21. januar 2010 | OKo | 1

21. januar 2010 LETNIK 2 ŠTEVILKA 28 cena 1 eur

LOKALNI ČASOPIS OBČINBISTRICA OB SOTLIKOZJEPODČETRTEK

Talente imamo tudi v naših kraj ihFerdinand Babič, gluhonemi umetnikAl i proslave v Sedlarjevem nebo več?

2 | OKo | 21. januar 2010

1/1 strani185 x 270 mm

180 EUR

1/2 straniPokončno

Ležeče90 x 270 mm

185 x 128 mm

100 EUR

1/3 straniPokončno

Ležeče58 x 270 mm

185 x 80 mm

70 EUR

1/8 strani90 x 63 mm

30 EUR

1/16 strani90 x 31 mm

20 EUR

križanka

15 EUR

CENIKOGLASNEGA PROSTORA

1/1

1/2

1/2

1/3

1/3

DOPLAČILA

POPUSTI

PLAČILNI POGOJI

ROKI

UGODNOSTI NAROČNIKOV

IZID

- prva stran 100 % na osnovno ceno- prva stran za 3 zaporedne objave ali več 50 %- zadnja stran 50 % na osnovno ceno- zadnja stran za 3 zaporedne objave ali več 25 %

- avansno plačilo –5 %- 10-kratno oglaševanje –10 %- 20-kratno oglaševanje –20 %- 30-kratno oglaševanje –30 %

Cene so brez DDV.Rok plačila je 8 dni z gotovino ali virmanskim nakazilom natransakcijski račun.Za zamujena plačila zaračunavamo zakonske zamudne obresti.

- za oddajo gradiva vsak tekoči ponedeljek,- za kasnejši preklic objave zaračunavamoodškodnino v višini 20 % vrednosti objave.

Naročniki imajo pri objavi zahvale in v spomin 50 % popusta.Naročniki imajo male oglase brezplačno.

Vsak četrtek.

Cena vključuje tudi pripravo in oblikovanje oglasa za objavo.

1/8

1/16

Oko - Lokalni časopis občin: Bistrica ob Sotli, Kozje in PodčetrtekZdenka Ivačič s.p., Bistrica ob Sotli 7d, 3256 Bistrica ob Sotli

oglasevanje@casopisoko.si oglasevanje@casopisoko.siZdenka Ivačič, gsm: 031 / 392 - 979; Friderik Prah, gsm: 041 / 977 - 883

mali oglasi

1 EUR

v spomin, zahvala velika

40 EUR

v spomin, zahvala mala

20 EUR

1/4 straniPokončno

Ležeče90 x 128 mm

185 x 63 mm

55 EUR

1/4

1/4

21. januar 2010 | OKo | 3

4 V TERMAH OLIMIA PREDSTAVILI LANSKE REZULTATE V TURIZMU 7 SKUPNA SKRB ZA REKO SOTLO 9 KOZJANSKI UPOKOJENCI ZDRUŽENI V NAJŠTEVILČNEJŠE DRUŠTVO V OBČINI 10 KAJ VSE NAS LAHKO NAUČIJO OTROCI?19 PODČETRTŠKE OSNOVNOŠOLKE NA ČEŠKEM

Na naslovnici: Filip in Kevin ŠtukeljFotografija: OKo

Življenjska šolaZa življenje mnogokrat pravijo, da je ena sama velika šola. Ko sem bila še deklica, se mi je zdel ta stavek nekoliko nerazumljiv. Šola je namreč šola, to je tista stavba, v kateri se učiš pisati, brati, računati in potem vedno več in več, dokler nisi tako pameten, da jo lahko končaš. No, ni čisto tako, vendar tudi, ko iz tiste

prve šole vstopamo v novo, ima tudi ta nek svoj konec in prav tako vsaka naslednja. Res je tudi, da včasih, tako radi rečemo, šole ne dokončamo in se ustavimo bodisi na začetku, nekje na sredini ali že čisto na koncu. Šole, o ka-terih sem pisala, pa so čisto drugačne od življenjske šole. Za to šolo sem potrebovala kar nekaj let, da sem jo odkrila in pričela spozna-vati, kaj vse se lahko v njej naučim in dognala, da se ta šola nikoli ne konča. V minulih dneh pa sem se v tej življenj-ski šoli toliko naučila, da bom vsa ta spoznanja in dognanja v sebi zagoto-vo skrbno nosila vse življenje.Pravijo, da nas žalostni trenutki v ži-vljenju ponavadi utrjujejo in nas na-redijo trdnejše, tudi to je ena izmed pomembnejših vsebin življenjske šole. Vedno pa se v teh trenutkih pokaže tudi nekaj svetlega, kar preseže tisto žalostno. Izkušnja, ki sem jo doživela in je na eni strani povezana z žalostjo,

