C e n a 2 d i n

; G L A SILO O S V O BO I> ILN E ERO N T E O K RAJ EV ČRNOMELJ, N OVO M E STO IN TREBNJE L E T O 1. — Stev . 5. N O V O M E S T O , 16. m a r c a 1950 Izhaja tedensko

Će pravim — zaupajte v svoje lastne sile, pravim zaradi tega, ker zares ni čas, da bi se uspavali in mislili, tla nam bo kdo otl zunaj kaj z lahkoto dal. Samo tisto, kar sami storimo, samo to je zanesljivo in nič drugega.

TITO

LJUDSTVO SI GRADI SVOJO OBLAST H e d v o l i v n i sestanki so vedno bolj za

n imiv i . L judstvo spoznava , da je v res nici ono oblastnik in da je v njegovih rokah rešitev gospodarskega stanja, to je izboljšanja življenjskih ra zmer delovnega človeka. N a teh sestankih se sedaj povsod razprav l j a o gospodarsk ih vprašanjih. — Ogromno je pr imerov , ko de lovni kmetje sami razkr inkuje jo saboterske kmete, kmete, k i še vedno misl i jo, da je p r v a in poglav i tna zadeva njihov lastni gospo-l a i s k i dv i g na račun drugih in to po

sebno mal ih kmetov . Mnogo je govora o pomladni setvi , o prav i ln i obremenitv i oddaj in nepravi lni razde l i tv i načrta na posamezna kmečka gospodarstva . R e s je, da je bi l naš okraj zelo zapostav l jen v kapitalistični Jugos lav i j i , vendar se danes močno prebuja in stopa k repko po pot i soc ia l i zma. Z a vse to pa ima Osvobodi lna fronta ve l ike zasluge. F r o n t a se prav dobro zaveda T i t o v ih besed : »Ljudska fronta ni samo ve l i kansk i ko lekt i v , marveč tudi šola z a vzgo jo naših ljudi v socialističnem duhu. V tej ve l ik i šoli je sleherni dan več zelo sposobnih in z a vedn ih l judi, k i lahko prenesejo svoje znanje na tiste, k i so še izven Fronte , morda tudi v F r o n t i , toda še premalo ak t i vn i . T r eba je, da se zavedamo, da moramo samo z lastn imi s i lami , ne da b i čakali na kako posebno pomoč od kogar l

O B N O V I M O NAŠE G O Z D O V E ! Gozdovi so obče ljudsko premoženje,

saj ne koristijo samo z gozdnimi prirastk i in sadeži, ampak imajo tudi druge zelo važne pomembnosti. Posebno je treba poudariti vpliv gozdov na podnebne razmere. Gozd ureja vodne razmere, blaži poplave, vpliva na zimo in vročino, razbija viharje, osvežuje zrak, nudi trudnemu počitek itd. Vse partizanske edini-ce so imele svoje zatočišče v gozdovih,

' ter so tudi mnoge naše ljudi rešili internacije.

Kapitalist je trebil naše gozdove Če pogledamo 20 let nazaj, bomo opa

žih:, da se je prav s tem tako važnim narodnim bogastvom zelo mačehovsko postopalo. Lesni trgovci z izkoriščevalsko miselnostjo so v stari Jugoslaviji roparsko plenili po naših gozdovih, pr i tem pa niso nit i malo pomislili da je potrebna tudi nega in vzgoja gozda. Za obnovitev gozda se je moral že osiromašeni kmet zanimati, če je hotel imeti še kaj od njega.

Okupator je hotel obogate ti Okupator, k i je prišel v našo deželo

po razbitju stare Jugoslavije, se je s posebno samogoltnostjo, zavedajoč se kratkotrajnosti svojega gospostva, še posebno zagrizel v naše gozdno bogastvo. Zahvaliti se imamo le si l i in odločni borbi naših partizanov, da niso iztrebili vseh naših gozdov, ampak le ob cestah in železnicah, kar pa znaša tudi ogromno škodo.

Sedaj moramo popravljati in obnoviti Ko smo potrdili Titovo petletko, smo

sicer računali na delež gozdov pr i izvozu. Ta izvoz nam je prinesel in bo še prinesel ogromne denarne možnosti v obl ik i deviz za izvedbo in zgraditev naše težke industrije, temelj našega gospodarstva. Računali smo tudi na soiidnost trgovskih pogodb, k i smo j ih sklenili s svojimi prijatelji, kakor smo mislili, ljudsko demokratičnimi državami in Sovjetsko zvezo. Po zloglasni resoluciji inform-biroja so vse te države prekinile trgovske odnose z nami in nam niso dobavile nit i tistih predmetov, katere smo že vnaprej plačali. Prav zaradi tega smo bili prisiljeni preusmeriti našo trgovino na zapad. Ponuditi smo morali na trg one predmete, katere so potrebovale te države. Globoko smo morali poseči po že itak precej izčrpanih gozdovih in smo v naglici razvoja v precejšnji meri tudi mi pozabili na pogozdovanje in varstvo gozdov. Treba je sedaj uravnovesiti izkoriščanje in obnovo gozdov. Da bi se temu nedostatku odpomoglo, se je iz bivšega ministrstva za gozdarstvo in lesno industrijo osnovalo ministrstvo za gozdarstvo in ministrstvo za lesno industrijo. Ministrstvo za gozdarstvo je še posebno zadolženo, da skrbi za varstvo gozdov, za obnovo, čiščenje in nego gozdov. Izvrševalci te zadolžitve pa so Gozdna gospodarstva in gozdne uprave.

Mladina in žene, na delo za obnovo gozdov

Dela pri pogozdovanju, čiščenju, vzdrževanju gozdov spadajo med lažje vrste težaških del, k i j ih lahko opravlja tudi ženska in mladoletna delovna sila. S tem je dana pril ika tudi tistim našim državljanom, k i sicer po svoji fizični sposobnosti ne bi doprinašali svojega deleža pri dosegi petletke, da v polni meri sodelujejo pr i gradnji socializma v naši domovini. Industrija, k i jo sedaj gradimo, bo poleg surovin potrebovala tudi znatne količine lesa. Zato je gozdarstvo prevzelo obvezo, da bo s pomočjo množičnih organizacij in ob sodelovanju pionirjev zagotovilo s pogozdovanjem sadik in čiščenjem mladih nasadov rezervo v naših gozdovih.

Napravimo načrt dela

Gozdna gospodarstva so si že izdelala načrt pogozdovanja in čiščenja. Ta načrt so razdelila na gozdne uprave, te pa na posamezne logarje in revirje. Vsaka organizacija, k i bo sodelovala, in to bi morale vse, se naj pozanima pri najbližji gozdni upravi al i logarju in naj prevzame del teh nalog. Tako bomo skupno zagotovili izvršitev načrta obnove naših gozdov — našega bogastva.

V najkrajšem času bodo sklicale gozdne uprave razgovore o izvedbi tega načrta. Takrat naj se odzovejo vse množične organizacije. Po izvršenih delih se bo v našem listu objavila udeležba in uspeh te akcije.

S tem našim delom bomo začutili šele pravo vrednost našega bogastva, k i ga bomo znali Čuvati pred uničevanjem posameznikov. Vedeli bomo, da čuvamo svoje gozdove, k i smo j ih sami vzgajali, s tem pa imeli zavest, da smo tvorni člani naše socialistične skupnosti. P. M.

Množične organizacije — pobuda komunalne

in lokalne dejavnosti V c i s u od 27. f ebruar ja do 6. m a r c a t. 1. se

je vršil v K o t u p r i M i r n i tečaj, k i ]e po v s em dobro uspel .

N a tečaju so pove r j en ik i dob i l i g lavne smernice za delo loka lne in komuna lne dejavnost i , da bomo tud i v tem pog ledu n a p r a v i l i ko rt k napre j .

Največjo skrb bo treba po lagat i na gradnjo vodnjakov, cest i n potov. T u d i indus t r i j ska in ob r tna dejavnost je p r i nas zelo zaostala v p r i m e r u z d r u g i m i deželami, vendar so možnost i za organizac i jo r a zn ih l o k a l n i h podjeti j , ka t e ra naj b i b i l a pod upravo (krajevnih l jud sk ih odborov. Ma t e r i a l b i l ahko v j a v n e m črpali doma i n b i p r i t em spros t i l i p l an . S tem b i n a p r a v i l i nov 1 ko rak v socia l izem.

P r i vseh teh nalogah b i ne b i l o p ra v i l no , da b i k r a j e vn i l j udsk i odbor i šli m i m o množičnih organizac i j , k i morajo postat i goni lna s ik i . Zato je nujno, da sodelujejo, ka j t i te so ob spre jemu letnega p l a n a spreje le vrsto t a k i h nalog, k i se tičejo k o m u n a l n i h i n l o k a l n i h zadev.

