ljubljanski kruhek goljufiv'ga peka

Srednja šola za gostinstvo in turizem v Ljubljani

Preglov trg 9, Ljubljana

16. mednarodni festival Več znanja za več turizma

Turistični spominek mojega kraja

LJUBLJANSKI KRUHEK GOLJUFIV'GA PEKA

Avtorji: Lea Dolenc, Den Radilovič, Luka Skubic, Sašo Marolt, Urban Mohar

Mentor: Darinka Hüll, Inka Nose

Ljubljana, januar 2019

Ljubljanski kruhek goljufiv'ga peka

2

KAZALO

1. UVOD ............................................................................................................................................... 4

2. IDEJA ................................................................................................................................................ 5

2.1. Pomen kruha skozi čas ................................................................................................................. 5

2.2. Kruh v Ljubljani ............................................................................................................................. 5

3. OPIS SPOMINKA ............................................................................................................................... 6

4. PREDSTAVITVENI VIDEO .................................................................................................................. 7

5. KALKULACIJA .................................................................................................................................... 8

6. TRŽENJE ........................................................................................................................................... 9

7. PREDSTAVITEV NA SEJMU ............................................................................................................... 9

8. ZAKLJUČEK ..................................................................................................................................... 10

9. LITERATURA IN VIRI ....................................................................................................................... 11

KAZALO SLIK

Slika 1: Košarica s kruhom ....................................................................................................................... 7

Slika 2: Košarica za kruh ........................................................................................................................ 22

Slika 3: Prtiček za zavijanje kruha .......................................................................................................... 22

Slika 4: Trakovi za zvijanje kruha ........................................................................................................... 22

Slika 5: Spominek ................................................................................................................................... 23

Slika 6: Zelišča ........................................................................................................................................ 23

Slika 7: Sestavine za pripravo kruha z zelišči ......................................................................................... 23

Slika 8: Etiketa, zunanja sprednja stran ................................................................................................. 24

Slika 9: Etiketa, notranja stran .............................................................................................................. 24

Slika 10: Etiketa, zunanja zadnja stran .................................................................................................. 24


3

ZAHVALA

Izdelava naloge ni bila enostavna in je zahtevala veliko truda in usklajevanja tako

med nami kakor tudi z mentorji ter ostalimi, ki so nam pomagali. Zato bi se želeli

iskreno zahvaliti mentoricama Darinki Hüll in Inki Nose za vse konstruktivne kritike in

spodbude. Za snemanje filma so nam v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri prijazno

dovolili v uporabo njihovih prostorov. Profesorica Mojca Jerala je neutrudno šivala

kostume, učiteljica Majda Rebolj nam je priskrbela košarice, ki so jih spletle

rokodelke iz Moravč, profesorica Mirjam Sterle pa je nalogo lektorirala. Tehnično

ekipo pri snemanju videoposnetka sta sestavljala Satja Medvešek in Jernej Drnovšek.

Posebna zahvala gre ravnateljici Marjeti Smole, ki nam je omogočila udeležbo na

tekmovanju. Brez vseh vas naše naloge ne bi bilo.


4

1. UVOD

Običaj obdarovanja naj bi bil star kot svet. Že od nekdaj so popotniki s svojih

potovanj prinašali spominke in obdarovali svoje bližnje ali pa sami sebe. Spominek je

torej vsak predmet, izdelek ali spoznanje, ki nam predstavlja posebnosti naravnega

okolja in ustvarjalne različnosti vsakdanjikov ter praznikov prebivalcev dežel.

Današnji gostje iščejo predvsem doživljaje, zato jim je treba prodati zgodbo. Ta

zgodba pa je lahko povezana tudi z izdelkom – spominkom.

Slovenija je v letošnjem letu pridobila naziv Evropska gastronomska regija 2021. To ji

daje priložnost tudi za promocijo gastronomskih spominkov, ki jih z zgodbo

predstavimo v sklopu strategije petzvezdičnih butičnih doživetij v Sloveniji. Poudarja

KDO? kulinarično kulturo, spodbuja inovativnost v gastronomiji ter povezuje

gostinstvo, turizem, kmetijstvo in izobraževanje; temelji na trajnostnih načelih v

kulturnem in socialnem smislu. Zato se nam zdi zgodba o goljufivem peku tista, ki

ustreza vsem kriterijem dobrega spominka.