na drugi strani pa s tistim svetlim, je nekaj, kar se ne da napisati, pa tudi, če tako kot jaz, dnevno pišeš in pišeš. O tako velikem izrazu ljubezni in spoštovanju, kot sem ga bila deležna s strani ljudi, ki mi v življenju največ pomenijo, si nisem nikoli upala razmišljati. Pa mi je tudi to prinesla moja šola življenja. In kaj sem se naučila?Vse skupaj se prične z rojstvom in mladostjo, pravijo, da nam je takrat v zibelko položena usoda, konča pa s starostjo. Ne glede na življenjsko obdobje pa si ljudje zaslužijo ljubezen in spoštovanje. Če tega ne znaš da-jati, tega zagotovo ne boš niti deležen.

Zdenka Ivačič, odgovorna urednica

PR

EL

ET

U

VO

DN

IK

4 | OKo | 21. januar 2010

AKTUALNO OKO

Uspešno leto za slovenski turizemLeto 2009 je v slovenskih naravnih zdraviliščih ponovno poskrbelo za vzpodbudne rezulta-te, ki so jih slovenskim novinarjem predstavili v Termah Olimia, kjer so z iztekajočim letom tudi zelo zadovoljni.

Pod skupno blagovno znamko »slovenska zdravilišča« se predstavlja 15 slovenskih zdraviliško turističnih centrov, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje za pridobitev statusa držav-no verificiranega zdravilišča, kar jim omogoča vključeva-nje v javno zdravstveno mrežo Slovenije. Na letni novinarski konferenci, ki so jo gostili v Termah Olimia, pa so predstavili vzpodbudne rezultate, ki so jih dosegli v letu 2009. Uvodoma jih je pozdravil prejšnji predsednik skupnosti slovenskih zdra-vilišč in direktor Term Olimia Zdravko Počivalšek, ki je pove-dal, da so v letu 2009 izpeljali in zaključili dve pomembni in-vesticiji v vrednosti 20,5 milijona evrov. Gre za garažno hišo in Wellness Orhidelia ter za nadzidavo in prenovo hotela Breza. S slednjim so pridobili 42 dodatnih sob in 84 dodatnih ležišč, z odprtjem Wellnessa Orhidelia pa so povečali vodne površine za dodatnih 2.000 kvadratnih metrov, medtem ko celotna površina Wellnessa Orhidelia vključuje bazenske in obbazenske površine, savne, počivališča in masažne pro-store z vsemi pripadajočimi vsebinami. Skozi leto 2009 se je sprehodil tudi predsednik (SSNZ) Andrej Klasinc, s statistič-nimi podatki pa je postregel direktor SSNZ Iztok Altbauer. Po zbranih podatkih je bilo v slovenskih naravnih zdraviliščih zabeleženih za 1 % več prihodov vseh gostov in za 1 % več nočitev. V zadnjih mesecih se je povečal obisk tujih gostov, kar je nedvomno dober obet tudi za začetek letošnjega leta. Razmerje med domačimi in tujimi gosti se je nagnilo v korist domačih, predvsem pri prenočitvah, medtem ko so po prihodih iz tujine nekoliko večji delež zabeležili tuji gostje. Še vedno kot najštevilčnejši gostje prevladujejo Italijani, lani so jim sledili Avstrijci, na tretjem mestu so Hrvati in Nemci. Pri

obojih so v letu 2009 zabeležil izdaten padec, na katere-ga so pri gostih iz sosednje Hrvaške zagotovo vplivala tudi nerešena mejna vprašanja. Razveseljiv pa je podatek, da je bilo lani kar za 36 % več gostov iz Srbije kot leto poprej, opazen pa je še porast nizozemskih, čeških in predvsem ru-skih gostov. Razloge za dobre statistične rezultate gre iskati v zelo močnem investicijskem ciklu v zadnjih nekaj letih in s tem pridobitev novih modernih kapacitet tako v namesti-tvenih kompleksih kot v kopališko welneških delih. Seveda ne gre pozabiti še na izredno prilagodljivost prodajnih služb na nove trende, predvsem s kratkoročnimi rezervacijami in novimi trženjskimi prijemi. Vsem tem aktivnostim pa so se po besedah direktorja SSNZ pridružili tudi v skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, saj so skozi celotno leto izvedli vrsto pro-mocijsko prodajnih aktivnosti na domačem in tujem trgu. Verjetno pa bodo finančni kazalniki v letu 2009 malce manj razveseljivi kot statistični, saj je bilo potrebno zaradi močnih pritiskov na cene le-te ustrezno prilagajati, k čemur sili tudi konkurenca na tujih trgih. Ob intenzivnih trženjskih aktivno-stih in naporih posameznih zdravilišč ter iskanju novih trgov, razmišljajo tudi o čarterskih poletih na obe slovenski letali-ščih lahko, tudi za leto 2010 pričakujemo, da se bo slovenski turizem na lestvici uspeha še bolj povzpel. (Z. I.)

