lipov list 6/2014

slovenska turistična revija

JUNIJ 2014 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

Fokus

Koper - bogata kulturna dediščina in istrske specialitete

Reportaža

Gor in dol po vinorodnih gričih

Kulinarični kotiček

Marko Pavčnik, Pavus

Zeleni zgledi

Snovalci 2014

Foto

: Jak

a Je

raša

Lipov list - Junij 2014

Tolmin, 5. julij 2014

Občina Tolmin TURISTIČNA ZVEZA GORNJEGA POSOČJA

/ vstop prost!

Občutite puntarski duh in se udeležite turistične prireditve Puntarski dnevi. Mednarodni baročni tabor in

cesarska vojska, tržnica lokalnih pridelkov, rokodelstva in domače obrti, mnogoboj, tradicionalna kuhinja,

kulturni in športni program …

www.puntarskidnevi.si / [email protected]

UVODNIKKAZALO

Dokler sebe ne spoštuješ, te tudi drugi ne bodo, pravi Marko Pavčnik, eden najbolj znanih slovenskih šefov kuhinje, lastnik restavracije Pavus na Gradu Tabor Laško, v intervjuju za tokratni Lipov list. Pogovarjala sva se o povrnjenem ugledu poklica kuharja, žal pa ne tudi o ugledu nata-karja – četudi gre za enega najpomembnejših poklicev v turizmu. Če so turizem (predvsem) ljudje in če osebni odnos do gosta lahko pop-ravi ali vsaj ublaži marsikatero drugo napako v ponudbi, se zdi skorajda samoumevno, da vemo, kako pomemben je tisti, s katerimi ima vsak turist zanesljivo stik. A natakarji morajo najprej začeti spoštovati sebe, poudarja Pavčnik.Če njegove besede izvzamemo iz okvirov gostinstva in jih prenesemo širše, na turizem na splošno, bi jih lahko zlahka ponovili. Občasno se ujezim, ko poslušam mnenja v slogu: Ah, kaj bi z Bledom. Veš, koliko lepših jezer imajo v Avstriji in Švici? Dolomiti so pa toliko lepši od Julijcev. In vinorodne griče ter odlično vino imajo marsikje dru-god po svetu. Da o teh nekaj ubogih kilometrih obale sploh ne go-vorimo. In tako naprej ... Ob vseh teh primerjavah se zdi na moč čudno, da tujci sploh obiskujejo Slovenijo. Pa ne le to: njim se zdi tukaj povečini čudovito! Lepo je, če ne potrebuješ nenehno tujih ogledal, da vidiš sebe, ampak včasih so očitno potrebna. Upati je, da sčasoma ne bodo več; da bo navdušenje tujcev potrditev tega, kar sami vemo. Da imamo obilje da-nosti in ponudbe ter potencialov za uspešen turistični razvoj. In da jih bomo sčasoma znali tržiti na način, ki bi, če malce pokarikiram, še ka-men prodal. Ali drugače povedano: samozavestno.

Mateja Gruden urednica

Kazalo / Uvodnik

Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v začetku avgusta. Sporočila o novostih na območju aktivnosti vašega društva in napovedi prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. julija na elektronski naslov: [email protected].

3

__ 20

35 ___

Turistična zveza Slovenije pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja objavlja tekmovanje na področju turizma, urejanja in varstva okolja. Razpis za tekmovanje je objavljen na www.turisticna-zveza.si.

NASLOVNICAKoper

INTERVJU 4-6Janko Humar, direktor LTO Bovec

FOKUS 13-15Naklo: po Voglarjevi poti skozi boršt pa do edinstvenega muzeja

Križeča vas, učna vas za etnološko-kulturno dediščino

TURIZEM SMO LJUDJE 16-17Jože Prah, predsednik odbora za tematske poti v Posavju

TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE 18-20Mladi na zabavi v naravi in v kuhinji

V SLOVENIJI NI DOLGČAS 21-24

NAMIG ZA IZLET 30V zaledje Dobrne po sledeh gospe Ane

SLOVENIJA KOLESARI 32-33

TRENDI 34-35Aktivni turizem

INOVATIVNO 38Sladka Istra

TURISTIČNI DROBNOGLED 40

Tolmin, 5. julij 2014

Občina Tolmin TURISTIČNA ZVEZA GORNJEGA POSOČJA

/ vstop prost!

Občutite puntarski duh in se udeležite turistične prireditve Puntarski dnevi. Mednarodni baročni tabor in

cesarska vojska, tržnica lokalnih pridelkov, rokodelstva in domače obrti, mnogoboj, tradicionalna kuhinja,

kulturni in športni program …

www.puntarskidnevi.si / [email protected]

4


Intervju

Janko Humar, direktor LTO Bovec

Bovec ni samo nesrečni Kanin – ima tudi precej vedrejšo, poletno platV zadnjem letu je omemba Bovca v medijih pomenila skorajda zagotovo slabo novico. Brali in poslušali smo o začetku stečaja Alpskega turističnega centra (ATC) Bovec, zaprtem smučišču Kanin in posledicah zaprtja za bovški turizem, dveh smrtnih žrtvah na raftingu, težavah z licencami za vodenje turistov na soteskanje ... Janko Humar, dolgoletni direktor LTO Sotočje v Tolminu, je tako mesto direktorja bovške lokalne turistične organizacije prevzel v izjemno težavnem času in pod pritiskom velikih pričakovanj glede nadaljnjega razvo-ja turizma v eni najlepših dolin v Sloveniji.

Po dveh mesecih na mestu direktorja LTO Bovec Janko Humar pravi, da črna podoba o Bovcu, ki jo slikajo mediji, ni realna. Žal resnična v kontekstu zimske sezone, pri čemer upa, da je, kakor pravi, to bila šola, ki je vse nekaj naučila. Toda poletni Bovec je zgodba o »zanimivi, kakovostni destinaciji, eni redkih v Sloveniji z zelo jasno tržno pozicijo najboljšega na področju aktivnega turizma. Res pa tega v zadnjih letih nismo znali dovolj poudarjati ...«

Bovec je na pragu glavne turistične sezone. Kako kaže za to poletje? Ljudi malce skrbi, seveda. Po drugi strani pa si bolj prizadevajo, da bi med poletno sezono (od aprila do oktobra) čim bolj ublažili izgubo, ki so jo utrpeli pozimi. In treba bo narediti »zalogo« za naprej. Turistov je polagoma čedalje več, utrip je iz dneva v dan živahnejši. Počasi začenjamo s turističnimi prireditvami; oživela bo trdnjava Kluže, julija bo v Bovcu Orkesterkamp (mednarodni festival in orkestrska šola, op. p.), ki bo napolnil kraj s klasično glasbo, v začetku julija bo spet v sosed-njih Kobaridu in Tolminu Soča Outdoor Festival, v Bovcu pa bo avgusta

podoben festival Adrenalin Sound, ki bo združeval glasbo in šport; prav pred dnevi smo se na Bledu pogovarjali, da bi v celotnem alpskem krogu pripravili serijo takšnih festivalov pod skupno znamko.

Za Bovec sicer ljudje napol v šali pravijo, da bi domačini najraje videli, da bi jim turisti v ovojnicah pošiljali denar, ostali pa doma. Kako bi pokomentirali ta stereotip?Da je govor ravno o tem: stereotipu. Po pogovorih, ki sem jih imel in jih imam z domačini, ugotavljam prej nasprotno. Seveda je povsod peščica ljudi, ki jim gre turizem na živce. A večino v Bovcu težko moti, ker ima vsaj polovica prebivalcev prihodke od turizma. Tistih, ki živijo od turizma, ki so eksistenčno odvisni od njega, je sicer manj, imajo pa ti zelo resen in profesionalen odnos do turizma.

Tudi povezovanje naj bi šlo Bovčanom težko od rok. Kako so torej sprejeli na mestu direktorja LTO nekoga iz sosednjega, »konkurenčnega« Tolmina?

5


IntervjuMoja izkušnja je zelo pozitivna, nad pričakovanji. Sprejeli so me odpr-to in prijazno, pripravljeni so se pogovarjati, razmišljati o rešitvah, v ozadju je precej iniciative. Morda je pa v tem, da prihajam »od zunaj«, prednost, saj nisem obremenjen s starimi grehi in slabimi izkušnjami, zato se mi niti ne zdijo tako kritični, kot se morda zdijo komu iz Bovca. Zato sem tudi laže usmerjen v prihodnost in morda ljudje to občutijo. Moja izkušnja torej še zdaleč ni slaba in nikakor ne morem potrditi (še enega) stereotipa, da so Bovčani zaprti.

In glede povezovanja?Ne bi posploševal. Dogovorili smo se že, da se bomo na ravni doline pov-ezovali na produktni, programski in promocijski ravni. Druga zgodba pa je politika; naše (LTO; op. p.) ustanoviteljice so občine s svojimi župani in občinskimi sveti z zelo različno strukturo ljudi. Imam občutek, da je med njimi precej več težav kakor pa med tistimi, ki se s turizmom dejansko ukvarjajo. Sicer pa, če govoriva o povezovanju – na operativni ravni ga opažam čedalje več. Občutiti je novi val, v igri so novi, mladi igralci, ki niso obremenjeni s starimi grehi, in s katerimi se je laže pogovarjati o razvoju.

Omenjate stare grehe; kadar pride do tako velikih težav, s kakršnimi se sooča Bovec v zadnjem dobrem letu, po navadi začnejo iz omare padati okostnjaki.Pri črnem medijskem poročanju o Bovcu me najbolj moti to, da se nenehno vlečejo ven ti stari grehi, krivci zanje, stare zamere ... Tega ne znamo premagati. Čas bi že bil, da se obrnemo v pozitivno smer, sicer ne bomo nikoli izplavali iz razmer, v kakršnih smo. Po dobrem mesecu pogovorov z različnimi akterji bovškega turizma upam, da smo na real-nih tleh in da smo sposobni videti stvari takšne, kakršne so. Upam, da bomo pustili stare zgodbe za seboj in nadaljevali z novim elanom. Več dokazov, da ne more iti več naprej, kakor je šlo doslej, ne potrebujemo.

Mesto direktorja LTO Bovec ste prevzeli v – marsikdo bi porekel – najslabšem času. Kako to, da ste se odločili za prijavo? Velik izziv?Teh velikih pričakovanj se malce bojim, saj vem, da stvari ni mogoče premakniti čez noč. Po drugi strani pa verjamem, da je mogoče s pravim konceptom, ki je Bovcu po mojem mnenju do zdaj manjkal, veliko narediti. Prav danes sem bil na banki, kjer smo se pogovarjali o bovških investicijskih problemih, in tudi v bančnih krogih prevladuje mnenje, da spada Bovec v skupino dolgoročno najzanimivejših des-tinacij v Sloveniji. Mislim, da tako zelo nesposobni, nerazumni ne moremo biti, da te priložnosti ne bi izkoristili. Prvi korak proti temu pa je, da sami verjamemo, da se lahko izvijemo iz težav.

V zadnjih letih se je zdelo, da sta se v senci bovških težav vidno uspešneje razvijala Kobarid in Tolmin ...V spodnjem delu doline, v Kobaridu in Tolminu, je bila izhodiščna točka razvoja bistveno nižja kakor v Bovcu. Graditi na takšni podlagi je prijetno, napredek je hiter. Bovec je povsem drugačna zgodba. Je uveljavljena destinacija z dolgo tradicijo, ki pa je zašla v težave. Po-dobno se je zgodilo Bohinju. Tudi v Bovcu se je našla avanturistična tranzicijska skupina lastnikov, ki ni razumela dejavnosti in je prinesla

destinaciji več škode kot dobrega. Iz teh prejšnjih časov izhajajo tudi vsi največji bovški problemi, smučišče Kanin in oba največja hotela, Alp in Kanin. A k sreči se na novo poraja nov segment lokalnih nosil-cev turizma z družinsko osnovo, z drugačno poslovno filozofijo, saj so od turizma odvisni in vlagajo vanj veliko več osebnega angažmaja, kakor so ga nekoč v velikih podjetjih. Tako počasi nastajajo zgodbe, ki so se pri naših severnih sosedih začenjale pred sto leti. In to mi zbuja optimizem. Res pa mi nimamo sto let časa za ustrezen razvoj; potre-bovali bi sistematično podporo in pospešek.

Avstrija nam je pogosto za zgled, tudi s svojo zgodbo o turizmu, ki je izšel iz drobnega, družinskega gospodarstva. Ampak – ali ga slovenska država tudi zares spodbuja?Povsod v razvitem turističnem svetu so turizem začeli graditi na ma-jhnih, družinskih poslih, ki so se sčasoma razrasli. Pri nas pa smo v minulem sistemu gradili velike hotelske komplekse in to je bilo za nas normalno stanje – pa ni bilo. In to je področje, ki se nam danes po-dira. V to smo zmetali tudi neznansko veliko evropskega denarja, po-gosto z zelo dvomljivimi učinki. Veliko bolje bi bilo, da bi s tem dena-rjem spodbudili razvoj drobnega sektorja, tako kot drugod po Evropi. Pri nas pa je nepoznavanje dejavnosti porajalo napačne odločitve in projekte, ki dolgoročno niso obvladljivi. Pri nas se je politika osredotočala na velike igralce, s katerimi se je bilo najlaže dogovarja-ti. Turizem naj bi med drugim izboljševal kakovost življenja prebival-cev v krajih z danostmi za njegov razvoj, ne pa, da je skoncentriran v velikih objektih z relativno slabo plačanimi delovnimi mesti. Je pa turizem dejavnost, kjer so ljudje prišli do bogastva s trdim delom. Je nizko profitabilen, a dolgoročno, če dobro delaš, obljublja uspešnost.

Hotel Kanin je zaprt, Alp je sicer odprt, a njegova prihodnost je negotova. Kaj bo z največjima bovškima hoteloma?Kanin je zaprt in v stečaju. Alp ima k sreči odgovornega skrbnika (Hypo banko), ki skrbi za njegovo tekoče vzdrževanje. Čez poletje so ga oddali v najem, a njihov interes je, da ga čim prej prodajo. Alp je torej odprt, a ne vemo, kako bo z njim prihodnje leto, kar je v turizmu, kjer se dogovori sklepajo dolgoročno, zelo problematično. Poleg do-brih manjših zgodb Bovec potrebuje tudi nekaj velikih igralcev. Pred dnevi sem bil na SIW, slovenski turistični borzi, kjer sem se znašel v precej neprijetnem položaju; za velike turoperatorje kraj preprosto nima dovolj zmogljivosti. Brez večjih hotelov izgubimo del organ-iziranega turizma in slonimo bolj kot ne samo na individualnih gos-tih, kar je tvegano. To bo treba uravnovesiti.

Kaj je treba sicer po vašem mnenju najprej »sanirati«?Najprej je bilo treba omiliti posledice negativne medijske publicitete in podobe Bovca v javnosti. Tako da smo začeli intenzivno sporočati vsebinsko pozitivne informacije, da povemo, da obstaja tudi svetla plat. Naslednji korak je bil komunikacija s ponudniki; kakor sem slišal, izmenjava mnenj med osrednjo turistično organizacijo in tistimi, ki jim je namenjena, ponudniki torej, ni bila vedno najboljša. Sicer pa še menim, da bo treba čim prej začeti poudarjati zgodbe, ki so unikatne

Bovec ima zelo jasno tržno pozicijo najboljšega na področju aktivnega turizma.

Foto

: Ale

š Fe

vžer

/arh

iv S

pirit

a

6


Intervju

za to območje, recimo o Zlatorogu, ki je ena najbolj znanih sloven-skih zgodb, ali pa o Svinjaku, tej značilni bovški podobi (hrib ob Bovcu, ki mu zaradi ošiljenega vrha, če ga gledamo iz kraja, pravijo tudi bovški Matterhorn, op. p.), na katero se je pozabilo. Pa o Soči, ki izvira v bovški občini. In trentarskih lovcih in vodnikih. To so zgodbe, ki nas uvrščajo v širši evropski prostor. So razlikovalne in kot takšne krepijo našo konkurenčnost. Poskrbeti bomo morali tudi za spre-hajalne in kolesarske poti za manj zahtevno populacijo obiskovalcev, na katero smo kar malce pozabili.

No, pa vendarle k najbolj boleči bovški zgodbi: smučišču Kanin. Ves čas ste trdili, da Bovec brez Kanina ne zmore ustreznega turističnega razvoja. Pa niso (bili) vsi istega mnenja ... Od nekdaj sem verjel, da Bovec brez Kanina ne bo zmogel ustreznega turističnega razvoja. In zdaj, ko se pogovarjam z domačini, ugotavljam, da so istega mnenja, pa četudi je bilo še pred kakšnim letom rečeno, da Kanin ni tako nujen, da je navsezadnje pobral veliko občinskega denarja za delovanje. Tako je marsikdo menil, da bi bilo bolje, če bi ta denar namenili za druge vsebine. Ampak po tej zimi, ko je bilo smučišče dejansko zaprto, mislim, da ljudi, ki bi tako mislili, skoraj ni več. Osebno sem prepričan, da za takšno alpsko destinacijo, kakršna je Bovec, z dvatisočaki, brez smučišča ni zimske alternative. Kanin je (bil) najvišje smučišče v Sloveniji, na njem je v teh dneh, konec maja, še vedno pet metrov snega! Bovec ima zdaj dve podobi: poletno, ki glede na danosti in ponudbo ne bi smela biti problematična, in zim-sko, ki pomeni veliko težavo. Menim, da je Bovec brez zime polizdelek. In da je zimska sezona nujno pomembna zaradi ekonomike poslo-vanja. Tudi zaradi socialne varnosti prebivalcev. Najhujše, kar se je zgodilo zaradi Kanina, niso finančni rezultati, ki nikoli niso bili dobri, ampak to, da je smučišče zagotavljalo celoletno dinamiko turistične dejavnosti in stalne zaposlitve. Brez dela je ostalo od 70 do 80 ljudi, kar je za tako majhno okolje, kot je Bovec, grozljivo velika številka.

Kakšne pa so sploh možnosti za nadaljnjo prihodnost Kanina?Najbolj črni scenarij ne sme biti niti možnost. Treba je najti rešitev. Kakšno, še ne vem. Ampak lokalna turistična organizacija v tej zgodbi ni tako zelo pomembna. Ključno iniciativo ima občina, velike podjet-nike smo izgubili in upam, da je tudi na tej ravni dozorelo spoznanje,

da je treba Kanin rešiti. Po mojem osebnem mnenju bi sicer morali začeti na novo. Kaninu se je iztekla življenjska doba. Staro smučišče, poškodovane konstrukcije, utrujena infrastruktura ... Seveda bi bil pre-hod mehkejši, če bi smučišče še vedno obratovalo, a druge poti, kot vse skupaj postaviti na novo, ni. Toda na Kanin pri tem ne smemo gledati kot na izolirano zgodbo, saj zaradi odročnosti ni smučišče, ki bi lahko uspešno poslovalo z dnevnimi obiskovalci. Treba ga je razvijati v okviru celotne destinacije, skupaj s hotelskimi zmogljivostmi in drugo ponudbo. Najprej moramo torej pripraviti ustrezen načrt, ki ga bomo lahko predstavili potencialnim vlagateljem, evropskim skladom ...