Zakaj napisati zgodbo o goljufivem peku? Zgodbe so lahko resnične ali izmišljene

(Ljubljanska torta). Naša zgodba je resnična, saj govori o nekdanjem vsakdanu

ljubljanskih meščanov. Hkrati pa je to zgodba vsakega izmed nas, saj je hrana močno

prisotna v mnogokaterem slovenskem izročilu. Znotraj tega pa prav posebno mesto

zavzema kruh, kar je lepo razvidno tudi iz številnih pregovorov in rekov o kruhu. Naš

cilj je s spominkom povezati zgodbo, ki je preprosta in prebudi prijetne spomine na

domačnost. S pomočjo tega izdelka lahko turistu na zanimiv in kreativen način

predstavimo zgodbo o ljubljanskih goljufivih pekih in o kaznovanju, ki je sledilo

njihovemu kdaj neustreznemu ravnanju.

V ta namen smo pripravili video posnetek, v katerem smo prikazali postopek priprave

in peke kruha ter kaznovanje goljufivega peka. Zgodba smiselno zaokroži našo idejo

gastronomskega spominka.

Izvedli smo spletno raziskavo/anketo. Zanimalo nas je, koliko ljudje poznajo

slovenske spominke, kaj menijo o kruhu kot gastronomskemu spominku in o

primernosti kruha kot gastronomskega spominka. Prav tako smo skušali ugotoviti,

koliko je znana zgodba o goljufivem peku. Na podlagi rezultatov ankete in zbrane

literature smo oblikovali Ljubljanski kruhek goljufiv'ga peka. Tudi raziskava

trenutnega stanja v ponudbi spominkov kaže, da takšnega spominka, kljub bogati

kulturni dediščini, na Slovenskem še ni.

Zato smo poiskali stare recepte za peke kruha z drožmi in se povezali z rokodelci, ki

pletejo košare, da smo spominku dali celostno podobo.


5

2. IDEJA

Najti pravo idejo, kakšen spominek naj bi predstavljal Ljubljano in okolico, je bilo zelo

težko.

Želeli smo, da na tem tekmovanju sodelujejo dijaki obeh smeri, turizma in gostinstva.

Ker je bila Slovenija razglašena za evropsko gastronomsko regijo leta 2021, smo se

odločili, da bo naš spominek kulinarični spominek. Po obisku spominkarskih trgovin

po Ljubljani smo bili o tem še bolj prepričani. Analiza ponudbe gastronomskih

spominkov v Ljubljani pokaže, da trenutna ponudba vključuje spominke, kot so:

izdelki iz medu, čokolada, čaji, alkoholne pijače, suho sadje, piškoti, piranska sol.

Želeli smo, da bi naš spominek ne bil nekaj, kar postavimo na polico in pozabimo

nanj. Imel bi naj uporabno vrednost in zanimivo zgodbo.

Pri praktičnem pouku turizma v drugem letniku je osrednji učni sklop vodenje po

Stari Ljubljani. Najprej smo raziskali zgodbo/vire o goljufivih pekih v Ljubljani.

Obiskali smo knjižnico ter prebrskali vire na spletu. Poiskali smo tudi podatke o

načinih priprave kruha v preteklosti. Nato pa vse skupaj povezali z dogodkom

namakanja peka v Ljubljanici.

Naš spominek se po tipologiji po zvrsteh uvršča med kulinarične in gastronomske

spominke, po tipologiji po lokacijski vezanosti spada med krajevne spominke, po

načinih izdelave je maloserijski, po funkciji pa uporabni spominek. Glede na pokrajine

oz. regije bi ga opredelili kot ''Ljubljanski spominek''.

Pri zasnovi smo tako povezali zgodovinska dejstva, rokodelstvo (pletenje košar) in

tradicijo peke kruha v krušni peči.

