo z listi, ki jih imamo na kupčkih pred seboj? Učenci povedo svoje ideje.
• Učbenik SPO, str. 23 Učenci si ogledajo fotografije in jih komentirajo. Preberemo oba naslova in navodila. Ponovno beremo vsako navodilo posebej in ugotavljamo, kaj smo že naredili in kaj bomo še naredili.
• Učence razdelimo v skupine in jim naročimo, naj si izberejo liste iz enega kupa. • Povemo navodilo za delo. - Vsaka skupina bo dobila list papirja (A4).
32
- Na list nalepite izbrane drevesne liste. - Če znate, lahko na list napišete tudi ime drevesa, na katerem so rasli listi. • Vse strani zvežemo, napišemo naslov. Herbarij shranimo tako, da ga učenci lahko
večkrat vzamejo v roke. Predlog: Med listi, ki so nam ostali, izberemo najlepše in jih nalepimo na plakat. Dodamo ga k plakatu z odtisi lubja. III. Dejavnost • Pred učence postavimo velik kup kostanja, manjši kup kostanja in najmanjši kup kostanja.
- Pozovemo učence, naj ocenijo, v katerem kupu je največ/najmanj kostanja. - Pokažemo srednji kup kostanja in vprašamo: Ali je več kostanja v levem ali desnem
kupu? - Ali je v levem kupu enako mnogo kostanjev kot v srednjem? Zakaj ne?
• Na klop postavimo v vrsto več plastičnih (papirnatih) krožnikov. Učenci nastavljajo po navodilu.
- Nastavi 3 kostanje. - Nastavi za eno manj kostanjev, kot ga je nastavil sošolec. - Nastavi enako kostanjev kot jih je na prvem krožniku. - Nastavi en kostanj. - Nastavi en kostanj več, kot je na prejšnjem krožniku. - Nastavi dva kostanja. - Postavimo kartončke s pikami/številkami in učenci nastavijo ustrezno število
kostanjev. - H krožnikom postavi kartončke z ustreznim številom pik. - Pod kartončke s pikami postavi kartončke s številkami. - Na mizo postavi krožnik z 1 kostanjem. - Dodaj krožnik z 2 kostanjema. - Dodaj krožnik s 3 kostanji. - K vsakemu krožniku postavi kartonček z ustreznim številom. - Po vrsti preberite števila na kartončkih. - Učenci štejejo od 1 do 3 in od 3 do 1.
• Učitelj ali eden izmed otrok pove navodilo: - Dvigni kartonček s tremi pikami, z eno piko, z dvema pikama. - Nastavi toliko predmetov, kot je pik na kartončku. - Nastavi toliko predmetov, kot je na kartončku zapisano s številko. Preberi zapis na kartončku.
• DZ 1, str. 63
Učenci preberejo piktogram ob prvi nalogi in povedo, kaj pomeni. Ogledajo si sliko. Prva naloga
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Učenci obkrožijo po 3 buče. Preverimo pravilnost rešitev.
Učenci preberejo piktogram ob drugi nalogi in povedo, kaj pomeni. Ogledajo si sliko. Druga naloga
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge Učenci uredijo naloge tako, da so pravilne. Narišejo manjkajoče število predmetov glede na zapisano število, zapisujejo števila ali ustrezno število predmetov prečrtajo. Pozorni smo na pravilno in natančno zapisovanje. Preverimo pravilnost rešitev.
33
• Učencem narekujemo števila, ki jih zapisujejo v zvezek. IV. dejavnost • Igra: Atomčki • Gimnastične vaje • Tekalni igri
- Krožna dirka - Volk, koliko je ura?
• Igra: Mačka varuje slanino Opomba: Glej zbirko iger in gimnastičnih vaj. POMEMBNO: Za likovni pouk prinesi v šolo različne manjše veje, liste, plodove (v kolikor jih nimamo v šoli). Pregled realizacije PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA SPO Naš mali projekt: Zbirka listov - herbarij 23. SLJ Pravljica: Mamka Bršljanka 46. MAT Utrjevanje števil 1, 2, 3 31. ŠVZ Tekalne igre 23. LVZ GVZ
34
DNEVNA PRIPRAVA Razred: 1.
Dan: 39.
Datum:
Učitelj: Vzgojitelj:
Sklop: JESEN Cilji SPO: Opazujejo in spoznavajo živa bitja. Spoznavajo, da so si nekatere rastline (ali deli rastlin) podobne, druge pa se zelo razlikujejo SLJ: Razvijajo zmožnost poslušanja posnetih enogovornih neumetnostnih besedil. Pozorno
poslušajo posneto pripovedovalno besedilo. Povzamejo bistvene podatke. Odgovarjajo na vprašanja. Izražajo svoja občutja med poslušanjem
LVZ: Spoznajo poklic likovnega ustvarjalca – kiparja. Spoznajo, da so v naravi najdeni materiali (plodovi, veje, kamni) lahko uporabni za sestavljanje kipov. Pridobivajo si izkušnje z domiselnim nizanjem in sestavljanjem delov v kiparsko celoto. Razvijajo si občutek za prostor. Razvijajo svojo motorično spretnost.
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, grafično delo,branje, pisanje, opazovanje demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija eksperimentalna - eksperimentiranje izkustveno učenje - igra, praktično delo Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah Učni pripomočki, sredstva
SPO gozdni plodovi
LVZ za prikazovanje - kiparska dela umetniške smeri land art (npr.: Andy Goldsworthy), gozdni plodovi, manjše veje, listi …, vrvice, po potrebi silikonska pištola z lepilom, ki jo uporablja zgolj učitelj, fotoaparat
SLJ DZ 1/ 64, 65, zgoščenka - posnetek št. 7
IZVEDBA DNE
I. dejavnost • Pred seboj imamo košaro z gozdnimi plodovi. V vrečko skrijemo enega od plodov. Vrečka
potuje v krogu, otroci s tipanjem skušajo prepoznati plod. Poimenujejo še druge plodove, ki jih imamo v košari. - Prisluhnemo zvokom, ki jih slišimo, ko posamezne plodove spustimo na mizo. - Opazujemo padanje plodov. Učenci povedo ali padajo hitro/počasi. Povedo ali so padli
blizu nas ali daleč od nas. - Razvrščamo plodove po barvi, velikosti, uporabnosti.
Beleženje ugotovitev:
• Igra: Nabiralci plodov
V zvezek obrišejo plodove (npr.: kostanj) urejene po velikosti od najmanjšega do največjega
Navodilo: Razdelili se boste v dve skupini. Vsaka skupina določi vodjo. Prva skupina bo predstavljala otroke, druga pa živali. Obe skupini bosta nabirali hrano – plodove.
35
Skupina bo naročila vodji, kateri plod naj prinese. • Učiteljica pozove skupino, naj iz svojega kupa vzame plod. Pozove drugo skupino, naj v
svojem kupu poišče enak plod, če ga ima. Ugotavljajo, katere plodove sta nabrali obe skupini in katerih ne.
PovzamemoPredlog: Izdelamo lahko plakat s plodovi.
, da nekatere plodove jedo samo živali, nekatere pa ljudje in živali.
• Učence spodbudimo, naj pripovedujejo svoje izkušnje z nabiranjem jesenskih plodov. Povedo naj, kje in kdaj so jih nabirali, katere plodove so nabirali, kaj so z njimi naredili, za kaj so jih rabili ...
• Pogovor usmerimo v nabiranje kostanja. Učenci, ki imajo s tem opravilom izkušnje, naj pripovedujejo.