S< dnj pa poglejmo, kater j k ra j e vn i l judsk i odbor i niso pos la l i nobenega na tečaj: K r -mel j , Tržišče, B i s t r i c a , Cešnjice, Trebe lno . V e l . Gaber , D o l . Nemška vas, St. L o v r enc in M i r n a vas. Ne moremo m i s l i t i , da bodo t i k r a j e v n i l j udsk i odbo r i l ahko izvrševali te naloge, kot b i m o r a l i , k e r n j ihov i pove r j en ik i niso p r i d o b i l i n i t i o snovn ih smernic . V s e k a k o r je si ; bost k r a evn ih l judsk ih odborov, da n i so b i l i zmožni pos la t i vsajt namestn ika , če iz upravičenih razlogov n i mogel n a tečaj t i s t i , k i je pover jen za to delo.

V tečaju so tečajniki l ahko i n brez v s a k i h o v i r dobro s l ed i l i p redavan jem i n tud i nekat e r i zelo dobro d i s k u t i r a l i o vseh vprašanjih nj ihovega dela. Posebno a k t i v n i so b i l i n a tečaju pove r j en ik i i z k r a j e v n i h l judsk ih odborov: St. Rupe rt, St. J a n i , Telče, Sv . Križ p r i L i t i j i , V e l . L o k a , V e l . C i r n i k ter M o k r o nog. Tečajniki so i z r a z i l i mnenje , da ne b i mog l i izvrševati n a l o g brez tečaju. K . A.

F r o n t a Žužemberka je postavi la p lan

F r o n t a Žužemberka se temel j i to zaveda na log p r i i z g radn j i soc ia l i zma n a vas i i n je zato i zde la la svoj l e tn i p l an .

Politična zavest med f ron tovc i našega k r a ja h i taka , kot b i pač m o r a l a b i t i . Z a r a d i tega se bodo v letošnjem le tu o r gan i z i r a l i študijski krožki v Žužemberku, L i p j u , G r a -dencu, R e b r i i n Križu. S temi študijskimi krožki bomo zvišali članstvo za 500 iromtov-cev. Množični sestanki so močna opora i n l judska posvetova ln ica , na k a t e r i h bomo r a z p r a v l j a l i o p l a n s k i h nalogah, uspehih i n neuspeh ih n a gospodarskem po l ju , o obvezah do skupnost i i n političnem položaju doma i n zunaj . Zato je k r a j e v n i odbor sk l en i l , da bodo množični sestanki vsak mesec. D a se bo delo p r a v i l n o razv i ja lo , bodo vaški f r on tn i odbor i pomaga l i k ra j e vnemu l judskemu od bo ru , h k r a t i p a bodo ak t i v i s t i F ronte o rgan i z i r a l i po vaseh gospodarske sestanke, na k a te r ih bodo tolmačili i n o b r a v n a v a l i vse n a loge, katere se postavl ja jo v zvez i s pe t l e tn i -n i m p l a n o m kmečkega gospodarstva. F r o n t a bo o rgan i z i r a l a za celoten sektor pros lave n a r o d n i h p ra zn ikov i n spominske svečanosti v spomin Prešerna, C a n k a r j a , Zupančiča i n d r u g i h v e l i k i h mož našega naroda. V letošn jem le tu bo p r i d o b i l a f ronta 20 nov ih tečajn i k o v za izobraževalne tečaje. D v a frontovca bo k r a j e v n i odbor pos la l na politični tečaj. Članarina se bo redno pob i r a l a . Seje odbora bodo redno dvakra t n a mesec. Letos bodo o p r a v i l i f rontovc i 5000 pros tovo l jn ih de l o vn ih ur. Izredno skrb bo f ronta posve t i l a i z g radn j i zadružnega doma i n gospodarstva na zadružn i i n k ra j e vn i ekonomi j i . Z a industr i jo bodo f rontovc i n a b r a l i 500 k g r a z n i h odpadkov. — Po leg teh de l bo F r o n t a s p ros tovo l jn im del om zajez i la studence, vodn jake i n napaja-lišča i n oskrbe la i z l a s tn ih v i r o v ves m a te r i a l razen cementa. Naša sk rb p a bo t u d i sta lno p r idob i van j e nove de lovne sile za r u d n i k e , tovarne i n gozdarstvo. Hotko Slavko.

da bo vložila vse s i le za razširitev soc ia l i stičnega sektor ja .

Popo ldne so s i m l a d i n c i og l eda l i razstavo na k m e t i j s k i šoli na G r m u , k a k o r tud i dobro ure j en i h l e v državnega posestva G r m p r i N o v e m mestu. Nato je s led i la k u l t u r n a p r i r e di tev v D o m u l judske prosvete. T u je sodelova l a m l a d i n a z G r m a , g imnazi je , učiteljišča i n članice te lovadnega društva Novo mesto.

Zadružni dan je m l a d i n a zaključila z zabavo, k j e r je v vese l ju in pe t ju p r e b i l a p r i jeten večer. Francka in Joža.

ifoiadfaa t&eže. JOiajCm se p r i p r a v l j a n a vo l i tve v l judsko skupščino F L R J V p r i p r a v a h za vo l i t ve v osnovne m l a d i n ske organizac i je so a k t i v i m lad ine dosegl i

zelo ve l ike uspehe. V tem času je b i l o v oKra-j u Črnomelj spre je t ih v m lad insko organ izac i jo 172 mlad incev i n m l a d i n k , k i do sedaj še niso b i l i c i a n i m lad inske organizac i je . N a novo je L i l o pos tav l j en ih 7 ak t i vov , 8 ak t i vov p a je b i l o obnov l j en ih .

iMujuoijse uspt-he v p r i p r a v a h za vo l i t ve p a so dosegl i ak t i v Cerkvišče, Rodine , S i n j i v r h , Suhor i n D o l . Pre les je , k i so p r i t e g n i l i v m l a d insko organizac i jo vso o rgan i z i r ano m lad ino . V a k t i v u Crešneveč, k j e r n i od leta 1948 obstojala m l a d i n s k a organizac i ja , se je m l a d i n s k i ak t i v zopet u t r d i l i n je b i l o na predvol i l n e m sestanku spre jet ih po statutu 13 m l a d incev v organizac i jo . P r a v tako je b i l o v a k t i v u Kronoviči spre je t ih 5 mlad incev v o r ganizaci jo . N a poz iv t ekmovan ja do 26. mar ca k i ga je izdal O K L M S , se je odzva lo 32 ak t i vov , k i se zelo dobro p r i p rav l j a j o za vol i t ve . A k t i v Rod ine je napovedal tekmovanje a k t i v u Stražni v r h , P e t r o v i vas i i n Dobličam, ak t i v S i n j i v r h p a a k t i v u Spehar ju , Dame l j i n D o l . Pre les je - Laze . A k t i v Suhor ie napoveda l tekmovanje vsem kmečkim ak t i v om v okra ju . A k t i v de lavske m lad ine »Pionir« G r a dec je napoveda l tekmovanje a k t i v u »Pionir« Rosaln ice , g imnaz i ja Črnomelj a k t i v u g imnazi je Novo mesto, p rav tako šola za učence v gospodarstvu v Črnomlju a k t i v u šole učencev v gospodarstvu Novo mesto. Tekmovanje , k i so ga spre j ema l i a k t i v i obsega ideološko-politično, k u l t u r n o prosvetno ter zabavno delo nif 'd HtacHno. f i zkuUurno , stre lsko, prostovo l jno delo i n pomoč K L O p r i reševanju gospodarsk ih nalog . A k t i v Cerkvišče se je p r i p r a v i l za k u l t u r n o p r i r ed i t e v z i g ro ter z njo že nastop i l v svo j i vas i . P r a v tako se ak t i v Rodine, Drž. posestvo Crmošnjice, S i n j i v r h , Crešnjevec, S t ro jno p le t i l s tvo , g imnaz i ja Črnomelj, »Pionir« Gradec i n Semič p r i p r a v l jajo na k u l t u r n e p r i r ed i t v e , ob času vo l i t ev i n v počastitev okra jne konference L M S , k i bo 19. m a r c a 1950. M l a d i n c i vseh kmečkih ak t i vov so se dobro p r i p r a v i l i n a zadružni dan mlad ine , k i je b i l 12. m a r c a 1950 v Me t l i k i .

R e zu l t a t i t ekmovan ja v o k r a j u so sledeči: K u l t u r n i h p r i r ed i t ev je b i l o v t em času 5, zabavn ih večerov za m lad ino 38, študijskih sestankov 65, nogometn ih t ekem med a k t i v i 3, us tanov l j en i sta b i l i dve s t r e l sk i družini, v katere je b i l o vključenih 65 mlad incev . V že obstoječe stre lske družine je b i l o vključenih 34 mlad incev , p ros tovo l jn ih u r p r i čiščenju sadnega drev ja , p r i k a p i t a l n i i zgradnj i i td . je b i l o op ra v l j en ih 1850. S labo p a so se pokaza l i a k t i v i v samem Črnomlju, k i b i l ahko dosegl i najboljše uspehe v tem tekmovan ju . Gra j o zaslužijo a k t i v i L M S O L O , O Z K Z i n O k r a j n i magaz in , k i do sedaj še niso p r i s t o p i l i k t ekmovan ju i n se ne zavedajo, d a je tud i

zanje pot rebna m l a d i n s k a organ izac i ja . V teh a k t i v i h je potrebno, da sekre tar ia t i polagajo več pažnje vzgo j i i n zabav i med mlad ino .