Naši ponudniki na sejmu Turizem in prosti časDanes se na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču začenja sejem Turizem in prosti čas, kjer se bodo predstavljali tudi naši po-nudniki.

Sejem Turizem in prosti čas velja za največjo prireditev s po-dročja turizma in idej za kakovostno preživljanje prostega časa pri nas, zato je prav, da se na njem predstavi tudi Ob-sotelje in Kozjansko. Dva dni, v soboto in nedeljo, se bo v prostorih razstavnega paviljona Jurček predstavljalo Turistično društvo Bistrica ob Sotli. Poskrbeli bodo za promocijo svojih krajev s predstavi-tvijo naravnih in kulturnih znamenitosti, v sklopu ponudnikov pa se bosta podrobneje predstavila vinogradništvo Kralj in Hohnječevi z domačim bučnim in sončničnim oljem.V stekleni dvorani se bo celotno območje Obsotelja in Koz-janskega predstavilo v okviru projekta »Wellness 3 plus«, kjer se bosta skupaj z njimi predstavili še območji Dravinjsko in

Direktor Term Olimia Zdravko Počivalšek je predstavil dosežke leta 2010 v Termah Olimia, ki krojijo sam vrh slovenskega turizma.

Krapinsko-zagorsko. Bogato podeželsko ponudbo bodo predstavili v treh tematskih sklopih: aktivne počitnice, doži-vetje narave in gastronomije ter doživetje kulturne ponud-be kot tri dodane vrednosti tradicionalni ponudbi številnim termalnim centrom na našem območju. V petek se bo v okviru predstavitvenega dne občine Koz-je predstavljal Kozjanski park. Rezbar Marko Kostajnšek bo rezljal kozjanska jabolka, ki so postala zaščitni znak tega področja, v okviru občine pa bo seveda na voljo tudi ves promocijski material, dan občine Podčetrtek pa bo v nede-ljo, 24. januarja.Skoraj vsa zavarovana območja Slovenije pa se bodo na letošnjem sejmu TIP predstavljala skupaj. Tudi v okviru te predstavitve bo sodeloval Kozjanski park s ponudbo za-varovanega območja. V okviru razstavnega prostora Sku-pnosti slovenskih naravnih zdravilišč pa bodo svojo bogato ponudbo predstavljale tudi Terme Olimia. (Z. I.)

Utrinek z lanskega sejma

21. januar 2010 | OKo | 5

AKTUALNO LOKALNO

Ali proslave v Sedlarjevem ne bo več?Vladko Vindar, svetnik občinskega sveta ob-čine Podčetrtek in vaščan Sedlarjevega, je v naše uredništvo poslal pismo, ki ga je naslovil na Zvezo združenj borcev za vrednote NOB Šmarje pri Jelšah, Zvezo združenj borcev za vrednote NOB Slovenije in Skupnost borcev XIV. udarne divizije. V pismu, ki ga v celoti objavljamo, izraža nezadovoljstvo nad od-ločitvijo organizatorjev, da proslave po 65 letih ne organizirajo več ob spomeniku v Se-dlarjevem, ampak v večnamenski dvorani v Podčetrtku.

Proslava pri spomeniku v SedlarjevemKrajanom vasi Sedlarjevo je prišlo na ušesa, da želi ZZB za vrednote NOB Šmarje pri Jelšah spominsko proslavo pri spomeniku v Sedlarjevem, ki obeležuje prihod udarne XIV. divizije nazaj na slovenska tla, prestaviti v večnamensko športno dvorano v Podčetrtek. Krajani in krajevna skupnost Polje ob Sotli temu dejanju ostro nasprotujemo in pozivamo vse pristojne, da to vašo odločitev spremenite. Res, da je občasno prihajalo do manjših nesoglasij, za kar nam je žal, pa vendar menimo, da smo vse borce, pohodnike in druge udeležence slovesnosti v Sedlarjevem z veseljem sprejemali 65 let in da so vsi radi prišli v Sedlarjevo. Ker pravega vzroka za prestavitev proslave iz Sedlarjevega v Podčetrtek ne po-znam, govori se namreč o starosti ljudi, o slabem vremenu in tako dalje, menimo, da so to zgolj neki izgovori nekaterih vodilnih v ZZB za vrednote NOB Šmarje pri Jelšah, ki želijo ka-znovati krajane Sedlarjevega in celotno krajevno skupnost Polje ob Sotli za dejanja, katera sem navedel že prej. Niso pa vprašali ljudi, kateri prihajajo na proslavo v Sedlarjevo, ali jim lokacija ob samem spomeniku res ne ustreza. Priznava-mo, da se populacija ljudi stara, vendar sem na proslavah videl tudi veliko mladih ljudi, ki so z veseljem prišli k spomeni-ku v Sedlarjevo. Naj vas spomnim samo na velike proslave