II. dejavnost Povemo, da bomo poslušali besedilo z naslovom Kostanjev piknik. Razložimo besedo piknik. Poslušanje posnetega besedila – Kostanjev piknik • - Dejavnosti pred poslušanjem: Pripravimo posnetek štev. 7. Učenci se pripravijo na
Prvo poslušanje
poslušanje. Ponovimo pravila poslušanja. - Dejavnosti med poslušanjem: Tiho poslušajo besedilo Kostanjev piknik. - Dejavnosti po poslušanju: Vodimo pogovor o poslušanem besedilu. Učenci odgovarjajo na
vprašanja o podatkih iz poslušanega besedila: Kje živi Nuša? Koga je povabila na rojstni dan? Kam so odšli otroci in mamica? Kaj je našla Nuša? Kaj so otroci dali v košaro? Kdo je pekel kostanj? Povedo, kaj novega so izvedeli. Povedo, kakšno se jim je zdelo besedilo.
• - Dejavnosti pred drugim poslušanjem: Učenci v DZ poiščejo besedilo Kostanjev piknik in
pripravijo svinčnike ali barvice.
Drugo poslušanje
- Ogledajo si naloge. Pogovorimo se, na kaj moramo biti pozorni pri drugem poslušanju (na podatek, ki ga nismo zaznali, si ga nismo zaspomnili; na podatke, ki jih bomo rabili za reševanje nalog …).
- Dejavnosti med poslušanjem: Tiho poslušajo besedilo še enkrat. DZ 1, str. 64, 65 • Dejavnosti po poslušanju: Pri vsaki nalogi preberejo piktogram in povedo, kaj pomeni.
Preberemo navodilo. Učenci po vrsti rešujejo naloge. Preverimo pravilnost rešitev. III. dejavnost •
Predhodno naberemo gozdne plodove, manjše veje, liste. Še bolje je, če likovno nalogo izvedemo kar nekje na prostem, v parku pred šolo, v naravi …
Navodila
Pripravimo nekaj primerov fotografij land art kiparskih del (npr.: Andy Goldsworthy, Robert Smithson).
• Izhodišče in vpeljava likovnega problema Prikazovanje: Ogledamo si kiparska dela umetnikov, ki so ustvarjali iz naravnih materialov. Razlaga: Pogosto so umetniki svoje kipe postavili nekje na prostem. Takšni kipi sčasoma propadejo, ohrani jih le fotografija.
36
Učenci ugotavljajo, iz katerih naravnih materialov so oblikovani – sestavljeni - določeni kipi.
• Likovna naloga Tudi mi bomo sestavili kiparsko delo iz naravnih materialov. Sestavimo skupine, ogledamo si material, ki ga imamo na voljo. Likovni motiv: Zamislimo si ga glede na razpoložljivi material: s sestavljanjem oblik na tleh lahko oblikujemo črtne labirinte, spirale, lahko sestavljamo »hišice« in druge oblike iz palic, lahko oblikujemo spomenik gozdnemu škratu … Motiviramo učence k delu.
• Skupinsko delo učencev Učenci oblikujejo izdelek iz naravnih materialov. Svetujmo, spodbujamo, pomagamo pri določenih tehničnih rešitvah.
• Vrednotenje Ko so kipi dokončani, jih fotografiramo. Vsaka skupina predstavi ostalim svoj izdelek. Opazujemo izdelke in se o njih pogovorimo. Pogovorimo se o prizadevnosti posameznih skupin, o dobrih idejah, o tehničnih rešitvah … Pozorni smo, da opazimo in omenimo dobre posebnosti čisto vsakega likovnega izdelka.
Pregled realizacije PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA SPO Gozdni plodovi 24. SLJ Kostanjev piknik - poslušanje posnetega besedila 47. MAT ŠVZ LVZ Kiparstvo: Naravni kiparski materiali 15., 16. GVZ
37
DNEVNA PRIPRAVA Razred: 1.
Dan: 40.
Datum:
Učitelj: Vzgojitelj:
Sklop: JESEN Cilji SLJ: Opazujejo bitja/predmete na sliki in izražajo njihove količine z glavnimi števniki oz.
prislovi mere; ob tem pa pravilno slovnično oblikujejo samostalnike in povedke ob količinskem izrazu. Ponovijo orientacijo na listu (levo – desno).
MAT: Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. Primerjajo števila po velikosti. Spoznajo znake za velikostne odnose med števili. ŠVZ: Razvijajo odrivno moč nog. Vadijo enonožno in sonožno skakanje. Navajajo se na poslušanje in upoštevanje navodil. GVZ: pozorno poslušajo 1. stavek Jeseni iz Štirih letnih časov A.Vivaldija. Prepoznajo zvočne barve (posamezne inštrumente) na posnetku. Doživljajo in prepoznajo različne glasnosti izvajanja (glasno-tiho). Razvrščajo inštrumente glede na jakost zvoka (glasni-tihi). Z zvoki lastnih glasbil ustvarjajo kratke glasbene domislice. Igrajo se igro odmeva- Upoštevajo tiho in glasno izvajanje v glasbi.
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, grafično delo,branje, pisanje, opazovanje demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija eksperimentalna - eksperimentiranje izkustveno učenje - igra, praktično delo Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah Učni pripomočki, sredstva
MAT U/23, modre in rdeče kocke, palčke, mapa - priloga (kartončki s števkami, kartončki z znaki)
GVZ zgoščenka - posnetek A. Vivaldi: Štirje letni časi – Jesen; Orffova glasbila
ŠVZ rutke ali trakovi iz blaga
SLJ DZ 1/66
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Jutranji krog • Igra: Ugani, povej
V roki imamo večji šop kartončkov s številkami, pikami, črticami – vse samo do 3. Kartončke držimo v roki tako, da učenci ne vidijo, kaj je na kartončkih narisano/napisano. Odkrijemo prvi kartonček in vprašamo prvega učenca: Ali bo na drugem kartončku več ali manj ali enako? Učenec ugiba. Pokažemo kartonček in ugotovimo, ali je bilo predvidevanje pravilno ali ne. Po vrsti vsi učenci ugibajo, ali bo več ali manj ali enako. Za pravilno predvidevanje lahko dobijo točko, jih nagradimo s ploskom, ali podobno.
• Rečemo: Na levi roki pokažite 1 prst, na desni roki pokažite 3 prste. Na kateri roki ste pokazali več prstov? Lahko se igrajo v dvojicah.
38
II. dejavnost DZ 1, str. 66
• Opazujejo predmete/bitja na sliki in jih poimenujejo. Prva naloga
Preberejo piktograma pri nalogi in povedo, kaj pomenita. Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Povemo, da bodo naloge opravili po ustnih navodilih. Navodila morajo pozorno poslušati in biti med podajanjem navodil tiho.
- Podčrtajte drevo, ki ima več listov. Navodila:
- Podčrtajte omaro, v kateri je manj kozarcev na zgornji polici. - Podčrtajte krožnik z manj jabolki. - Podčrtajte trto, na kateri raste več grozdov. Preverimo rešitve.
• Opazujejo predmete/bitja na sliki in jih poimenujejo. Za ponovitev orientacije učencem naročimo, naj levo roko položijo na levo stojnico, desno roko pa na desno stojnico. Povedo naj, kakšne barve oblačila ima prodajalka na desni/levi stojnici.
Druga naloga
Vodimo usmerjen pogovor: - Koliko zabojev je na vsaki stojnici? - Je zabojev enako, kot prodajalk? - Je prodajalk in stojnic enako? - Je na levi stojnici enako porov kot na desni? Na kateri jih je več? Na kateri jih je manj? - Na levi stojnici ima prodajalka dve cvetači. Ali jih ima več ali manj kot prodajalka na
desni stojnici. - Je na levi stojnici več čebul kot na desni?
• Učencem naročimo, naj preberejo piktograma pri nalogi in povedo, kaj pomenita. Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Povemo, da bodo naloge reševali po navodilih, zato morajo navodila pozorno poslušati.
- Obkrožite zaboj, na katerem je več porov. Navodila:
- Obkrožite zaboj z manj čebulami. - Obkrožite zaboj, na katerem je manj cvetač. Preverimo rešitve.