Ampak to je stvar nekaj let. Kako boste premostili ta čas?Saj smo poskusili z manjšimi atraktivnimi programi: heliskijem, san-kanjem, lednim plezanjem v Logu pod Mangartom, s tekaškimi progami, na katere smo v zadnjih letih pozabili, a to ne more nado-mestiti smučišča. Prehodni čas bo treba preživeti, poskušati iztržiti čim več iz poletne sezone, na svetu je navsezadnje veliko destinacij, ki živijo samo poleti. In če se ozreva po celotni bovški občini – Tren-ta, recimo, nikoli ni imela kaj prida skupnega s Kaninom. Ampak vseeno. Če želimo biti uspešna destinacija, je Kanin nujno treba zgraditi na novo.

Besedilo in foto: Mateja Gruden

Osebna izkaznicaJanko Humar (1959), rojen na Jesenicah, sicer o sebi pravi, da je »Grapar« iz Baške Grape, od koder se je preselil v Tolmin, kjer tudi živi in kjer je bil od leta 2000 pa do lanskega leta direktor lokalne turistične organizacije Sotočje. Je diplomirani ekonomist, ki je svojo poklicno pot začel kot direktor marketinga v hotelih Alpi-numa Bohinj, nadaljeval jo je kot vodja prodaje v Alpcommerceu, pod njegovim okriljem so bili bovška hotela Alp in Kanin ter tol-minski Krn. Zatem je bil dve leti samostojni podjetnik na področju svetovanja, leta 2000 pa je prevzel mesto direktorja LTO Sotočje. V tej vlogi je bil v letih 2008–2013 tudi direktor severnoprimorske Regionalne turistične organizacije Smaragdna pot.

Akcija Slovenija kolesari letos praznuje štirinajstletnico. V teh štirinajstih letih dela se nam na področju razvoja turizma v Sloveniji luščita dve ključni ugotovitvi. Prva je, da je zavedanja o turizmu kot čedalje pomembnejši gospodarski dejavnosti čedalje več, a obenem je podpora turizmu pogosto zgolj deklarativna, kar odmika njegov razvoj od resnih pristopov in strateških načrtov. Druga ugotovitev je, da uveljavitev Slovenije kot turistične države doma in v svetu med drugim pogojuje ce-lovita, kakovostna in z razvojnimi trendi usklajena turistična ponudba. Strateški interes države na področju turizma se z razvojnimi načrti in usmeritvami sicer jasno izraža, a se na poti uresničevanja na ravni des-tinacij, občin, ponudnikov ... kar nekako izgubi in ga v praksi skorajda ni več opaziti. Vsakdo vidi samo svojo zgodbo ... Že v lanskih številkah Lipovega lista sem zapisal, da na novo obliko-vana institucija, ki naj bi pomenila korak naprej pri doseganju večje učinkovitosti in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, tudi turističnega – torej Spirit –, ne bo zaživela. Pričakovanja Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma, krajše Spirita Slovenije, so se pokazala za pretirana prav za področje turizma. Nekateri menijo, da bi lahko celo samo sa-

mostojno resorno ministrstvo zagotavljalo celovito, usklajeno in pregledno podporo turizmu. A v Sloveniji smo na splošno slabo organizirani, ne samo na državni ravni. Tudi na drugih vlada zmeda. Regijske destinacijske organizacije, lokalni turistični zavodi in organizacije ter turistično-informacijski cen-tri, zveze in društva ... S turistično promocijo se ukvarja 14 regijskih des-tinacijskih organizacij, 77 zavodov za turizem, osem lokalnih turističnih organizacij, turistične informacije pa posreduje okoli 90 turistično-informacijskih centrov in še nekaj interesnih združenj!. Tako rekoč vsak večji zaselek ima svojo obliko turistične organiziranosti. Medtem ko si 827 turističnih društev in 27 turističnih zvez prizadeva s projekti pridobiti skromna sredstva za vsebino svojega prostovoljnega dela, se na drugih ravneh porabi bistveno več denarja. Pri tem večina institucij dela vse za pokritje svojih stroškov dela in med njimi ni jasne razmejitve. Treba je torej nekaj storiti! Zdaj. Tomaž Marinko

* Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva

Razmišljanja

Slovenski turizem, razdrobljen na prafaktorje

7


Ekipa Gospodarskega razstavišča je s partnerji na novinarski konferenci konec maja predstavila vsebine obujene prireditve Vino Ljubljana, ki pod to blagovno znamko združuje dva dogodka, posvečena vinu in kulturi pitja vina. Prvi bo 56. mednarodno ocenjevanje vin (od 27. do 29. junija), na njem pa pričakujejo vinarje z več kot štiristo vzorci iz pet-najstih držav. Ocenjevanje bo letos na Ljubljanskem gradu, odprtje vinskega sejma z razglasitvijo najvišjih odličij mednarodnega ocenje-vanja pa bo predvidoma v Slovenski filharmoniji, kjer je bilo leta 1955 prvo mednarodno ocenjevanje vin, ne samo v Sloveniji, ampak tudi v svetu. Sejem, ki je tudi ena najstarejših sejemskih prireditev v Sloveniji, bo od 4. do 6. septembra na Gospodarskem razstavišču, na njem pa bodo obiskovalci spoznavali vina iz Slovenije in tujine, ponudnike s področja vinskega turizma in kulinarike ... L. L. Foto: Ubald Trnkoczy/arhiv Spirita

Vino Ljubljana – junija in septembra

Postojnski jami najvišje priznanje Svetovnega združenja turističnih novinarjevSvetovno združenje turističnih novinarjev FIJET (World Federation of Travel Journalists and Writers FIJET) je družbi Postojnska jama, d. d., podelilo najvišje priznanje združenja za izredne uspehe na področju turizma zlato jabolko. Na posebni slovesnosti v Postojnski jami, 15. maja, je zlato jabolko podelil predsednik svetovnega združenja Tijani Haddad. Izročitev naj ime nitnejšega priznanja pomeni tudi uvod proslavljanja visoke-ga jubileja edinega svetovnega združenja turističnih novinarjev, 60-letnice FIJET-a.Prisrčno draž prireditve so ustvarili jamski vodniki, ki so poiskali zlato jabolko, skrito visoko pod stropom Koncertne dvorane. Pri-zor so prisotni dojeli zelo čustveno. Pri tem so jamski vodniki pokazali veščino spektakularnega jamskega plezanja in ugla-jenost vsakodnevnega vodenja obiskovalcev v skrivnostnem kraškem podzemlju Postojnske jame. To je bila edinstvena podelitev zlatega jabolka, saj primerljivega do-godka ni bilo še nikjer na svetu, so izjavili predstavniki FIJET-a.Predsednik uprave Postojnske jame Marjan Batagelj, prevzet s čustvi, ni skrival veselja ob prejemu visokega priznanja. V nagovoru je poudaril vodilo upravljanja Postojnske jame in razvijanja turistične ponudbe. Delajo zgolj to, kar je dobro za Postojnsko jamo, kajti Pos-tojnska jama je nad mejami človeškega zaznavanja večnosti. Pomembno je njeno spoštovanje in zavedanje, da si je nihče ne more podrediti, saj smo ljudje le njen minljivi del, je prepričljivo zaključil Marjan Batagelj. Tijani Haddad je ob pozdravu prisotnim naglasil, da prireditev spre-jema zelo čustveno in z veseljem, da ima to čast in privilegij podariti to imenitno nagrado Postojnski jami, stvaritvi narave, ki se je gradila in rastla skozi milijone let. Poudaril je, da turizem povezuje različne kulture, pripada celemu svetu in njegova velika naloga je, da ostaja odgovoren do okolja in ljudi. Priznanje, ki ga je prejela Postojnska jama pa je pomembno tako za promocijo Postojnske jame kot Slovenije in turizma sploh.Slovesnega dogodka za Postojnsko jamo in Slovenijo se je udeležil direktor Direktorata za turizem mag. Marjan Hribar. Izrazil je veselje, da se prireditev odvija v posebnem okolju največje slovenske znameni-tosti. Pohvalil je delo današnjega upravitelja in posebej poudaril, da zgolj razvoj tehnologije brez upoštevanja ljudi in želje po napredku ni

dovolj, in edino združeno lahko vodi k napredku, kot ga v Postojnski jami vidimo danes. V imenu FIJET Slovenija je spregovoril podpredsednik društva Sašo Dravinec. Posebej je naglasil zasluge Draga Bulca za ute-meljevanje pobude za podelitev prestižne nagrade. Iskreno se je zahvalil odboru svetovnega združenja FIJET, ki je prisluhnil pred-logu. Poudaril je, da se Postojnska jama štiri leta po spremembi lastništva ponaša s številnimi storitvami, dejavnostmi za goste in izobraževalno zabavnimi programi. Nove naložbe želijo predvs-em zagotoviti izjemno doživetje te edinstvene jame za obisko-valce. Upravljavec jame nadaljuje koncept trajnostnega turis-tičnega razvoja, da bi zagotovil njeno zaščito in ohranil to izjemno naravno dediščino in zanimivost za prihodnje rodove v dobrem ali celo boljšem stanju, kot je danes, kar je bila tudi utemeljitev odločitve za podelitev te prestižne nagrade. Uprava Postojnske jame je prejela številne čestitke. Posebej so bili veseli sporočila mag. Tanje Bolte z Direktorata za okolje. Tudi ona se priznanja veseli skupaj z delavci in upravo Postojnske jame, ker je utemeljeno z uspešnim povezovanjem rabe in varstva ter skrb-nosti do ohranjanja vrednot in dediščine. Meni, da je to priznanje po eni strani velika turistična promocija in posledično možnost za večji obisk in prihodek, po drugi strani pa velika odgovornost in obveznost, posebej za neposrednega upravljavca jame. Pri tem pa izraža zavedanje, da takšno priznanje posredno zavezuje k posebni odgovornosti tudi državo, tako da bo še naprej v sodelo-vanju med Postojnsko jamo in strokovnimi službami s področja varstva jam skrbno iskalo in izbiralo metode upravljanja in ure-janja jame, ki bodo zagotavljale njeno dolgoročno ohranitev in možnost, da bodo izjemno naravno znamenitost doživljali in uživali tudi prihodnji rodovi. Veseli ob prisrčnem dogodku smo se s čestitkami pridružili tudi v Turističnem društvu Postojna in Turistični zvezi Brkini, Kras, Notranjs-ka, z iskreno željo, da tudi v bodoče upravljavci magičnega kraškega podzemlja Postojnskih jam, delo številnih, ki so v preteklosti z ljubeznijo raziskovali, razvijali in ohranjali lepoto in sloves kraškega bisera, nadgrajujejo z novimi spoznanji znanosti in tehnološkimi dognanji za prihodnje rodove. Srečko Šajn

Dogaja se

8


Dogaja se

Ob tednu gozdov

Učni gozdiček Sovodenj

V vasi Kočno bodo odprli kozolec toplarTD Kočno vabi v soboto, 28. junija, ob 15. uri na odprtje kozolca to-plarja! V društvu smo že nekaj let ugotavljali, da v vasi nimamo prim-ernega prostora za druženje vaščanov in za sprejemanje turistov. Zato smo ga sklenili urediti – v velikem kozolcu toplarju, ki bo oben-em razstavni eksponat v muzeju na prostem, zaradi katerega je Kočno pri Polskavi pod Pohorjem tudi turistično prepoznavno. V muzeju so razstavljena stara kmečka orodja in stroji, ki so bili domačinom v preteklosti v veliko pomoč pri delu na kmetiji. Odločili smo se za nakup več kot 120 let starega kozolca iz Šentjerneja na Dolenjskem. Razstavili smo ga in prepeljali pod Pohorje, kjer smo začeli lani poleti postavljati kozolec. Najprej je bilo treba opraviti iz-kope, zgraditi škarpo in postaviti temelje ter nadomestiti že načete

dele kozolca, zatem pa so možje vsak dan popoldne sestavljali kozo-lec. Pod streho je že, pravkar pa končujemo sestavljanje satovja, ki daje kozolcu poseben čar. Ko bodo dela končana, pa želimo pod ko-zolcem razstaviti še eksponate, ki jih zaradi pomanjkanja prostora v muzeju nismo mogli razstavljati. V zaprtem delu kozolca je predvi-dena razstava fotografij o njegovi gradnji in priznanj, ki jih je vas pre-jela za urejenost in gostoljubnost. Odprtje kozolca bo pospremil tudi pester spremljevalni program: pri-kaz kmečkih običajev, otroška animacija, zabavne igre med društvi ... Po končanem uradnem programu pa bo veselica z ansamblom Biseri do jutranjih ur. Besedilo in foto: TD Kočno

Medtem ko je urejenih gozdnih učnih poti že več kot sto, je učni gozdiček Sovodenj v bližini Tolmina za zdaj edini te vrste v Sloveniji in s tem butični primer poučnega gozdnega predela. Urejen je bil pred dvema letoma z denarjem tolminske občine. Predstavljamo ga ob pravkar minulem tednu gozdov (od 27. maja do 2. junija). Nedaleč od sotočja rek Soče in Tolminke, v bližini nemške kostnice iz prve svetovne vojne, mimo katere vodi ena najbolj obiskanih spre-hajalnih poti za domačine in obiskovalce, sta tolminska območna enota Zavoda za gozdove RS in Naravoslovni center Tolmin očistila že precej zaraščeno območje ter uredila zanimiv učni gozdiček. Po nek-danjem ledinskem imenu, ki ga je zaslediti na starih kartah, je dobil ime Sovodenj. Obsega 2800 kvadratnih metrov, na tej dokaj omejeni površini pa najdemo izjemno pestrost drevesnih in grmovnih vrst.Učni gozdiček nam pojasnjuje vlogo, pomen in različne funkcije goz-da. V njem lahko določamo drevesne in grmovne vrste (predstav-ljenih in označenih jih je 26) in spoznavamo njihove značilnosti. Učni gozdiček nas pouči o izbiri in uporabi dreves za različne namene ter pomenu mrtvega lesa. S silhuetami nam predstavi najpogostejše živalske vrste, ki jih srečamo na gozdnih tleh (jazbec, jež, lisica, dihur, srna, polh, poljski zajec, veverica) in v drevesnih krošnjah (sova, kos, detel, krokar, kanja). Spregovori nam o delovanju gozdnega ekosis-tema, pa tudi o značilnostih in vplivih podnebja, geološke sestave in prsti na gozd. Pouči nas o skrbi za divje živali, ob tem pa opozori na vlogo človeka pri varovanju in ohranjanju gozda ter nas seznani z gozdnim bontonom. V učnem gozdičku najdemo krmilnico za srne,

Kozolec prej ... Kozolec zdaj!

solnico, lovsko opazovalnico in gozdni bivak, zasilno bivališče v gozdu, opazimo pa tudi ptičjo krmilnico, dve dupli za ptiče, dve gn-ezdnici in dve netopirnici. Učni gozdiček Sovodenj je gozdni (po)učni objekt, ki obiskovalce seznanja z rastlinskim in živalskim svetom. Na poseben način širši javnosti posreduje modrost gozda ne le zaradi popularizacije goz-dov, temveč tudi zaradi ozaveščanja, spoznavanja in promocije nara-vnih vrednot, vzgoje za celostno pojmovanje gozda kot nosilca kako-vosti življenja in bivanja ter pozitivnega odnosa do narave kot naše skupne dediščine. Mojca Rutar

Foto

: arh

iv Z

ZG O

E To

lmin

9


Dogaja se

Ustanovljena Mreža rokodelcev Srca Slovenije

Prvi turistični vodnik po Tržiču in njegovi okolici

V Spodnji Slivni pri Vačah je bila konec aprila uradno ustanovljena Mreža Rokodelcev Srca Slovenije. Nastala je na pobudo Razvo-jnega centra Srca Slovenije, ki bo njen nosilec. Rokodelcem tega območja (in tudi vsem drugim, ki bodo pristopili k mreži) bodo pomagali pri promociji na domačem in mednarodnih trgih ter si

Tržiški turizem je bogatejši za turistični vodnik »Po Tržiču in okolici« avtorja Marjana Žiberne. Na pobudo Tržiškega muzeja ga je na 119 straneh v nakladi tisoč izvodov izdala in finan-cirala Občina Tržič. Kot je na pred-stavitvi vodnika v začetku maja poudaril tržiški župan Borut Sajovic, živijo Tržičani v kraljestvu kamna, vode in gozdov. Se pa ob tem za-vedajo »razvojnih zaostankov in po-manjkljivosti, prav tako nam je jasno, da se še nekaj časa ne bomo mogli primerjati z Bledom, Bohinjem ali Kranjsko Goro. A v času, ko ljudje iščemo svoj mir in sprostitev, nam je lahko v veselje, da imamo neokrnje-

no naravo, vodo, ki jo lahko pijemo iz potokov, in živali, ki jih mnogi

vidijo samo v živalskem vrtu, v Tržiču in okolici pa so tako rekoč na dosegu roke,« je še dejal župan, ki je k branju vodnika povabil tudi vse domačine, še zlasti tiste, ki se v občini ukvarjajo s turizmom. Tako bodo lahko gostom dragocen vir informacij. Turistični vodnik s priloženim zemljevidom je za zdaj na voljo v TIC Tržič za 9,80 evra (sčasoma bo na voljo tudi drugod po Sloveniji in v zamejstvu) in je prva promocijska publikacija, ki združuje skoraj vse, kar je v Tržiču in njegovi okolici vredno ogleda. V prvem delu vodnika so predstavljene ključne zanimivosti, v drugem so odmevnejše tržiške prireditve, planinske koče z opisom enega od mogočih dost-opov, ter pašne planine, kjer pastirji radi postrežejo z domačimi do-brotami. Opisane so možnosti za šport in rekreacijo, ljubitelji sakralne umetnosti se lahko seznanijo s cerkvami, na koncu pa so navedene še turistične kmetije. V besedilo so umeščene tudi kratke predstavitve pomembnih Tržičanov in drugih ljudi, povezanih s tem koncem Slovenije. Fotografije so brezplačno prispevali domači fotografi iz Foto kluba Tržič. P. H.

Slovenski knjigi o potici in kavi prejeli prvo nagrado na največjem svetovnem sejmu kuharskih knjig

Na največjem svetovnem sejmu kuharskih knjig, ki je bil v Pekingu od 19. do 22. maja, sta deli slovenskih avtorjev prejeli prvi na-gradi. Janez Bogataj je za knjigo Potice iz Slovenije, ki je izšla pri založbi Rokus Klett, prejel prvo nagrado za najboljšo kuharsko knjigo vzhodne Evrope. Božidar Jezernik je za delo Kava – čarobni napoj dobil prvo nagrado v kategoriji kave.V delu Potice iz Slovenije etnolog Janez

Bogataj predstavlja pot potice od najzgodnejših zapisov do danes. Obsežnemu opisu zgodovinskega razvoja sledi pred-stavitev 28 receptov za pripravo sladkih in 12 receptov za pripravo slanih potic vseh slovenskih regij.Zbirko nagrad za Slovenijo sta na sejmu, ki ga je pripravilo fran-cosko podjetje Gourmand, dopolnili še druga nagrada v katego-riji morskih jedi, ki jo je prejel Klemen Košir za knjigo Fao 37.2.1 – divji Jadran, Gorenjski tisk iz Kranja pa je zasedel drugo mesto v kategoriji najboljšega kulinaričnega tiska. Besedilo in foto: TTA

prizadevali za njihov boljši status. Z mesečnimi e-novicami jih bodo obveščali o vsem, kar zadeva rokodelsko problematiko. Di-rektorica Razvojnega centra Srca Slovenije Aleksandra Gradišek je ob ustanovitvi mreže povedala, da bo njena prva naloga odziv na neustrezno zakonodajo. K. V. Foto: www.srce-slovenije.si

10


Fokus

Koper se obiskovalcu predstavi kot skrito mediteransko mestece, obdano z morjem in hribi, ki zavidljivo ohranja svojo bogato tisočletno zgodovino. Sprehod po mestnih ulicah razodeva razburljivo preteklost, izlet v zaledje pa ponuja številna doživetja.