2.1. Pomen kruha skozi čas

Dar kruha in soli je našim slovanskim prednikom pomenil gostoljubje, pa tudi

zvestobo, vdanost in neločljivo prijateljstvo. Ta stara navada je ostala živa dolga

stoletja. Gostu, ki je prišel v hišo, tudi tujcu, je slovenska domačija ponudila kruh in

sol, to je bila dobrodošlica in izraz dobrih namenov. Ponujenega kruha in soli gost ni

smel odkloniti, to bi bila huda žalitev.

2.2. Kruh v Ljubljani

V Ljubljani je bila peka kruha priljubljena in očitno tudi pridobitna dejavnost. Že

Anton Tomaž Linhart je v Poskusu zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih

Slovanov Avstrije ugotavljal, da je bil v drugi polovici 17. stoletja na Kranjskem kruh

najodličnejša hrana. Cena kruha se v tistem času ni spreminjala; kolikor se je namreč

podražilo žito, toliko manj je tehtal hlebec, težo pa so vsak teden na semanji dan

preverjali tržni nadzorniki. Vsak pek je moral svoje hlebce označiti s svojim

znamenjem. Le tako so namreč, če so odkrili goljufijo, vedeli, čigav je. Sledila je


6

kazen. Pekom so namenjali sedenje na sramotilni klopi in potapljanje s prevesico. Te

kazni so šteli za težke, kot kaže njihovo mesto v ponavljalski lestvici. Leta 1593 je

mestni ljubljanski svet sklenil, naj se tri zaporedne pekovske prekrške kaznuje z

občutnimi, vedno višjimi denarnimi kaznimi, četrtič naj sledi potapljanje s prevesico v

Ljubljanici in petič odvzem pravice do peke. Strog je bil tudi ljubljanski krušni cenik iz

leta 1627, ki je vseboval dodatne predpise o prodaji kruha doma in v kruharni. Po

prvem prestopku so peku odvzeli kruh, po drugem so ga privezali na prevesico in

nihali na suhem, po tretjem je sledilo vodno potapljanje s prevesico in končno trajen

odvzem obrtne pravice. Seveda so kaznovali peke tudi z drugimi kaznimi, med

sramotilne sodi sedenje ob tržnih dnevih na posebni klopi pred ljubljansko kruharno.

3. OPIS SPOMINKA

Naš spominek bo kruh, narejen po postopku peke z drožmi (glej prilogo), kot so ga

pripravljali že srednjeveški peki. Razvili smo dve recepturi, in sicer polnozrnat pirin

kruhek s suhim sadjem ter beli kruhek z zelišči.

Pirin kruhek bo narejen iz polnozrnate pirine in pšenične moke. Dodali mu bomo suhe

hruške, suhe slive, mlete klinčke in cimet. Določili smo mu težo 300 gramov. S svojim

izrazitim vonjem bo privabljal kupce.

Druga vrsta kruha bo beli kruhek z zelišči. Od zelišč smo izbrali drobnjak, koprc,

materino dušico, meliso in meto. Tudi ta kruhek bo tehtal 300 gramov.

Poimenovanje kruhek smo izbrali, ker smo ga oblikovali v majhen hlebec.

Zavit bo najprej v pergamentni papir (zaradi zaščite pred izsušitvijo), nato pa še v

platnen serviet, ki bo lahko kasneje služil kot prtiček ali kuhinjska krpa. Prevezan bo z

rjavim oziroma zelenim trakom, odvisno od vrste kruha, in označen z lično etiketo.

Na etiketi bo na sprednji strani ime Ljubljanski kruhek goljufiv'ga peka, tu bo tudi

navedena vrsta kruha. Na notranji strani etikete bo napisana zgodba o goljufivem

peku, na zadnji strani pa bodo navedene sestavine. Tam bo tudi znak naše šole ter

oznaka evropske gastronomske regije. Kruh bo položen v pleteno košarico iz šibja, ki

nas spominja na košaro potapljalko, s katero so goljufivega peka namakali v

Ljubljanico. Ta nam kasneje lahko služi kot okrasna košarica za kruh ali sadje.

Košarice so nam spletle moravške rokodelke, ker se v tako kratkem času tako ličnih

košaric nismo mogli naučiti izdelovati, čeprav smo poskušali.