III. dejavnost • Vsak učenec dobi 3 modre in 3 rdeče kocke.
Na tablo pritrdimo kartonček s številko npr.: 2, učenci pa z modrimi kockami postavijo stolpič z dvema kockama. Potem pritrdimo kartonček s številko 3, učenci postavijo stolpič z ustreznim številom rdečih kock. Oba stolpiča primerjajo in ugotavljajo, da je v enem stolpiču kock »več/manj kot« v drugem. Ugotovijo, da je število večje/manjše od drugega. Postopek večkrat ponovimo in pri tem pazimo, da sestavljajo različne stolpiče in ugotavljajo velikostne odnose med stolpičema in med dvema številoma. Pozorni smo na natančno izražanje odnosa (več/manj/enako; večje/manjše/je enako). Vse dejavnosti učenci govorno spremljajo.
• Vsakemu učencu damo dve palčki. Naročimo jim, naj odprejo učbenik za matematiko na strani 23.
39
Učbenik MAT, str. 23
Učenci si ogledajo problemsko situacijo. Prva problemska situacija (druga in tretja problemska situacija)
Povedo, kaj je na sliki in koliko je česa. Postavijo s palčkami in kockami situacijo kot je v učbeniku. Učenci odstranijo kocki. Ostaneta samo palčki in dobimo znak več. Napišemo znak več na tablo. Učencem naročimo, naj postavijo števili – 3 na levo stran in 2 na desno stran znaka. Napišemo števili na tablo na obe strani znaka in dobimo zapis 3 > 1. Zapis preberemo tri je več kot ena. Ob vsaki sličici preberejo zapis, ki ga govori tudi ena izmed čebelic.
Opomba: Po enakem postopku pridobimo znak manj in je enako. • Učenci vadijo zapis znakov na tabli. Znake postavljajo med števila in preberejo napisano. IV. dejavnost • Igra: Lov na repek • Gimnastične vaje • Skakanje - zalet in enonožni odriv (poskusijo odriniti najprej z eno, nato še z drugo nogo, pristanek naj
bo mehak, doskočijo na obe nogi);
- enako kot zgoraj, le da učenci odrivajo v zrak, čim više, kot bi hoteli nekaj doseči; - na tla narišemo dve črti - potok, ki je na enem delu ožji, nato se razširi. Učenci z zaletom preskakujejo potok. Začnejo naj na ožjem delu. - različni sonožni poskoki:
- zajčji poskoki (roke in noge položi na tla, nato skoči najprej naprej z nogami, šele nato premakne naprej tudi roke);
- kenguru (sonožni poskoki, roke prekrižane na prsih); - skakajoča palica (telo je togo, poskakujejo samo po prstih); - skakajoča žoga (v paru: eden je žoga, drugi to žogo vodi – narahlo udarja čepečega
soigralca po glavi in »žogica« na vsak dotik malo poskoči); - dotik z glavo (v paru: eden stopi na prste in iztegne roko navzgor, drugi se poskuša odriniti
tako visoko, da se bo z glavo dotaknil iztegnjene roke). • Igra: Skočimožek Opomba: Glej zbirko iger in gimnastičnih vaj. V. dejavnost • Uvodna motivacija
Poslušanje posnetka in prepoznavanje inštrumentov z obkrožanjem sličic (npr.: violina, violončelo, …). Razgovor o inštrumentih in njihovih zvokih, kakšni so, kateri inštrumenti so tihi in kateri glasni.
• Razlikovanje zvokov nekaterih inštrumentov Učitelj zaigra na boben, palčke, triangel …, učenci zvoke razlikujejo med seboj po glasnosti (boben je glasen, palčke tihe…).
• Razvrščanje inštrumentov Vsak učenec dobi sličico enega inštrumenta in ga v razpredelnico na tabli razvrsti med tihe ali glasne.
• Ponovno poslušanje posnetka Učenci ponovno poslušajo prvih 51 sekund posnetka in z dvigom rok nakazujejo
40
spremembe v glasnosti izvajanja. • Igranje odmeva
Vsak učenec si izmisli kratko glasbeno domislico. Npr: plosk-tlesk korak-korak-plosk. Učitelj izbere prvega, ki jo predstavi. S pomočjo mehke žogo, ki jo prvi vrže naslednjemu, mora ta za njim ponoviti kot odmev - torej tiše. Nato drugi predstavi svojo domislico in spet vrže žogo naslednjemu, ki ponovi kot odmev in predstavi spet svojo domislico, z žogo izbere naslednjega, ta ponovi za prejšnjim tiše …
Opomba: Pripravimo sličice inštrumentov. Pregled realizacije PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA SPO SLJ Več – manj 48. MAT Primerjam velikost števil, znak >, <, = 32. ŠVZ Skakanje 24. LVZ GVZ Poslušanje, ustvarjanje: Glasno – tiho 16.
41
DNEVNA PRIPRAVA Razred: 1.
Dan: 41.
Datum:
Učitelj: Vzgojitelj:
Sklop: JESEN Cilji SLJ: Razvijajo sposobnost razumevanja motivov za ravnanje književnih oseb. Razvijajo zmožnost identifikacije s književno osebo. Spoznajo pojem ljudska pravljica. Narišejo svojo pravljico in jo pripovedujejo. MAT: Besedno in grafično rešujejo probleme, ki so predstavljeni na različnih ravneh: konkretni, grafični. Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. Štejejo, zapišejo in berejo števila do 3. Primerjajo števila po velikosti. ŠVZ: Razvijajo osnovne spretnosti z žogo. Med sodelovanjem v igrah se navajajo na dosledno poslušanje navodil in ravnanje po njih. Navajajo se na igralno-tekmovalni način merjenja spretnosti. Navajajo se na športno prenašanje poraza. Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, grafično delo,branje, pisanje, opazovanje demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija eksperimentalna - eksperimentiranje izkustveno učenje - igra, praktično delo Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah Učni pripomočki, sredstva
MAT DZ 1/67, U/23, 24, modre in rdeče kocke, palčke, mapa - priloga (kartončki s številkami, kartončki z znaki =, <, >)
ŠVZ kiji, žoge, teniške žogice, zbirka iger in gimnastičnih vaj
SLJ B/24, 25 , knjiga Babica pripoveduje
IZVEDBA DNE
I. dejavnost • Motivacija
Povemo: Mame velikokrat rečejo otrokom: Moja mucka, žabica moja, mišek ... In kaj reče tvoja mamica? Pa očka? Kaj pa babica in dedek? Spodbudimo učence, naj povedo, s katerimi imeni jih kličejo doma.
• Najava besedila: V pravljici, ki jo bomo danes brali, se je deček z imenom Janček spremenil v ježka. Pravljica ima zato naslov Janček ježek.
• Priprava na poslušanje Pripravijo se na poslušanje.
• Pripovedovanje/branje pravljice Povemo/preberemo pravljico. Učenci poslušajo pravljico in jo doživljajo.
• Čustveni odmor Poglobijo doživetja in čustva ter uredijo vtise, ki jih je nanje naredilo besedilo.
• Izjava po čustvenem odmoru: Mati mesi kruh. Mali Janček vedno sili k njej, ker hoče tudi
42
on mesiti. »Beži no, ježek!« pravi mati nejevoljna. V tistem času pa so se zgodili čudeži … • Interpretacija
Vodimo pogovor, vprašamo. -
Katere književne osebe smo srečali na začetku pravljice? Književne osebe
Kaj smo izvedeli o mami? Kaj smo izvedeli o Jančku? Kako sta živela?
- In kaj se je zgodilo nekega dne? Književno dogajanje
Jančka so torej odrešile le tri grajske gospodične? -
Kdaj so živele grajske gospodične? (Takrat so se dogajale pravljice!) Dogajalni čas in značajske lastnosti književnih oseb
Kako so živele? Kako so bile oblečene? Kakšne so bile? • Branje pravljice
Še enkrat preberemo pravljico. Učenci poslušajo in doživljajo pravljico.E PRJIC • Poglabljanje doživetja
Berilo, str. 24, 25 - Naročimo, naj pokažejo naslov pravljice. Povemo, da se zapisano besedilo imenuje ljudska pravljica - razložimo. - Preberemo nalogo: Janček se je zaradi mamine nerodnosti spremenil v ježka in doživel
imenitno pravljico. Izmisli si, kaj bi bilo, če bi se to zgodilo tebi. V kaj bi se spremenil? Povabimo učence, naj narišejo svojo pravljico. Spodbudimo učence k pripovedovanju lastne pravljice.