Koper

Pričakujejo vas bogata kulturna dediščina in istrske specialitete

Vzdušje je zelo živahno vse leto, poleti pa ga dodatno popestrijo raznovrstne in tradicionalne prireditve. Prijetno okolje sredozemske-ga podnebja in bogata ponudba tipične istrske kuhinje poskrbijo za dodatno razvajanje. Nemogoče se je upreti slastnim bobičem, domačim fužem s tartufi in odlični fritaji z divjimi šparglji. Za posladek naj vas razvajajo izvrstne istrske hroštole ali sveže pripravljene miške. Okus vseh teh jedi dodatno obogatijo oljčno olje in vrhunska vina, s katerimi se lahko pohvali koprsko zaledje. V Kopru in okolici bo vsak obiskovalec našel kaj zase.

S KOPER CARD na spoznavanje in odkrivanje mestnih znamenitosti in posebnostiMaja se je Koper pridružil številnim slovenskim in evropskim mestom ter predstavil svojo kartico doživetij, KOPER CARD 2014. Ta odpira vrata kopr-skih znamenitosti in razkriva številne posebnosti mestnega jedra. Kartica združuje kar tri vsebine. Z njo si boste lahko brezplačno ogledali najpomembnejše znamenitosti, Pretorsko palačo, zvonik, Pokrajinski muzej Koper in Etnološko zbirko. Na vas čakajo tudi nepozabna doživetja. Skupaj s kartico boste prejeli posebna kupončka, ki ju boste lahko pora-bili pri mestnih ponudnikih za okušanje tipičnih istrskih vin (malvazije in refoška), za sladkanje s sladoledom ali počitek ob kavi. Če pa boste v Koper prišli ob pravem času, boste lahko en kuponček izkoristili za ogled edinega slovenskega pristanišča, Luke Koper. A se odkrivanje mestnega jedra tukaj še ne bo končalo. Mestni trgovci ponujajo številne ugodnosti, ki jih boste lahko izkoristili v njihovih trgovinah ob nakupu ali naročilu storitev večkrat in neomejeno, vse do 31. maja 2015.

Kartica vas čaka v Turistično informacijskem centu v Pretorski palači v Kopru in pri mestnih trgovcih, ki imajo oznako KOPER CARD. Izbirali boste med štirimi motivi kartice. Po poteku veljavnosti se kartica pre-prosto spremeni v magnetek, ki bo okrasil vaš hladilnik. Ob nakupu kartice prejmete tudi nagradni kupon, s katerim sodelujete v nagrad-nem žrebanju, ki bo 16. januarja 2015, v Pretorski palači. Ne zamudite lepih in praktičnih nagrad! Cena kartice je 12 evrov za odrasle, 10 ev-rov za študente, dijake in upokojence, 9 evrov pa za otroke in skupine.

Nepozabna doživetja tudi letos ponujajo HrastovljeV Hrastovljah se tudi letos nadaljujejo vodeni ogledi vasi s skupno vsto-pnico. Turistični vodnik vas bo popeljal po vasi, predstavil zgodovinske, geografske in kulturne posebnosti kraja, predstavil dve vaški galeriji: Jožeta Pohlena in Viktorja Snoja ter prvi del ogleda z vami sklenil v cerkvi sv. Trojice. Tukaj je namreč doma znamenita freska Mrtvaškega plesa, ki je nastala že davnega leta 1490 in je še danes lepo ohranjena. Po končanem ogledu sledijo prava doživetja. Hrastovlje so znane po dobri istrski kuhinji in te dobrote lahko okušate tudi vi. Na voljo so Kmetija Trček, Trgovina s suhomesnimi izdelki, Gostilna Švab, Turistična kmetija Škrgat. Izmed naštetih si v sklopu skupne vstopnice lahko iz-berete dva ponudnika. Namesto ene pokušnje pa je mogoč tudi ogled zbirke Grozdana Pohlena, ki hrani dragocene predmete iz obdobja prve in druge svetovne vojne. Da vam bo obisk Hrastovelj ostal resnično v lepem spominu, boste z nakupom skupne vstopnice prejeli tudi razglednico.Skupno vstopnico je mogoče kupiti v Turistično informacijskem cen-tru Hrastovlje, vodeni ogledi so ob sobotah, nedeljah in praznikih ob 10., 12. in 14. uri. Izjema sta julij in avgust, ko sta vodena ogleda or-ganizirana ob 10. in 12. uri. Za organizirane skupine pripravljamo oglede tudi med tednom. Odrasli boste za vstopnico odšteli 9,50 evra, dijaki, študenti, upoko-jenci in skupine 8 evrov, otroci pa 6 evrov.Izkoristite to posebno priložnost in se nam pridružite v Hrastovljah.

InformacijeTuristično informacijski center Koper (Pretorska palača)Titov trg 3, 6000 Koper, Tel.: 05 6646 403, E-naslov: [email protected]

www.koper.si | www.koper-card.si

Foto

: Uba

ld T

rkoc

zy

Foto

: Jak

a Iv

anči

č

Osrednji mestni trg, Titov trg, je eden izmed najlepših sredozemskih trgov v severnojadranskem prostoru. Obisk Hrastovelj je lahko tudi za vas nepozabno doživetje.

PIVOVARSKA ZAVEZAČasi se sicer spreminjajo, vse hitreje in vse bolj. A pivovarstvo, tisto, ki spoštuje primarno znanje, tisto, ki pivo časti kot naravno živilo, se pravi tisto žlahtno pivovarstvo, ki ga goji Pivovarna Laško, ob vsem upoštevanju napredka prisega na starodavno izročilo mojstrov pivovarjev:

TEHNOLOGIJA JE BIBLIJArojstni list – vsako pivo ima do potankosti predpisano celotno pot od varjenja, prek alkoholnega vrenja, zorenja do polnjenja. Laški postopek zagotavlja zdaj že pregovorno kakovost. tradicionalna receptura – nič hitenja in pospeševanja, nič skrajševanja postopkov varjenja, alkoholnega vretja in zorenja. Laško pivo zori vsaj 3 do 4 tedne.

VODA JE SRCEmineralna sestava – izvor pod nepropustnimi globinskimi kameninami v področju neokrnjene narave zagotavlja dolgoživo svežino in kakovost. Laška voda daje zato pivu poseben in izrazit okus. Že stoletja.

HMELJ JE DUŠAaromatične avtohtone sorte – slovenski hmeljarji vzgajajo zeleno zlato vrhunske kakovosti. Aurora, Celeia in Savinjski golding so pivske začimbe, ki plemenitijo vse vrste našega piva, vsako v drugem razmerju. Poskrbijo za tisti posebni, laški presežek v okusu, aromi, karakterju.

www.lASKO.Eu

VODA IZ NEOKRNJENE

NARAVE

100 % SLOVENSKI

HMELJ

TRADICIONALNAPIVOVARSKA

TEHNOLOGIJA

13


Fokus

TD Naklo

Po Voglarjevi poti skozi boršt pa do edinstvenega muzeja

Naklo se v pisnih virih prvič omenja leta 1241. Kjer danes stoji vas, sta nekoč tekli reki Sava in Tržiška Bi-strica. Suho dolino obdajata zakraseli, pretežno z borovim gozdom porasli terasi Udin boršt in Dobrava. Prepleteni sta s potmi in stezami, primernimi za pohode, nordijsko hojo, tek, kolesarjenje, jezdenje konj. Ena izmed njih je Voglarjeva krožna pot v Naklem in okolici.

Nezahtevna pot se imenuje po najpomembnejšem Naklancu dr. Gregorju Voglarju (1651–1717), ki je bil tudi osebni zdravnik ruskega carja Petra Velikega. Dolga je štiri kilometre. Prehodimo jo v dveh do štirih urah. Pelje nas skozi središče vasi, del Udin boršta do Poličarjeve samooskrbne kmetije in Muzeja mlinskih kamnov na Polici.Avto lahko parkiramo na parkirišču ob hotelu Marinšek in se podamo na pot ...

Nekoč je sopihala lokomotivaPri nekdanji železniški postaji od leta 2008 oziroma od stote oblet-nice odprtja železniške proge Kranj–Tržič, stoji muzejska potniška lokomotiva 53-019. Spominja na čas, ko je še veselo piskala proti Tržiču. Leta 1966 je za vedno utihnila, železniške tire med Naklim in Tržičem pa so razdrli.Lučaj stran ob stavbi Kmetijske zadruge Naklo na cesti na Okroglo od lani stoji sto let star, restavriran trosilnik umetnega gnojila. Postavljen je bil ob 110-letnici kmetijskega zadružništva v Naklem.Na glavni cesti nam padeta v oko lepo prenovljeni Španova hiša iz leta 1695 in kapelica. Do leta 1929 je bila v hiši furmanska gostilna, konec 19. in prva leta 20. stoletja tudi pomožna pošta. Prenovljena kapelica ima v niši kip Srca Jezusovega, delo domačina, nadarjenega kiparja Jožefa Pavlina, zaposlenega v Vurnikovi delavnici v Radovljici. Letos se spominjamo stoletnice njegove smrti.

Najlepša na GorenjskemŽupnijska cerkev sv. Petra iz leta 1755 je ena najlepših baročnih cerk-va na Gorenjskem. Njen glavni oltar je delo Ivana Vurnika st., oltarna

slika Leopolda Layerja, relief zadnje večerje Franca Zajca, štirje stran-ski oltarji in prižnica pa Valentina Vrbnika iz Kranja. V prezbiteriju je doprsni kip Naklanca dr. Jerneja Legata, med letoma 1846 in 1875 tržaško-koprskega škofa.Pred cerkvijo od leta 1934 raste lipa v spomin na jugoslovanskega kralja Aleksandra, ubitega v atentatu. O njej vam bo vodnik povedal anekdoto: »Kovač Korl, zanimiv človek, s primorskim naglasom, se je iz kuhinje ali z dvorišča orientiral po uri z zvonika cerkve. Mlada lipica je rasla in hotela postati velika. To se je tudi zgodilo. Začela je zakri-vati uro. Kovaču Korlu to ni bilo prav in je poslal sina, da lipi odreže vrh. Splezal je v drevo in očetu izpolnil željo. In ko danes pogledamo postavno lipo, res tik pod vrhom opazimo več vrhov.« Sredi vasi stojita nekdanji furmanski gostilni, pri Težiču in Zgubu. Po zaprtju gostiln so se njuni lastniki posvetili pletilstvu in predilništvu. V starem zadružnem domu domuje poštni urad, letošnji stoletnik.

Razglednik na potiPot nadaljujemo proti Malemu Naklemu. V vasi je lepo obnovljena Zaletevova domačija z baročno hišo iz leta 1743. Njeni lastniki so im-eli v drugi polovici 19. stoletja poleg kmetije tudi opekarno; z njihovo opeko naj bi bilo pozidano poslopje kranjske gimnazije.Od tod stopimo v mešan gozd in se, sledeč lesenim tablicam križevega pota, povzpnemo na Štucelj, konglomeratni pomol Udin boršta. Na njem je bil nekoč rimski obrambni stolp, od leta 1966 pa je velik bel križ. S pomola se odpira čudovit pogled na vasi Naklo, Strahinj in Cegelnica, na Sv. Jošt, Jelovico in na del Julijskih Alp s Triglavom. Od tod je še kak kilometer do Police in Poličarjeve kmetije ter njene-

Muzejska potniška lokomotiva 53-019 Muzej mlinskih kamnov na Polici

PIVOVARSKA ZAVEZAČasi se sicer spreminjajo, vse hitreje in vse bolj. A pivovarstvo, tisto, ki spoštuje primarno znanje, tisto, ki pivo časti kot naravno živilo, se pravi tisto žlahtno pivovarstvo, ki ga goji Pivovarna Laško, ob vsem upoštevanju napredka prisega na starodavno izročilo mojstrov pivovarjev:

TEHNOLOGIJA JE BIBLIJArojstni list – vsako pivo ima do potankosti predpisano celotno pot od varjenja, prek alkoholnega vrenja, zorenja do polnjenja. Laški postopek zagotavlja zdaj že pregovorno kakovost. tradicionalna receptura – nič hitenja in pospeševanja, nič skrajševanja postopkov varjenja, alkoholnega vretja in zorenja. Laško pivo zori vsaj 3 do 4 tedne.

VODA JE SRCEmineralna sestava – izvor pod nepropustnimi globinskimi kameninami v področju neokrnjene narave zagotavlja dolgoživo svežino in kakovost. Laška voda daje zato pivu poseben in izrazit okus. Že stoletja.

HMELJ JE DUŠAaromatične avtohtone sorte – slovenski hmeljarji vzgajajo zeleno zlato vrhunske kakovosti. Aurora, Celeia in Savinjski golding so pivske začimbe, ki plemenitijo vse vrste našega piva, vsako v drugem razmerju. Poskrbijo za tisti posebni, laški presežek v okusu, aromi, karakterju.

www.lASKO.Eu

VODA IZ NEOKRNJENE

NARAVE

100 % SLOVENSKI

HMELJ

TRADICIONALNAPIVOVARSKA

TEHNOLOGIJA

14


Fokus

Križeča vas je strnjeno, pretežno kmečko naselje na hribčku v dravinjski dolini, slab kilometer od zgodovin-skega kraja Studenice. Na robu vasi je cerkev sv. Lucije, zavetnice vida in domala dve desetletji tudi tukaj-šnjega turističnega društva (Lucija). Vanj so povezani vsi vaščani, ki so s skupnimi prizadevanji dosegli, da je vas v zadnjih desetih letih prejela več priznanj za urejenost, lani pa je postala tudi prva učna vas prikaza etnološko-kulturne dediščine v Sloveniji.

TD Lucija – Križeča vas

Učna vas za etnološko in kulturno dediščino

ga muzeja mlinskih kamnov. Samooskrbna kmetija nas lahko založi z mlečnimi izdelki, krompirjem, peso, zelenjavo in jajci, muzej pa so uredili v kamnolomu, v katerem je Puharjev rod kranjskih kamnosek-ov dobra tri stoletja iz bistriško-savskega konglomerata klesal mlin-ske kamne. Deseto leto je že tu edini takšen muzej v Sloveniji. V njem je vse tako, kot je leta 1975 zapustil zadnji kamnosek Franc Puhar. Na novem kozolcu Poličarjeve kmetije pa si lahko večidel leta ogledu-jemo likovna dela članov KD Dobrava Naklo.

Besedilo in foto: Damijan Janežič, TD Naklo

Tematske poti v Naklem in okoliciPot kulturne dediščine: Ogled kulturne dediščine v središču Na-klega, muzejske lokomotive, župnijske cerkve, spomenika dr. Gregorju Voglarju (2 uri).Rokodelska pot: Ogled Muzeja mlinskih kamnov, rezbarskih izdelkov Janeza Vovka in Poličarjeve kmetije (1 ura).Pot miru: Ogled vile Toma Zupana, vaške cerkvice sv. Marije Mag-dalene in vasi Okroglo (1,5. ure).Pot povezovanja preteklosti in sodobnosti: Ogled vaške cerkve sv. Miklavža, Biotehniškega centra Naklo in vasi Strahinj (3 ure).Taborska pot: Ogled župnijske cerkve sv. Jakoba v Podbrezjah in cerkvice Žalostne Matere Božje na taboru, spomenikov pisatelje-ma Mimi Malenšek in Karlu Mauserju, začetniku sadjarstva, podbreškemu župniku Francu Pircu in sadjarskih kmetij v Pod-brezjah (2,5 ure).Dupljanska pot: Ogled cerkve sv. Mihaela v Zgornjih Dupljah, graščine in Vogvarjeve lesene hiše z muzejem čevljarstva in etnološko zbirko v Spodnjih Dupljah (2,5 ure).Dežela konglomeratnega krasa: Ogled kraških značilnosti in pojavov v Udin borštu (3 ure).Vodna učna pot Strahinj v okolici Biotehniškega centra Naklo v Strahinju; predstavi vodo v različnih okoljih (1,5 ure). Več: www.tdnaklo.com

Zaletevova domačija v Malem Naklem

Vsak petek odprejo vaško tržnico z lokalnimi izdelki

15


Fokus

V središču vasi je 181 let stara restavrirana preša za prikaz kmečkih opravil. Z njo na prireditvah TD prešajo grozdje in sadje. Postavili so oglarsko kočo za prikaz kuhanja oglja. Postavili so mlin na veter, v katerem redno meljejo moko na vetrno moč. Ob mlinu je kozolec s shrambo, v katerem bodo uredili muzej. V vasi je kmečka izba s krušno pečjo, v kateri vsak petek prikažejo peko kruha. Ob petkih pri-pravijo tudi odprto kmečko tržnico z lokalno ponudbo izdelkov. V vasi so postavili še lesene kipe mlinarja v naravni velikosti, Groharje-vega sejalca in oglarskega škrata ter zavetnice sv. Lucije; ta je ob pri-reditvenem prostoru, ki sprejme do tri tisoč obiskovalcev. Po vasi je sicer speljana krožna sprehajalna pot.Ob vhodu v vas, ki jo pisni viri prvič omenjajo leta 1249, se boči lesen izrezljani obok, ki prijazno pozdravlja obiskovalce, v središču vasi pa je ime vasi – zasajeno. Vas s 33 domačijami in približno sto prebivalci je na splošno izjemno lepo urejena. Turističnemu društvu, v katerem so povezani vsi vaščani, je v slabih dvajsetih letih uspelo spodbuditi ce-

lovito ureditev vaške infrastrukture ter ureditev skupnih in zasebnih zelenic; na balkonih, oknih in vrtovih vsako leto posadijo več kot se-dem tisoč različnih cvetlic. Pri vsaki domačiji so okrasni kozolček z rožami, lično izdelana klop in koš za smeti (odpadke sicer strogo ločujejo). Vsi dovozi do domačij so asfaltirani ali tlakovani.TD Lucija skrbi tudi za družabno in kulturno življenje na vasi (na pri-reditvah v vasi so v preteklih letih sodelovali številni priznani sloven-ski umetniki, glasbeniki ...), pri čemer namenja poseben poudarek ohranjanju kulturne dediščine in starih običajev. Tradicionalne pri-reditve v Križeči vasi so: • poletna prireditev »Od zrna do kruha«• prikaz življenja na vasi »Dar jeseni«• Lucijino koledovanje v čast zavetnice TD Lucija• pustna koledovanja s prikazom starih šeg in navad

Besedilo in foto: TD Lucija

Vaški čebelnjak

Hiše v cvetju

Replika stare vinske preše Kmečka izba, v kateri pečejo kruh

Mlin na veter, v katerem meljejo moko

16


Turizem sm

o ljudje

Jože Prah, predsednik odbora za tematske poti v Posavju

»Ne razumemo, kako pomembni so povezovanje, sodelovanje in spoštovanje!« Njegov moto je: če ga skozi vrata podijo ven, se bo vrnil skozi okno. In Jožetu Prahu gre verjeti na bese-do. Sogovornik brez dlake na jeziku, čigar kritika je konstruktivna, vselej pospremljena z mnenjem oziro-ma predlogom, kako bi bilo mogoče slabosti in pomanjkljivosti, o katerih se razgovori, odpraviti.