Pri zasnovi spominka smo tako povezali zgodovinska dejstva, rokodelstvo (pletenje

košar) in tradicijo peke kruha v krušni peči.


7

Slika 1: Košarica s kruhom

4. PREDSTAVITVENI VIDEO

S skupino petih dijakov, dveh snemalcev in mentorico smo se odpravili do

Tehničnega muzeja Bistra, kjer smo pripravili sceno in pripomočke. V videu smo

prikazali celoten proces peke kruha v srednjem veku in kaznovanje goljufivih pekov.

Igralci so nosili srednjeveška oblačila, za pripomočke pa smo uporabili stare posode

in orodje za pripravo krušnega testa, staro tehtnico in krušno peč. Uprizorili smo tudi

namakanje peka in v video vključili košaro potapljalko, ki smo jo sami spletli. Na

posnetkih smo poizkušali uporabiti čim več naravne svetlobe, saj v tistih časih niso

imeli sodobne razsvetljave. Video smo uredili v programu Adobe Premiere pro in ga

izdali v formatu 16.9.

Dogajanje v videu je postavljeno v prostor s krušno pečjo. Krušna peč je zakurjena.

Pek in njegova gospa pripravljata krušno testo. Prikazano je tudi oblikovanje hlebcev,

vzhajanje in peka v krušni peči. Osrednji del videa je, ko tržni nadzornik preverja

težo kruha na starinski tehtnici. Pek polaga kruhke na tehtnico. Nekateri kruhki so

prelahki. Pek je spet goljufal, v mislih si že predstavlja, kako ga bodo kaznovali z

namakanjem v Ljubljanico v pleteni košari. Še poslednjič položi kruh na tehtnico – in

kruh ima ustrezno težo. Pek je rešen kazni. Tržni nadzornik je zadovoljen.

Na koncu pekova gospa zavije kruhek v prtiček, ga položi v košarico in predstavi naš

spominek.

Posnetek je cinematičen, obenem pa gledalcu jasno predstavi zgodbo.


8

5. KALKULACIJA

1. Pirin kruh s suhim sadjem

Surovine Količina Cena Cena/kos

Moka pirina polnozrnata 0,2 kg 3,19 €/kg 0,64 €/hlebec

Moka bela 0,15 kg 1,09 €/kg 0,21 €/hlebec

Dodatki (suho sadje) 0,15 kg 10 €/kg 1,5 €/hlebec

Embalaža – ovojni papir 1 kos 1,89 € 0,09 €/hlebec

Embalaža – prtiček 1 kos 1 €

Embalaža – košara 1 kos 5 €

Embalaža – vrvica 1 m 0,98 €

Embalaža – nalepka 1 kos 0,2 €

Delo 1 ura 6 € 0,3 €/hlebec

SKUPAJ STROŠKI 9,92 €

Prodajna cena Količina Cena

Fiksni stroški 1 kos 9,92 €

RVC 15 % 1,48 €

DDV 22 % 2,51 €

PRODAJNA CENA 13,91 €

2. Beli kruh z zelišči

Surovine Količina Cena Cena/kos

Moka bela 0,30 kg 0,64 € 0,32 €

Dodatki (zelišča) 0,07 kg 3 € 0,03 €

Embalaža – ovojni papir 1 kos 1,89 € 0,09 €/hlebec

Embalaža – prtiček 1 kos 1 €

Embalaža – košara 1 kos 5 €

Embalaža – vrvica 1 m 0,98 €

Embalaža – nalepka 1 kos 0,2 €

Delo 1 ura 6 € 0,3 €/hlebec

SKUPAJ STROŠKI 7,92 €

Prodajna cena Količina Cena

Fiksni stroški 1 kos 7,92 €

RVC 15 % 1,18 €

DDV 22 % 2,00 €

PRODAJNA CENA 11,01 €

Prodajna cena našega spominka je skladna s pričakovanji anketirancev. Ne spada

med spominke višjega cenovnega razreda, ni pa niti spominkarski kič. Cene drugih

slovenskih gastronomskih spominkov se tudi gibljejo v takem cenovnem razponu.