II. dejavnost • Igra: En, dva, tri prste razprši Navodilo: Povedala bom število, vi pa boste pokazali toliko prstov kot zahteva število. Prste boste pokazali potem, ko bom rekla En, dva, tri prste razprši. • Učenci delajo v parih. Nastavljajo množice predmetov, ki nimajo več kot 3 člane. Množicam določijo število članov. K vsaki množici postavijo kartonček s ustrezno številko. Med številki postavijo ustrezen znak <, >,=. Preberejo matematični zapis. • DZ 1, str. 67
Preberejo piktograma ob prvi nalogi in povedo, kaj pomenita. Prva naloga
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Učenci zapišejo, koliko je članov v posamezni množici ter ugotovijo velikostni odnos med njima. Narišejo ustrezno število članov v množici, ter vstavijo znak za velikostni odnos. Ustrezno dopolnijo četrti primer. Preverimo pravilnost rešitev.
Preberejo piktogram ob drugi nalogi in povedo, kaj pomeni. Druga naloga
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Učenci vstavijo ustrezni znak za velikostni odnos med dve števili. Pozorni smo na pravilno in natančno zapisovanje. Preverimo pravilnost rešitev. Preberemo zapise.
43
• Učbenik MAT, str. 23 Rešijo spodnjo nalogo – glasno preberejo matematične zapise.
• Učbenik MAT, str. 24 Učenci si ogledajo problemsko situacijo. Vodimo usmerjen pogovor o situaciji na sliki, npr.: Koliko hiš je na sliki? So vse hiše enake? Po čem se razlikujejo? Na kateri hiši je največ/najmanj dimnikov? Kakšne barve je hiša, ki je označena s številko 2? V čem se razlikuje od hiše, ki stoji na njeni levi strani? Česa je na sliki enako kot oblakov? Preberemo besedili pri Lili in Binetu. Vprašamo: V kateri hiši stanuje Bine? Kako to veste? Beremo vprašanja, učenci natančno opazujejo sliko in odgovorijo.
III. dejavnost • Tek z nalogami
Učenci tečejo po telovadnici v krogu in izvajajo dodatne gibalne naloge: - hiter tek brez prehitevanja, - tek z dolgimi koraki, - sonožni poskoki, - poskoki po eni nogi, - tek menjaje s štirimi dolgimi in štirimi kratkimi koraki...
• Gimnastične vaje • Štafetne igre z žogo
- sonožni poskoki (med nogama drži učenec žogo) okrog kija, - kotaljenje ene žoge z roko okrog kijev (slalom), - enako kot prejšnja naloga, le da morajo tokrat kotaliti po dve žogi hkrati - z vsako roko po
eno, - hoja okrog kija po vseh štirih s trebuhom navzgor, teniško žogico drži z brado.
• Igra Pepček Opomba: Glej zbirko iger in gimnastičnih vaj. Pregled realizacije PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA SPO SLJ Pravljica: Janček ježek 49., 50. MAT Primerjam velikost števil
Reši, saj zmoreš 33.
ŠVZ Štafetne igre z žogo 25. LVZ GVZ
44
DNEVNA PRIPRAVA Razred: 1.
Dan: 42.
Datum:
Učitelj: Vzgojitelj:
Sklop: JESEN Cilji SPO: Prepoznajo, poimenujejo in primerjajo različna živa bitja in okolja. Znajo poiskati razlike in podobnosti med rastlinami in živalmi. SLJ: Vadijo pravilno držo telesa pri pisanju in pravilno držo pisala. Vadijo smer pisanja od leve proti desni, od zgoraj navzdol. Vadijo poteze, ki tvorijo prvine črk in številk. MAT: Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. Spoznajo število in številko 4. Vadijo pisanje števila 4. Štejejo od 1 do 4; od 4 do 1. GVZ: Prepoznajo letni čas v Habetovih verzih. Zbrano poslušajo 1. stavek Jeseni iz Štirih letnih časov A.Vivaldija. Prepoznajo glasno in tiho izvajanje. Poglabljajo občutek za dvodobni metrum. Ob poslušanju posnetka igrajo na lastna glasbila. Upoštevajo tiho in glasno izvajanje v glasbi.
Učne metode: verbalno tekstualna: razlage, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, branje, pisanje, opazovanje demonstrativno ilustracijska: prikazovanje oz. demonstracija, metoda grafičnih del, metoda odmeva eksperimentalna: eksperimentiranje
izkustveno učenje: igra, praktično delo Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah Učni pripomočki, sredstva
MAT U/ 25, različni predmeti (po tri), posoda s peskom/zdrobom, voščenke, priloga (kartončki s pikami, kartončki s številkami)
GVZ zgoščenka -posnetek A. Vivaldi: Štirje letni časi, Jesen
SLJ DZ 1/76, kolebnice
SPO DZ 1/68, jesensko listje, plodovi (zemlja, lončki)
IZVEDBA DNE
I. dejavnost • Učencem naročimo, naj pripravijo brezčrtne zvezke in barvice.
Povemo, da bodo po navodilih risali črte v zvezek. Ponovimo pravila poslušanja.
- Narišite vodoravno črto z modro barvico. Navodila:
- Narišite navpično črto z zeleno barvico. - Z rdečo barvico narišite krog. - Polkrog narišite z rumeno barvico. - Poševno črto narišite s svinčnikom. - Narišite dve poševni črti z vijolično barvico.
45
- Narišite moder krog in modro navpično črto. Itd. • Opravljeno delo in poznavanje poimenovanja črt preverimo z vprašanji: S kakšno barvo ste narisali krog/navpično črto/vodoravno črto/poševno črto …? • DZ 1, str. 76
Preberejo piktogram. Preberemo navodilo. Dogovorimo se, da bodo najprej narisali vzorec v prvi vrsti. S prstom povlečejo po vzorcu v prvi vrsti. Poimenujejo črte. Poudarimo smer risanja in poteznost pri črtah. Vzamejo rumeno barvico in nadaljujejo z risanjem. Rišejo vzorce v vsaki vrsti. Sproti preverjamo in svetujemo.
II. dejavnost • Pred učence postavimo skledo in štiri krožnike. V skledi so štirje lešniki, štiri jabolka,
štiri slive. Učenci sadeže poimenujejo. Štiri otroke izštejemo z izštevanko in jih pozovemo, da vsak na svoj krožnik položi
sadeže iste vrste. Ugotovijo, da je nastala množica lešnikov, množica jabolk in množica sliv. Preštejejo člane množic in ugotovijo, da so v vsaki množici po štirje člani. Na kartonček ob množici narišejo ustrezno število pik ali priložijo kartonček s štirimi pikami. Razločno govorimo in ob tem z roko kaže na množice: »ŠTIRI slive, ŠTIRJE lešniki, ŠTIRI jabolka.« Učenci ponovijo. • Zapis števila 4 s številko 4 Predstavimo poteznost. Vadimo zapis najprej s prstkom po zraku, s prstkom po mizi, s prstkom po sošolčevem Hrbtu, s prstkom v zdrobu, s kredo po tabli, z voščenko po večji površini papirja. Pozorni smo na pravilno in natančno zapisovanje. • Učbenik MAT, str. 25
Učenci si ogledajo problemsko situacijo. Zgornja problemska situacija
Povedo, kaj je na sliki in koliko česa. Povedo, kako zapišejo številko 4.
Učenci si ogledajo problemsko situacijo. Spodnja problemska situacija
Povedo, kaj je na sliki in koliko je česa.