Jože Prah (51 let) je zaposlen na brežiški območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije. Je v svetu za gozdno-lesno verigo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Je predsednik komisije za evropske pešpoti v Sloveniji, podpredsednik komisije za razvoj turizma in predsednik komisije za razvoj turizma v gozdnem prostoru pri Turistični zvezi Slovenije. Kot predsednik odbora za tematske poti v Posavju (več ka-kor sto jih je, povečini za pohodnike in kolesarje) v okviru tamkajšnje razvojne agencije ima v teh dneh še zlasti precej dela, saj se je maja začel dvomesečni Posavski festival tematskih poti 2014, v okviru kat-erega se bo zvrstilo več kot štirideset dogodkov.

Narava, gozd, podeželjeTreba si bo malce odpočiti in zajeti sapo, kajti seznama še zdaleč ni konec. Prah je tudi ljubiteljski fotograf. Je organizator in (so)mentor študijskih krožkov ter drugih oblik učenja na podeželju. Je pobudnik vsakoletnega tekmovanja Naj pot. Pripravil in izdal je zloženke, mon-ografije, brošure in vodnike, med njimi Dole pri Litiji – kraj, kjer živi oglarstvo; posebej ga poudarjamo, ker je Prah tudi spodbudil vnovični razmah oglarstva v Sloveniji. Oživil je etnografske dogodke in spodbudil prireditve, ki so danes že tradicionalne (Splavarji na Savi, Teden gozdov na Dolah, Pohod po Poti oglarjev, Srečanje pevskih

17


Turizem sm

o ljudjeskupin na Lisci in druge). Dolga leta je bil predsednik planinskega društva Lisca Sevnica. Ne, seznama še ni konec, naj pa nadaljevanje povzamemo v nekaj besedah, kajti naštevanje bi bilo predolgo: Prah je aktiven še na številnih področjih, ki se navezujejo na razvoj in varovanje gozdov ter narave in razvoj podeželja. »Delam prav tisto, kar si želim. Nimam meje med delovnim in prostim časom. Pri meni se vse to prepleta, kar mi je super, ni pa včasih super tudi drugim,« se nasmehne sogovornik, ki živi z družino v Sevnici, kjer je tudi odraščal in kjer se je že kot otrok močno navezal na naravo. Obiskoval je srednjo gozdarsko šolo v Postojni in končal študij gozdarstva na ljubljanski biotehniški fakulteti.

Vsako leto od 15 do 20 novih potiNi po naključju predsednik odbora za tematske poti v Posavju; v njih vidi velik potencial za turizem, še zlasti na področju pohodništva in kolesarjenja, »čedalje bolj priljubljene pa so tudi vodne in konjeniške poti«, razlaga. Toda tega razmaha, tako na ravni ponudbe kot povpraševanja, država ne dohaja, je kritičen – predvsem na področju infrastrukture, kjer pogreša še zlasti sistematično vlaganje vanjo. »V Sloveniji smo v urejanje tematskih poti, predvsem pohodnih, doslej vložili od sedem do deset milijonov evrov. Vsako leto odprejo od pet-najst do dvajset novih. Večino so uredili v okviru projektov Leader, ki zahtevajo poročila za največ pet let. In prav toliko zdržijo označbe na nekaterih poteh ...« Prah se nadeja, da bo dodeljevanje denarja poslej zahtevalo poročila za daljše obdobje in da ne bo več v obliki nepo-vratnih sredstev, ampak ugodnih posojil. Nadeja se tudi certificiranja poti, ki bi poudarilo najboljše na tem področju in spodbudilo prizadevanja za višjo kakovost poti.

Marsičesa se ne zavedamo»V Sloveniji imamo poleg neverjetnih možnosti za razmah tega dela turizma, ki je zanimiv za široko populacijo, še eno prednost, ki pa se je komajda zavedamo: z ustavo zagotovljen prost vstop v naravo, pa četudi gre za zasebno lastnino. Za zagotavljanje ustreznega razvoja turizma bi moralo biti poskrbljeno za tesno sodelovanje med vsemi akterji, ki so vpleteni vanj. Sicer prihaja do takšnih neumnosti, kakor je prepoved kolesarjenja v naravnem okolju, ali do tega, da nekdo post-avlja označbe, nekdo drug jih pa odstranjuje ... V Sloveniji imamo ve-liko težavo: ne razumemo pomembnosti povezovanja na različnih ravneh, med različnimi sektorji. Ne razumemo, kako pomembni so povezovanje, sodelovanje in spoštovanje!«Prah sicer meni, da bi moral razvoj vse Slovenije temeljiti na treh ste-brih, ki pa se vzajemno podpirajo: turizmu, gozdu, lesu in vodi ter odlični (lokalni) hrani. »Sploh se ne zavedamo, kako vodnata država smo – in da je naša voda čista! Kakšne gozdove in naravo imamo na splošno ... Slovenija premore 71 različnih drevesnih vrst. Finska ima samo tri. Sicer pa – gozd je poleg morja edini ekosistem na Zemlji, ki se sam reciklira. Če izgine, smo pogubljeni!«

Dolgoročno, ne kratkoročno!»V turizmu nam manjka manjših uspešnih zgodb,« nadaljuje sogo-vornik in kot zgled postavi Podčetrtek in Olimje, kjer so se znali pov-ezati med sabo tudi manjši ponudniki. »Sicer rad dam za primer Vorarlberg v Avstriji, kjer vedo, kaj pomeni dihati skupaj, od oblasti do prebivalcev.« Manjka nam tudi sposobnost dolgoročnega pogleda. »Ne znamo razmišljati za dlje kot štiri leta naprej. V turizmu to ni nič. Treba je razmišljati desetletja naprej. Projekti, ki jih uresničujemo samo na podlagi subvencij, so nas navadili razmišljati kratkoročno in o tem, kje bomo lahko kaj vzeli. Upam, da se bo sčasoma ta miselnost spremenila – da bomo tisto, kar smo vzeli, vrnili v večjem obsegu. Zato tudi menim, da bi bilo ntreba epovratna sredstva spremeniti v ugodna povratna. In upam, da bomo prenehali razmišljati samo o tem, koliko bomo zaslužili. In nagrajevati ljudi, ki si tega ne zaslužijo ... Če bomo nadaljevali v takšnem tempu, bomo drseli samo navzdol,«

razmišlja sogovornik in optimistično doda, da verjame, da se bo prej ali slej spremenilo, z mladimi in drugačnim načinom razmišljanja. In ko se že dotakneva mladih ... »Nikakor ne razumem, zakaj se nenehno poroča, kako strašno je, če mladi odhajajo v tujino? Kaj pa je s tem narobe? Pridejo pa drugi. To državo kvečjemu oplaja. Preveč smo se zaprli vase. Preveč smo zaprti do novih idej, novih izzivov, večinoma pogrevamo že znane, stare stvari.«O domačem Posavju meni, da ima velik turistični potencial, ki pa je še precej neizkoriščen. »Ni nam še uspelo razviti turistične destinacije, se nam je pa uspelo povezati na prostovoljni ravni, za kar je dokaz tudi zdajšnji dobro obiskan festival. Prostovoljstvo je v turizmu na splošno zelo pomembno. Sicer je naš velik potencial Sava, pa kuli-narika, imamo največ sončnih dni in najstarejšo trto v Evropi!« Hm, kaj ni ta v Mariboru? »Daleč od tega!« se smeje. A vse to, kar Posavje premore, je treba povedati bolj na glas.

V ospredje ljudi, ki razmišljajo pozitivnoO sebi Prah pravi, da je imel srečo, da so ga vselej obdajali ljudje, ki so zmogli »pogled naprej«; tudi pokojni Janez Drnovšek je bil med njimi. Prepričan je, da se je treba odmakniti od tistih, ki nenehno tarnajo in tolčejo po mizi, »obdati se je treba s pozitivnimi ljudmi, ki pa so zdaj na obrobju. Tudi politika jih je odrinila. Le civilna pobuda takšnih ljudi bo potegnila voz naprej. K sreči je takšnih ljudi veliko!« Kam pa jo Jože Prah zasebno mahne na izlet, na počitnice? »Z družino gremo vsako leto kam v tujino, za letošnji prvi maj smo bili, recimo, v Rimu. Sicer hodim v hribe, tudi v okviru planinskih taborov za družine, mlade ..., vodim naravoslovne dneve, pa po tematskih poteh ... Kakor sem dejal: pri meni se vse prepleta,« se nasmehne.


Pohodne poti imajo v Sloveniji zelo velik turistični potencial.

Foto

: Tom

o Je

seni

čnik

/arh

iv S

pirit

a

18


Mladi se več kot radi zabavajo v naravi!

Letošnji 28. osnovnošolski festival Turizmu pomaga lastna glava in 11. mednarodni srednješolski festival Več znanja za več turizma sta nas popeljala na nepozabna doživetja v naravi.

TZS

Pa smo odšli. Na zabavo v naravo, namreč. Iskali smo svoj kraj pod soncem, kamor bi se lahko umaknili od vrveža v središču, kjer bi nas ne preganjala misel: »Kako bom pa do interneta prišel?«, in kraj, kjer bomo sami z naravo in s svojimi mislimi. Ritem življenja je danes veliko prehiter za sproščeno uživanje. Kje so

časi, ko nam niso zvonili telefoni vsakič, ko se je kdo na nas spomnil na Facebooku? Ali pa ko smo fotografije skrbno načrtovali in nato nestrpno čakali, da jih bodo razvili? Pa tudi časi, ko smo si mežikali v živo in ne prek mobilnih naprav?Pravijo, da so ti časi mimo ... Da smo v digitalni dobi, v kateri je 160 znakov zgornja meja še sprejemljivega dvogovora. Vendar? Ali smo res tam? Ali smo mladi res prešli v dobo, v kateri se ne znamo več sporazumevati med seboj? V kateri se ne znamo več veselo družiti in uživati v skupnih trenutkih v naravi?Letošnji festival Turizmu pomaga lastna glava in Več znanja za več turizma je pokazal, da ni vse tako črno. Več kot 1500 mladih, ki so tudi letos sodelovali na festivalu, bi moje besede hitro ovrglo kot neresnične in pre-tirane. In po njihovih izjavah sodeč so bili sami le predstavniki vseh mladih v njihovem kraju, ki se še vedno veselijo vsake ure, preživete na prostem. Letošnji projekti so pokazali, da se mladi želijo zabavati v naravi. Ugo-tovili so, kar je navdušujoče, da je za zabavo v naravi najprej treba to spoznati in jo spoštovati. Da je narava del vsakdana, na katerega mo-ramo paziti, in se v njej odgovorno zabavati. Aaron Uazeua Foto: TZS

Najboljši projekti so predstavljeni v katalogu Na zabavo v naravo, ki si ga lahko ogledate na: www.turisticna-zveza.si.

19


TZS

Turistièna zveza

Slovenska Bistrica

Iz učilnic v gozdTuristična zveza Slovenije je v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije organizirala zanimivo, predvsem pa poučno ekskurzijo v Pahernikove gozdove na Pohorju v občini Radlje ob Dravi. Ekskurzija je bila namenjena mentorjem kot nagrada za njihove dosežke pri mentorstvu otrok v vrtcih, učencev v osnovnih šolah in dijakov v srednjih šolah.Družili smo se, se imeli lepo in spoznali gozd v vsej njegovi veličastnosti. Prijazni vodniki, gozdarji in gozdni pedagogi so nam ga prikazali kot didaktično sredstvo. Poučili so nas, kako vanj prenesemo učilnico, da ga otroci ne bi doživljali le skozi pripovedovanje pravljic (»in potem je odšla v gozd«). Prešli smo od besed k dejanjem, gozd pa je izgubil vso svojo mračnost. Kaj vse smo spoznali? Korenine, debla, liste, lubje, plodove, »časovni stroj«, ki šteje letnice. Izvedeli smo, za kaj vse je gozd uporaben, po-

leg lesa in sadežev. Mogoče v prihodnosti za zdravljenje z bolnišničnim oddelkom na prostem ali kot prostor za poroke ali morebiti kot prostor za moderne pokope z raztresanjem pepela ...Kaj vse smo doživeli? Skozi trepetanje listov ob lahnem vetru smo poslušali ptičji ščebet, žuborenje potoka v globeli in se prepuščali pomirjajočim učinkom gozda. Gozd izpolnjuje tudi skrite želje in poskrbi za majhna presenečenja. Ob kipih, ki so stali ob poti, do dvestoletne smreke, se je porajalo vprašanje, kaj predstavljajo. V zelo kratkem času smo prav od umet-nika samega, ustvarjalca teh skulptur, to tudi izvedeli. Le skritega zaklada nismo iskali. Sicer pa, zakaj bi ga? Skriti zaklad je bil gozd sam.

Alenka Lodrant, Srednja šola Izola

Foto

: Loj

ze G

luk

20


TZS

SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM V LJUBLJANI

Zlata kuhalnica

Ko se v kuharje prelevijo osnovnošolci»Ni dovolj slano!« »Ja, pa dosoli še malo!« sta hiteli dekleti v eni od treh kuhinj Srednje šole za gostinstvo in turizem v Ljubljani, v katerih so učenci (pri)ljubljanskih osnovnih šol na majski ponedeljek pripravljali rižote in fritule na enem letošnjih tekmovanj za zlato kuhalnico.

Turistična zveza Slovenije (TZS) je letos že peto leto zapored v okviru svojega programa Znanje, mladi in turizem pripravila kuharsko državno tekmovanje za zlato kuhalnico, ki spodbuja h kuhi slovenske osnovnošolce. Regijska tekmovanja, ki so potekalana srednjih šolah za gostinstvo in turizem, so se začela v začetku maja v Mariboru in se po slabem mesecu končala v Celju. Obiskali smo predzadnji dogodek v Ljubljani, na katerem se je med seboj pomerilo dvaindvajset ekip učencev (pri)ljubljanskih osnovnih šol. Pri pripravi jedi (rižote in fritul) smo spremljali prvih enajst ekip, ki so se vrtele v kuhinjah dopoldne. In kako vešče so se vrtele! Kakor da bi jim bila kuha vsakodnevno opravilo. S pomočjo mentorjev oziroma mentoric so učenci izbrali recepte in v ponvah so dišale pirina rižota z jurčki, rižota z bučkami, z gamberi in žafranom, z mlado špinačo ..., cvrle so se fritule s skuto, z jabolki, jogurtom in rozinami, bezgovimi cvetovi in pomarančno omako ... V kuhinjah je že takoj, ko so se lotili dela, omamno zadišalo; in

po približno eni uri, kolikor so imeli časa za pripravo jedi, so bile te pripravljene. Ves čas je njihovo delo skrbno spremljala kuharska komisija (pod vodstvom Srečka Kokliča), ki ga je na koncu tudi ocenila: od recepta do okusa pa načina postrežbe na razstavnih mizah. S tako zagnanimi mladimi kuharji se res ni bati, da ne bi v slovenskih gostilnah in restavracijah jedli dobro tudi v prihodnje!


Strokovna komisija pod vodstvom Srečka Kokliča in priznanih kuharjev, kot so Igor Jagodic, Uroš Štefelin, Marko Pavčnik, Damjan Fink, Damjan Babič in Fredi Kranjec, je na sedmih regijskih tekmovanjih izbrala najboljše ekipe, ki se bodo potegovale za zlato kuhalnico na državnem tekmovanju oktobra 2014 na 61. Gostinsko turističnem zboru v Portorožu. Najboljše ekipe so: OŠ Bojana Ilicha Maribor, OŠ Majšperk, OŠ Toneta Čufarja Mari-bor, DOŠ Dobrovnik, OŠ Miška Kranjca Velika Polana, OŠ 8 talcev Logatec, OŠ Simona Kosa Podbrdo, OŠ Krmelj, OŠ Ig pri Ljubljani, OŠ A. T. Linharta Radovljica, OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica, OŠ Božidarja Jakca Ljubljana, OŠ Nove Jarše Ljubljana, OŠ Spodnja Šiška Ljubljana, OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče, VIZ OŠ Rogatec in OŠ Slivnica pri Celju.

SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM V LJUBLJANI

21


Dogodki

V Sloveniji ni dolgčas

Juriš na Babo!Tudi letos se bo jurišalo na Dovško Babo! Na prvi poletni dan bo, v so-boto, 21. junija, udeleženci pa bodo lahko premagovali okoli šest kilo-metrov dolg vzpon s tekom, na kolesu ali z nordijsko hojo. Pot bo potekala iz središča vasi Dovje do idiličnega rovta na Ravnah. Tekli bodo lahko tudi otroci, kajpak bo zanje trasa precej krajša. Po tekmi bodo razglasili rezultate in podelili nagrade:

Več: www.mojstrana.com/index.php

Noč na jezeru

Na Mostu na Soči bo od 12. do 15. junija (od četrtka do nedelje) spet tradi-

cionalna, zabavna, gospodarska, kulturna in športna prireditev Noč na jezeru,

tokrat že 42. zapored. Glavne vsebine prireditve bodo srečanje gospodarst-

venikov Primorske s predstavniki vlade RS, mednarodna likovna kolonija

Posočje (slikarji in kiparji iz Slovenije in tujine), tradicionalno srečanje borcev

in upokojencev Posočja, športna tekmovanja (mali nogomet, nočni skoki z

mostu v jezero in druga), preostale tradicionalne zabavne in kulturne pri-

reditve, kulinarični rekordi, ognjemet ... Vstopnine ni.

Več: www.soca-info.si

Življenje v času mamutaV soboto, 21. junija, ob 21. uri bo ob nogometnem

igrišču ob Čukovem bajerju na Kokrici v organizaciji

tamkajšnjega turističnega društva že 12. etnografska

prireditev Življenje v času mamuta. Obiskovalci si

bodo lahko ogledali življenje jamskega človeka, se

seznanili s časom, ko so na našem ozemlju še živeli

mamuti. Mamutovo okostje so sicer izkopali na

območju Čukovega bajerja.

Več: www.turisticnodrustvo-kokrica.si

22


Aktivno poletje v Kranjski GoriV Kranjski Gori bo v sredo, 25. junija, ena najodmevnejših prireditev v občini: Andrejčkov tek na Vršič, dvajseti zapovrstjo, aktivno poletje pa bodo v kraju oziroma občini nadaljevali v soboto, 5. julija, ko bo 5. družinski kolesarski dan.

Več: www.td-kranjska-gora.si

Dogodki

Psoglavski dnevi v SodražiciTudi letos bodo za lokalni praznik v Sodražici pripravi-

li Psoglavske dneve (od 27. do 29. junija). Drugi, so-

botni dan bo športno obarvan. Pred mrakom bo

tradicionalni Večer na trgu, ki ga bodo popestrili mladi

dramski igralci in tamburaši. Na glavnem dogodku

prireditve, Tržnem dnevu v nedeljo, ki bo letos desetič

zapovrstjo, bo osrednja obrt suhorobarstvo (lani je bilo

pletarstvo). Sredi pomladi so še iskali obrtnike, ki bodo

pripravljeni na njem pokazati svoje znanje. Osrednji

dopoldanski dogodek se bo začel s sprevodom in

etnološkim programom, v nadaljevanju pa se bo za-

bavni in glasbeni program nadaljeval do popoldan-

skega druženja z Ansamblom Franca Miheliča.