O K R A J N I K O M I T E L M S ČRNOMELJ I Z D A J A N A P O D L A G I DOSEŽENIH U S P E H O V V ČASU T E K M O V A N J A Z A V O L I T V E

V L J U D S K O SKUPŠČINO F L R J O D L O K S T . 1

o pohva l i najboljših m l a d i n s k i h akt i vov , p r ed -vojaških centrov, izobraževalnih tečajev i n p i o n i r s k i h odredov i n s icer:

1. K o t najboljši a k t i v kmečke m lad ine v o k r a j u je a k t i v Rodine, k i je v tem tekmovan ju dosegel najboljše uspehe. N a p r a v i l i so najboljšj l e tn i p l a n de la za leto 1950, o rgan i z i rano imajo 100 "I* vso m lad ino , študijske sestanke izvajajo dvakra t tedensko, p r i čiščenju sadnega drev ja so o p r a v i l i 62 udarniških u r , i z o ra l i so n j i vo , na ka t e r i bodo poseja l i o l ja r ice , 6 m lad incev se je p r i j a v i l o za M l a d i n s k o delovno br igado »Novi Beograd«, ak t i v se p r i p r a v l j a za k u l t u r n o prosvetno p r i r ed i t ev , katero bodo i m e l i p r i odpr t ju mlad inskega doma.

2. A k t i v kmečke mlad ine S i n j i v r h , k i je v tem t ekmovan ju o r gan i z i r a l redno dvakra t tedensko študij. Učijo se i g ro »Divji lovec«, k i jo bodo p r i r e d i l i v začetku a p r i l a , spre je l i so zelo dober l e tn i p l a n dela za leto 1950. Izobraževalni tečaj ob iskuje jo 100 °/o vs i organ i z i r a n , m l ad inc i . V m lad insko organizac i jo imajo vključeno vso mlad ino .

3. A k t i v šolske mlad ine g imnaz i je Črnomelj je v tem času tekmovanja dosegel, da imajo redne študijske sestanke. V s i m l a d i n c i po šte

v i l u 87 so se p r i j a v i l i v času počitnic v M l a d insko delovno br igado za gradnjo g imnaz i j skega internata .

4. A k t i v kmečke m lad ine Bušinja vas je v času tekmovan ja n a p r a v i l 250 pros tovo l jn ih ur p r i zadružni ekonomi j i Suhor , imajo redne študijske sestanke, predvojaško vzgojo obiskuje jo v s i obvezn i m l a d i n c i .

5. K o t najboljši vojaški center je . iuhor p r i M e t l i k i . Predvojaška vzgoja se vrši redno in jo v s i redno obiskuje jo . P r a v tako so redna politična predavan ja .

6. Izobraževalni tečaj S i n j i v r h , k i je najboljši v okra ju , i m a najbol je o rgan i z i rana predavanja. Izobraževalnega tečaja, katerega ob isk ' i i e 100 "/o, se udeležujejo tud i starejši.

7. Nada l j e je pohva l j en p i o n i r s k i odred g imnazi je Črnomelj i n p o n i r s k i odred v Ta l c em v r h u .

8. C K L M S pohva l ju je tud i posamezne m l a dince, k i so se v tem tekmovan ju I zkaza l i najbol je i n s icer:

S m r e k a r Jus t ina , sekre tarka ak t i v a Rod ine ; K l emene Majda , članica sekretar jata Rod ine ; M u k a v e c Jože, sekretar ak t i v a S i n j i v r h ; Mace le M a r t i n , član sekretar jata a k t i v a B u šinja vas ; TajČman S lav i ca , članica sekretarjata Bušinja vas; Rozman F ranc , sekretar akt i va V e l i k i Nera jec ; M i l e r J u s t i n a , sekre tarka a k t i v a Stražni v r h ; Vrščaj M i l e n a , članica ak t i va K O Z Stražni v r h ; Stare M a r i c a , g imnazi je Črnomelj i n p i o i n r s k i odred v Ta l c em g imnnz i i e C m o m e l i : Pavlinič F r a n c , g imnaz i j a Črnomelj, Banovec Janez , sekretar a k t i v a Dobliče.

Okrajni komite ljudske mladine Slovenije Črnomelj

K a k o je b i lo n a d a n zadružne m i r d ine M l a d i n a ok ra j a N o v o mesto je ime la v

nedel jo 26. f ebruar ja dan kmečke mlad ine . Se p r e d 10. u ro dopoldne se je začela z b i r a t i od vseh s t ran i . P r i p e l j a l i so se na vozov ih s h a r m o n i k o i n s pesmi jo na us t ih , da čim bolj svečano pros lave svoj dan . M l a d i n c i s Trške gore so se p r i p e l j a l i z n o v i m zadružn i m vozom. O b po l desetih se je pričela k o n ferenca. K o smo s top i l i v dvorano, je b i l o v n j i že vse živo, nekdo je i g ra l n a harmon iko , d rug i so p e l i i n se pogovar ja l i . Tovariš o rgan i zac i j sk i sekre tar okra jnega komi te ja m lad ine je začel konferenco i n nas vse poz d r a v i l . Kon fe renco sta p o z d r a v i l a tud i Aš F r a n c , pover j en ik za kmet i j s tvo , v imenu okra jnega komi te ja komunistične par t i j e i n zastopnik Jugos lovanske armade . Re fera tu , k i ga je poda l član b i r o j a O K L M S tovariš Zupet , je s l ed i l razgovor. Tovariš iz kme t i j ske šole G r m je govor i l o de lu m lad inske

organizac i je na državnem posestvu, o n j en i bo rb i za doseganje n o r m i td . Ra zp ra v l j a l a sta tud i m l a d i n c a iz zadružnih s k u p i n Trške gore i n Orehov i ca . M i l k a je poveda la o f iz-k u l t u r i iz St. P e t r a i n k a k o je ta vaški ak t i v pomagal s p ros tovo l jn im de lom kmečki obdel o va ln i zadrug i Razgovor pa n i b i l dovol j živahen, ka j t i čas je b i l kra tek . P o končanem razgovoru so b i l e nagrajene t r i zadružne s k u p ine i n s icer iz Trške gore, Orehov ice i n Be l e cerkve . Posamezn i m l a d i n c i i n m lad inke so p re j e l i d ip lome.

K o n f e r e n c a je spre je la vrsto sk lepov, k i j i h bo m l a d i n a na vas i uresničila. T i sk l ep i bodo v e l i k o dopr ines l i k nada l jn j emu razvo ju zadružništva v okra ju . M l a d i n c i so pos l a l i tud i pozdravno reso luc i jo C K L M J , C K K P S i n C K L M S . M l a d i n s k a skup ina kmečke obdelovalne zadruge v O r e h o v i c i pa je še posebej pos la la resoluci jo , v k a t e r i zagotavl ja ,

Gogoljeva „Zeniiev" na novomeškem odru P o »Kralju n a Betajnovi« (Cankar ) i n

»Sumljivi osebi« (Nušić) je Gogol jeva »Ze-nitev« tretje delo, k i so ga v letošnji sezoni pos tav i l i na oder i g r a l c i S K U D i n znova izpričali, da imamo v i g ra l sk i družini kadre dobr ih in p r i z ade vn ih igra lcev , k i navz l i c nek a t e r i m težavam i n tegobam pogumno i n častno vzdržujejo gledališko t rad ic i jo Novega mesta.