9

6. TRŽENJE

"Ljubljanski kruhek goljufiv'ga peka" bi lahko prodajali:

v specializiranih prodajalnah v bližini turističnih zanimivosti (morda samo na

tistem mestu, kjer so ga nekoč prodajali oz. kjer so peke kaznovali),

v TIC-u,

občasno (ob prireditvah, na nastopih, sejmih idr.),

na organiziranih delavnicah peke kruha (ali peke potice) ali na delavnicah

priprave slovenskih jedi,

v turistični sezoni (maj–oktober) bi lahko bil prikaz izdelovanja kruha "v živo"

del turistične aktivnosti. Morda bi turisti lahko sodelovali pri izdelavi oz.

nastajanju spominka.

Prav tako bi ga lahko uporabili kot spominek za protokolarne namene, npr. kot darilo

za potrebe Mestne občine Ljubljana ali kot dobrodošlico v ljubljanskih hotelih.

Ponovno bi lahko obudili turistično prireditev namakanja pekov v Ljubljanico in ob

tem imeli predstavitveno delavnico peke kruha, kjer bi kruhek tudi prodajali.

Promocijske materiale bi imeli na TIC-u, na Ljubljanskem gradu in v nastanitvenih

objektih ter v izbranih gostinskih obratih v Ljubljani.

Na spletu bi objavili promocijski video in ga delili na družbenih omrežjih.

7. PREDSTAVITEV NA SEJMU

Na sejmu samem bomo za predstavitev naše ideje spominka Ljubljanski kruhek

goljufiv'ga peka stojnico uredili kot pekarno v kateri bomo prikazali postopek peke

kruha. Na osrednjem delu bo postavljena tudi tehtnica, kjer bo tržni nadzornik

preverjal težo kruha. V ozadju stojnice bo stala košara potapljalka na lesenem brunu,

kot stalen opomin peku kaj ga čaka v primeru goljufanja. Prikazali bomo tudi ročno

pletenje košar. Na stojnici bo predstavljeni kruhki kot končni spominek in tudi kruhek

za degustacijo. Pekova gospa bo kruhek delila med obiskovalci in jih vabila na

stojnico, kjer jim bomo predstavili zgodbo in spominek. Na stojnici bo tudi

promocijski material v obliki etiket, ki so na spominku za razliko, da bomo dodali na

etiketo tudi recept za kruh.


10

8. ZAKLJUČEK

Z našo projektno nalogo smo pripravili predlog za spominek iz Ljubljane, ki temelji na

srednjeveški zgodbi o goljufivih pekih. Naš kulinarični spominek in zgodba, ki smo jo

pri tem uporabili se nam zdita edinstvena. Kljub temu da smo mislili, da že vse vemo

o pekih v Ljubljani, smo vendarle spoznali še kaj novega. Peka kruha z drožmi je bila

svojevrsten izziv. Tudi pletenje košar v resnici ni tako enostavno, kot se nam je zdelo

na začetku. Spoznavali smo, da ohranjanje dediščine ni enostavno, je pa vsekakor

zanimivo. Tudi snemanje je zahtevalo dodatno delo in angažiranosti tudi drugih,

česar nismo pričakovali. S skupino smo se med nastajanjem naloge dobro spoznali in

povezali, pridobili in izmenjali nova znanja, predvsem pa skupaj naredili unikaten in

kakovosten produkt.

Gostinstvo in turizem se lahko dopolnjujeta, če le znamo poiskati zgodbe in jih

zanimivo predstaviti. V zadovoljstvo nam bo, če bo kdo našo zamisel spominka

»Ljubljanski kruhek goljufiv'ga peka« skupaj z njegovo zgodbo prepoznal kot tisto, ki

jo je vredno uresničiti.

Verjamemo, da nam je z našim turističnim spominkom uspelo, saj je vanj vključenih

več elementov: preteklost Ljubljane, ročno delo, oblikovanje, analiziranje in trženje.


11

9. LITERATURA IN VIRI

Dušica Kunaver: Dober dan KRUH, DR. MapeT, 1991, Ljubljana.