v Dražgošah, na Osankarici in tako naprej. Ali bomo tudi te proslave enostavno prestavili v Ljubljano, Maribor ... Menimo, da mora biti proslava na kraju samem, torej tam, kjer stoji spominsko obeležje. V nasprotnem primeru je naj-boljše, da še spomenik prestavite nekam na toplo in zgodo-vino napišete ponovno in bo po novem XIV. divizija name-sto v Sedlarjevem nazaj na slovenska tla prišla v Podčetrtku. Trdno sem prepričan, da vsi borci, ki so se borili za svobo-do Slovenije med NOB, tega ne podpirajo in bodo z svo-jo vztrajnostjo dokazali vam, kateri vodite ZZB za vrednote NOB Šmarje pri Jelšah, ki ste rojeni že v osvobojeni Sloveniji, da so vztrajnejši in da vzdržijo več kakor vi.V Sedlarjevem smo z manjšimi spodrsljaji skrbno čuvali spo-menik. Veseli smo bili vsakogar, ki je prišel k spomeniku tako med letom kakor tudi vseh, ki so prišli na proslavo vsako leto 6. februarja in tako bo tudi naprej, če ne boste vi v ZZB za vrednote NOB Šmarje pri Jelšah ravnali v nasprotju z logiko in ta pravi, da naj bo proslava tam, kjer je spomenik. Kot sem že omenil, če želite prestaviti proslavo v Podčetrtek, v Sedlarjevem ne bo več dobrodošel niti spomenik niti borci niti vi veljaki iz ZZB za vrednote NOB Šmarje pri Jelšah. Da ste sposobni narediti marsikaj, sem vedel, da pa želite narediti to, kar se sliši, pa je skrajno nagnusno.Upam in verjamem, da bo prevladal preudaren duh in da se v začetku februarja 2010 vidimo v Sedlarjevem na osre-dnji proslavi pri spomeniku udarne XIV. divizije. (Z. I.)

Proslava bi morala biti ob spomenikuO zapletih glede proslave smo povprašali tudi župana ob-čine Podčetrtek Petra Misjo. Povedal je, da kot občina niso polagali prevelike pozornosti na organizacijo proslave in so bili s tem le seznanjeni. Ker vsakemu društvu in organizaci-ji omogočajo uporabo večnamenske športne dvorane za prireditve, so to omogočili tudi Združenju borcev za vredno-te NOB Šmarje pri Jelšah, ki je organizator proslave. Po nje-govem mnenju pa bi proslava morala biti ob spomeniku, tako kot je bila vsa leta doslej, tudi glede na dejstvo, da se vse tovrstne proslave po Sloveniji odvijajo pri spomenikih. Če je odločitev organizatorjev takšna, kot je, župan Misja pravi, da nanjo ne bo vplival, zagotovo pa bodo morali or-ganizatorji sami spoznati, ali so ravnali prav ali ne. Dodal je še, da je v pismu, ki ga je poleg naslovnikov prejel tudi sam, morda nekoliko preveč omenjeno, naj se, če ne bo prosla-ve, odstrani tudi spomenik, kar pa po županovih besedah nikakor ni sprejemljivo. Poudaril je, da bi organizatorji morali razmislili in se pogovoriti z domačini oziroma domačini po-govoriti z organizatorji in najti skupni jezik ter zadevo urediti v obojestransko zadovoljstvo. (Z. I.)

Ali po 65 letih proslave ob spomeniku v Sedlarjevem ne bo več?Vladko Vindar poudarja, da se je vsako leto proslave v Sedlarjevem udeležila množica ljudi.

6 | OKo | 21. januar 2010

AKTUALNO LOKALNO

Skupno srečanje v skrbi za čistejšo reko SotloV Bistrici ob Sotli je župan Jožef Pregrad go-stil župana sosednje občine Kumrovec in di-rektorja Kozjanskega parka ter predstavnika ustanove za varovanje narave s področja Krapinsko-zagorske županije. Beseda je te-kla o skupni skrbi za skupno reko Sotlo, do-taknili pa so se tudi oživitve železniške proge Zagreb–Imeno.