Režiser ( M i r a K o b e ) n i ime l l ahke naloge. »Zenitev« ka jpak n ima tiste umetniške in ps i -hološko-komedijske si le, k a k o r jo je Gogol j zgostil v »Revizorju«, vendar je navz l i c ne-k o m p l i c i r a n i f abu l i i n s k r o m n i m s i tuac i j sk im razp l e tom močna k a r a k t e r n a komedi ja z vsemi odb lesk i Gogol jeve genialne stvar i te l jnost i . — M o r d a je hote l nap isa t i samo vedro ig ro i n nič več, toda b i l je preveč umetn ik in preoster opazovalec i n poznavalec družbe i n značajev, da b i b i l l ahko ostal saVno na površini. T r eba je samo p r ime r j a t i Nušića ( k i je našim gledalcem dobro znan) in Gogo l ja . — Nušić je spreten pisec vese l ih iger. s pre cejšnjo duhovitost jo, k i p r ikazu j e i n smeši razne »tipe«, bolj i z nj ihove vnanje p la t i . — Nušić svoje junake opisuje, Gogol j pa odk r i v a n j ihova b is tva . P r v i je »komedigraf«, d r u g i p o l n o k r v n i umetn ik , k i s svo j imi osebami pos lav l ja p r ed g ledalca pre tehtan človeški značaj. T i p i iz »Zenitve« so vnanje res u o k v i r j e n i v čas i n družbeno okol je »višje« ruske družbe v p r v i četrtini 18. st., h k r a t i pa so tud i izvenčasovni l i k i , k i j i h lahko postav i m o v vnan j i o k v i r ka t e r eko l i dobe, k e r so nos i l c i n e k i h s ta ln ih , smešno - tragičnih potez, k a k o r n. p r . l i k i M o l i e r a . T ak je Podko l j os in , z ak rkn j en samec, po ln »oblomovščine«, k i se ne oženi iz nekega odpora p r o t i ženski, temveč i z duševne lenobe. T a k je Kocka r j o v , k i hoče oženiti pr i j a te l j a z lepa a l i zgrda, i z same zlobe, p rav po našem r e k u : Zaka j b i b i lo tebi bol je kot m e n i . . . I n vmes še čudna četvorka osta l ih ženinov, »odvečnih ljudi«, kot b i r eke l G o r k i , k i j i h s i l i v zakon vse drugo, samo l jubezen ne. P a n a po l plemiška, odcvetajoča nevesta, k i j i je ves smisel možitve ta, da dob i moža, naj bo že ka t e r i k o l i . S k r a t k a p r a zn i , p u h l i l judje, k i ne vedo ka j početi s seboj, r a zen posredova lke Fek l e , k i s i z ženitvami i n možitvami služi denar. — »Ljubezen z mešetanko«.

Pos tav i t i na oder »Zenitev«, z v s em i t i s t imi , zunanjemu v idezu p r i k r i t i m i l i n e sami , n i tako preprosto, k a k o r b i m i s l i l kdo , k i sodi, da je »ceni tev« b u r k a . N i b u r k a , n i t i vese lo igra, marveč komed i j a v p r a v e m pomenu. N jena moč n i v zunan jem po teku dejanja, ne v kos tumih a l i gr imasah, temveč v no Iran j i d inam i k i nastopajočih. Za to zahteva dobr ih i g ra l cev i n pretehtane režije. Preds tava Novome-ščanov n i b i l a daleč od odlične igre. Skoda , d a je včasih preočitno udar ja l a na dan »komika« (Preveč smeha i n v ih ravos t i Kočkar-jova , nadutost sluge, p rehudo jecl janje Anuč-k i n a , ka j t i o n je — pehotn i častnik!) i n podobno.

To poročilo je b i l o napisano ob k r s t n i p reds tav i — 1. m a r c a — k i je b i l a h k r a t i menda tud i genera lka , i n m i s l i m , da bo p r i nasledn j i h predstavah odpadla m a r s i k a k a nepotrebna nerodnost. Sp l oh je koren i to t reba odprav i t i napako, k i je zadnje čase za Novo mesto

postala ka r kronična — delo se »zaigra« pre j , kot je do potankost i naštudirano i n p r i prav l jeno. Seveda b i b i l o napak, če b i ne upoštevali tud i ob j ek t i vn ih težav, s k a t e r i m i se m o r a bo r i t i gledališka družina — zaposlenost igra lcev , pomanjkanje o d r a za vaje, l n podobno. Zato upr i zo r i t v e ne gre sodit i tako strogo, k a k o r v p r i m e r u p o k l i c n i h gledališč. Vsekako r je t reba težiti za čim popolnejšim igranjem, spet p a je napačno, k a r se rado zgodi p r i t ekmovan j ih , d a ocenjeva lc i r a d i presojajo podeželske amaterske odre z m e r i l i , k i vel jajo n. p r . za l jub l jansko gledališče s p o k l i c n i m i i g ra l c i .

V splošnem je b i l a k rs tna predstava dobra m je znova izpričala, d a imamo kader odličn i h igra lcev , k i bodo ob p r a v i l n e m de lu in usmer i t v i da l i Novemu mestu res pravo , umetniško - gledališko družino. Novomeško občinstvo je hvaležno in tud i kritično (toda tud i t a k r i t i k a ne sme b i t i šablonska: včasih sliši človek sodbe, k i so bol j i z raz neke »vzvišenosti«, kot p a pravega razumevanja ) .

Režiser je za »Zenitev« i zb ra l dobre igra lce in tud i p r i m e r n o ra zde l i l vloge. Nemara je temu a l i onemu pus t i l preveč »proste roke«, k a r je h i b a tud i d r u g i h režiserjev — delo i zgub i svojo nu jno ubranost. To se posebno v i d i p r i Kočkarjovu, k i ga sicer i g ra r u t i n i -r an igralec C ig l e r . C ig l e r j ev K o c k a r jov je, posebno skra ja , preveč v ih rav , preveč »načelnik« i z »Sumljive^ osebe«. Mot i j o tud i r a z n i samovo l jn i r u s k i i z r a z i hot »harašo«, »čort« in podobno, k e r so za s lovenaki tekst neumestn i i n se r ad i zdi jo i zhod i z zadrege. G l a v nega junaka , Podko l jos ina , je i g ra l Bratuž. N jegov Podko l j os in je b i l od ig ran simpatično i n z močnim i g r a l s k i m čutom. Ponekod v razgovoru s Kočkarjovom je govor i l prepočasi i n p r ema lo odločno. Podko l j o s in v življenju n i »mevžast«. razen v odnosu do ženitve. M e d os ta l im i ženini je b i l najboljši Jajčnica — Zaml j en , po govoru in nastopu. Z e v a k i n a je i g r a l Dobovšek, ne slabo', samo ohran i t i b i mora l več svoje naravne govorice. Isto ve l ja za Anučkina — U r h , k i je b i l v s ekakor pre-groteskno mask i ran . S t a r i k o v — Šetinc in s luga Stepan — Greeorčič sta častno dopoln i l a moški »ansambel« »Zenitve«.

G l a v n o žensko vlogo, nevesto, je podala G l o n a r i e v a . I g ra la je p r i k u p n o , tako z glai-som kot z vedenjem. Močneje b i mora l a pou d a r i t i neučakanost starajoče se neveste, k i komaj čaka, d a u l o v i ženina. Teta je b i l a J s v o r n i k o v a . P o z n a se j i , d a je spre tna in domise lna i g r a l ka , k i oživi tud i neznatno vlogo. Pos redova lko F e k l o je preds tav l j a la Anča Perova, tokrat prvič v v l og i starejše ženske. S t emperamentn im i g ran j em se razv i ja v odlično i g ra lko . S svojo F e k l o b i mora la močneje podčrtati z v i t o potuhnjenost stare »mešelarke«. Služkinja Dunjaška je b i l a Knafličeva.

Scener i ja (Zaml jen ) je b i l a lepa i n domi selna. K o s t u m i bogat i , okusn i i n s t i ln i , narej en i nalašč za »Zenitev«. U p r i z o r i t e v je navz l ic neka te r im poman jk l j i v os t im povsem uspel a i n p r i zadevnemu gledališkemu k o l e k t i v u l ahko čestitamo! S.

Josipu M. Germu v spomin

V januar ju leta 1950 je v 81. le tu svoje starosti nenadoma p r e m i n u l Jos ip M . G e r m , akademsk i s l i ka r in upokojeni profesor r i s a n ja n a novomeški g imnaz i j i .

K o t 20 letni atoiturient novomeške g imnazije je b i l n a pod lag i predloženega de la sprejet v drug i l e tn ik Akademi j e l i k o v n i h umetnost i na D u n a j u (1890—1893). L e t a 1894 je ob i skova l še specia lno s l i ka r sko šolo, po eno le tnem službovanju v P r a g i p a je štud i r a l še t r i le ta na praški akademi j i i n tako je J o s i p G e r m dosegel najvišjo s l i ka r sko izobrazbo. L e t a 1905 se je stalno nase l i l v Novem mestu.

Duna j ska i n praška leta .pomenijo višek v G e r m o v e m s l i ka r s t vu . K o je leta 1898 razstav l ja l v L j u b l j a n i n a h o d n i k i h muzejskega poslopja, je žel i med p u b l i k o i med k r i t i ko l askavo pr i znan je , k i m u je nak l on i l o naročilo l jub l janske mestne občine za izdelavo večje kom.pozicije. Duna j ska Ln praška leta n a m p red s tav l ja jo G e r m a kot por t re t ista. Se le v novomeški dobi se je temel j i to b a v i l s s l i ka rs t vom. So l i dna t ehn ika i n interes p r edvsem za turistične kra j e s ta značilna za njegove pokra j ine .

Ce G e r m a označimo kot s l ikar ja v o k v i r u razvo ja naše s l ikarske prob l emat ike , ga moramo označiti kot nepozabnega rea l is ta , k i vseskoz i vz t ra ja n a svojem lastnem geslu, »da je p r i r o d a učiteljica, rakun i p a vladar«. Nove smer i i n pota, k i j i h je p r i nas odk r i l o impresionistično s l ikars tvo , k i je obračunalo z r e a l i z m o m 19. stoletja, so se ma l o a l i skoraj nič do takn i l e Gerrnovega dela.. V 90 le t ih nastajajo že i z raz i t e svet lobne študije, pojav l ja jo se pokra j ine , s l ikane ob večernem zatonu. G e r m kot tak s l i k a r dopolnjuje dobo našega zadnjega r ea l i zma , brez v p l i v a n a kasnejši razvo j .