Niko Grafenauer in ostali: Stara Ljubljana, Partizanska knjiga, 1983, Ljubljana.

Anita Šumer: Drožomanija, Polavon, 2017, Podgorje pri Slovenj Gradcu.

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/odrasli/Gradiva_

ESS/CVZU/partnerstva/CVZU_13PARTNERSTVA_ZIKC_Turisticni.pdf, (7. 1. 2019)

https://www.etno-

muzej.si/files/etnolog/pdf/etnolog_2011_makarovic_sramotilne.pdf, (15. 12. 2018)

https://www.delo.si/novice/ljubljana/ljubljansko-ogledalo-tehtanje-pekov.html, (16.

12. 2018)

https://www.visitljubljana.com/sl/pisma-iz-ljubljane/junij-2018/brkati-turisticni-

spominki/, (21. 12. 2018)

http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/Strategija_turizem_koncn

o_5.10.2017.pdf, (3. 1. 2019)

http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/turizem/Turizem-

strategije_politike/Strategija_turizem_sprejeto_7.6.2012.pdf, (3. 1. 2019)

https://ljubljananjam.si/sl/delavnice/delavnica-slovenske-hrane/, (3. 1. 2019)

https://ljubljananjam.si/sl/delavnice/delavnica-peke-potice/, (3. 1. 2019)


12

PRILOGE

Priloga 1: VPRAŠALNIK

Analiza vprašalnika

Izvedli smo spletno raziskavo o nakupovalnem vedenju turistov in o poznavanju

slovenskih spominkov. Vprašalnik je izpolnilo 124 anketirancev v času od 13.

decembra 2018 do 6. januarja 2019. Namen raziskave je bil ugotoviti, katere vrste

spominkov anketiranci najpogosteje kupujejo, s kakšnim namenom ter v kakšni

vrednosti. Zanimalo nas je poznavanje zgodbe o goljufivem peku ter mnenje o

primernosti kruha kot gastronomskega spominka.

1. vprašanje: Spol

Od 124 anketirancev, ki so odgovorili na to vprašanje, je bilo 42 moških (34 %) in 82 žensk (66 %).

2. vprašanje: Trenutni status

Od 125 anketirancev, ki so odgovorili na to vprašanje, je bilo 47 dijakov (38 %), 33 študentov (26 %),

42 zaposlenih (34 %), 2 brezposelna (1,6 %) in 1 drugo (0,8 %).


13

3. vprašanje: Ko potujete, ali s seboj domov prinesete turistični spominek?

Večina anketirancev s potovanj vsaj občasno prinese turistični spominek, od tega 68 (54 %) vedno, 6

(5 %) anketirancev pa ne prinese nikoli nič.

4. vprašanje: Katere vrste spominkov po navadi kupite?

Največ anketirancev po navadi kupi izdelke z motivi kraja, znamenitosti (miniature, magneti ipd.),

sledijo prehrambni izdelki, značilni za obiskano državo ali kraj, izdelki z logotipi kraja (svinčniki,

vžigalniki, obeski za ključe, oblačila …), tradicionalni lokalni izdelki iz različnih materialov (keramika,

les, steklo, kovina ipd.), oblačila in modni dodatki ter drugo.


14

5. vprašanje: Kakšni so vaši običajni razlogi za nakup spominka?

Večina anketirancev kupi spominek za obdarovanje družine, prijateljev in zaradi osebnega namena ter

uporabe, le trije za poslovna darila in eden z drugim namenom.

6. vprašanje: Zakaj kupujete spominke?

Namen Število Odstotek

Za spomin 34 55,7 %

Za na hladilnik 3 4,9 %

Ker rad/-a obdarujem druge 10 16,4 %

Ob njih spoznavam tuje kulture. 6 9,8 %

Ker so mi všeč in so lepi. 8 13,1 %

Skupaj: 61 100 %

Na vprašanje odprtega tipa so anketiranci odgovoril s svojimi besedami, in sicer jih 55,7 % spominke

kupuje, ker se želijo spominjati kraja, ki so ga obiskali, in lepih trenutkov, ki so jih doživeli. 16,4 %

spominke kupuje, saj radi obdarujejo in osrečujejo bližje. 13,1 % prepriča izgled in všečnost izdelka,

9,8 % anketirancev na ta način spoznava tujo kulturo in običaje, 4,9 % pa si jih želi okrasiti hladilnik.