Več: www.td-sodrazica.si

Stoletje pošte v NaklemKonjeniško in Turistično društvo Naklo vabita v petek, 27. junija, ob 18. uri

na prireditev ob stoletnici pošte v Naklem. Na prireditvenem prostoru ob

poštnem uradu bodo obiskovalci v gledališki igri spoznali poštni urad

nekoč in danes. Pred njim se bo ustavila poštna kočija. V znani Korenčanovi,

po domače Španovi gostilni, bo Španova Zefa z »nabrušenim« jezikom

gostom postregla z vipavcem, spotoma pa popazila še na pomožno

pošto. Gostilno bosta obiskala tujska gosta s Koroškega

Josef in Herte Mayer. Obiskovalci bodo spoznali tudi raz-

voj poštne dejavnosti do danes. Obiskali jih bodo prvi

pismonoša Joža, eden njegovih naslednikov Francelj in

današnja poštna ekipa v Naklem. Prireditev bodo začinili

hudomušni skeči, prisluhniti bo mogoče citram in ljud-

skim pesmim ter si ogledati ljudske in sodobnejše plese.

Več: www.tdnaklo.com

Foto: Rok Kašpar

Praznik domače

glasbe na Vurberku

Na grajskem dvorišču na Vurberku bo v soboto, 21. junija, že 23.

festival narodno-zabavne glasbe Slovenije »Vurberk 2014«, ki ga

pripravlja Turistično društvo Vurberk v sodelovanju z domačo

Občino Duplek, RTV Slovenija RC Maribor, ZKP RTV Slovenija in

glasbeno agencijo Geržina Videoton iz Maribora. Na letošnjem

festivalu bo nastopilo 12 ansamblov, ki so si nastop zagotovili v

začetku maja na izboru v Podnanosu. Pogoj za prijavo na festi-

val je, da ima ansambel v sestavi diatonično harmoniko ter dvo-

ali večglasno petje, gre torej za glasbo in petje Slakovega in

Miheličevega tipa. Poznavalci te glasbene zvrsti in festivalov, ki

jih je pri nas kar nekaj, pravijo, da je vurberški festival

najimenitnejši med vsemi, in uspeh ansambla je že, če se nanj

uvrsti. Ansambli se na festivalu potegujejo za številne nagrade,

ki jih podeljujejo strokovne komisije, med njimi naj omenimo

plaketo Lojzeta Slaka za izvedbo in plaketo Jožeta Šifrarja za

večglasno petje in nagrade zlati, srebrni in bronasti zmaj za

seštevek točk strokovnih komisij in glasov občinstva. Na dan

festivala bo izšla tudi zgoščenka, na kateri bo po ena skladba

vseh tekmovalnih ansamblov. Med štetjem glasov in delom

komisij bodo v revijalnem delu nastopili Vera & originali, ansam-

bel, ki čedalje bolj odmeva po slovenskih in tujih odrih.

Več: www.vurberk.si

23


Furmanski praznikV Postojni bo v nedeljo, 6. julija, 23. Furmanski praznik, ki ga pripravlja TD Postojna v sodelovanju z Občino Postojna in družbo Postojnska jamo. Na odmevni prireditvi, ki ohranja spomin na furmanstvo, značilno za te kraje, bodo obrtniki pred-stavili obrti, povezane s furmansko dejavnostjo, dišalo bo po furmanskem golažu (in drugih domačih dobrotah), slišati bo živahne zvoke harmonike ... Popoldne pa bodo obiskovalci na postojnskih ulicah pospremili furmanski sprevod, ki bo končal svojo pot v parku Postojnske jame, kjer bo tudi osrednji priredit-veni prostor in kjer bodo zvečer nastopili Ansambel Roka Žlindre in Tinkara Kovač & Band.

Več: www.tdpostojna.si

Dogodki

Parzivalov danV soboto, 5. julija, bo prvi regionalni Parzivalov dan pod pok-

roviteljstvom predsednika države Boruta Pahorja. Terra Par-

zival je Evropski regijski razvojni projekt (2014-2020), ki pov-

ezuje in združuje Štajersko in vso vzhodno kohezijsko regijo

na podlagi inovativnega mitološkega turizma. Prvo julijsko

soboto se bo regija torej povezala in predstavila zgodovino

krajev, srednjeveške običaje, stare recepte, pripovedke in

mite, legende ... TD Viničar Zgornja Polskava sporoča, da bo

tega dne živahno tudi pri njih!

Več: www.td-vinicar.si i

Srečanje ljubiteljev starodobnih vozilV Ljubnem pri Savinji se bodo v soboto, 19. julija, srečali ljubitelji

starodobnih vozil iz Slovenije in tujine. Za naključne obiskovalce

Zgornjesavinjske doline bo gotovo paša za oči, ko bodo na

cesti ugledali lepotce iz starih časov – kajti udeleženci

dogodka, ki ga pripravlja Zgornjesavinjsko društvo

starodobnikov, se bodo zapeljali na panoramsko

vožnjo po dolini. Pozneje pa bodo prireditelji

najlepšim vozilom podelili priznanja in nagrade.

Več: www.zs-starodobniki.si

V Škalah bo pestroTradicionalno srečanje nekdanjih prebivalcev vasi Škale, ki so se morali

izseliti zaradi izkopavanja premoga, bo letos (v soboto, 5. julija) v znamenju

predstavitve zbirke pesmi Pod vodo vas, nad vodo glas. Po sprejemu in kul-

turnem programu se bo druženje nadaljevalo na prireditvi z zabavnim pro-

gramom in tombolo. Množične tombole v Šaleški dolini so bile vrsto let ob

Škalskem jezeru, nato pa so zamrle. Letos jih bodo poskušali oživiti! Samo dan

pozneje, v nedeljo, 6. julija, pa bo Društvo Revivas Škale, ki ima na skrbi že so-

botni dogodek, odprlo razstavo na prostem Po sledeh izgubljenih krajev.

Ob tej priložnosti bodo pripravili tudi organiziran ogled pomemb-

nih točk v krajevni skupnosti s poudarkom na točkah, kjer so

nekoč stali domovi preseljencev.

Več: www.revivas-skale.si

Foto: Oskar Sovinc

Razpis za sofinanciranje prireditevTuristična zveza Slovenije objavlja javni razpis za sofi-

nanciranje prireditev turističnih društev za leto 2014

v skupni višini 150.000 evrov. Rok za oddajo prijav je

13. junij 2014, najpozneje do 14. ure na sedežu TZS.

Več: www.turisticna-zveza.si/novica.php?id=213

Naziv Datum Prizorišče Telefon Informacije

Več o prireditvah na www.turisticna-zveza.si, www.slovenia.info

Napovednik prireditev22. Argonavtski dnevi 11.06. - 22.06.2014 Vrhnika www.argonavtskidnevi.si Zavod Ivana Cankarja

Festival Kurešček 13.06. -15.06.2014 Ig pri Ljubljani 040 29 29 75 TD Kurešček

Medeni dnevi na kočevskem 13.06. - 14.06.2014 Kočevje 041 841 794 TD Kočevje

Po laških poteh 2014 -Pohod po Aškerčevi poti 14.06.2014 Zidani most - Rimske Toplice 03 733 89 54 Center za šport, turizem, kulturo in informiranje Laško

Turistični teden v Velenju 14.06. - 29.06.2014 Velenje 041 753 402 TZ Velenje

10. pohod po Ostrovrharjevi vinski poti 14.06.2014 Zagrad 031 832 339 TD Ostrovrharji Svibno

Poletna noč v Vrbi 14.06.2014 Žirovnica 04 58 01 503 ZTK Žirovnica

26. prireditev Iz trebanjskega koša 14.06. - 15.06.2014 Trebnje www.td-trebnje.si TD Trebnje

Otroške žabarije - Barjanska noč 14.6.2014 Ljubljana 041 286 064 TD Barje

Pohod do svetega Vida 15.06.2014 07 308 42 96 TD Straža

MTB vzpon Terme Snovik-Velika planina 15.06.2014 041 943 332 TD Tuhinjska dolina

Dan ročnih spretnosti z razstavo 15.06.2014 Trzin 01 564 47 30 TD Kanja Trzin

Od Petra do Pekla 15.06.2014 Šempeter v Savinjski dolini 03 700 20 56 TD Šempeter v Savinjski dolini

POD ŠMARSKO LIPO 15.06.2014 Šmarje Sap 041 513 839 TD Šmarje Sap

Praznik vrtnic 19.06. - 20.06.2014 Nova Gorica 05 30 21 455 TD Nova Gorica

18. poletne grajske prireditve 20.06.2014 Žužemberk 07 308 76 36 TD Suha Krajina

Festival Lent 2014 20.06. - 05.07.2014 Maribor www.festival-lent.si Narodni dom Maribor

33. festival idrijske čipke 20.06. - 22.06.2014 Idrija 05 374 3916 TIC Idrija

8. Festival vina in kulinarike 21.06.2014 Filovci 041 681 535 KS Filovci z društvi

Poletna muzejska noč 21.06.2014 Rogatec www.rogatec.si, 03 818 62 00 ZKTR Rogatec

Družinski vikend na Tuševem 21.06. - 29.06.2014 Vinska Gora 041 753 402 TD Vinska Gora

Grajski večer s kresovanjem 21.06.2014 Studenice 02 420 47 05 TD Studenci

Kresna noč na Zgornji Polskavi 21.06.2014 Zgornja Polskava 041 833 860 TD Viničar

25. Kresna noč 21.06.2014 Mokronog 031 868 230 TD Mokronog

Večer na vasi 21.06.2014 Gradež pri Turjaku 031 618 159 Društvo za ohranjanje dediščine

Pesem pod lipo 21.06.2014 Solkan 05 330 04 20 TD Solkan

Slovenski dan v Dragočajni 22.06.2014 Medvode 01 362 70 02 TD Dragočajna - Moše

EX Tempore Dobrna 24.06.2014 Dobrna 041 769 684 TD Dobrna

Pohod po poteh roparskih vitezov 25.06.2014 Medvode 01 361 27 54 TD Žlebe - Marjeta

O kresi se dan obesi 26.06.2014 Begunje 041 623 142 TD Begunje

Mednarodni folklorni festival Trzin 27.06.2014 Trzin TD Trzin

Srečanje vasi SELO-SELE-SELA 28.06.2014 Selca www.selca.si, 031 378 751 TD Selca

17. Prangerjada 28.06.2014 Pilštanj 041 735 273 TD Pilštanj

Toplar vabi na Kočno 28.06.2014 Zgornja Polskava 041 457 559 TD Kočno

Srednjeveški dan v Velenju 29.06.2014 Velenje 03 587 11 70 TD Velenje

Srednjeveški dan v gradu 29.06.2014 Negova 031 617 127 TD Negova - Sp. Ivanjci

Jezerska štorija 01.07. - 31.08.2014 Jezersko www.jezersko.info, 04 2545140 TD Jezersko

Ana Desetnica - 17. mednarodni festival uličnega gledališča 02.07. - 05.07.2014 Ljubljana ww.anamonro.org Gledališče Ane Monro

Julijski petkovi večeri 04.07. - 25.07.2014 Solkan 05 330 04 20 TD Solkan

Trški dnevi in 16.srednjeveški dan 04.07. - 14.07.2014 Žužemberk www.tdsuhakrajina.webs.com TD Suha Krajina

14. Solinarska šagra 05.7.2014 Sečovlje 041 607 802 TD Taperin Sečovlje

26. turistični nočni obkolpski pohod z baklami 05.07.2014 Gorenja Žaga pri Kostelu 041 549 983 TD Kostel

10. Buški dan 05.07.2014 Bovec 040 348 160 TD Bovec

36. Juriš na Vršič 06.07.2014 Kranjska Gora 04 580 94 40 TD Kranjska Gora

Bo fejst (otroški festival) 06.7.2014 Bohinj www.bohinj-info.com TD Bohinj

Odmev loške stene 11.07.2014 Log pod Mangrtom 041 748 585 TD Log pod Mangrtom

Mohorjevo 12.07. - 13.07.2014 Šempas 031 421 716 TD Šempas

»Telška Žetev« -srečanje ljudskih pevcev 13.07.2014 07 818 04 39 KŠD Telče

Poletna polenta 14.07.2014 Nova Gorica 041 3433 76 TD Ozeljan - Šmihel

52. Čipkarski dnevi v Železnikih 18.07. - 20.07.2014 Železniki 04 514 73 56 TD Železniki

Studeniški kulturni večer 19.07.2014 Studenice 02 420 47 05 TD Studenci

Mednarodni nočni tek prijateljstva ob Kolpi 19.07.2014 Kostel 041 549 983 TD Kostel

Po stopinjah knapov 19.07.2014 Log pod Mangartom 041 748 585 TD Log pod Mangrtom

Marjetin sejem na Bohinjski Beli 20.07.2014 Bohinjska Bela 04 572 00 61 TD Bohinjska Bela

Anina nedelja na Dobrni 20.07.2014 Dobrna 041 769 684 TD Dobrna

54. Flosarski bal 20.07. - 03.08.2014 Vrbje, Ljubno, Radmirje 051 610 605 TD naš kraj

Marjetin sejem 20.07.2014 Bohinjska Bela 04 572 00 61 TD Bohinjska Bela

Prireditve v sklopu Aninega sejma 25.07.2014 Višnja Gora 041 344 215 TD Višnja Gora

Dobrinska noč 26.07.2014 Dobrina 03 579 71 03 Društvo Izviri Dobrina

Praznik žetve 26.07.2014 Žirovski vrh 031 693 731 TD Žirovski Vrh

Trentarski senjem 26.07.2014 Soča 041 503 551 TD Soča - Trenta

Legenda.fest 2014 02.08.2014 Kobarid 031 753 143 TD Planinski raj Vrsno

Kekčev dan na Mangartu 02.08.2014 Log pod Mangrtom 041 748 585 TD Log pod Mangrtom

25


Potepanja

Niti ni bilo treba resnejših priprav, da sva enega majskih koncev tedna sklenila s čudovito kolesarsko turo po vinorodnih gričih dela Štajerske in Prlekije. Nisva iskala posebnih zanimivosti, le to, da bova čim več zunaj glavnih prometnic – na ozkih cestah, ki prepredajo razgibano vinorodno pokrajino. Pa da bo čim več kratkih vzponov in spustov – da torej ne bo dolgčas! Okoli 120 kilometrov bova prekolesarila v dveh dneh.

Na kolo za konec tedna

Gor in dol po vinorodnih gričih Štajerske in Prlekije

Na Ptuju parkirava avtomobil in oprtava torbe na kolesarska prtljažnika. Ni prav prijeten izhod iz mesta; zdi se, da je hierarhija na cesti očitno v prid avtomobilom. A nelagodje traja zgolj kratek čas. V Podvincih se odpre široka kolesarska steza. Zapeljeva mimo ribnikov Pacinje in Tičnice. Stara sta vsaj dvesto let. Marija Terezija naj bi ju namenila za oskrbo vojske z ribami. Od nastanka do danes sta ribnika v Podvincih skupaj z gozdom, ki ju obdaja, postala pravi raj za številne vrste živali in rastlin. Zaradi redkih vrst, ki so drugod že skoraj izginile, sta z okolico zavarovana kot naravni rezervat.

Dornavski dvorecKolesarsko stezo sva že zapustila, a promet se začenja redčiti ... Do dvorca Dornava že pozabiva na prvo nelagodje. Čudovita baročna arhitektura dvorca kakopak ne dopusti, da bi zdrvela mimo. Prvič je bil omenjen leta 1435, do 18. stoletja pa so bili njegovi lastniki gos-podje Ptujski, Herbersteini in Sauerji. Postavljen je v os drevoreda, ki je pred glavnim vhodom dopolnjen s predvrtom in zgradbo s parkom, ki se pahljačasto razpre iz rondoja z Neptunovim vodnja-kom. Izhodiščna točka ureditve je kip Brezmadežne (posvečena ji je tudi grajska kapela), končna točka je bil, kilometer in pol za dvorcem, kip Janeza Nepomuka. Simbolni točki konca parka sta bili celo cerkvi na Polenšaku in v Destrniku, kar potrjuje, da gre za največjo baročno celoto v Sloveniji, kakor je prebrati na spletnih straneh dornavske občine.Pred nacionalizacijo je dvorec poromal še skozi roke knezov Auer-spergov in družine Pongratz. Po drugi svetovni vojni pa je na poses-tvu gospodarila tankovska brigada. Sledili so brigadirji in tem priza-deti otroci. Kustosom je uspelo rešiti nekaj pohištva in stenskih

okrasov, ki so jih preselili v Ptujski in Narodni muzej. Konservatorji so ohranjali strehe in pročelja ter restavrirali kiparske okrase fasad in delno vrta. Na celovito prenovo dvorec še čaka. Več, kakor da si ogledaš njegovo zunanjost in okolico, ni mogoče. Zato – naprej! Proti Srednjim Slovenskim goricam, ki so eden od sed-mih okolišev vinorodne dežele Podravje. Tukaj povečini steče po grlu belo vino: beli pinot, chardonnay, rumeni muškat, sauvignon, od rdečih pa večinoma le še modri pinot. Ampak za vino še ni čas. Še se bo treba potiti v klanec in sonce, ki je tega dne vestno prevzemalo vlogo na vso moč navitega grelca, je bilo dodaten razlog, da je bila želja po kolikor toliko trezni glavi dokaj velika.Drsiva mimo lepo urejenih hiš in domačij, proti razgledni vasi Podgor-ci, kjer se dviga bela poznogotska cerkev svetega Lenarta, prepoz-navni znak vasi. Sem in tja se znajdeva na križišču cest – lahko bi se jim povsem pre-pustila in se poljubno spuščala in vzpenjala po njih; kakor nas v starih mestih pogosto zapeljejo ozke tlakovane uličice, da povsem pozabi-mo, kam smo se sploh namenili.