G e r m je razs tav l ja l po leg 1. 1898 v L j u b l j an i še leta 1900 n a p r v i s lovensk i umetn i ški razs tav i v L j u b l j a n i , nato l e ta 1904 v Beogradu, m e d obema vo jnama na razs tav i na Jesen icah i n N o v e m mestu, leta 1946 v N o v e m mestu ter sedaj n a razstav i s lovensk ih rea l is tov v L j u b l j a n i s t r emi kva l i t e t n imi ! po r t r e t i .

A k a d e m s k i s l i k a r Jos ip M . G e r m je ze lo zaslužen v novomeškem javnem življenju, saj je skoraj po l stoletja ak t i vno posegal v k u l t u r n o i n politično življenje Novega mesta. K o t profesor je vzga ja l napredno in je b i l vedno zaščitnik napredn ih d i jakov . N a g imnaz i j i je osnoval dijaško nabav i ja lno zadrugo, k i je b i l a d i j akom v v e l i k o kor is t . K o t i z v rs t en pevec je sodeloval p r i novomeški čitalnici, zaslužen p a je z last i , k e r je osnoval iz zaprte knjižnice javno l judsko knjižnico, k i je p o d n jegov im vodstvom zelo uspevala. Do lga leta je b i l v ospredju glasbenega življenja, saj je vod i l i n osnoval podružnico Glasbene mat ice v Novem' mestu. Več kot četrt stoletja je požrtvovalno vod i l moško podružnico C M D , katero je skušal tud i po osvobodi tv i oživeti. P r a v posebno sk rb pa je ime l za vajence, saj je b i l a na njegovo in i c i a t i v o osnovana obr tna šola, ka tero je v o d i l zelo uspešno. Idejni in ic ia tor za zgraditev sedanje Cankar j eve ul ice je b i l baš poko jn i prof . G e r m , p r a v tako je n je

n i sin jk a jočih očetov (1429). K e r so t i o t roc i po večin, kmečki, pada vse gospodarsko breme n a šibkejša pleča vdov. S k r i t a bolečina razjeda nj ihovo zavest, j i h s i l i v malodušje ter tako h r o m i tud i vzgojno si lo. Tu stoj imo morda v mnog ih p r i m e r i h p red grobov i t a l cev, borcev ! M n o g i i zmed teh otrok so m o r d a gledal i , kako je omahn i l oče pred n j i h o v i m i očmi, seveda ne brez posledic za mlado živčevje. Te strahotne številke kličejo učitelj-stvo, naj se zan ima za vzgojo teh otrok, naj pr i laga jo metodo de la n j ihov i i nd i v i dua lnos t i , kličejo pa tud i A F Z , naj se zan ima za vzgojo teh otrok.

Tret je , k a r tudj s i lno negat i vno v p l i v a n a šolo v ok ra ju , je to, da se kmet krčevito opr i j ema tradic i je i n noče spoznat i p r e d n o sti zadružništva. D a b i b i l kos vsemu, uporabl ja otroke kot delovno si lo. T o n i p r a v za p r a v nič novega, saj je b i l o tud i p re j tako, vendar je tega zdaj gotovo več (2059 učencev op rav l j a nep r ime rno telesno delo ) .

P r a v je, da otrok dela telesno delo, n i p a prav, če op rav l j a nepr imerno delo, k e r to škoduje duševnemu in te lesnemu razvo ju do-raščajočega rodu i n seveda negat ivno v p l i v a na šolsko delo.

K a k o r v i d i m o i z številk, večina staršev o t rokom p r i učenju ne pomaga. Res ie, da pretežna večina naših staršev n i m a več kot osnovne šole, pa bi zato lahko vsaj m a l o pomaga l i če drugega ne. naj b i se v s a ! zan i m a l i za učenje i n preg l eda l i naloge. Večina je mnenja , da se m o r a otrok vsega naučiti v šoli, češ, saj ie učitelj plačan za t o . 'NemisMJo p a samo n a to, naj bi šola o t r oka učila, ampak prepuščajo tud i vzgojo šoH, v k o l i k o r ne nasprotuje n j ihovemu prepričanju. To je s i la komodno mnenje ! Vzgo ja n i le človeška dolžnost, ampak jo ter ja po ustav i tudi država. Mnogok ra t o t rok v šoli p r a v zato slabo

govo de lo novomeška nabav l j a lna zadruga drž. nameščencev, bivša tako zvana »Samopomoč«.

K l j u b svo j im v i s o k i m l e tom je b i l od leta 1941 vnet, deja l b i fanatičen pristaš O F i n se je zato rajši u m a k n i l n a osvobojeno ozemlje, k a k o r d a b i živel v okupa to r skem N o v e m mestu. G e r m je b i l nesebičen i n idea len delavec za skupno dobrobi t , a je večk ra t žel nerazumevanje ko t pohva lo . K l j u b temu je v z t ra ja l v svo j ih p r i n c i p i h do zadnje m inute svojega življenja. Se u r o pred smrtjo je govor i l o svo j ih načrtih, v ka t e r i h je odsevala v e l i k a l jubezen do domov ine . Z a r a d i v i soke starost i p a je s red i de l a omahn i l .

Naše šolstvo T u d i v našem šolstvu je r e vo luc i j a v ko

rist de l ovnemu človeku. Teme l j i nove šole, vzgoje, so b i l i položeni že v času N O R . Znanje je dajalo mogočno oporo našim edi-n i cam, ka j t i le razg leden človek, k i ve, zakaj se b o r i i n dela, je bo rben i n do sk ra j nost i r evo luc ionaren .

V pa r t i z ansk ih t i ska rnah , v s ta ln i življenjs k i nevarnost i , so se t i ska le knj ige , brošure, k i so širile znanje, k r e p i l e odločnost za bor bo p ro t i okupator ju .

2e v p r v i h začetkih svobodnega ozeml ja so rast le številne šole i n tečaji. S kn j i go i n puško v r o k i je ras la naša socialistična šola, šola delovnega l juds tva !

Po csvobod i t v i pa je l judska oblast posvet i l a r a zvo ju šolstva tako sk rb , k a k o r je do sedaj naša zgodov ina ne p o m n i ! Vse vrste šol so odprte naši m l a d i n i . Naš pouk n i več meglen, mračnjaški, k a k o r v kapitalistični Jugos lav i j i , ampak je pouk prave znanost i . Soc i a l i zma n i mogoče g rad i t i b rez znanja . Z a i zvedbo pet letnega p l a n a potrebujemo mnogo kadrov . L j u d s k a oblast nenehoma grad i nove šole, prosvetne domove, domove igre i n dela, dijaške domove, šolske in mlečne kuh in j e , da omogoči s lehernemu izobrazbo.

Naša p a r t i j a i n naša l judska oblast dokazujeta i z dneva v dan, da posvečata šoli vso skrb .

S l ovenska m l a d i n a h r epen i po i z ob razb i i n napredku . Za to se b o r i m o danes za k a kovostno dv iganje pouka , za p r a v i l n o idejno politično vzgojo.

Nekoč je v novomeškem o k r a j u životarila g imnaz i ja , meščanska šola i n osnovne šole. Danes p a imamo na g imnaz i j i 19 odde lkov s 767 d i j ak i . Meščanske šole je l judska oblast u k i n i l a , k e r so b i l e umetne ov i re za dosego višje izobrazbe, us tanov i l i p a smo mesto n j i h sedemletne šole, k i so e n a k o vredne nižjim g imnaz i jam i n j i h imamo danes v našem o k r a j u že v sledečih k r a j i h : Žužemberk, D o l . Top l i ce , M i r n a peč, Smar je ta i n St. Je rne j . Po l eg 40 osnovn ih šol imamo še glasbeno šoloi, dom igre i n dela, dijaški dom itd .

2e to n a m pokaže, k a k o l judska oblast s k r b i za vsestransko vzgojo ter j i daje vsa emotno pomoč, saj je p r edv i d en ih samo v okra jnem proračunu za leto 1950 p r e k o 16 mi l i j onov i zdatkov , k r a j e v n i l j u d s k i odbo r i pci imajo za vzdrževanje osnovn ih šol p r eko 3 mi l i j one d inar jev , skupno torej skoraj 20 mi l i j onov d inar jev .