Preberemo navodila za naloge. Učenci jih izvedejo. Naloge na modrih poljih
III. dejavnost • Pripravimo liste in plodove izbranih dreves (javor, bukev, smreka, pravi kostanj,
hrast…). Učenci poiščejo pare, ki pripadajo isti vrsti drevesa (list – plod). Plodove poimenujemo.
• Opazujemo plodove in v njih poiščemo seme. Z učenci se pogovarjamo o pomembnosti semen.
• Zastavimo problem: Kaj bi se zgodilo, če v naravi ne bi bilo več plodov, semen? • DZ 1, str. 68
Ogledajo si slike listov in plodov. Poiščejo pare in jih povežejo. Pravilnost rešitev preverimo in se pogovorimo o napakah.
Predlog: Plodove ali semena lahko posadimo.
46
POMEMBNO: Do naslednjič prinesi v šolo po en kos sadja in en kos zelenjave. IV. dejavnost • Uvodna motivacija
Učencem preberemo Habetov prevod verzov o jeseni, na podlagi katerih je nastalo glasbeno delo.
1. Kmetič se raduje, jesen ga obdaruje za pot, žulje na rokah. Vse se obrestuje, je že tako brez muje ostaneš bos in nag. 2. Zdaj se veselimo, ob zvokih zavrtimo, jesen bogato proslavimo, da na zimo nihče ne ve za glad
Učenci ugotovijo, o čem govorijo verzi. Vodimo pogovor o jeseni: Kaj se dogaja v tem letnem času? Katera opravila ljudje opravljajo? Kakšno je vreme, narava …
• Poslušanje posnetka Jesen, 1. stavek, Allegro (do 00:51) - Učenci prepoznajo nekatere inštrumente (godala, brenkala). - Učenci prepoznajo različno glasnost izvajanja (posamezne glasbene misli se ponovijo
kot odmev, najprej glasno, nato tiho). - Pri ponovnem (drugem) poslušanju posnetka učenci z dvigi rok nakazujejo
spremembe v glasnosti izvajanja. - Pri ponovnem (tretjem) poslušanju učenci poskusijo s trkanjem ali topotanjem ujeti
štiridobni ritem. • Ploskanje in udarjanje ob poslušanju posnetka
- Učitelj ob posnetku najprej sam izvede gibe. Ob vsaki novi glasbeni frazi, pri kateri se hkrati menja tudi glasnost, izvaja gibe. Izvajanje traja do 00:58 sekunde posnetka, ko vstopi violina solo.
11-krat PLOSK 1 (dlan ob dlan) 11-krat PLOSK 2 (pest ob pest) 8-krat KORAKANJE NA MESTU (izmenično desna, leva, desna, leva…) 9-krat KORAKANJE NA MESTU (izmenično desna, leva, desna, leva…) 9-krat TOPOTANJE (po kolenih izmenično desna, leva,…) 11-krat PLOSK 1 11-krat PLOSK 2 8-krat KORAKANJE NA MESTU 7-krat KORAKANJE NA MESTU 8-krat TOPOTANJE 6-krat TOPOTANJE 9-krat PLOSK 1 9-krat PLOSK 2
- Učenci za učiteljem ponavljajo gibe. Učitelj šteje. Za lažjo orientacijo na tablo v stolpcu zapiše število ponovitev in simbole. Gibe izvedejo enkrat brez, nato pa vsaj dvakrat ob odlomku posnetka.
PLOSK 1 – II Primer:
PLOSK 2 – OO KORAKANJE – DL TOPOTANJE – M
47
Primer tabelske slike
1. 11 x II 11 x OO 8x DL 9 x DL 9 x M
2. 11 x II 11 x OO 8x DL 7 x DL 8 x M 6 x M
3. 9 x II 9 x OO
Pregled realizacije PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA SPO Listi, plodovi, semena 25. SLJ Rišem črte – predopismenjevalne vaje 51. MAT Število 4 34. ŠVZ LVZ GVZ Poslušanje, ustvarjanje: Vivaldi - Jesen 17.
48
DNEVNA PRIPRAVA Razred: 1.
Dan: 43.
Datum:
Učitelj: Vzgojitelj:
Sklop: JESEN Cilji SPO: Prepoznajo, poimenujejo in primerjajo različno zelenjavo in sadje. Razvrščajo po danem kriteriju. SLJ: Vadijo orientacijo na listu. Učijo se in vadijo osnove pisanja. Sledijo zaporednim navodilom. Zaznavajo in prepoznavajo zvoke, ki jih med oglašanjem ustvarjajo živali. Poimenujejo povzročitelje zvokov . Poimenujejo zvoke (zahtevnejše). MAT: Besedno in grafično rešujejo probleme, ki so predstavljeni na različnih ravneh: konkretni, grafični. Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. Štejejo, zapišejo in berejo število 4. ŠVZ: Spoznajo, kako se pravilno dviguje in nosi težje predmete. Izvajajo vaje za pravilno držo. Navajajo se na sodelovanje s sošolci. Poimenujejo opremo in orodja, ki jih rabimo pri ŠVZ Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, grafično delo,branje, pisanje, opazovanje demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva eksperimentalna - eksperimentiranje izkustveno učenje - igra, praktično delo Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah Učni pripomočki, sredstva
MAT Različni predmeti, zvezek, DZ 1/69, mapa - priloga (kartončki s pikami, kartončki s števkami)
ŠVZ klop, švedska skrinja, kiji, obroči, blazine, lepenka, zbirka iger in gimnastičnih vaj
SLJ učni list, zgoščenka - posnetki št. 8 - 13
SPO sadje, zelenjava
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Jutranji krog Vaje za sproščanje roke: umivamo si roke, igramo klavir, tipkamo, gnetemo testo, s palcem in kazalcem pobiramo fižol, režemo s škarjami, po zraku rišemo navpične, poševne in vodoravne črte ...
II. dejavnost • Učencem povemo, da bodo poslušali navodila. Ponovimo pravila dobrega poslušanja.
Razdelimo učne liste (priloga). Ogledajo si narisane znake in jih poimenujemo. Preverimo razumevanje navodil: poveži, potegni črto, uporabite, povlecite črto.
Opozorimo jih, naj natančno poslušajo navodila. • Počasi, razločno, postopno korak za korakom govorimo posamezna navodila.
Preberemo celo navodilo, nato pa učenci sledijo zaporednim navodilom od vejice do vejice. Učence sproti sprašujemo, kaj mislijo, da bo nastalo.
49
- Z rdečo barvico povežite oko in luno, luno in zvezdo, zvezdo in zastavico, uho in
Navodila:
zastavico, luno in uho. - Z rumeno barvico potegnite črto od telefona do ključa, od ključa do smrečice, od smrečice do zastavice, od telefona do očesa, od zvezde do ključa. - Z rjavo barvico narišite črto od letala do ptice, od letala do piščanca, od piščanca do avtomobila, od avtomobila do pipe, od pipe do ptice. - Z zeleno barvico narišite črto od ptice do škarij, od pipe do pajka, od avtomobila do kocke. - Dorišite kar manjka hiši. - Drevo je listavec. Kaj mu morate dorisati?
• Učencem naročimo, naj v dvojicah primerjajo svoje slike, poiščejo razlike in ugotovijo, zakaj so nastale. III. dejavnost • Učence pozovemo, naj zapojejo pesem Burja. Spomnimo jih na zvoke iz narave, ki smo
jih poslušali/ustvarjali pri glasbi. • Povemo, da bomo poslušali posnete zvoke iz narave.
Pripravijo se za poslušanje. Povemo, da bodo poslušali posnetke dvakrat.
Predvajamo posnetke od številke 8 do številke 13. Prvo poslušanje
Po poslušanju se pogovorimo o tem, kaj smo slišali. Naročimo, naj odprejo DZ na str. 70.
DZ 1, str. 70 Odprejo DZ in opazujejo slike in poimenujejo bitja/predmete na njih. Poimenujejo živali na slikah in povedo, kako se oglašajo. Preberejo piktograma in povedo, kaj pomenita. Preberemo navodilo in pokažemo, kako bodo obkrožili sliko. Drugo poslušanjePo poslušanju bodo rešili nalogo.