Iz Jeruzalema v JeruzalemKakšno dobro uro pohajkujeva po Srednjih goricah, dokler se ne spustiva v Ivanjkovce, naselje ob glavni cesti Ljutomer–Ormož. Na njej se zadrživa le kratek čas, kmalu odvijeva z nje in se poženeva v hrib, proti Svetinjam. Že sva v Ljutomersko-Ormoških goricah na poti proti najbolj znanemu kraju v njih – Jeruzalemu. »Nastanek srednjeveškega Ormoža ter bližnje Velike Nedelje (zanjo oziroma za njen grad bo čas naslednji dan, op. p.) in slavnega Jeruzalema je neločljivo povezan z gospodi Ptujskimi in križarskimi vitezi, ki so jih

26


Potepanja

med vračanjem iz Jeruzalema Ptujski zaprosili za pomoč pri prodiranju na takrat še madžarska ozemlja. Neizpodbitna dokaza za pomembne zgodovinske dogodke sta križniški grad in cerkev v Ve-liki Nedelji, legenda pa pravi, da so v Marijino svetišče sredi mehkih gričev, na katerih je gotovo že takrat rasla tudi vinska trta, križniki postavili prav iz Jeruzalema pripeljano podobo Matere božje. Od takrat naprej so ti kraji blagoslovljeni z imenom Jeruzalem, po kat-erem so že stoletja znani daleč v tujih deželah,« je zapisano na spletni strani www.visitptuj.eu (Podravsko-ptujsko-ormoška RDO). Med drugim je še zapisano: »Sonce se odraža v vsem – v podobah krajev, ki dajejo vtis, kot da jih je naslikal vrhunski slikar, v vinogra-dih, ki objemajo pobočja mehkih gričev, v bogatem rastlinju, v ru-menih bučah, ki dajejo slastno, omamno dišeče bučno olje, v ka-pljicah vrhunskega vina.« Ko kolesariš proti Svetinjam pa naprej proti Jeruzalemu, mimo ličnih domačij, vinotočev, vinskih kleti ... in z razglednega grebena, ki se za-tem nadaljuje proti Železnim Dverim, kjer je dom Republike Prlekije (o tej domiselni turistični ponudbi smo pisali v prvi letošnji številki Lipo-vega lista!), bi temu komajda ugovarjal. Zakaj le? Sonce igra svojo vlo-go, vinogradi se slikovito, ponekod terasasto spuščajo po pobočjih ...

Za konec dneva: klanec in božanski razgledPozno popoldne, ko se iz Železnih Dveri spustiva proti Ljutomeru, zagrizeva še v poslednji hrib tega dne – proti vasi Globoka, kjer je turistična kmetija Jureš. Če bi bil vzpon le eden na poti, bi bržkone molče pritiskal na pedala, ampak da ti konec kolesarskega dne postreže s tako dolgim klancem! Zato pa vse odtehta trenutek, ko pred lično domačijo sestopiš s kolesa. Ena najstarejših turističnih kmetij v Sloveniji stoji na tako razglednem podestu, da v hipu pozabiš na klanec! Z roba hiše padajo strmo lepo urejeni vinogradi in ko po-gled pade globoko v dolino, se nemudoma dvigne na sosednji, prav tako skrbno urejen vinorodni hrib. Okoli hiše cveti pisano cvetje, na mizi v prijetno hlajeni jedilnici pa se kmalu pričara domača večerja za dvoje sestradanih ust. In, kajpak, kozarček domačega vina. Šipon je odličen, pa mešanica s sauvignonom tudi! In verjamem, da druga (nagrajena) vina prav tako.Edina gosta sva to noč in v lični sobici vlada tišina, da bi jo lahko rezal. Samo črički neutrudno ustvarjajo svoj napev ... Niti proti jutru ne potihnejo, ampak takrat imajo že družbo: živahno žgolenje ptic in predirno kikirikanje petelina; še kukavica se nenadoma oglasi in v taktu oddrdra svoje!

Čudovita baročna arhitektura dornavskega dvorca ne dopusti, da bi zdrvela mimo.

Zeleno morje ... (ali pšenica v vetru)Ljutomersko-ormoške gorice

27


Potepanja

Mimo treh gradovV dopoldanskem hladu in izpod oblakov se spustiva nazaj na glav-no cesto in jo po obronkih Ljutomersko-Ormoških goric ureževa proti Središču ob Dravi. Bolj ko ne samevava na široki cesti, ki jo reže skorajda ravno po dolini, med vinogradi, hišami, gozdovi, proti hrvaški meji in zatem Ormožu. »Čeprav današnje mesto Ormož leži znotraj še vidnega okopa obsežne bronastodobne naselbine, prvi pogled na romantično mesto ob spodnjem toku Drave ne razkrije njegove izjemno bogate zgodovine. Pomen Ormoža in njegove okolice v preteklih tisočletjih obiskovalcem najbolje razkrijejo ormoški grad s čudovito prenovljeno pristavo ter sodobno postavljene muzejske zbirke, za popoln vtis pa je treba obiskati še vsaj mestno cerkev in se sprehoditi po mestnih ulicah ...« je zapisano na www.visitptuj.eu.A naju bolj vleče nazaj v naravo – v Haloze. Še prej sva navdušena, ker naju je povsem nehote pot zapeljala še mimo treh gradov: najprej slikovitega gradu v Veliki Nedelji. Kraj in grad sta dobila ime po pomembni bitki na veliko noč 1199, v kateri naj bi Friderik Ptujski še neobljudeno zemljo na tem območju iztrgal Madžarom in jo pozneje podelil križevnikom. V Muretincih naju na poti pospremi istoimenski grad v naselju in malce zatem srednjeveški Borl, ki dominira na vz-petini nad Dravo.

V objemu naraveS ceste Ptuj–Zavrč znova odvijeva v gričevnat svet. Tukaj so gozdovi gostejši in prostranejši, travniki obsežnejši kakor v goricah prejšnjega dne; vmes pa tudi tukaj vinorodna pobočja, vinske ceste, vinotoči. Ko zapeljeva iz Cirkulan s slikovito cerkvijo sv. Barbare in naprej mimo Zavčevih Trdobojcev, se znajdeva obdana samo z naravo, ptičjim žvrgolenjem in orkestrom čričkov, vonjem po gozdovih in pokošeni travi ... Čudovito se je predajati objemu narave.Spust proti Podlehniku in naprej proti Ptuju pretrga ta prvinski stik. Naglo se vrtijo poslednji kilometri dvodnevnega potepa. Četudi na nižinski ravnici jih skleneva na moč razgledno: s pogledoma na staro ptujsko jedro z gradom, ki se mogoči nad njim. Po tlakovanih uličicah slikovitega jedra najstarejšega slovenskega mesta se kolesarjenje skorajda z obžalovanjem konča! Mateja Gruden Foto: osebni arhiv

Informacije:www.dornava.si•www.slovenia.infowww.visitptuj.eu•www.jeruzalem.si

Značilna ptujska veduta

Grad Borl dominira nad Dravo Haloze – v družbi gozdov in travnikov

28


Marko Pavčnik, šef kuhinje v restavraciji Pavus na Gradu Tabor Laško

»Dovolim si ponujati tisto, kar je všeč meni«Je eden najbolj znanih slovenskih šefov kuhinj, restavracija Pavus, ki sta jo z ženo pred dobrimi tremi leti odprla na Gradu Tabor Laško, pa ena najbolj cenjenih v Sloveniji. Njegov delovnik je precej daljši od povprečnega, tudi podvoji ga, med delom in prostim časom poredko zaznava ločnico. Toda ko Marko Pavčnik pripoveduje o tem, ne govori o odrekanju – nasprotno; govori o zadovoljstvu, da počneš v življenju tisto, kar te resnično veseli.

Kulinarični kotiček

Marko Pavčnik, poleg tega, da ste lastnik in šef kuhinje ene na-jbolj cenjenih restavracij v Sloveniji, so vas prav zaradi tega »za-poslili« še marsikje drugje: pišete blog za spletni portal časnika Dnevnik, ste komentator v resničnostnem šovu Gostilna išče šefa, član komisije akcije TZS Zlata kuhalnica. Ste mož in oče. Si kdaj rečete: Kaj bi pa lahko zavrnil?Ja, včasih pa res (nasmeh). In lani decembra smo odprli še gostilno v Celju, Špengl. Pa šov Skriti šef snemajo pri nas. No, prihodnji teden (pogovarjali smo se 19. maja, op. p.) posnamemo zadnjo oddajo in se bodo stvari malce umirile. Nekaj časa sem bil res preobremenjen. Pripravljam še kuharske tečaje, vodim izobraževanja ... Včasih je dela res veliko, ampak – meni je dinamika všeč, monotonije ne maram.

Toda dan ima vendarle samo 24 ur ...Vse je stvar organizacije (nasmeh).

Ste si želeli kuhati od nekdaj – saj veste, v slogu: že kot otrok se je rad vrtel med lonci?Niti ne. Doma sem s kmetije nad Rimskimi Toplicami. Na njej je bilo vedno veliko dela, tako da nisem prav veliko kuhal. Sem si pa želel, in ko se je bilo treba odločiti, kam v srednjo šolo, je ta želja vedno prete-htala druge zamisli. (Obiskoval je Srednjo šolo za gostinstvo in tu-rizem v Zagorju ob Savi, op. p.)

Že kmalu po srednji šoli ste postali šef kuhinje, v Dvorcu Impolj-ca v Sevnici. Ste imeli že takrat izoblikovano svojo unikatno kulinarično zgodbo?Pri dvajsetih še ne veš, kaj hočeš, nate precej vplivajo drugi. O imenih sicer nerad govorim. Seveda so kuharji, ki jih zelo cenim. Eden prelomnih trenutkov za moje nadaljnje delo je bilo srečanje z enim od njih, slovenskim kuharjem. Pri njem sem tako dobro jedel, da sem

29


Kulinarični kotičekse nenadoma zavedel, da ničesar ne znam! Kakšna šola je bila to! Star sem bil štiriindvajset let, samozavesten – potem sem pa uvidel, koliko se moram še naučiti. No, sčasoma so začeli vplivi drugih slabeti, čedalje bolj sem stopal po svoji poti. Pri tem pa je ključno, da v svojo pot, svojo zgodbo tudi resnično verjameš.

Kakšna pa je vaša zgodba?Da ni treba izumljati nenehno novega, na primer. Ključno je, da tisto, kar delaš, delaš dobro. Sicer sem lahko začel uresničevati svojo zgodbo šele, ko sem šel na svoje. Prej se je bilo treba prilagajati povpraševanju. Zdaj ustvarjam tisto, kar si želim. Če je gostom všeč, super, če jim ni, jim ni. V Pavusu si dovolim ponujati tisto, kar je meni všeč.

In to je?Sezonsko, lokalno (slovensko) in ustvarjalno. Eksotike skorajda ne uporabljam, samo včasih kakšne začimbe. Najbolj torej uživam, kadar ustvarjam iz znanih sestavin kaj novega. Izjemno rad imam tudi divjo hrano: lipove liste, koprivo, kislico ... Za trende mi je vseeno. Pripravl-jam, kar mi je všeč. Morda mi bo čez deset let eksotika. Kdo ve, ali bom takrat še zagovarjal tisto, kar zagovarjam danes? Ljudje se nenehno učimo, spreminjamo ...

Koliko pa se razlikujeta Pavus in vaša celjska gostilna?Zelo. Njuna koncepta sta popolnoma različna. Pavus je povsem avtorska kuhinja, to sem jaz, v Celju pa smo komercialna gostilna z malicami, ko-sili, tudi hrano po naročilu. Ampak tudi tukaj skrbno izbiramo sestavine, tudi tukaj ne maram, recimo, zamrznjene zelenjave. Sicer pa je Špengl (narečno ime za slivo, op. p.) dobra gostilna, v katero lahko greš vsak dan.

Šef kuhinje je že leta izjemno cenjen poklic – v svetu je prignan na raven zvezdništva, pa tudi v Sloveniji ste toliko v medijih kot nikoli prej. Kaj bi porekli ob tolikšni pozornosti?Se je ne branimo (nasmeh) ... Ne vem, sem kuhar z razlogom – hrana je zame ena najpomembnejših stvari v življenju. Je edina stvar, ki jo damo vase; vse drugo damo nase. Izjemno pomembno se mi zdi, kaj jem. Tudi pri nas doma je hrana zelo pomembna. Otroka (stara sta deset in sedem let) vedno zanima, kaj bo za zajtrk, ko gremo na izlet, ju že na poti zanima, v katero gostilno bomo šli jest, in malce pozneje, kaj bo za večerjo (nasmeh).

Dejstvo je, da je prav sloves šefa kuhinje okrepil precej načet sloves poklica kuharja ... To je pa res. Poklic kuharja je danes precej bolj ugleden, kakor je bil nekoč.

Se pa verjetno številnim mladim mudi, da bi bili čim prej šefi kuhinj?(nasmeh) Ob tem je treba povedati, da biti šef kuhinje ni tako preprosto, kakor se morda zdi na televiziji. Vsi zelo veliko delamo, vsaj po dvanajst ur na dan, tudi 16-urni delavnik ni redkost. Tega marsikdo ne ve. Je pa super, ker nas je v Sloveniji precej dobrih, in je zato konkurenca večja. Zato se

bolj trudimo in je napredek večji. Več je novih zamisli. Mladim, ki pri-hajajo za nami, bo po eni strani težje, kakor je bilo nam, ker je raven kuli-narike že toliko višja, po drugi strani pa bodo imeli na voljo precej znanja.

Medtem ko se je poklicu kuharja povrnil ugled, pa bi to težko rekli za drugi ključni gostinski poklic – natakarja. Povejte: kako zelo je pomemben natakar v turizmu oziroma gostinstvu? Zdi se, da je njegova pomembnost močno podcenjena. To je absolutno izjemno pomemben poklic, ki pa ga pesti velika težava: natakarji se sami ne spoštujejo. Dokler ne spoštuješ sebe, te tudi drugi ne bodo. Tudi kuharji smo si najprej morali povrniti samospoštovanje.

V enem od svojih blogov ste pisali o kadrih v gostinstvu. Pravite, da je bilo pred leti skorajda nemogoče dobiti mlade v ekipo – da pa so današnje generacije drugačne, želijo si dela.Vsaj do mene prihajajo večinoma tisti, ki si želijo in so pripravljeni delati. Se pa morajo mladi zavedati, da bo selekcija z leti čedalje hujša. Treba se bo truditi, ne samo delati. Razlike med dobrimi, slabi-mi in povprečnimi bodo čedalje večje.

Pisali ste tudi o tem, da podjetnik skorajda ne pozna meje med delovnikom in prostim časom. Poleg tega delate v gostinstvu, ki ima že tako nekonvencionalne urnike: večeri, prazniki ... V gostinstvu tako pač je. Kdor se s tem ne more sprijazniti, naj ne dela v njem. Odkar imam svoj posel, pa nisem zares prost skorajda nikoli, tele-fon imam nenehno s seboj. Od svojih zaposlenih tega sicer ne zahtevam, niti ne pričakujem; ko so v službi, hočem, da delajo, ko so prosti, so prosti.

No, malce prostega časa si pa vendarle vzamete?Februarja Pavus zapremo, za kratek čas tudi poleti, si pa lahko z družino zdaj privoščimo kratke izlete tudi v času, ko je odprt. Radi se odpravimo kam za tri, štiri dni, vsak prosti dan izkoristimo, da gremo skupaj na izlet. Nikoli ne posedamo zdolgočaseni doma, vedno kam gremo. Na do-pust gremo v toplice ali na morje, da sta otroka zadovoljna. So pa krat-ki izleti, še zlasti na tuje, po navadi vedno povezani s kulinariko.

Vas katera država še posebno navdušuje s svojo kulinariko?Težko bi katero izvzel. Resda je moja kuhinja mešanica mediteranske in francoske in še za ščep kakšne druge se znajde zraven, ampak do-bre stvari najdem tudi v drugih.

Kaj pa pomeni biti eden najbolj znanih šefov kuhinje v državi na ravni družine in prijateljev? Ste tudi tam glavni kuhar ali bi si želeli tedaj malce odpočiti? Nikakor, ve se, da Marko kuha in – Marko kuha (nasmeh). Pri tem uživam in se zabavam, kjer koli, tudi doma!

Mateja Gruden Foto: osebni arhiv

Marko Pavčnik je svojo restavracijo odprl tam, kje je začel svojo poklicno pot: na Gradu Tabor Laško.

30


Anina nedelja

V zaledje Dobrne po sledeh gospe Ane

Živela je nekoč v Brdcah nad Dobrno gospa Ana. Ne vemo, kdaj se je rodila in kako je odraščala. Stoletja stari domačiji, kjer je živela, se je po domače reklo Pri Šumej. In mimo nje vodi danes Anina pot, po kateri bomo tudi letos povedli obiskovalce na Anino nedeljo, 20. julija.

Nam

ig za izlet

Štartnina za pohod po Anini poti bo sedem evrov. Vsak pohodnik bo prejel Anino žlico in porcijo Anine juhe.

Dandanes se le še malokdo spomni, da se je gospa Ana pravzaprav pisala Petre. Bila je dolga in suha, skrivnostna in vedno oblečena v črno, zato je morda v okoliških otrocih zbujala občutek mističnosti. Poleg opisanega pa je bila tudi zeliščarica, živela je kar se da prepro-sto in v stiku z naravo. Bila je res nekaj posebnega, ko je s svojim košem odhajala v hrib. Tako je vztrajala vse svoje življenje. Vse je nar-edila sama, z lastnimi rokami. Najbolj posebna pa je bila njena več kot tristo let stara kuhinja, prava črna kuhinja, v kateri je hrano pripravl-jala na nam že skoraj pozabljeni način. Po gospe Ani Petre je poimenovana pohodna pot po gričevnatem svetu med hudourniško Dobrnico in reko Hudinjo, ki priteče iz smeri Vitanja. Tod ni strnjenih naselij, temveč le skupine hiš in posamezne kmetije, posejane med sadovnjaki in vinogradi.Tudi letos boste lahko pot spoznavali na Anino nedeljo. Po odhodu izpred občinske stavbe na Dobrni ob 9. uri boste najprej stopili mimo ruševin Vile Ružička, ki jo je v 19. stoletju postavil grof Aichelburg, po gozdni poti, ki je še zlasti dobro obiskana na pomlad zaradi čemaža. Pa naprej do iz-vorno poznogotske cerkve sv. Miklavža in na jutranjo pokušnjo dobrot, ki jo bodo pripravile kmetice iz Vrbe in Miklavža. Pot se nadaljuje do naselja Zavrh, mimo vinogradov in gozdni poti do Anine domačije Pri Šumej, kjer si boste ogledali od saj povsem počrnelo črno kuhinjo. Po ogledu jo boste ubrali do kmetije Marovšek, kjer bo osrednji pri-reditveni prostor. Tam bodo postregli z Anino juho, šibile se bodo stojnice podeželskih dobrot z območja Dobrne, letos pa bodo doga-janje prvič dopolnile kmečke igre mladih, saj menimo, da ima kmečka mladina v Sloveniji premalo možnosti za druženje. Pot pod noge bomo vzeli spet pozno popoldne, ob 19. uri pa boste lahko prisluhnili koncertu v jami Bierkeller – po domače v Ledenici, v kateri so nekoč hladili grofovsko pivo (od tod nemško ime: pivovska

klet!). Skoraj pet metrov visoka, sedem metrov široka in dvajset metrov globoka votlina, ki zeva pod navpično apnenčasto skalo, je bila obenem še shramba za led, ki so ga rezali iz bližnjih ribnikov. Tokrat bo prvič koncertno prizorišče. TD Dobrna Foto: Bojan Vrečer

Pred Anino domačijo – Pri Šumej

31


(Ne)znano zamejstvo

»Oj, Doberdob, slovenskih fantov grob«Sto let mineva od začetka prve nesmiselne svetovne morije. Globoke, krvave brazde je pustila v milijonih člove-ških življenj in usod. Dodobra je preorala tudi gorovje, kraško skalovje in zelene planjave od izvira do izliva Soče ...

Nam

ig za izlet

Rogos, Doberdob/Gradina: telefon 0039 0481 784111; gsm 0039 333 4056800;

e-pošta: [email protected]ška hiša Repen: telefon 0039 040 327221;

gsm 0039 338 7709778 (ga. Silvana Blasina)

Danes te kraje povezujejo poti miru in spomina, ne meneč se za nek-danje meje in nasprotja. Na gomilah rastejo nova, neobremenjena spoznanja o veliki zmoti, čezmejna prijateljstva in strpnost. (Pra)vnuki iščejo sledi in grobove svojih (pra)dedov. Marsikdo se bo podal na te poti – morda tudi proti Doberdobu.