15

7. vprašanje: Označite, koliko vam pri nakupu spominkov pomenijo naslednji kriteriji.

Anketirancem je cena izdelka srednje pomembna (64 %), kakovost je večini srednje ali zelo

pomembna, uporabnost srednje, videz (estetskost izdelka) je kar za 77 % anketirancev zelo

pomemben kriterij, unikatnost srednje in zelo pomemben, prepoznavnost tudi nekaj srednjega.

8. vprašanje: Koliko denarja namenite nakupu spominkov?

Večina anketirancev je za turistični izdelek pripravljena odšteti od 10 do 20 evrov (61 %), 19 % jih

odšteje do 5 evrov, 14 % nad 20 evrov, drugih 7 % pa je navedlo, da je cena, ki so jo pripravljeni

odšteti, odvisna od kvalitete in količine spominka/spominkov.


16

9. vprašanje: Ali poznate kakšen kulinarični spominek iz Ljubljane oz. Slovenije?

Približno polovica anketirancev pozna vsaj en kulinarični spominek iz Ljubljane oz. Slovenije.

10. vprašanje: Kateri slovenski kulinarični spominek poznate?

Spominek Število Odstotek

Prešernove fige in torta 7 12,3 %

Med 14 24,6 %

Kranjska klobasa 6 10,5 %

Potica 9 15,8 %

Lectovo srce 8 14,0 %

Blejska kremna rezinaa 4 7,0 %

Vino 5 8,8 %

Trnič 4 7,0 %

Skupaj: 57 100 %

Izmed anketirancev, ki so pri osmem vprašanju odgovorili z da, jih je 14 navedlo, da poznajo slovenski

med, devet potico, osem lectova srca, sedem Prešernove fige in torto, šest kranjsko klobaso, pet vino,

štirje trnič in štirje blejsko kremno rezino.


17

11. vprašanje:Ali ste že slišali, da so v srednjem veku v Ljubljani goljufive peke kaznovali tako, da so

jih pomočili v Ljubljanico?

Kar tri četrtine anketirancev so že slišale, da so ljubljanske peke kaznovali na tak način.

12. vprašanje: Na kakšen način pa so jih še kaznovali?

Večina anketirancev je vedela za sramotilno klop oziroma steber, sledita denarna kazen in začasno

zaprtje pekarne. Zapor in izgnanstvo iz dežele, ki sta dobila najmanj glasov, se tudi dejansko nista

izvajala.


18

13. vprašanje: Na katerem mostu so jih kaznovali?

68,75 % anketirancev je vedelo, da se je kazen izvrševala na Čevljarskem oziroma Šuštarskem mostu,

17,5 % jih je odgovorilo, da na Mesarskem mostu, 7,5 % je mislilo, da na Zmajskem mostu, 6,25 %

pa se jih je odločilo za Prulski most. Pravilen je le prvi odgovor.

14. vprašanje: Ali se vam zdi domač kruh dobra ideja za kulinarični turistični spominek?

Dvema tretjinama anketirancev (62,4 %) se zdi kruh dobra ideja za spominek.

15. Utemeljite, zakaj se vam zdi domači kruh dobra ideja za kulinarični turistični spominek.

Utemeljitev Število Odstotek

Ker je dober. 10 23,8 %

Ker je to nekaj domačega. 9 21,4 %

Ker nekaj pove o naši preteklosti, kulturi. 12 28,6 %

Ker je unikaten in kreativen spominek. 11 26,2 %

Skupaj: 42 100 %

Upoštevali smo samo relevantne odgovore. Anketiranci menijo, da je kruh dober kulinarični turistični

spominek, ker nekaj pove o naši preteklosti, kulturi, ker je unikaten, kreativen spominek in ker je

dobrega okusa.