.
Opomba: Pri drugem poslušanju predvajamo vsak zvok posebej. Učenci po poslušanju posameznega zvoka obkrožijo ustrezno sličico.
- Obkroži sliko živali, katere oglašanje si slišal. (velja za 9., 10., 11. posnetek) Navodila:
- Obkroži sliko okolja, kjer je nastal zvok. (velja za 12. in 13. posnetek)
IV. dejavnost • Učence pozovemo, naj položijo na mizo zelenjavo in sadje, ki so jo prinesli od doma.
Vprašamo: Ali vemo, koliko kosov zelenjave in sadja je na mizi? Ali vemo, koliko kosov je zelenjave? Ali vemo koliko kosov je sadja?
• Nato si ogledamo sadje in zelenjavo. Učence vprašamo, ali poznajo vse, kar je na mizi. Vzamemo kos zelenjave in učenci jo poimenujejo. Poimenujemo sadež, učenci ga poiščejo. • Sadje in zelenjavo razvrščamo – skupaj naredimo nekaj primerov, npr.: po barvi, obliki,
glede na to, kako jih uživamo ... Sadje in zelenjavo na različne načine razvrščajo še v skupinah. Razvrstitve utemeljijo. • Sadje in zelenjavo urejajo po velikosti, debelini, dolžini ... • Z zavezanimi očmi prepoznavamo sadje in zelenjavo - tipamo, vonjamo, okušamo. • Vsaki skupini na mizo postavimo nekaj različnih jabolk (glede na velikost, obliko,
50
barvo). Učenci jabolka narišejo v zvezek in jih pobarvajo. Natančno opazujejo. • Izdelamo histogram Najljubše sadje v razredu.
Učencem razdelimo enako velike lističe. Vsak nariše najljubše sadje na listek. Listke razvrstijo v stolpce.
S pomočjo vprašanj beremo histogram, npr.: Katero sadje imamo najrajši? Koliko otrok rado je jabolka? Katerega sadja ne maramo? ... V. dejavnost • Učence razdelimo v dvojice.
Za vsakega učenca pripravimo: kartonski krog - množico in kartonski kvadrat za zapis števila. Učenci po navodilih nastavijo po štiri predmete v množico (vzamemo sadje in zelenjavo, ki smo jo rabili prejšnjo uro). Povedo, kaj so nastavili. Poimenujejo množico in člane množice. Preštejejo člane množice. K množici postavijo kartonček. Nanj napišejo število 4 in pri tem povedo poteznost za zapis številke: poševno navzdol, vodoravno, navpično.
• Na tablo narišemo množico (krog, ob njem kvadrat) s štirimi elementi, npr.: sadeže. Učenci poimenujejo množico in preštejejo člane množice. V kvadrat ob množici napišemo število 4. V zvezek prerišejo tabelsko sliko. Vsakemu učencu napišemo v zvezek številko 4. Učenci vadijo zapis števila v zvezek. Pozorni smo na pravilno in natančno zapisovanje. Preverimo pravilnost opravljene naloge.
• DZ 1, str. 69 - lilibi/cirkus/števila/števila 2
Učenci preberejo piktogram ob prvi nalogi in povedo, kaj pomeni. Ogledajo si sliko. Prva naloga
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Učenci v množici narišejo ustrezno število članov. Preverimo pravilnost rešitev.
Preberejo piktogram ob drugi nalogi in povedo, kaj pomeni. Druga naloga
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Učenci vadijo zapis številke 4. Pozorni smo na pravilno in natančno zapisovanje. Preverimo pravilnost rešitev.
Preberejo piktograma ob tretji nalogi in povedo, kaj pomenita. Tretja naloga
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Učenci poimenujejo množico in člane množice. V okvirčke zapišejo, koliko članov ima vsaka množica.
Preverimo pravilnost rešitev. • Učenci štejejo od 1 do 4; štejejo od 4 do 1. VI. dejavnost • Igra: Čarovnik • Gimnastične vaje • Dvigovanje in nošenje – hoja z lepenko
- učenci nesejo kos lepenke na glavi, pri tem si ne smejo pomagati z rokami,
51
- učenci nesejo kos lepenke na glavi, roke držijo v boku ali sklenejo na tilniku, - učenci nesejo kos lepenke na glavi, hodijo po prstih.
– nošenje klopi, okvirov švedske skrinje, kijev… • Učence peljemo po telovadnici in kabinetu. Pokažemo jim opremo, učenci jo
poimenujejo. Povemo, kako se določeno orodje pravilno dvigne in nese. - po 6 otrok nese klop, - po 2 okvir švedske skrinje, - po 4 blazino… Orodje razpostavijo po telovadnici. Učence razdelimo v več skupin, vsaki skupini določimo voditelja. Voditelj vodi svojo skupino po telovadnici, čez in pod orodji.
• Prenašanje otrok - šest učencev dvigne enega: en učenec leže na tla, po trije učenci se postavijo na vsako
stran (dva ga primeta pod rame, dva pod hrbet in dva pod noge, mi mu držimo glavo in rame);
- štirje nesejo enega: ležečega učenca primejo pod koleni in pod pazduho; - dva neseta enega v sedu: dva učenca se postavita drug poleg drugega in se primeta za
roke; tretji sede na njune roke; - dva neseta čepečega: učenec počepne, ostala dva ga primeta pod pazduhi in ga
neseta. • Igra: Skok na otok Opomba: Glej zbirko iger in gimnastičnih vaj. Pregled realizacije PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA SPO Sadje in zelenjava 26. SLJ Poslušanje sestavljenih navodil
Zvoki v naravi - poslušanje posnetih zvokov 52.
MAT Število 4 - utrjevanje 35. ŠVZ Dvigovanje in nošenje 26. LVZ GVZ
52
DNEVNA PRIPRAVA Razred: 1.
Dan: 44.
Datum:
Učitelj: Vzgojitelj:
Sklop: JESEN Cilji SPO: Vedo, da je življenje živih bitij odvisno od drugih bitij in od nežive narave. Spoznavajo lastnosti žive in nežive narave. Spoznavajo živo, kar je bilo nekoč živo in kar nikoli ni bilo živo. SLJ: Doživljajo igrivo pesemsko besedilo. Poiščejo besede, ki se ponavljajo. Spoznajo izraze:
pesem, pesnik in naslov. Tvorijo pesem po vzoru. LVZ: Ločijo čiste in mešane barve. Pridobivajo si občutek za mešanje barv. Upoštevajo
postopek slikanja od celote k detajlom. Negujejo svoj individualni način likovnega izražanja. Pri slikanju razvijajo vztrajnost in motorično spretnost.
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, grafično delo,branje, pisanje, opazovanje demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija eksperimentalna - eksperimentiranje izkustveno učenje - igra, praktično delo Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah Učni pripomočki, sredstva
SPO DZ 1/71, U/22, lončnice, živali, polžje hišice, ptičje pero, kamen, jabolko… dva pladnja
LVZ tempera barve, paleta, čopiči, lonček za vodo, krpica, ris. list (lahko barvni)
SLJ B/16, 17
IZVEDBA DNE
I. dejavnost • Motivacija Učence povabimo v krog. Spomnimo jih na izštevanke, s katerimi smo se igrali. Izrekamo izštevanke, ki jih spremljamo s ploskanjem, tleskanjem, topotanjem. • Najava besedila: Ali veste, da se lahko igramo tudi z besedami? Za vas je pesnik napisal pesem z naslovom Pravi babica. • Priprava na poslušanje Pripravijo se na poslušanje. • Branje in literarnoestetsko doživetje Doživeto preberemo/povemo pesem. Učenci poslušajo in doživljajo učiteljevo interpretativno branje pesmi. • Čustveni odmor Poglobijo doživetja in čustva ter uredijo vtise, ki jih je nanje naredila pesem. • Interpretacija
Vodimo pogovor, vprašamo. Berilo, str. 16, 17 - Poiščite naslov pesmi. Preberemo naslov.