Brez kraških dobrot ne gre!Enodnevno popotovanje se lahko začne takoj za Fernetiči, v občini Re-pentabor. Povzpeli se boste na Tabor, k utrjeni Marijini cerkvi, na imen-itno razgledišče po slovenskem in tržaškem Krasu V bližnji vasi Repen si boste lahko ogledali obnovljeno kraško hišo, spomenik ljudskega stavbarstva in kamnoseštva ter pomnik trdega kraškega življenja. Nadaljujemo lahko v Botaničnem vrtu Carsiana (občina Zgonik), ki leži v neposredni bližini Velike jame pri Briščikih (vanjo gre menda celotna vatikanska cerkev sv. Petra!). Vrt je povzetek kraške krajine, v njem je več kot petsto avtohtonih kraških rastlinskih vrst. Krasa seve-da ne bomo zapustili, ne da bi poskusili terana, kraškega pršuta, sira in še kaj. Na vinski poti terana so v pretežno slovenskih vaseh številni zamejski kmetje, ki slovijo po imenitnih vinih: Lupinc, Zidarič, Kante, Gabrovec, Škerk ... Na križiščih boste marsikje opazili obešene veje bršljana, ki vas bodo vodile do odprte osmice.

Buči, buči, morje Adrijansko Po okrepčilu se lahko ustavite v Sesljanu in se sprehodite po slikoviti raz-gledni pešpoti, poimenovani po pesniku Rainerju Marii Rilkeju, svoje dni pogostem gostu bližnjega Devinskega gradu. Ob panoramskih razgledih na bližnji Trst, Tržaški zaliv in našo obalo se boste spomnili verzov »morje

Adrijansko, nekdaj bilo si slovansko«, zgodb o lepi Vidi, ki je tu blizu »pri morju stala in plenice prala«, pa poezije Iga Grudna iz bližnje Nabrežine ...V bližnjem Štivanu se lahko ustavite ob vodnatih izvirih reke Timav; pravzaprav tu ponovno izvira reka Reka, ki ponikne v oddaljenih Škocjanskih jamah, pa še kakšna kraška voda, ki iz labirintov podzemlja najde pot v Jadran. Pot boste nadaljevali proti Goriškem in si vzeli čas za postanek v vasi Dober-dob. Mnogi ga poznajo predvsem zaradi krvave morije med prvo svetovno vojno; v okolici si je mogoče ogledati frontne položaje. No, nekateri se tudi »zmotijo« in se slovenskim fantom poklonijo na bližnjem italijanskem grobišču Redipuglia/Sredi polja. V desetletjih po obeh vojnah si je dober-dobsko dolino podredila narava: jeseni jo prelije pordeli ruj, kot v spomin na prelito kri. Zdaj so tod vredni ogleda naravni rezervat z bogato floro in favno ter Doberdobsko in Prelosno jezero. Skozi vas se boste popeljali na grič Gra-dina, od koder boste lepo videli proti tržaškemu letališču, izlivu Soče, Gradežu, daleč v Furlansko nižino in proti Julijskim Alpam. V imenitno ureje-nem sprejemnem centru boste v muzeju s pomočjo interaktivnih instalacij spoznali zanimivosti doberdobskega krasa in njegovih ljudi. Sodelavci centra Rogos vam bodo seveda želeli in znali povedati še veliko novega, tudi vodijo vas lahko po bližnji in daljni okolici; tudi moj sogovornik Marko Zupan.Na Gradini ali v vasi se lahko spet okrepčate, pogovorite z domačini – ti so zelo dejavni v številnih društvih - potem pa bo pestrega kraškega dneva na slovenski zahodni meji polagoma konec.

Slavko Mežek Foto: Marko Zupan

Gibanje za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine/krajine peto leto zapored razpisuje nabor za dediščinska priznanja Naša Slovenija.Rok za oddajo je 1. julij 2014. Več na: www.kultura-natura.si.

32


Slovenija kolesari

Varni v prometu

Tudi tokrat vabimo na Ljubljansko barje

Med ranljivimi skupinami udeležencev v prometu so poleg pešcev tudi kole-sarji. V okviru mednarodnega projekta

Rosee (ROad safety in South East European Regions) sodeluje kot projektni partner Slovenije Javna agencija RS za varnost prometa. V projekt Rosee je vključenih deset organizacij iz šestih držav JV Evrope: Italije, Romunije, Madžarske, Grčije, Slovenije in Bolgarije. Vse si pri-zadevajo izboljšati varnost kolesarjev in promovirati varno kolesar-jenje. V Sloveniji sta v projekt vključeni dve pilotni regiji, Osrednjeslovenska in Podravska, cilj projekta pa je pripomoči k zmanjšanju števila smrt-nih žrtev med kolesarji in hudo poškodovanih kolesarjev, spodbu-janju varnega kolesarjenja in zmanjševanju prometa na urbanih območjih ob promociji ekologije in zdravega načina življenja.

Projekt Rosee pomaga vladam na nacionalni in regionalni ravni pri koordinaciji in spodbujanju, načrtovanju ter delovanju primarnih in sekundarnih cestnih omrežij s poudarkom na izboljšanju varnosti in dostopnosti v cestnem prometu. Cilj projekta so varnejša cestna omrežja v JV Evropi, primerljiva s povprečno ravnjo varnosti v Evropi. V Mariboru so v okviru pilotnega projekta predstavili inovativen ukrep: souporabo voznega pasu s kolesarji – »delimo si cesto« (shar-row). Gre za ukrep, kjer si kolesarji in motorizirani promet delijo cestišče, označeno s prometnim znakom in talno označbo na sredini voznega pasu. Ta označuje, da lahko kolesarji uporabljajo celoten vozni pas. V Ljubljani bodo namestili štiri kolesarske števce na preurejeni Slov-enski cesti. Števec je učinkovito orodje, ki pošilja jasen signal širši skupnosti, da je kolesarjenje v mestu prioriteta.

Vabimo vas na tretjo prireditev na območju Ljubljanskega barja. Ko bo prihodnje leto odprta Ižanska kolesarska trasa z vso kolesar-sko infrastrukturo, pa bodo res izpolnjeni vsi pogoji za varno kole-sarjenje na tem območju.V nedeljo, 22. junija, vas vabimo na Argonavtski maraton. Začetek kolesarjenja bo ob 9. uri na parkirišču pri Športnem parku Vrhnika. Kolesarji bodo izbirali med štirimi trasami različnih težavnostnih stopenj:• Argonavtski maraton, 81 km, višinska razlika 960 m: za dobro

pripravljene rekreativne kolesarje.• Mali argonavtski maraton, 63 km: za srednje pripravljene kole-

sarje.• Družinski argonavtski maraton, 32 km: za družine.• Otroški maraton Argonavtek: za otroke, stare do 7 let.Za Argonavtski maraton kolesarji v predprijavi izpolnijo prijavnico na spletni strani www.argonavtskimaraton.si, potrdilo o plačilu prijavnine pa pošljejo na naslov: [email protected] ali ŠD Agonija, C. Krimskega odreda 36, 1360 Vrhnika. Prijavijo pa se lahko tudi na dan prireditve od 7.30 do 8.45 na osrednjem pri-

reditvenem prostoru. Prijavnina ob predprijavi je 15 evrov, na dan prireditve pa 20 evrov. Maraton bo potekal ob normalnem prometu, zato morajo kole-sarji dosledno upoštevati cestno-prometne predpise in navodila organizatorjev. Udeleženci maratona vozijo v skupini pod vodst-vom vozil organizatorja na lastno odgovornost, odgovarjajo za škodo, ki bi jo morda povzročili sebi in/ali drugim. Za varen potek prireditve bodo skrbela vozila organizatorja, rediteljska in zdravst-vena služba. Strogo prepovedano je prehitevanje čelnih spremlje-valnih vozil. Začetek maratona je na parkirišču pri Športnem parku Vrhnika. Trasa je speljana po regionalni cesti proti Borovnici in naprej po Ljubljanskem barju proti Brezovici. Zatem popelje skozi Dobrovo proti Polhovemu Gradcu in v osrčje Polhograjskih Dolomitov, kjer udeležence čaka najtežji del maratona. Najvišja točka na trasi je na Planini nad Horjulom, od koder se spusti proti Suhemu Dolu, v Kurjo vas, naprej proti Šentjoštu, do katerega je treba premagati dva kilometra dolg vzpon. Sklepni del trase se spušča proti Podlipi in naprej proti Vrhniki, kjer se bo maraton končal.

Kolesar so v mestih čedalje pomembnejši del prometa.

33


Slovenija kolesari

Prireditve v juniju 201414. junija: 4. Vidov kolesarski maraton, Dobrovnik – TD Dobrovnik 14. junija: 12. Poli maraton, Ptuj – KK Perutnina Ptuj14. junija: Kolesarski maraton BTC CIKLIN, Murska Sobota - BTC – OŠZ Moravske Toplice15. junija: 9. MTB vzpon Terme Snovik – Velika planina 2014, Terme Snovik – TD Tuhinjska dolina15. junija: 10. Trebanjski kolesarski maraton – Dana, Trebnje – KD Gorenje Ponikve21. junija: 9. Kolesarski maraton po Mirnski dolini, Mokronog – KK Dolenjska Balanca21. junija: Pod Reško planino veselo živimo – kolesarski vzpon, Marija Reka – ŠD Marija Reka

21. junija: 10. Goni kolo, kolesarski izlet po Beli krajini, Črnomelj – ŠRD Črnomelj22. junija: 24. Kolesarski maraton AJDA, Moravske Toplice – Terme 300 - OŠZ Moravske Toplice22. junija: Argonavtski maraton, Vrhnika – ŠD Agonija22. junija: Z biciklom ob Muri, Radenci – Pet prstkov22. junija: 10. Štajerski kolesarski maraton, Celje – KK Rogla28. junija: 36. Kolesarski maraton Okoli Pohorja, Maribor – KD Branik29. junija: Kolesarjenje po Spodnji Savinjski dolini, Žalec – ZKŠT Žalec29. junija: 16. Vzpon na »Katarino«, Medvode – KK Medvode

Strani Slovenija kolesari pripravlja Tomaž Marinko, www.agencija-mtt.si.

Organizator vsem udeležencem maratona zagotavlja: praktične nagrade, spominsko kolajno, okrepčila na okrepčevalnicah ob progi in kosilo na cilju. Najnovejšo različico aplikacije Argonavtski maraton si lahko udeleženci naložijo s:

Kolesarska družba na Ljubljanskem barju

Oblikovanje kolesarske kolone na Argonavskem maratonu

https://play.google.com/store/apps/details?id=com.petsil.argo&hl=sl; med drugim ponuja možnost prijave na Argonavtski maraton z mobilno napravo. Vsak udeleženec maratona, ki bo s pomočjo aplikacije izmerjeni čas oddal organizatorju, bo dobil privlačno nagrado.

34


Trendi

Aktivne počitnice

Kulebike: kulinarični užitki in električno koloKaj dobimo, če povežemo kulinariko in električno kolo? Kulebike! »In še kul je!« smeje se razlaga Petra Maučič Ribič, koordinatorka inovativnega projekta, ki so ga javnosti predstavili na pragu lanske jeseni in ki je razgibal turistično ponudbo dela štajerskega podeželja.

Kulebike je sicer porajala želja po dodatni ponudbi v vinorodnih Slov-enskih goricah v mariborskem zaledju. Vinogradniki so ugotavljali, da morajo poleg vina obiskovalcem ponuditi kaj več. In tako je na pobu-do Vinogradništva Mulec iz Jakobskega Dola nastal projekt, ki je pov-ezal osem ponudnikov vin in lokalno turistično društvo na tem območju, izšel pa je iz zamisli, da bi obiskovalci uživali v tukajšnji kuli-nariki, obenem pa bi se z električnim kolesom potepali po goricah. Te so za marsikoga prezahtevne, z električnim kolesom pa lahko klance premagujejo vsi, pojasnjuje sogovornica. In poleg tega Kulebike pro-movira čedalje bolj priljubljeno »mehko« (zeleno) mobilnost.Kolesarjem je na voljo več kot sto kilometrov izbranih kolesarskih poti v petih občinah (Maribor, Šentilj, Pesnica pri Mariboru, Kungota in Duplek). Poti vodijo po urejenih lokalnih cestah in mimo tamkajšnjih kulturnih ter naravnih znamenitosti: Čebelarskega muzeja pri Šentilju, razglednih stol-pov Plač in Zavrh, Kmečkega muzeja na Zavrhu, Vogrinovega mlina na veter v Jakobu, Maistrove spominske sobe v zgodovinskem muzeju v Voličini, Gradu Hrastovec, cerkve sv. Barbare v Koreni ... Velika krožna pot, ki zajema obisk vseh devetih ponudnikov v projektu Kulebike, je dolga 82 kilometrov. Lahko pa jo seveda vsakdo ubere po svoje!Trenutno je v okviru projekta Kulebike na voljo 26 koles; vsak ponudnik ima na voljo po dva, eden (Gostilna in vinogradništvo Žmavc) jih ima deset. Sicer so poleg Muleca in bližnjega Žmavca del Kulebikea še: Vino-

gradi Horvat iz Počehove, Vino Kušter iz Kungote, Izletniška kmetija Slanič iz Žikarc, Turistična kmetija Gaube iz Šentilja in Vina Bračko, Vina Senekovič ter Turistično vinogradniško društvo Jakob iz Jakobskega Dola.Kulebike ni za »orto kolesarje«, se nasmehne Petra Maučič Ribič. Je za tiste, ki prihajajo v slikovite gorice predvsem zato, da bi uživali v kulinaričnih posebnostih tega območja, domačih dobrotah in vinu. »Naš moto bi lahko bil: pojdi počasi – vzemi si čas!« M. G. Foto: arhiv Kulebike

35


Trendi

Aktivne počitnic

Peš gor, s kolesom dolPeš navzgor in s kolesom navzdol. V vodniški agenciji Hike&Bike so v letošnji sezoni obogatili ponudbo z aktivnostjo, ki narekuje, da se peš povzpnemo na vrh hriba in se nato s kolesom spustimo v dolino.

Nahrbtnik, ki ga uporabljajo pri izletih Hike&Bike, ima integriran polno vzmeteni skiro, ki je opremljen s hidravličnimi diskastimi zavorami. Tako lahko na vzponih uporabljamo pohodne palice, na spustih pa stojimo oziroma klečimo na nahrbtniku ter uživamo ob sproščanju adrenalina. Zaradi velikosti sprednjega in zadnjega kolesa ter težišča kolesarja je vožnja pri spustu udobna, ergonomična in varna.Izleti z nahrbtnikom Bergmoench so idealni za tiste, ki obožujejo pohodništvo in kolesarjenje in se včasih težko odločijo, ali bi prosto popoldne izkoristili za skok na bližnji hrib ali bi uživali med spustom s polnovzmetenim kolesom.Izleti, ki jih pripravljajo v agenciji Hike&Bike, trajajo od dve do štiri ure in omogočajo povsem novo doživetje gora. Vsi pohodniki, ki so doslej radi hodili, a so obenem pogrešali več akcije in adrenalina, lahko na teh izletih doživijo dodatno stopnjo zabave in v eno ak-tivnost združijo dva športa. Pred izletom udeležence opremijo z nahrbtnikom, čelado in pohodnimi palicami, vse, kar potrebujejo sami, so le pohodniški oziroma planinski čevlji, športna oblačila, voda ali energijska pijača. Udeležence na izletu spremlja tudi us-posobljeni vodnik.Več informacij: www.hikeandbike.si, 031 374 660 (Grega) H. B. Foto: arhiv Hike&Bike

36


Zeleni zgledi

Zeleni zgledi

Snovalci za domiseln in bolj zelen slovenski turizemJavna agencija Spirit, oziroma njen sektor za turizem, je 23. aprila na Eko konferenci v Ljubljani s prizna-njem snovalec nagradila tri obetavne zamisli s področja turizma. Do konca leta bo slovenski turizem obo-gaten s ponudbo sprostitve in samozdravljenja v cerkljanskih gozdovih, trničem, tradicionalnim sirnim hlebčkom z Velike planine in turistično ekološko vasjo na Bledu.

Gozdni selfnessKakor so ob podelitvi snovalca LTO Laufar Cerkno za program Gozd-nega selfnessa zapisali v Spiritu, prenaša ta »elemente selfnessa, kot so fizična aktivnost, sprostitev in samozdravljenje, v odprte prostore, v naravo, kjer vladajo naravni elementi in materiali. Gozdni zrak, nara-vna zvočna terapija in barve narave so samo nekateri izmed njih«. Selfness je sicer nov trend v razvoju wellness turizma, njegovo bistvo pa so sprostitev, samozdravljenje, samozadovoljstvo in spreminjanje samega sebe. Strokovna komisija pa je še zlasti poudarila »inventiven

prenos koncepta iz zaprtih prostorov v gozdove v času, ko ti zaradi podnebnih sprememb postajajo vse dragocenejši«.Program Gozdni selfness temelji na organiziranem pohodu skozi gozd po urejeni nezahtevni pohodniški poti, kjer skupina največ sedmih udeležencev s pomočjo strokovnjakov razvija pristen odnos z naravo, na posameznih krajših postojankah pa doživlja pravo zdravilno terapijo.Udeleženci Gozdnega selfnessa se bodo na posameznih postojan-kah sproščali in predajali zdravilnim učinkom dreves (objemanje dreves in navdajanje z energijo, počitek pod drevesi v visečih mrežah in zvočna terapija - sproščanje ob subtilnih zvokih narave); pokušali ekološko pridelano hrano domačih ponudnikov; spoznali očiščevalno kuro s sirotko, ki so jo nekoč zaradi hranilnih sestavin slavili kot čudežno; razstrupljali se bodo z zeliščnim čajem; namakali noge v kopeli iz senenega drobirja; ob tolmunu izvajali dihalne in gibalne vaje sproščanja; spoznavali zdravilne učinke sive in rjave gline ...Ali, kakor so zapisali v LTO Laufar Cerkno: nazaj k naravi – k svojemu pravemu bistvu. Več: www.turizem-cerkno.si

TrničV okviru projekta Trnič na vsako mizo so pri Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik konec marca tradicionalni velikoplaninski sir znova predstavili širši javnosti.