Srečanje je bilo po besedah gostitelja župana Jožefa Pre-grada namenjeno poglobitvi sodelovanja med obema ob-činama, Kozjanskim parkom in ustanovo, ki je na drugi strani reke Sotle odgovorna za varovanje narave. Pogovor je tekel v smeri ureditve reke Sotle, ki je predvsem na slovenski strani zelo zanemarjena. Na hrvaški strani je bila situacija nekoliko boljša, vseeno pa trenutno stanje reke Sotle ni zavidljivo. Po mnenju župana Pregrada se bodo morali v prihodnje vsi skupaj – tako lokalne skupnosti kot posamezniki – zavedati, da v reko ne sodi vse, kar vanjo mečejo. Sotla je bila po nje-govih besedah nekoč zelo čista in v takšni obliki bi jo želeli ohraniti tudi za prihodnje rodove. Razmišljajo o gradnji ve-čjih in manjših čistilnih naprav ter rastlinskih čistilnih naprav. Beseda je tekla še o sodelovanju na področju turizma, kjer imajo po mnenju Pregrada tudi kar nekaj skupnih točk. Dra-go Ulama, župan občine Kumrovec, je poudaril, da so tudi že stekli pogovori, kako združiti ustanove na obeh straneh Sotle, ki skrbijo za varstvo. Prepričan je, da lahko s kvalite-tnimi programi pridobijo sredstva Evropske unije in tako z večjimi finančnimi zalogaji financirajo zastavljene projekte. Po njegovih besedah ne gre le za reko Sotlo, ki je skupna skrb, ampak je poudaril, da obstaja možnost sodelovanja tudi pri skupni izgradnji čistilne naprave za obe občini. Ula-ma pa je prepričan, da lahko skupaj s Kozjanskim parkom ustvarijo še kakšne skupne projekte, predvsem v smeri goje-nja starih sort jabolk, saj so le-te značilne za obe strani Sotle. Prvi skupni koraki pa so že narejeni tudi na področju skupne Marijine romarske poti. Direktor Kozjanskega parka Ivo Trošt je povedal, da je v letu biodiverzitete želja parka na uradu za Unesco v Parizu pridobiti certifikat MAP območja in ker se območje parka pri reki Sotli konča, se mu zdi sodelova-nje z naravovarstveniki z druge strani nujno, saj je prav, da tudi na hrvaškem definirajo prostor v tem pogledu. Pohva-lil je dobro sodelovanje z ustanovo za varovanje narave s področja Krapinsko-zagorske županije in bil zadovoljen, da so se sestali na skupnem sestanku tudi z obema lokalnima skupnostma. Po njegovem mnenju je potrebno poiskati sku-pne projekte predvsem na področju ekološkega kmetijstva in sonaravnega turizma, saj meni, da so tu odprte velike možnosti ter dodal, da je prepričan, da je skupni projekt za ureditev reke Sotle dober začetek sodelovanja. Z njim se je strinjal tudi Ivan Ištok iz javne ustanove za upravljanje z za-ščitenimi naravnimi vrednotami. Povedal je, da pozdravlja ureditev reke Sotle ter dodal, da je vesel, ker se je priče-lo sodelovanje s Kozjanskim parkom in njihovim zaščitenim področjem Zelenjaka, ki se mu obeta tudi širitev. Prepričan je, da jim bodo lahko v Kozjanskem parku glede na dolgo-letne strokovne izkušnje in glede na dejstvo, da že dobro sodelujejo tudi z ostalimi parki na Hrvaškem, veliko poma-gali in svetovali pri njihovem delu in razvoju ter širitvi. Želi si, da bi sodelovali na čim več projektih ter pomoč pri pripravi

njihovih lastnih projektov.Župan Jožef Pregrad je še dodal, da so že v lan-skem letu skupaj z občino Kumrovec kandidirali

na projektu IPA za revitalizacijo Sotle, vendar so bili neu-spešni. Letos so se povezali še z dvema naravovarstvenima ustanovama, zato je prepričan, da bodo ob ponovnem kandidiranju uspešni, k sodelovanju pa bodo skušali pova-biti še kakšnega partnerja.Na sestanku je beseda tekla tudi o oživitvi železniške pro-ge Zagreb–Imeno. Jožef Pregrad je povedal, da je izvedel, da se bo ta proga posodabljala in kumrovškemu kolegu obljubil, da bo na pristojnih institucijah v Sloveniji skušal po-sredovati in se potruditi, da bodo odpravljene birokratske težave. Le-te so vezane na težave po prestavitvi struge So-tle, saj bi potem del proge tekel po slovenski strani. Oba žu-pana pa sta poudarila, da je to skupen interes ne le njunih občin, ampak tudi občine Podčetrtek, Term Olimia in to-varne železa v Kumrovcu. Dogovorili so se, da bodo peljali skupne aktivnosti in skušali posredovati pri odgovornih na obeh straneh, da bi do ureditve proge prišlo v čim krajšem možnem času.