53
Poglejte, kaj piše nad naslovom pesmi. Dve besedi sta ime in priimek pesnika. Preberemo. Zapomnite si: Ker vemo, kdo je pesem napisal, to ni ljudska pesem.
Povabimo učence, naj si ogledajo zapis pesmi in naj povedo, kaj so opazili. - Kakšne so živali, ki nastopajo v pesmici? So veliiike, debeeele, straaašne ? Kako veste? Katera žival je večja: žaba ali žaba? V čem so si podobne besede žabica, miškica, piškica, goskica, kozica, kravica? - Branje pesmi Preberemo pesem brez slikopisa. Ogledamo si pesem s slikopisom. Preberemo sličice. Povemo, da se oblika zapisa imenuje slikopis. Preberemo pesem tako, da s prstom potujemo od besede do besede. Povabimo učence, da preberejo pesem in kažejo s prstom. - Naročimo, naj v pesmi poiščejo besede, ki se ponavljajo. Besede preberemo. • Poglabljanje doživetja - Naročimo, naj pesem zaigrajo tako, da vsak pove eno vrstico.
Igranje pesmi
Igro lahko večkrat ponovimo. - Povabimo učence, da skupaj tvorimo pesem po vzoru. Pesem spremenimo tako, da namesto
Tvorjenje pesmi po vzoru
besede babica uporabimo besedo mamica. II. dejavnost • Sedemo v krog. V sredini kroga imamo rastline (lončnice), živali (paličnjake, mravljo ...),
polžje hišice, ptičje pero, kamen, jabolko, slike živali, slike rastlin ... • Naročimo: Vse kar je živo, bomo položili na pladenj z napisom živo. Vse kar ni živo, bomo
položili na pladenj z napisom neživo.• Zbrane predmete učenci razvrstijo v dve skupini: živo in neživo. Utemeljijo svojo
razvrstitev.
• Ob primerni rastlini ali živali razmišljamo o značilnostih žive narave. Ugotavljamo, da živa bitja dihajo, rastejo, umrejo, jedo, imajo mladiče, se gibljejo.
DZ 1, str 71 Nalepke s priloge nalepijo na ustrezeno mesto. • Sedimo v krogu. Vsak pove eno trditev o jeseni. Kdor se ničesar ne spomni, reče: Naprej.
Smo se veliko naučili o jeseni? • Učbenik SPO, str 22 Vodimo usmerjeno ponavljanje znanja o jeseni ob slikovnem gradivu.
- Kaj se jeseni zgodi z listi na drevesih? Prva slika
- Kakšne barve so jesenski listi? - Kaj se zgodi z listi, ki so padli z dreves na tla? Itd (odvisno od znanj, ki smo jih podali
učencem).
- Naštejte nekaj sadja. Druga slika
- Naštejte nekaj zelenjave. - Ali je vsa zelenjava enake barve? - Po čem prepoznate sadje? - Ali ima vse sadje enak okus? Itd (odvisno od znanj, ki smo jih podali učencem).
- Katere gozdne plodove jeseni najdete v gozdu?
Tretja slika
- Kdo nabira gozdne plodove?
54
- Ali vse gozdne plodove jedo ljudje in živali? Pojasni svoj odgovor. - Kako ločiš pravi kostanj od divjega kostanja? Itd (odvisno od znanj, ki smo jih podali
učencem).
- Naštej nekaj primerov živega? Četrta slika
- Ali je drevo živo? Utemelji odgovor. - Ali so oblaki živi?
III. dejavnost •
Pozovemo učence, da zaščitijo mize s časopisnim papirjem. Pripravijo tempere, paleto, čopiče, vodo, krpico.
Navodila:
Pripravimo ustrezne reprodukcije s tihožitji (npr. tihožitja od Paula Cezanna, Caravaggia, Vena Pilona …)
• Izhodišče in vpeljava likovnega problema Ogledamo si primere umetniških tihožitij. Učenci opišejo podobe. Osvežimo pojem tihožitje. Opazujemo barve na predstavljenih tihožitjih. Učenci poimenujejo barve.
• Likovna naloga Pogovorimo se o jesenskih pridelkih, sadju, zelenjavi … Likovni motiv: Pred učenci postavimo tihožitje (npr. kakšen sadež ali zelenjava, steklenica, vrč …)
Najprej z redko barvo (npr. rjavo, sivo, oker …) in tanjšim čopičem črtno narišemo celoten motiv.
Demonstracija postopka slikanja:
Potem si na paleto stisnemo barve, ki jih bomo uporabili za svoje tihožitje. To so čiste, nemešane barve. Demonstriramo mešanje barv na paleti. Uporabimo tudi belo in črno barvo za svetlenje in temnenje. Dobimo mešane barve.
• Individualno delo učencev Učenci naslikajo motiv in pri tem upoštevajo postopek slikanja. Uporabijo čiste barve in barve, ki so jih po svojem občutku namešali na paleti. Učence spodbujamo k mešanju barv, racionalni uporabi barv, vztrajnosti … Slike spredaj na majhno podpišejo (pomagamo tistim, ki ne znajo).
• Vrednotenje Ko so slike dokončane, jih razstavimo. Medtem, ko obešamo izdelke, učenci pospravijo svoje mize. Pogovorimo se o barvah, ki so jih učenci uporabili na izdelkih, poudarimo mešane barve. Učenci tudi pripovedujejo o slikah. Usmerjamo pogovor v opazovanje različnih likovnih rešitev, prizadevnost posameznih učencev, domišljijo in ustvarjalnost pri upodobitvi motivov … Pozorni smo, da opazimo in omenimo dobre posebnosti čisto vsakega likovnega izdelka.
55
Pregled realizacije PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA SPO Živo in neživo
Spoznali smo 27.
SLJ Pesem: Pravi babica 53 MAT ŠVZ LVZ Slikanje: Mešanje barv 17., 18. GVZ
56
DNEVNA PRIPRAVA Razred: 1.
Dan: 45.
Datum:
Učitelj: Vzgojitelj:
Sklop: JESEN Cilji SLJ: Razvijajo poimenovalno zmožnost. Ob vzgledu tvorijo manjšalnice.
Ponovijo, utrdijo in v novih situacijah uporabijo pridobljeno znanje. MAT: Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. Štejejo, zapišejo in berejo števila do 4. Ocenijo število predmetov v množici. Uredijo po velikosti množico naravnih števil do 4. Prepoznajo, nadaljujejo in oblikujejo zaporedja števil. Primerjajo števila po velikosti. Preiskujejo številske vzorce. ŠVZ: Razvijajo gibalne in ritmične sposobnosti. Razvijajo sposobnost poslušanja in koncentracije. Razvijajo prijateljske odnose. GVZ: Analizirajo besedilo ljudske pesmi Zajček. Pesem se naučijo in jo doživeto zapojejo.
Ob petju se gibalno izražajo. Likovno izrazijo vsebino pesmi.. Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, grafično delo,branje, pisanje, opazovanje demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija eksperimentalna - eksperimentiranje izkustveno učenje - igra, praktično delo Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah Učni pripomočki, sredstva
MAT DZ 1/73-75, modre in rdeče kocke, palčke, mapa - priloga (kartončki s številkami, kartončki z znaki)
GVZ: notni zapis pesmi Zajček
ŠVZ glasba, tamburin, zbirka iger in gimnastičnih vaj
SLJ DZ 1/72, U/16, 17 in 19, veliki in majhni predmeti, sličice velikih in majhnih živali
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Jutranji krog • Igra: Velik - majhen - V krog postavimo nekaj parov predmetov, ki se razlikujejo po velikosti, npr.: veliko in
majhno žogo, velik in majhen stol, sliko velike in majhne živali. Učenci poimenujejo predmete, živali na sliki. Ugotovijo, da majhne predmete poimenujemo drugače kot velike, npr.: žoga-žogica; stol-stolček; lisica-lisička.