K. S.

uspeva, k e r n i vzgojen. Učenje je namreč resno delo i n zahteva zanimanje , pažnjo, vo l j o i td . T o je u t rud l j i v o — resno delo ! P r edvsem b i m o r a l i starši vedet i , da se m o r a učiti o t rok vsak dan. Rednega učenja se otrok navad i l n končno začuti potrebo po učenju p rav tako, k a k o r začuti n. p r . gospodar potrebo, da vsak dan v določenem času k r m i živino, jo napaja i td . , k e r to delo op rav l j a dan za dan. Ce tega ne nap rav i v določenem času, se m u zd i , da nekaj m a n i k a . O t r o k a je t reba torej n a v a d i t i na u r n i k dela. Z d i se m i , da mnog i prvošolci p rav zato odpovedo v g imnaz i j i , k e r niso na -vajenj na redno i n vz t ra jno učenje,

P r a v gotovo je, da s i lno v p l i v a n a o t r o k a tud i to, k a r sliši o šoli i n učenju doma. T a m , k jer dom pod i ra tisto, k a r šola grad i , žanjeta oba neuspeh. K j e r pa se doma bere, p r i pove duje, poprav l j a — uči, saj je to t u d i učenje, se o t rokovo znanje obogat i .

Odnos do šole se p r i naših starših na j jasneje pokaže v tem, da j i h s i lno težko spraviš na rod i t e l j sk i sestanek. C e pa Že pr ide jo , le p r e r ad i sprašujejo^ za rede, ne vedo, kaj b i počeli z o t rokom i td . Popo lnoma r a z u m l j i v o ! O t r o k a b i b i l o treba že med osnovno Solo vzgoj i t i , b i m u b i l o t reba pomagat i , da b i s i b i l p r i d o b i l so l idno znanje, pa ne b i b i l o nepot rebn ih s k r b i . Za to ponovno poudar j am, da je t reba o t r oku pomagat i tedaj, ko je večina naših staršev snov i kos — to je v osnovn i šolif

T r d n o sem prepričan, da neprav i l en odnos doma do osnovne šole mnogo v p l i v a n a neuspeh v sedemletkah i n nižji g imnaz i j i , zato je t reba začeti tu zd rav i t i . To ter ja od učitelj-stva, da išče vedno nov ih ob l ik za povezavo 7 domom. Se posebej p a poudar jam, đa so Hni*ni v ifm pog ledu pomagat i tud i k r a j e v n i l j udsk i odbor i . (Dal je )

Pro fesor I van Andoljšek: (Nadal jevanje )

N e k a j p r i p o m b k šolstvu v novomeškem o k r a j u Po p o k l i c u so starši: kmetje v zadrugah 68,

kmetje , k i niso v zadrug i 4138, od teh ima pod 10 ha zemljo 3073, deset do 20 ha 939, nad 20 ha 126 kmetov ; de lavc i vseh vrst 1232; o b r t n i k i v zadrugah 79, samostojni o b r t n i k i 333; nameščenci z osnovno šolo 514, z nižjo srednjo šolo l i o , s srednjo šolo 25, z un iver zo 11.

M a l o je duševno r a z v i t i h 1168 učencev, srednje r a z v i t i h 4578 učencev, jako 516 učencev,

Ce preg ledamo te številke, bomo v i d e l i p r i bližno tole :

P r i m a n j k l j a j učiteljstva jako obremenjuje ostale in n i k a k o r ne v p l i v a poz i t i vno na uspeh v šoli. P oda tk i nam kažejo, da je i z med 40 šol v okra ju k a r petnajst niže o rgan i z i r an ih . Popo lnoma jasno je, da se kapac i te ta teh šol n i k a k o r ne more m e r i t i z višje organ i z i r a n i m i . K j e r je na šoli več učiteljstva, je tud i več možnosti za medsebojno pomoč i n izpopolnjevanje. To se p rav lepo v i d i na g imnaz i jah , k j e r so profesor j i usposobl jeni po s t rokah. Ce tovariš česa ne ve, dobi odgovor p r i »ž ivi knjigi« — tovarišu, k i je v t i s t ih zadevah podkovan . Se večja potreba p a je po medsebojnem spopoln jevanju na osnovnih šolah, k j e r m o r a učitelj učiti vse predmete. <

K e r se bodo v bližnji bodočnosti vs i učenci šolali dalje n a osemletkah, je popo lnoma jasno, d i ie treba skrbet i v o k r a u i za- to. da se bo raven teh šol dv iga la z izkušenim učite'J-stvom. d o b r i m i metodami , po t r ebn im i učili i n knjižnicami. Tega ne smemo podcenjevat i , če h o ^ r n o rtobro bodočim osemle tkam, o z i r oma nižji g imnaz i j i . A k o b i se pos tav i l i n a sta

lišče, da b i zahtevnost za te učence znižali, b i b i l o to samo v škodo m l a d i n i — bodočim kadrom.

D a s i so bi le v ok ra ju ustanov l jene po osvobodi tv i 4 nove šole, kažejo številke, da bo t reba skrbno proučiti mrežo naših osnovn i h šol i n učencem šolo približati, saj Se vedno hod i v šolo nad 3 k m daleč 2805 učencev. T i učenci prehodi jo dnevno po več u r večinoma po s lab ih po l j sk ih poteh a l i stezah. Res je, da se gibl jejo n a z raku , toda pot tud i u t ru ja .

Številke, k i zadevajo dom naših učencev, kažejo, da je med starši še mnogo stare m i selnosti (se bo že v šoli vse naučil, g lavno je, da zn^ p isa t i i n b ra t i , otrok mora pomagat i doma i t d ) , — res je p a tud i to, da je nelcaj g l ob l j ih vz rokov , d a dom ne sodeluje s šolo tako, k a k o r b i b i l a njegova dolžnost.

A l k o h o l i z e m gotovo n i sreča za mars ika te ro našo družino, h r o m i njeno vzgojno si lo, ruši živčevje, s labo v p l i v a na zdravje rodov. Se slabše pa je to, da večina mlad ine v o k r a ju uživa a lkoho lne pijače. Res-, da ne vemo, kakšno količino a lkoho la uživajo t i o t roc i , preseneča že to, da tako masovno pi je jo (4799 učencev). K e r vemo, da a lkoho l s i lno škodu]e razviiaiočemu s e o r gan i zmu , posebno p a živčevju — nos i l cu duševnega življenja — je jasno, da je t reba začeti p r o t i a l koho l i zmu naše mlad ine ostro borbo . V tej bo rb i bo mora l o sodelovat i učiteljstvo, k ra j e vn i l j udsk i odbor i , zdravstvene ustanove i n masovne or-i^mz^oHp Obenem bo treba seveda p r e i ska t i tud i p rehrano te mlad ine . J a k o m r t v i v zgomo s i lo naših domov tud i to, da je skoraj vsak četrti o t rok v ok ra ju enostranska s irota. P r e d vsem se človek zgroz i ob tako v e l i k i številki

IZ ORGANIZACIJE ZVEZE B O R C E V K r a j e v n a zveza borcev v Gabe r j u na Do

len jskem je i m e l a r e d n i občni zbor dne 5. m a r c a t. 1. P redsedn ik i n ta jn ik starega odbora sta poročala o de lu odbora l n članom p r i k a z a l a , da je t r eba še bol j s t rn i t i i n z de lom p o v z d i g n i t i o rgan izac i jo Zveze borcev .

Organ i zac i j ske naloge i n pomen de la med člani je poda l o k r a j n i sekre tar Mo ro . O r i s a l je bodoče naloge na političnem i n gospodarskem po l ju , pomen vo l i t ev v Zvezno skupščino, ter os ta la vprašanja, k i se tičejo posamezn ih članov i n de la odbora .

P o i z v o l i t v i novega odbora so s i člani zad a l i nalogo za čas p r e d v o l i t v am i . Izvršili bodo 400 u r prostovo l jnega de la p r i spomenik u p a d l i h borcev, p o p r a v i l u cest i n potov, t e r gas i lskega doma. V z e l i so n a znanje napovedana t ekmovan ja Zveze borcev iz Novega mesta i n napoveda l i isto tekmovanje vsem Z v e z a m borcev v ok ra ju ter za boljšo i n čim prejšnjo i zvedbo vo l i t ev n a dan 26. m a r c a 1950 ter zb i ran ju zgodovinskega mate r ia la .

P r edsedn ik Zveze borcev tov. Jože L u z a r je v čast v o l i t v a m v Zvezno skupščino s svojo ženo i n tov. A l b i n o Zo ran p r v i podp isa l p r i s t opno iz javo za Kmečko obde lova lno zadrugo i n s t em dokaza l vso svojo predanost in zaupanje vodstvu naše l judske oblast i m K P J

V Žužemberku je ime l a zveza borcev svoj občni zbor dne 7. m a r c a 1950. V k l j u b l epemu v r e m e n u i n de l ovnemu dnevu so se člani z b r a l i v l epem številu. P o p o d a n i h poročilih starega odbora, k a k o r t u d i po> govoru ok ra j nega sekretar ja , je b i l a d i skus i j a p r a v živahn a o r a z n i h p r o b l e m i h , k i se tičejo same organizaci je i n skupnost i . P r i v o l i t v a h novega odbora so s i i z v o l i l i za predsedn ika borca i z narodno osvobodi lne borbe tov. F rance ta L a v -riča, za t a jn i ka p a tov. Jožeta S m r k e t a , k i je do sedaj vestno v od i l tajniške posie. S tem so člani d a l i še napre j zaupanje tov. Jožetu Smerke tu , k i bo še z večjo požrtvovalnostjo de la l v o rgan i zac i j i .