19

16. Utemeljite, zakaj se vam domači kruh ne zdi dobra ideja za kulinarični turistični spominek.

Utemeljitev Število Odstotek

Ker se hitro pokvari. 22 55 %

Hrana ni primeren spominek. 8 20 %

Nič posebnega. 10 25,0 %

Skupaj: 40 100 %

Upoštevali smo samo relevantne odgovore. Največ anketirancev meni, da hrana oz. kruh ni primeren

spominek, ker se prehitro pokvari. Ostalim se sama ideja ne zdi nič posebnega.


20

Priloga 2: RECEPTI

Pirin polnozrnati kruh s suhim sadjem

Receptura:

300 g polnozrnate pirine moke

500 g bele moke

460 g vode

320 g droži

12 g soli

150 g suhega sadja (hruške, jabolka, slive)

Priprava:

Sol pomešamo v moko, nato dodamo suho sadje, vodo in droži. Vse sestavine

povežemo v grobo homogeno zmes in pustimo počivati 30 minut. Po 30 minutah

testo raztegnemo in prepognemo. Ta postopek ponovimo štirikrat in ponovno

pustimo počivati. To ponovimo približno tri- do štirikrat ali dokler ne dobimo želenega

učinka okna (učinek okna pomeni, da ko vzamemo del testa in le-tega razvlečemo,

skozenj vidimo prodor svetlobe; testo se pri tem ne sme pretrgati). Ko je testo

primerno pregneteno, ga razdelimo na 320-gramske hlebčke, ki jih damo vzhajati v

košarice, da ohranijo svojo obliko. Testo naj v košaricah stoji štiri ure, in sicer na

sobni temperaturi (košarice moramo pomokati, da se nam testo ne prilepi nanje). Za

peko kruha pečico segrejemo na 230 ˚C. V pečico postavimo globok pekač, da se

prav tako segreje, in vanj zlijemo nekaj vrele vode, da v pečici ustvarimo paro.

Vzhajane hlebčke obrnemo na pomokan pekač, jih z britvico pekovsko označimo

(zarežemo) in tudi takoj postavimo v segreto pečico. Kruhke potem pečemo 25–30

minut ali dokler nimajo lepe skorje. Če prav pečene potrkamo po dnu kruha, dobimo

votel zvok. Ko je kruhek pečen, ga ohlajamo na sobni temperaturi. Še rahlo toplega

postrežemo z maslom.

Kruh z drožmi in zelišči

Receptura:

800 g bele moke

460 g vode

320 g droži

12 g soli

sveža zelišča (majaron, timijan, šetraj, meta, drobnjak, melisa)

Priprava: Sol pomešamo v moko, nato dodamo še sveža zelišča, vodo in droži.

Nadaljnji postopek priprave je enak kot pri pirinem kruhu.


21

Priloga 3:

NIKO GRAFENAUER, PEKI

V stari Ljubljani so živeli peki,

ki so jih staroljubljanski meščani

pogosto namakali v reki.

Ker so bili to zmerom eni in isti,

so bili med vsemi peki najbolj čisti.

V stari Ljubljani so morali peki

peči tak kruh, ki hrusta

in je po meri

za vsaka usta.

V stari Ljubljani je vsak pošten pek

prodajal kruh zastonj ali za dober tek.

V stari Ljubljani so peki spekli,

kar koli ste jim rekli.

In včasih jim je to tako razvnelo domišljijo,

da so zažgali kruh in še pekarijo.

Že v stari Ljubljani so včasih kruh mesili iz moke,

ki iz nje ni kruha.

Ta kruh se še danes preklada iz rok v roke

in duha.

V stari Ljubljani so s testom

vred vzhajali tudi peki.

Tako se še zdaj ob polni luni nad mestom

njihov obraz sveti v reki.


22

Priloga 4: SLIKE

Slika 2: Košarica za kruh

Slika 3: Prtiček za zavijanje kruha

Slika 4: Trakovi za zvijanje kruha


23

Slika 5: Spominek

Slika 6: Zelišča

Slika 7: Sestavine za pripravo kruha z zelišči


24

Slika 8: Etiketa, zunanja sprednja stran

Slika 9: Etiketa, notranja stran

Slika 10: Etiketa, zunanja zadnja stran

ljubljanski kruhek goljufiv'ga peka

Documents