- Igra v parih. En učenec je velik, zato stoji, drugi je majhen, zato čepi. Velik pove, da predstavlja npr.: slona; majhen pove, da predstavlja slončka. Vlogi zamenjata.
• Maskota Bine reče: Videl sem čudežni stroj, ki vse stvari pomanjša. V delovnem zvezku
57
boste našli sliko takega stroja. DZ 1, str. 72 Učenci si ogledajo sliko in pripovedujejo ob njej. Pozornost usmerimo v obe sličici Bineta – velik Bine in Bine, ki ga je stroj pomanjšal. Učenci naj povedo, kako bi poklicali majhnega Bineta (Binček). Povedo naj, kakšen izraz je na njegovem obrazu? Zakaj? Kaj dela čudežni stroj na sliki? Učencem povemo, da besede, ki pridejo iz čudežnega stroja imenujemo manjšalnice. Učenci poimenujejo piktograma in povedo kaj pomenita. Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Opravijo nalogo. Preverimo pravilnost rešitev.
• Učbenik SLJ, str. 16, 17 Učencem naročimo, naj odprejo učbenik. Pozornost usmerimo na četrti krog. sta v krogu goba in gobica.
Povemo, da
Naročimo, naj na sliki poiščejo istovrstne predmete/rastline/živali, ki so velike; majhne (smreka, grm, gnezdo, kup, drevo) poimenujejo in naredijo manjšalnice. II. dejavnost • Uvodna motivacija
Učitelj ali nekdo izmed učencev doživeto zapoje pesem Zajček. Učenci se ob tem spomnijo zajčka, ki je nastal iz zajca, ko je šel skozi čudežni stroj.
• Analiza pesmi Vodimo pogovor o vsebini pesmi. Učenci pripovedujejo o zajčku, kakšen je, kaj počne, kaj se mu zgodi … • Zajček - učenje pesmi po metodi odmeva Učitelj nauči učence pesem ob podajanju krajših glasbenih fraz. Učenci ponavljajo za njim. Na koncu doživeto zapojejo pesem v celoti. • Dodajanje gibov - ustvarjanje Učenci predlagajo in se dogovorijo, kako bodo izvajali gibe-zvoke lastnih glasbil ob petju.
Zajček al se ne bojiš – učenci stojijo v krogu v koloni drug za drugim, žugajo s prstom Predlog za prvi dve kitici:
ko od doma tak hitiš? – primejo se za ramena in tečejo naprej Skočim sem – sonožno skočijo en skok naprej skočim tja – sonožno skočijo en skok nazaj in takoj bom spet doma – na mestu se zavrtijo v desno za en krog V gozdu čaka lovec skrit – počepnejo ti ne veš kako je zvit – v počepu požugajo V grm urno se z glavo – z obema rokama se primejo za glavo bom potisnil glej tako – iz počepa se prevalijo naprej na kolena in skrijejo obraz v dlani • Likovno izražanje glasbene vsebine pesmi Učenci ilustrirajo vsako kitico posebej. III. dejavnost • Maskoti Lili in Bine se pogovarjata z učenci: Kaj ste se danes naučili? Kako ste se počutili
pri igri, pri reševanju nalog, pri petju? Pogledala sva v učbenik za slovenščino in videla naslov Spoznali smo. Ali res že toliko veste? Poglejmo skupaj v Učbenik SLJ, str. 19.
• Lili in Bine rečeta: Predlagava igro KVIZ, pri kateri bi ponovili vse, kar ste se naučili.
- Katere črte že znate narisati? Naštejte jih. Naloge.
- Oglejte si sličico, kjer so narisani dežniki. Povejte česa je več/manj – dežnikov ali kap.
58
- Česa pa imata Lili in Bine enako? - Katere piktograme lahko vidite v parku? - Kje bi lahko opazili piktograme, ki so na prvi sliki? Kaj pomenijo? Komu so namenjeni? - Poslušajte besede, ki označujejo predmet/žival/rastlino. Iz besed naredite manjšalnico,
npr: miza-mizica, krava-kravica, smreka-smrečica.
IV. dejavnost • Učenci delajo v parih. Nastavljajo množice predmetov, ki nimajo več kot 4 člane in
ugotavljajo velikostne odnose. Pozovemo učence, naj štejejo od 1 do 4; od 4 do 1.
• DZ 1, str. 73
Preberejo piktograma in povedo, kaj pomenita. Prva naloga
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Učenci zapišejo, koliko je kock v posameznem stolpiču ter ugotovijo velikostni odnos med njima. Pobarvajo ustrezno število kock, ter vstavijo znak za velikostni odnos. Ustrezno dopolnijo. Preverimo pravilnost rešitev.
Preberejo piktogram ob drugi nalogi in povedo, kaj pomeni. Druga naloga
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Učenci vstavijo med števili ustrezni znak za velikostni odnos. Pozorni smo na pravilno in natančno zapisovanje. Preverimo pravilnost rešitev.
• DZ 1, str. 74 Preberemo naslov na tej strani. Spodbudimo učence, naj sami rešijo naloge.
Preberejo piktogram ob prvi nalogi in povedo, kaj pomeni. Prva naloga
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Učenci obkrožijo po štiri veverice. Preverimo pravilnost rešitev.
Preberejo piktogram ob drugi nalogi in povedo, kaj pomeni. Druga naloga
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Učenci povežejo kletko z opicami z ustrezno številko. Preverimo pravilnost rešitev.
Preberejo piktogram ob tretji nalogi in povedo, kaj pomeni. Tretja naloga
Preberemo navodilo in vprašamo, kako bi nadaljevali vzorec. Preberejo napisana števila v vsaki vrsti in ustno nadaljujejo vzorec. Povemo, da se v matematičnem vzorcu številke nadaljujejo tako, kot črte pri vzorcih, ki smo jih risali iz črt. Učenci nadaljujejo matematični vzorec. Preverimo pravilnost rešitev.
• DZ 1, str. 75 - lilibi/cirkus/števila/števila 3 Preberejo piktogram ob nalogi in povedo, kaj pomeni. Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Učenci povežejo določeno sličico z ustreznim številom pik; ustrezno število pik povežejo z ustrezno številko. Preverimo pravilnost rešitev.
59
V. dejavnost • Igra: Pozdravčki v paru • Gimnastične vaje • Gibanje na enostaven ritem: na tamburin udarjamo enakomeren ritem. - Hoja - učenci na ritem korakajo na mestu in zraven ploskajo, - na ritem hodijo po prostoru, - na vsak četrti udarec spremenijo smer gibanja. - Tek - učenci na ritem tečejo na mestu in zraven ploskajo, - na ritem tečejo po prostoru, - na vsak četrti udarec spremenijo smer gibanja. - Skakanje - učenci po ritmu skačejo na mestu (tudi naprej, nazaj ali levo, desno), - na mestu skačejo po eni nogi, vsake štiri (dva) udarce nogo zamenjajo. • Ritmična igra Medvedi, otroci in ptice
Učenci hodijo v krogu, mi igramo na tamburin. Ko udarjamo počasni ritem, hodijo učenci kot medvedi (telo je nagnjeno naprej, roke v komolcih upognjene v stran, težo prenašajo z ene noge na drugo in se zraven pozibavajo v levo in desno). Če tolčemo na tamburin samo z enim prstom, hodijo učenci normalno (vzravnano, lahkotno, z rokami rahlo zamahujejo naprej in nazaj). Ko pa tamburin stresamo, učenci oponašajo ptice (hodijo po prstih v drobnem teku, z rokami mahajo gor in dol).
Menjamo načine igranja, učenci pa se morajo ritmu ustrezno gibati.
• Igra: Mostovi Opomba: Glej zbirko iger in gimnastičnih vaj. Pregled realizacije PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA SPO SLJ Zajec in zajček
Spoznali smo 54.
MAT Primerjamo velikost števil Reši, saj zmoreš
36.
ŠVZ Gibanje na enostaven ritem 27. LVZ GVZ Ljudska pesem: Zajček 18.