Napoveda l i so t ekmovan je k r a j e vn i zvez i borcev v St. J e r n e j u n a Do len j skem. P r e d v o l i t v a m i v Zvezno skupščino bodo n a p r a v i l i 400 u r prostovo l jnega de la p r i p o p r a v i l u r u ševin, p r i p r a v i zemljišča za skupno grobnico p a d l i m bo rcem i n ak t i v i s t om iz narodnoosvobodi lne borbe, o k r a s i l i volišča i n z b r a l i ves zgodov insk i ma t e r i a l v k r a j u . N a vo l i t v e bodo odšli v zgodnj ih j u t r a n j i h u r a h 100 °/o. V tekočem le tu bodo n a p r a v i l i še 1900 u r de la na zadružnem domu, p o s p r a v i l i ruševine, ka kor tud i i z v ed l i vse prekope žrtev i z narodnoosvobodi lne borbe v skupno grobnico.

Avgus t M o r o

LADINCI STOPAJTE V V R S T E L E T A L C E V

Letalska zveza Jugoslavije je prostovoljna družbena organizacija, katera ima nalogo ustvariti množico rezervnih pilotov in padalcev. Ta neizčrpen izvor novih letalskih kadrov črpa Letalska zveza Jugoslavije predvsem iz vrst naše mladine.

Moč Letalske zveze zavisi v celoti od številčnosti in organizacijski trdnosti organizacij. Aeroklubi neposredno vzgajajo nov letalski kader preko modelarske, jadralne, padalske šole in šole motornega letalstva. Iz tega dejstva sledi zaključek, da brez močnih aeroklubov ni močne Letalske zveze, da vsak še neutrjen aeroklub predstavlja za Letalsko zvezo Jugoslavije slabo točko.

Lahko rečemo, da je eno izmed teh slabih točk v Letalski zvezi Jugoslavije še pred kratkim časom predstavljal tudi aeroklub »Majde Šile« v Novem mestu.

Vprašamo se, kje je vzrok temu, da se aeroklub od svojega rojstva ni premaknil z mrtve točke?

Bistvo vprašanja leži prvič v tem, da se n i oziral na svojo organizacijsko utrditev. Drugič, da n i ustvaril temelje, kateri omogočajo rešitev vseh vprašanj, tretjič ustvaril še ni močnega moralnega zaledja v vseh množičnih organizacijah: Ljudski oblasti, tovarnah, podjetjih, šo-

F i zku l tu ra N a občnem zboru dne 2. m a r c a 1950 so se

z i z vo l i t v i j o novega okra jnega te lovadnega odbo ra Trebnje pos tav i l i n o v i t eme l j i nada l j n j emu razvo ju f i zku l tu rnega življenja v na šem okra ju . Že sam občni zbor je po t rd i l , da i m a m o v naših v rs tah res dobre i i z k u l t u r -n ike , k i imajo t rdno i n dobro vo l j o do dela.

Te l ovadno društvo M i r n a , k i je v o k r a j u najbol j ak t i vno , je vzg led f z k u l t u r n i k o m te-meniške i n m i r n s k e do l ine . Isto te lovadno društvo je takoj po svojem občnem zboru pričelo z redno sistematično splošno telesno vzgojo vseh odde lkov .

N a pobudo s ind ika lne podružnice kra jevne industr i j e i n o b r t i T rebn j e se je p r i s t op i l o k temel j i t emu p o p r a v i l u stare te lovadnice .

V nedeljo 26. februaja 1950 je imela ribarska zadruga okraja Novo me9to svoj četrti letni občni zbor. Ribiči so na njem pregledali svoje delo, uspehe in napake, k i so j ih v tem poslovnem letu stor i l i . Ribarska zadruga je imela v letu 1949 120 članov, od katerih je aktivno delalo 96.

lah in enotah Jugoslovanske Armade, brez katerih je delovanje in obstoj organizacij Letalske zveze le brezvsebinsko životarjenje, obsojeno' že vnaprej na neuspeh,, skratka rečeno, aeroklub ni prodrl globoko med ljudstvo Novega mesta in ga ni seznanil s svojim obstojem in delovanjem.

Toda danes se to zaledje gradi in aeroklub v Novem mestu bo v teku tega leta postal last vseh množičnih organizacij in Ljudske oblasti. Vprašanja aerokluba ne smejo biti več samo njegova vprašanja, ampak vprašanja vseh množičnih organizacij, Ljudske oblasti, tovarn, podjetij in šol v Novem mestu, kajti le na ta način bo izvršil svojo vlogo v izgradnji lepšega življenja našega ljudstva.

Če bomo vse delo aerokluba v Novem mestu gledali s tega stališča, potem bomo lahko rekli, da je uspeh aerokluba »Majde šile« obenem tudi uspeh Osvobodilne fronte, LMS , Sindikata in Ljudske oblasti Novega mesta, neuspeh aerokluba pa tudi njihov neuspeh.

Nujno je, da poudarimo na tem mestu, da so predstavniki množičnih organizacij Ljudske oblasti in podjetij, p r i katerih je uprava aerokluba iskala potrebno pomoč, pravilno razumeli stvar in nudili svojo vsestransko pomoč. S. J .

se z b u j a P r e d k r a t k i m je b i l sestanek za poživitev f iz-k u l t u r e v T rebn j em, k i je zbližal že obstoječe T D Trebn je i n s ind ika lno podružnico. Z a to i m a največje zasluge s i nd ika lna podružnica ter tov. V i d m a r i n Jerič.

N a i n i c i a t i v o s ind ika lne podružnice k r a j . industr . i n o b r t i Trebnje je b i l tud i izvršen l e tn i občni zbor T D Trebnje , k j e r so izvol i l i nov odbor. T a občni zbor je na pod lag i dosedanjega de la i n izkušenj n a p r a v i l k o n kre tne zaključke v pog ledu f i zku l tu rnega dela v T rebn j em.

F i z k u l t u r a je važna osnova p r i vzgo j i naše mlad ine . V najkrajšem času se bo ustanov i l o T D v V e l . L o k i i n Dobrniču, k j e r so dan i v s i pogoj i . V St. Janžu p a se bo te lovadno društvo oživilo. M , J .

Iz zaključnega računa za leto 1949 in iz proračuna za leto 1950 se vidi, da ribičem ni samo za izkoriščanje naših voda, temveč da stremijo tudi za razmože-ževanjem rib in to predvsem takih, k i j ih v naš:h vodah primanjkuje. V letu 1949 so vložili v naše potoke postrvjega zaroda za 25.000 din, v letu 1950 pa ga

bodo vložili za okrog 20.000 dinarjev.-Vlaganje novega zaroda je nujno potrebno, če hočemo, da bodo imele naše vode zopet tak sloves kot ga opisujejo stare prirodoslovne in zemljepisne knjige. — K r k a in njeni pritoki morajo zopet postati bogati z ribami in raki. — Okupacija je močno oškodovala tudi vodno bo-gasitvo, ker so okupatorji uničevali ribe z najrazličnejšimi prepovedanimi sredstvi, kot na primer z bombami, dinamitom, elektriko in omotcem (kokolo).

Zanimanje za ribarstvo je pr i naših delovnih ljudeh vedno večje, kar se vidi iz tega, da je članstvo zadruge narastlo od osvoboditve do danes za 100 % in še vedno narašča. Spričo tega naraščanja števila članstva predvsem v novomeškem bazenu oziroma revirju, je bilo nujno, da je bil na občnem zboru sprejet sklep o ukinitvi revirja. Odslej bo ves novomeški bazen eno samo lovišče. S tem sklepom bo omogočen ribičem lov od Dvora do Dobrave, do česar prej niso mogli prit i .

Ribiči so se obvezali, da bodo v letošnjem letu lovili tudi skupnoi z mrežo. Nalovil i bodo za 9000 din rib za široko potrošnjo.

Ribiči se zavedajo, da morajo varovati predvsem ribe, k i j ih v naših vodah primanjkuje. Zato so se obvezali, da bodo lovili sulce v novembru, decembru, januarju in februarju, omejili pa bodo lov na ščuke.

Vidimo, da so tudi ribiči stopili z novimi obvezami v četrto leto naše petletke in upamo, da se bodo sprejetih obvez držali in j ih izvršili. P. Silvo.

A L I S E N A P O S T A J I B I R C N A V A S N E D A U R E D I T I Č A K A L N I C A ?