Ivan Ištok, Ivo Trošt, Jožef Pregrad in Drago Ulama so na skupnem sestan-ku začrtali smernice sodelovanja.

Reka Sotla bo v prihodnosti čistejša.

Železniška proga Zagreb–Imeno naj bi se v dveh letih ponovno odprla.

21. januar 2010 | OKo | 7

AKTUALNO LOKALNO

Na čitalniških večerih se je predsta-vilo že 22 gostovČitalniški večeri, ki so se v Kozjem pričeli po odprtju nove knjižnice, so tjakaj pripeljali že 22 zanimivih gostov. Seveda pa ima najve-čje zasluge okrog čitalniških večerov kozjan-ski rojak Marjan Marinšek.

V Kozjem so s čitalniškimi večeri pričeli kmalu po odprtju nove knjižnice.Ravno takrat je imel na šoli Kozje predstavitev svoje knjige »Zvezda Astrid« vsem dobro znani Marjan Marinšek. Župan Dušan Andrej Kocman mu je takrat predlagal, da bi imel v bodoče takšne predstavitve v knjižnici, ki je več kot primer-na za take stvari. In ker je v tistem času Marinšek pisal še zgodovino knjižničarstva v Kozjem in naletel na prva bralna društva in čitalniške večere, se je odločil, da čitalniški večeri v kozjanski knjižnici spet zaživijo. Praviloma naj bi bili pove-zani s knjigo, branjem, igro in literaturo. Prva gosta na čitalniškem večeru v Kozjem sta tako bila Joco Žnidaršič in Anka Krajnc, za njima pa so se predstavili različni gostje, do danes jih je bilo kar dvaindvajset. Marin-šek pa je s Trubarjem ob 500-letnici njegovega rojstva edini večer pripravil v farni cerkvi, saj je pridigal s prižnice. V cer-kvi je bilo rekordnih 50 obiskovalcev. Največ obiskovalcev je bilo na prvem večeru, ko sta bila gosta Joco Žnidaršič in njegova žena Anka, pa na večeru z operno pevko Vilmo Bukovec, pa na Janezu Bogataju, Rosviti Pesek, Manci Košir

Nekoliko višji predlog proračunaZačetek leta na občini Kozje je minil tudi v pripravi drugega predloga proračuna, saj prvega svetniki niso potrdili. Zaradi nekaterih sprememb bo ta predlog nekoliko višji, žu-pan pa upa, da ga bodo najprej predstavni-ki svetniških skupin in kasneje svetniki sprejeli.

Po tem, ko svetniki občine Kozje na zadnji seji v lanskem letu predloga proračuna niso potrdili, so na občinski upra-vi ponovno preučili predlagani predlog. Župan Kocman je povedal, da so se v tem času nekatere stvari močno spre-

Na Gorjanah je konec decembra začela poskusno obratovati že druga prostostoječa sončna elektrarna.

menile tudi na prihodkovni strani, pa tudi prenos sredstev iz leta 2009 v leto 2010 je večji od predvidenega, kar pomeni, da so leto zelo dobro zaključili. V predlogu, ki so ga sedaj pripravili, ni večjih sprememb, gre za malenkostne poprav-ke in nekatere nove postavke. Dejstvo pa je tudi, da so se s Kmetijsko zadrugo Šmarje pri Jelšah že dogovarjali o mo-žnosti prestavitve zadruge na drugo lokacijo nove obrtno poslovne cone. Za ta primer, če bi prišlo do dogovora, so tudi namenili del sredstev. Sedanji predlog poračuna ob-čine Kozje bo tako višji od decembrskega tudi zaradi pre-nosa sredstev za nakup zemljišč v poslovno obrtni coni. Ta sredstva so bila v proračunu že lani, žal pa bo zaradi dol-gega postopka prodaje in nakupa le-ta izveden v januarju oziroma začetku februarju letos. Danes se je župan sestal s predstavniki svetniških skupin, kjer jim bo predstavil predlog proračuna, težkega okrog 4.400.000 evrov. Župan Kocman računa, da bodo s predlogom proračuna zadovoljni in bodo določili tudi datum seje, kjer naj bi ga obravnavali. (Z. I.)