Foto

: Tom

o Je

seni

čnik

/arh

iv S

pirit

a

37


Zeleni zgledi

Trnič, trdi sir značilne hruškaste oblike, so poleti med pašo na Veliki plan-ini iz skute, smetane in soli izdelovali pastirji. Vedno v paru, saj s svojo obliko ponazarjajo ženske prsi. Po izročilu so jih podarjali izvoljenkam kot dokaz ljubezni in zvestobe, celo obljube zakona. Pastirji so en trnič obdržali, drugega pa podarili izvoljenkam. Če je obdarovanka sir sprejela, je s tem privolila na pastirjevo dvorjenje. Poleg tega so pastirji po vrnitvi s planine s trniči obdarovali svoje bližnje. Zaradi močne simbolne vloge so jih pastirji in pastirice opisovali in upodabljali tudi v pesmih in slikah. Pastirji so trniče postopno nehali izdelovati in tradicija se je skoraj izgubila, le po zaslugi nekaj redkih posameznikov se je ohranila v ob-liki izdelave trničev kot spominkov, pri Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik pa si s projektom Trnič na vsako mizo sir s podporo strokovnjakov in lokalnih gostincev prizadevajo obuditi kot kulinarično posebnost – v okviru širšega projekta Okusi Kamnika, ki poudarja za kamniško okolje značilne jedi. Nekdaj je bil trnič samos-tojna jed ali pa so ga naribanega dodajali k omakam in juham. Pripravljali so jih iz posnetega kislega mleka, ki ga segrevajo do oblike pustega sira – skute. To odcedijo, osolijo ter ji primešajo smetano, da je sirna zmes ustrezno voljna za oblikovanje. Z rokami oblikujejo hlebčke in jih okrasijo z ornamenti, ki jih vtisnejo s »pisavami«, deščicami iz lipovega, javorovega, bukovega, macesnovega ali leskovega lesa, ki imajo vrezane različne ornamente. Z vzorci okrašene trniče nato dva tedna sušijo. Med sušenjem se njihova masa zmanjša za polovico. V preteklosti so jih sušili na polici nad ognjiščem, kjer so se odimili in tako konzervirali. Več: www.kamnik-tourism.si/index.php/okusi-kamnika

Garden Village BledNa Bledu bodo predvidoma v teh dneh odprli svojstveno ekološko turistično vasico Garden Village Bled. Uredili so jo v opuščeni vrtnariji nedaleč od Blejskega jezera; vrtnarijo so revitalizirali in jo dopolnili z domiselno in ekološko turistično ponudbo na temelju samooskrbe: imajo lastno vodno vrtino, elektrarno na sončne celice in toplotno črpalko. Ekološki podstat bodo utrjevali še z ekološko trgovinico z izdelki iz lastnega rastlinjaka, svežimi izdelki, od domačih marmelad, sokov, žganja, zdravilnih mazil, sušenih in vloženih pridelkov. V restavraciji, ki je pravzaprav rastlinjak in skozi katero se vije potok, bo prav tako poudarek na ekološki in lokalni hrani.Povsem drugačne od ustaljenih možnosti bodo tudi prenočitvene zmogljivosti. Gostje bodo lahko izbirali med osmimi drevesnimi hiškami. Njihova zunanjost je preprosta, prvinska, notranjost pa je stilsko dovršena, namenjena udobju in sprostitvi, razlagajo v vasici. Šest šotorov sledi konceptu glampinga (glamur + kampiranje); med drugim so postavljeni tako, da gostom v njih zagotavljajo zasebnost, ob njih pa so tudi zunanje ogrevane kadi. Še devet šotorov je v vasi: na pomolih nad ribnikom. Prenočitvene zmogljivosti pa skleneta dva apartmaja v stavbi. V zavetju drevesnih krošenj bo tudi finska savna (s potočkom – na tleh, kajpak – za ohlajanje). V izvirski vodi v vasi bo mogoča kneip-pova refleksna masaža, v ribniku plavanje (pri čemer se bo ta čistil sam oziroma s pomočjo vodnih rastlin), v manjšem sosednjem pa bo mogoče loviti ribe. Kakor je v utemeljitvi priznanja med drugim zapisala strokovna komisija za podeljevanje snovalcev, bo vasica »zgled celovitega in kakovostnega trajnostnega turističnega produkta ne samo v sloven-skem, temveč tudi v svetovnem merilu«. Za Garden Village Bled je snovalca prejela samostojna podjetnica Barbara Kokelj.Več: www.Gardenvillagebled.co

L. L.

Foto

: Oto

Žan

/arh

iv Z

avod

a za

turiz

em in

špo

rt v

obč

ini K

amni

k

Foto

: ww

w.G

arde

nvill

ageb

led.

co

38


Inovativno

Sladka Istra

Najslajši festival v Sloveniji Spomin na male sladke hišice, ki so - kot narisane - v lanskem nežnem septembrskem soncu vabile k obisku, je še svež. A še bolj, kot je sveža slika mesta Koper, ki zdaj že šesto leto zapored konec septembra ponuja horizont sladkosti iz slovenske Istre, Slovenije in tujine, je svež okus na drobna sladka presenečenja ...

Prestižnost in domačnost se bosta zlili v Sladko Istro 20. in 21. septembra 2014, ko bo Koper, poglavar Istre mu pravijo, tudi zaradi vas postal Otok istrskih sladkosti. Sladka Istra sicer dopol-njuje širšo zgodbo Gastronomskih zakladov Istre (www.zakladi-istre.si).

Saj veste, v spominu se ta, poleg vonja, ohranja najdlje. Ja, to so tisti trenutki, ko razum pravi »ne«, oko pa nasprotno. Zelo lično in ustvar-jalno okrašene stojnice, polne sladic in sladkih izdelkov, od tistih iz receptur naših mamic in babic, do tistih, ki bodo v spominu ostali današnjim otrokom, bodo tudi konec letošnjega septembra postale kulisa Sladke Istre. Sladka Istra spada med uspešne prireditve; v kratkem času je postala zelo prepoznavna. Različni ponudniki iz vse Slovenije radi sodelujejo na njej, prireditev pa ima vsako leto boljši obisk in je medijsko čedalje odmevnejša. Veča prepoznavnost Kopra in slovenske Istre ter ne naz-adnje Slovenije na splošno.Sladka Istra je način ohranjanja sladkih mojstrovin naših prednikov, hkrati pa prinaša nove oblike sodobnega ustvarjanja na področju slaščičarstva v Sloveniji. Na »sladkih poteh« v koprskem jedru, ki obiskovalce vodijo po stojnicah, se v tematskih sklopih predstavljajo,

pokušajo in prodajajo sladice, sladki napitki in drugi sladki izdelki. Na vsaki stojnici je predstavljen eden ali več sladkih izdelkov, ki jih obisk-ovalci lahko pokušajo v zameno za degustacijski kupon. Obiskovalec pa lahko kupi tudi večje količine sladkih mojstrovin. Na stojnicah sodelujejo različna društva, gastronomski ponudniki, kmetje, gostinski ponudniki, slaščičarne in drugo turistično gospodarst-vo. Vzporedno s ponudbo na stojnicah potekajo kuharske delavnice, strokovno vodenje, predavanja, organiziran pa je tudi zabavni in kulturni program. Strokovno najpomembnejši del prireditve so tako imenovani sladki natečaji, v okviru katerih podelijo nagrade za najizvirnejšo sladico Istre, najboljši muškat Sladke Istre, naj torto Sladke Istre in letos prvič tudi za naj sladico Slovenije. Tako spodbujamo gostinske ponudnike k ustvar-jalnosti in iskanju inovativnih pristopov pri pripravi sladic.Koper tako vabi potencialne ponudnike, da svojo slaščičarsko umet-nost in spretnost predstavijo na Sladki Istri, obiskovalce pa vabi na sladkanje. Skrajni rok prijave za sodelovanje na stojnicah je 30. julij, prijavnica pa je na voljo na www.sladka-istra.si.

Turistična organizacija Koper Foto: Vojko Rotar

39


Inovativno

Zemljanka je preprosto slovansko bivališče oziroma stanovanjska jama, za katero je značilno, da je bila vkopana v zemljo, zgornji, nadzemni del, pa je bil pokrit z dvokapno strešno konstrukcijo, ki je segala do tal. Narejena je bila iz drobnih lesenih kolov, prepleta vejevja, slame ali trstike. Uporabljala se je za bivališče, shrambne in delovne prostore. Najdišče zemljanke je znano tudi v Veržeju, kjer je Zavod Marianum spodbudil nedavno postavitev zemljank in s tem odprtje novega kampa za otroke, mladostnike in starejše.Poleg replike zemljank Zavod Marianum Veržej s postavitvijo petih naselitvenih »sodobnih« slovanskih zemljank pridobiva bo-gato infrastrukturo skupnega družbenega pomena, hkrati pa se z izvedbo projekta spodbuja mehki turizem na podeželju. V Veržeju je eno najstarejših arheoloških najdišč slovanske kulture pri nas. S projektom Doživljajski turizem v zemljanki želijo ta del zgodovine približati obiskovalcem Prlekije.Več: www.donbosko.si/verzej/node/36223

Apiturizem je nova oblika turizma, ki jo mariborska potovalna agencija Aritours izvaja pod okriljem lastne blagovne znamke ApiRoutes.Api-doživetja vključujejo obiske čebelarjev in predstavitve ter pokušnje čebeljih pridelkov, kot so medeni likerji in peneča se medica, medene čokoladne praline, medenjaki, osvežilni energet-ski napitki z zelišči in medom, poživljajoči čaji ... Na tipični api-turi je mogoče občudovati tipične slovenske čebelnjake, ki jih ni mogoče najti nikjer drugje na svetu, si ogledati čebelarske muze-je, se udeležiti predstavitev življenja in delovanja čebel, predavanj o tem, kako s pomočjo čebeljih pridelkov krepiti in ohranjati zdravje, izdelovanja okrasnih predmetov iz čebeljega voska, pos-likave panjskih končnic, izdelave in peke izdelkov iz medenega testa. Obiskovalci se srečajo tudi z apiterapijo v tipičnem sloven-skem čebelnjaku, bio masažo, termoterapijo in medeno kopeljo. »Ustvarjamo novo dimenzijo potovanj, ki pripomorejo k višji kakov-osti življenja, ljudi izobražujejo in v njih razvijajo visoko stopnjo spoštovanja in odgovornosti do naravnega, kulturnega in

Neskončnim kilometrom obale navkljub je Hrvaška šele pred kratkim dobila prvi botel, hotel na morju. Pravzaprav je to hostel, v katerega so na Reki preure-

Slovanske zemljanke v Veržeju

Apiturizem ali kako pomembne so čebele za turizem

Prvi botel na Hrvaškem

Vsebine za strani Inovativno pripravlja Banka turističnih priložnosti Slovenije (www.btps.si).

družbenega okolja,« odgovarja na vprašanje o poslanstvu ApiRoutes direktorica potovalne agencije Aritours Tanja Arih Korošec.Več: www.authentic-routes.com/apiroutes

dili trajekt iz leta 1936, ki je plul med Benetkami, Puljem in Za-drom. Botel Marina premore 35 eno- do šestposteljnih sob oziro-ma kabin, fitnes in restavracijo. Poleg turistov pa na svoj račun pridejo tudi domačini, saj je botel postal tudi središče družabnega življenja.Več: www.botel-marina.com/prices/

40


Republiški turistični drobnogled Turistične zveze Slovenije

Udorne jame na cestah postajajo »znamenitost« Ne le v gozdovih, tudi ob njih, tako rekoč tik ob prenekateri lokalni cesti od 32.000 kilometrov, kolikor jih vodi po naši deželi, so posledice žleda še vedno zelo vidne. Pa ne samo to, tudi zelo nevarne za voznike. Na takšno nevarnost je na svojem popotovanju naletel republiški Turistični drobnogled (TD) Turistične zveze Slovenije na lokalni cesti Unec-Planina.

Pod drobnogledom

»Cesta je v zelo slabem stanju, nima urejenega odvodnjavanja, udarne jame se kar vrstijo, za uporabnika je še toliko bolj nevarna, ker je spolzka, saj ob deževnem vremenu voda stoji na cesti,« opozarja predsednik TD Karl Vernik. Hkrati poudarja, da bi občina, pod streho katere spada omenjena cesta, vendarle morala poskr-beti vsaj za najnujnejše popravilo. To pa še zdaleč ni osamljen primer nevarne lokalne ceste v naši deželi, ki se tako rada deklari-ra za »turistično varno, urejeno, lepo in gostoljubno«; še veliko jih je. A kot kaže, bomo imeli takšnih cest čedalje več, saj marsikatera občina nima denarja za popravilo in obnovo. »Se pa lahko občina znajde v veliki zadregi, če se zaradi nevarne ceste zgodi prometna

nezgoda, in občino toži uporabnik, denimo tuji turist!« še poudar-ja Karl Vernik.Je pa naša dežela vsaj urejena in gostoljubna, kar ugotavlja TD. Po spomladanskih čistilnih akcijah, ki so jih izvajali tudi na pobudo in v okviru turističnih društev in zvez, je divjih odlagališč nesnage precej manj, kot jih je bilo jeseni. In tako kot že vrsto let so tudi letošnjo pomlad krajani in vaščani poskrbeli, da je okolica hiš v zelenju in raznolikem cvetju. Tudi na Krasu je tako, a so domačije, ki izstopajo po cvetličenju, kot je Adamičeva v občini Komen. Naj zgledi vlečejo!

Besedilo in foto: Duša Podbevšek – Bedrač

Uspešen vinogradnik in vinar v občini Komen Jožef Adamič (drugi z desne) pred eno lepših domačij na Krasu, obdano s cvetjem, za kar gredo zasluge njegovi ženi. Na fotografiji še (prvi z desne) Karl Vernik, predsednik TD, in (prvi z leve) Pavle Hevka, podpredsednik TD.

Takšne nevarne pasti voznike pričakajo na lokalni cesti Unec–Planina, ki spada pod streho občine Postojna Druga vetrnica v naši deželi, a TD upa, da ne zadnja!

41


Slovenska turistična revija Lipov list, nadaljevanje Turističnega vestnika, izhaja 1. teden v sodem mesecu

UDK 338,34+796,5(497,12), ISSN 0352-4353Junij 2014Izdaja:Turistična zveza Slovenije

Naslov uredništva:Turistična zveza Slovenije,Miklošičeva cesta 38/VI,SI – 1000 Ljubljana, tel. 01/43 41 670, faks: 01/43 41 680,[email protected], www.turisticna-zveza.si

Svet revije Lipov list:Črtomir Špacapan, dr. Jurij Žurej, Igor Kenda, Petra Stušek, dr. Rok Ovsenik, Karmen Grebenc Burger.

Transakcijski račun:SI56 03100-1000010639

Naročilo na Lipov list oddate na [email protected] naročnina je 32 evrov. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost se od glasila obračunava DDV po 9,5-odstotni stopnji.

Sosedje vabijo v »prestolnico užitkov«Avstrijsko mesto Gradec v tej turistični sezoni stavi predvsem na svoje kulturne znamenitosti in kulinarične dobrote. »Glavno mesto avstrijske Štajerske ponuja veliko, od spektakla užitkov do dolge mize in kuharskih te-čajev,« je poudarila Susanne Holler iz graške turistične organizacije na nedavni predstavitvi Gradca v Ljubljani.

Skok k sosedom

V Gradec namreč zahaja čedalje več turistov iz Slovenije, pa še zdaleč ne več samo po nakupih, ampak predvsem na ogled mestnega središča z zanimivim starim jedrom in Grajskim hribom (Schlossberg). Nanj vas do znamenitega urnega stolpa popelje bodisi dvigalo bod-isi vzpenjača, ki so jo zgradili že leta 1894, lahko pa se na hrib spre-hodite po urejeni pešpoti.Pred devetimi leti je bil Gradec evropska prestolnica kulture in še danes na to spominja marsikaj, tudi Kunsthaus ali hiša moderne umetnosti na umetnem otoku v obliki školjke na reki Muri v strogem mestnem središču. Dan vam bo zagotovo popestril tudi obisk botaničnega vrta. Je pa Gradec mesto užitkarjev, kar je drugemu največjemu mestu v Avs-triji že pred nekaj leti prineslo vzdevek »prestolnica užitkov«. Predvsem

zaradi južnjaškega načina življenja, ki zbudi vse čute, »saj imamo v regiji milo podnebje, v katerem sadje, zelenjava in vino odlično uspevajo«, vabi Susanne in spomni na organizirane kulinarične obhode mesta z vmesnimi postanki pokušenj vsega dobrega, tudi iz »babičine kuhinje«. Kulinarično razvajanje v restavracijah, ki so združene v projektu Štajerska regija užitkov in imajo žig kakovosti, je zagotovljeno, obljublja Susanne. Kulinarični vrhunec pripravijo 16. avgusta z Dolgo mizo v središču mesta, za katero sede približno sedemsto jedcev, ki si privoščijo dobrote 27 ku-harskih mojstrov s svojimi ekipami. Prireditev je postala sila priljubljena daleč naokrog, a so žal za letošnjo stoli za Dolgo mizo že razprodani.

Besedilo in foto: Duša Podbevšek – Bedrač

Susanne Holler

Kunsthaus ali hiša moderne umetnosti na umetnem otoku

Foto

: Har

ry S

chiff

er/a

rhiv

Gra

z Tur

ism

us

Foto

: Har

ry S

chiff

er/a

rhiv

Gra

z Tur

ism

us

Garstonomski spektakel, za katerega je treba pohiteti z rezervacijami.

Foto

: Wer

ner K

rug/

arhi

v G

raz T

uris

mus

Grajski hrib (Schlossberg)

42


Skok k sosedom

Ko obiskovalec prvič stopi vanj, je povsem prevzet: visoko nadenj se levo in desno dvigajo mogočne sive raz-brazdane plošče, ki se končujejo v ostrih grebenih in vrhovih. Na dnu se med njimi vije ozka siva pot, ob kateri živahno žubori potok. Kanjon Velike Paklenice je plezalska meka, a prav tako slikovit je za one, ki se skozenj samo sprehodijo.

Kanjon Velike Paklenice

Plezalska meka, ki jo občudujejo tudi tisti, ki so raje trdno na tleh

Kanjon, ki se odpira proti Velebitu skorajda z obale v kraju Starigrad ob nekdanji jadranski magistralni cesti, je del narodnega parka Paklenica, ki je s 96 kvadratnimi kilometri med največjimi varovanimi območji na Hrvaškem. Park je mozaik zgodovinske zapuščine, ki sega v prazgo-dovino, pestrega rastlinja (premore več kot štiri tisoč rastlinskih vrst) in živalstva (ptic, denimo, je več kot 230 vrst, metuljev približno osemde-set), značilne kraške krajine z razgibanim površjem in podzemljem (najdaljša jama je dolga 300 metrov, najgloblja 534 metrov) ... A v tujino so glas o njem ponesli predvsem plezalci, ki so začeli za-hajati v stene kanjona Velike Paklenice v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Prvenstvene smeri so tukaj plezale plezalske legende, še zlasti iz Hrvaške in Slovenije. Večina obiskovalcev, ki se ne zapodi v vrtoglave stene, stopi po kan-jonu do planinskega doma v njegovem zatrepu, redkejši se vzpnejo naprej do naselij Ramići in Parići na pragu velebitskega hribovja, planinci pa morda še dlje, na katerega od njegovih vrhov: s 1757 metri najvišji velebitski Vaganski vrh, pa na Sveto brdo (1752 metrov) in Babin vrh (1690 metrov) ... Iz kanjona pa se mnogi povzpnejo na vrh Anića Kuka (711 metrov), na katerem sicer končujejo vzpone plezalci v najbolj mogočni istoimenski steni. Veliki kanjon ima tudi svojo manjšo sestro: kanjon Male Paklenice, ki je nedaleč proč, v smeri proti Zadru. V njej je plezanje prepovedano, je bolj »divja«, a obenem težje prehodna, zato tam obisk ni tako množičen, kakor v Veliki Paklenici.


Skozi kanjon je speljana prijetna vegasta pot, ki se konča pri planinskem domu v njegovem zatrepu.

lipov list 6/2014

Documents