K a k o r večina postaj n a Do len jskem, ie b i l a tudi postaja v Birčni vas i poznana med , n r o r i n o o s v o b o d i l n o b o r b o . L e t a 1948 je b i lo ožgano poslopje na novo pokr i t o , osta la pa

• o neizvršena no t ran ja dela. Za to ta postaja še danes, po skoraj p e t ih l e t i h osvoboditve, n i m a čakalnice. Dnevno se vo z i od te postaje več kot 60 uslužbencev, k i imajo, stalne mesečne kar te i n vso z imo zmrzuje jo zunaj

a dežju a l i snegu, ko čakajo n a v l ak . Seveda je tud i v e l i k o šolarjev i n ostal ih po tn ikov . M i se res ne b i moglo na j t i t o l i ko možnosti,

r'a b i se i zgo tov i la še osta la no t ran ja dela na posta jnem pos lop ju , p redvsem vsaj čakaln ica , Izgovor, da za ta de la n i b i l o določeno v p l a n u , ne b i moge l držati, k e r smo p r e p r i čani, da b i se dalo to nared i t i tud i s pros tovo l jn im de lom, če b i kdo to p o k r e n i l . M o r d a b i l a h k o kaj pomaga la F r o n t n a organ i zac i j a v Birčni v a s ' i n s i n d i k a l n a o rgan i zaci ja železniške de lavnice? Zmrzovan j e čakajočih po tn ikov n a postajah gotovo ne spada h k u l t u r n e m u p revozu po tn ikov , k a r je posebna točka v i z po ln i t v i p l ana žel. d i rekc i j e .

p r . D E L O L J U D S K E I N S P E K C I J E

P r e d k r a t k i m je b i l v N o v e m mestu t r i dnevn i seminar vodi j g rup l j u d s k i h inšpektorjev. S e m i n a r je po teka l t r i dn i zadovo l j i vo. P r edava t e l j i so b i l i dobro p r i p r a v l j e n i n a predavanje , d a so navzoči člani l ahko dojem a l i snov i z teh predavan j . Po seminar ju smo i m e l i praktično delo z inšpekcijskimi prebledi . Izvršenih je b i l o sedem preg ledov. Člani l judske inšpekcije so z navdušenjem šli n a te preglede, p r i k a t e r i h so i m e l i lep uspeh. Istočasno p a so se seznan i l i z de lom, katerega bodo i m e l i na terenu.

Pr j p reg l edu v menz i » P I O N I R « je inspekc i j a ugotov i la , da admin i s t r a t o rka ne vod i točne ev idence o i zdan ih živilskih nakazn i cah za mesec februar . N e v o d i evidence nad Izdajanjem s i ra . Ugo tov l j eno je b i l o : po blan govni k n j i g i b i mora lo b i t i 38 kg , dejansko pa je 13ikg s i ra . V e l i k nered je v k l e t i , k a k o r tud i v skladišču, k j e r ležijo r a z n i živilski predmet i d rug n a drugem. Pokva r j ena tehtn ica kaže, da se n iso sami de lavc i dovol j zan ima l i za pos lovanje v svo j i menz i . P r i p o m n i t i je treba, da je k u h i n j a b i l a snažna, k a k o r t u d i obednica.

T a k e i n podobne neprav i lnos t i je L j u d s k a inšpekcija ugotov i la tud i po d rug ih podjet j ih , k ; e r so se istočasno vršili preg led i .

Za to opozar jam vse L judske inšpektorje, da vestno vršijo svojo dolžnost, v dobrob i t l judstva, ter tako pomagajo g rad i t i lepšo bodočnost de lovnemu čoveku, grad i te l ju soc ial i zma . M i r n i

Zast rup l jan je mlad ine Mokronog v m a r c u .

K o sem zadnjič mimogrede vs top i l v kra jevno gost insko podjetje v Mokronogu , sem zapaz i l k a k o med d r u g i m i gosti sedita p r i e n i Izmed m i z dva m l a d a fanta. M l a d a gosta sta sedela vsak p r i ko za r cu s l i vovke i n k a d i l a vsak svojo cigareto. N a t a k a r i c a j i m a je postreg la tako kot vsakemu drugemu odras l emu gostu. T u d i u p r a v n i k gost inskega podjet ja je to v i del , a se za to n i zmen i l . N jegova dolžnost b i b i l a , da b i fanta takoj opozor i l i n poučil o škodljivostih a lkoho la i n n i k o t i n a za mlade l jud i . K o sem sam o p r a v i l to nu jno dolžnost, so neka t e r i gostje odobrava l i moj postopek, d rug i p a nasprotova l i , češ k a j me to b r i ga če pi je ta , saj p i je ta za svoj denar .

M n e n j a sem, da je to zelo napačno. Naša l judska oblast se skupno z m l a d i n s k o in pion i r sko organizaci jo, t r u d i , da vzgo j i naše najmlajše v zdrave l jud i , k i bodo v l jubezn i i n predanost i naši socialistični domov in i , s l avn i komunistični p a r t i j i m tovarišu T i t u , nadal j eva l i v e l i k o delo graditve soc ia l i zma v naši deželi.

P r o s i m k ra j e vn i l j udsk i odbor Mokronog , da kra j evno gostinsko podjetje v teh o z i r i h posvar i . Vod i t e l j em p i on i r ske organizac i je v Mokronogu i n šoli p a priporočam, da seznani p ion i r j e s p i o n i r s k i m statutom i n pouči m lad ino o škodljivosti a lkoho la in n i k o t i n a !

Možek.

O b v e s t i l a K I N O N O V O M E S T O

od 17. do 20. m a r c a : angleški f l im »Bruca v Oxfordu«. Tedn ik »Jadran v r a zn ih dobah«.

O d 21. do 27. marca : avs t r i j sk i f i l m »Kvartet Schrammel«.

GLEDALIŠČE N O V O M E S T O Torek , 21. m a r c a : C i g l e r »Vaščani«, gostova

nje v V a v t i vas i ob 20. u r i ; sreda, 22, m a r c a : C i g l e r »Vaščani«, gostovanje

v Skoc janu ob 20. u r i ; četrtek, 23. m a r c a : Gogol j »Zenitev« , za s in

d ikate ob 20. u r i ; petek, 24. m a r c a : C i g l e r »Vaščani«, gostova

nje v D o l . T o p l i c a h ob 20. u r i ; sobota, 25. m a r c a : C ig l e r . »Va&ea.ni«. gostova

nje v B r u s n i c a h ob 20. u r i ; nedel ja, 26. marca : C i g l e r »Vaščani«, gosto

vanje v Žužemberku ob 10, u r i .

POZOR — I N V A L I D S K I UPRAVIČENCI!

Poverjeništvo za socialno skrbstvo pr i okrajnem izvršnem ljudskem odboru v Novem mestu opozarja vse krajevne ljudske odbore in invalidske upravičence, da je rok za izpolnitev letnih prijav do 25. marca 1950. Zato naprošamo vse krajevne ljudske odbore, da pozovejo takoj vse invalidske upravičence svojega območja,, da se zglasijo na krajevnih odborih z rešenji o priznanju invalidnine in da krajevni odbori izpolnijo z invalidskimi upravičenci letne prijave ter dostavijo izpolnjene tukajšnjemki poverje-ništvu najkasneje do 25. L m., ker sicer invalidski upravičenci ne bodo prejeli invalidnine do meseca julija, katera j im bo v slučaju zamuditve navedenega roka ukinjena s 1. aprilom 1950.

U r e d n i k o v kotiček N o v r k Jože Dolž. Tvo ja pesmica je dobra

in jo bomo o p r i l i k i p o r a b i l i . P r a v imaš, da je treba o p r e m i t i časopis tud i s s l i k a m i , k a r bomo tudi s to r i l i . Tebe p a p ros im , da n a m napišeš, k a k o i n k a j delate na Dolžu. Posebno bo zan ima lo bra lce , ka j mis l i t e o zadrug i .

Ta jn i ca s ind ika lne podružnice Dvor. T vo j a zadeva se pre isku je i n bo v ce lot i ob jav l j ena v našem l i s tu v p r i h o d n j i številki.

Čopič S t - n k o , g imnaz i j a Novo mesto. Do lgo r.em že čakal n a p r ime rne članke i z f i z k u l turnega uve l jav l jan ja . M i s l i m , da razumeš pomeri l oka lnega časopisja, V a n j p r ide v p r v i v r s t i dogajanje v ok ra ju . Tore j piši nam, k a k o so bi le izvedene f i z k u l t u r n e p r i - [ red i tve v okra ju , k a k o se f i z k u l t u r a raz v i ja , i n kakšne uspehe smo v ok ra ju dosegl i . Ob jav l j a l j bomo pa tud i k r a t k e vest i o na j važnejših f i z k u l t u r n i h dogodkih v državi i n po svetu. Tore j p r o s im , pošlji nam kaj .

V nede l jo 19 . m a r c a d o p o l d n e bo g o v o r i l a v N o v e m mestu tov. V I D A TOMŠIČEVA

RIBIČI S O Z B O R O V A L I

Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Jože Zamljen. Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Okrajni odbor OF. Telefon uredništva: 7. štev. tekočega računa pri Ko munalni banki v Novem mestu: 66-190-603-1. Tiskarna »Slovenskega poročevalca«.