in Dušici Kunaver. Marjan Martinšek, ki formalnemu organi-zatorju večerov, Knjižnici Šmarje pri Jelšah, največ pomaga predvsem pri tem, da povabi goste, je povedal, da bi težko rekel, kateri gost mu je bil najljubši, ter dodal, da je vedno vesel, če mu uspe najti kakšnega voditelja večera, če pa ne, pa to vlogo prevzame sam. Pohvalil je še zelo dobro sodelovanje s tamkajšnjo knjižničarko Andrejo Bračun in omenil Franca Bizjaka, častnega občana, ki je na vsakem večeru. V letošnjem letu bomo lahko že prihodnji četrtek v knjižnici prisluhnili vsestranskemu Juretu Sešku, po Marin-škovih besedah pa bodo najverjetneje gostje še pisatelj in humorist Tone Partljič, himalajec Viki Grošelj, oče »Gorenja« Ivan Atelšek, zaporniški duhovnik Robert Friškovec, kardio-log dr. Matej Marinšek in še kdo, goste pa lahko predlagate tudi vi, bralci in obiskovalci! (Zdenka Ivačič)

Datum: 07.01.2010Št.: 352-0006/2009-7

Na podlagi 23. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 114/06, 11/09), poročila komisije, ki je preučila utemeljenost vlog, prispelih na javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem z dne 24.11.2009, objavlja občinski urad PREDNOSTNO LISTO ZA ODDAJO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM

Zap.št. Priimek in ime Bivališče Število točk1. Saliji Latif Kozje 34, 3260 Kozje 1852. Fajdiga Ljudmila Kozje 144, 3260 Kozje 170

ŽUPAN OBČINE KOZJEDušan Andrej Kocman

8 | OKo | 21. januar 2010

Turistično društvo Kozje zadovoljno z opravljenim delom v preteklem letuNa redni letni skupščini so se na Pirševem izletniškem turiz-mu na Zdolah zbrali člani tu-rističnega društva in pregle-dali delo v preteklem letu ter si zastavili svoj program dela. Za uvod v delovno srečanje so s kratkim kulturnim progra-mom in glasbenimi točkami poskrbeli učenci osnovne šole Kozje.

Predsednik turističnega društva Kozje Dušan Pirš je vse prisotne pozdravil in po imenovanju delovnega predsed-stva podal poročilo o delu. To se je nanašalo predvsem na aktivnosti, ki so bile v okviru društva izvedene v prete-klem letu in so s svojo vsebino oboga-tile dogajanje v Kozjem. Kot vsako leto doslej je tudi v preteklem letu turistično društvo skupaj s planinskim društvom iz Senovega organiziralo Valentinov pohod na Bohor. Ta pohod je postal že tradicionalen in se ga iz leta v leto udeležuje več posameznikov, družin in tudi večjih skupin iz raznih koncev Slovenije. V predvelikonočnem času so v organizaciji društva izdelovali ve-likonočne butare in nato v tem času organizirali tudi cvetnonedeljsko tržni-co. Pred prvomajskimi prazniki so se nekateri člani društva potrudili, da so postavili visok mlaj, na katerem je ve-ličastno zaplapolala zastava. Društvo se je z organiziranim pohodom udele-žilo tudi Binkoštovanja na Pilštanju. Ve-liko aktivnosti so vložili v pripravo Anine nedelje, ko poteka tudi srečanje vseh izseljenih Kozjanov, kmalu za tem pa so bili zelo aktivni pri organizaciji priredi-tve na praznik farnega patrona Mari-jinega vnebovzetja. Ob tej prireditvi je bila tudi svečanost ob otvoritvi turi-stično informacijske pisarne. V avgustu so člani organizirali družinski pohod na Jošta in kot vedno doslej v septembru sodelovali na Kozjanskem sejmu. Ob stojnici turističnega društva so udele-ženci sejma lahko izpolnili tudi anketo z vprašanji, kako izboljšati ali pa vsaj dopolniti turistično ponudbo svojega kraja. Tudi ob martinovem je turistično

društvo organiziralo pohod. V adven-tnem času pa so člani poskrbeli, da so si domačini ob strokovni pomoči lahko izdelali še adventne venčke in jih nato odnesli blagoslovit v domačo cerkev. Med adventnimi akcijami je bila tudi organizacija Miklavževanja, ki so jo iz-vedli s pomočjo in ob podpori doma-čega župnika Nika Marovta. Po poročilih blagajnika in nadzornega odbora je delovni predsednik Anton Brglez podal zaključke, v katerih je iz-razil mnenje, da so na delovanje dru-štva v preteklem letu lahko ponosni. K tej ugotovitvi se je pridružil tudi župan občine Kozje Dušan Andrej Kocman in dejal, da je prav iz poročila razvidno, kako družbeno potrebno in pomemb-no je v kraju delovanje turističnega društva. Župan je še dejal, da članstvo društva sestavljajo posamezniki, ki ima-jo radi svoj kraj, kar se odraža tudi na opravljenem delu za popestritev doga-janja v kraju. Poudaril je, da je za samo urejenost kraja poskrbela tudi občina z izgradnjo čistilne naprave in odlaga-liščem kosovnih odpadkov. Kozje pa je tudi pred velikimi spremembami, saj se dograjuje trgovski center, v na-daljevanju katerega se bo dogradila tudi industrijska cona, gradila se bosta dva nova mostova in krožišče ter nova cesta proti novemu stanovanjskemu naselju, saniral se bo plaz na Klučicah in naprodaj so prostori nekdanjega obrata Dekor Kozje. Župan zatrjuje, da je predvsem od dobrega počutja krajanov samih odvisno tudi dobro po-čutje tistih, ki bodo te kraje obiskovali. Župan je društvu tudi v nadalje zaželel veliko uspehov pri pripravi krajevnih in lokalnih prireditev ter v njihovi skrbi za urejenost okolja. Predsednik je nato podal še plan dela v tekočem letu. Člani turističnega dru-štva bodo sodelovali in izvajali aktiv-nosti v podobnih akcijah in prireditvah kot v preteklem letu, le da bodo ne-katere zadeve skušali dopolniti in jih še izboljšati. Bodo pa nekatere aktivnosti tudi opustili in jih nadomestili z drugimi. Tako bodo opustili akcijo ocenjevanja urejenosti domačij, namesto tega pa se bodo člani lotili kakšne druge akcije, ki bo stimulativno vplivala na okolje.Namesto priznanj za najlepše urejene domačije je predsednik društva Cvetki

KRAJEVNI MOZAIK

Bevc poklonil priznanje za dolgoletno in aktivno delovanje v društvu. Za za-ključek o delovnih aktivnostih je člani-ca turističnega društva Silva Kovačič prebrala obsežno analizo anketnega vprašalnika, ki so ga na Kozjanskem sejmu ponujali udeležencem in obi-skovalcem ter ga nato podrobno analizirali. Analiza ankete je bila s stra-ni članov deležna velike pozornosti in tudi pohval. Takšna analiza je vseka-kor velika spodbuda za nadaljevanje tovrstnega pridobivanja podatkov in velik prispevek k dobrim predlogom za izboljšanje kvalitete življenja v kraju ter načinov, kako v kraj privabiti čim več turistov. Med vprašanji in pobudami je predse-dnik predsedstva Anton Brglez dejal, da je opaziti, da v različnih društvih delujejo isti ljudje in zato bi bila potreb-na večja povezava med društvi. Tudi Toni Oprešnik, predsednik gasilskega društva Kozje, meni, da bi bilo dobro povezati vsa delujoča društva v kraju in se dogovoriti za skupne programske smernice. Turistično društvo je v tem smeri že sklicalo sestanek delujočih društev, da bi si porazdelili delo in or-ganizirano sodelovali pri velikih in od-mevnejših prireditvah. Ob klepetu so se v družabnem delu rojevale nove ideje in oblikovale nove spodbude, kako izboljšati podobo kraja v veselje domačinom in izziv tu-ristom. (Jasna Sok)

Predsednik turističnega društva Dušan Pirš in delovno predsedstvo

Glasbena točka: Žan Kovačič in Kevin Agrež

Cvetka Bevc, dobitnica priznanja za dolgoletno in vestno delo v turističnem društvu

21. januar 2010 | OKo | 9

KRAJEVNI MOZAIK

Udeležba na občnem zboru je bila zares zelo številčna.

Nastop najmlajših, ki se ga upokojenci vedno najbolj razveselijo.

Predsednik društva Veljko Kolar je v predstavitvi dela pohvalil tudi zelo dobro delo članov upravnega odbora.

Upokojenci sestavljajo najštevilčnejše društvoNajštevilčnejše društvo v občini Kozje je dru-štvo upokojencev, ki šteje več kot 400 čla-nov. Da pa je članstvo aktivno in da se člani radi udeležujejo vseh dogajanj, pa so do-kazali tudi s številno udeležbo na minulem občnem zboru, kjer so po uspešnem letu že predstavili aktivinosti, ki jih čakajo letos.

Tisti, ki lahko svoje dedke in babice ter vse upokojence naj-bolj razveselijo, so zagotovo najmlajši in prav najmlajši iz OŠ Kozje so pod mentorstvom Elice Tučič poskrbeli za prijetnejši uvod v občni zbor društva upokojencev Kozje. Predsednik Veljko Kolar v uvodnih besedah ni skrival navdušenja nad številno udeležbo in takoj izrekel pohvale pridnim poverje-nikom društva, ki skrbijo, da so njihovi upokojenci o vsem obveščeni. Pohvale pa so letele tudi na račun dela njego-vih sodelavcev v upravnem odboru, ki delajo zavzeto in odgovorno. Tako je bil lanski plan dela izpolnjen in še več, v nekaterih segmentih so ga celo požlahtnili v korist članstva. Glede na težje leto, ko je vladala recesija, niso uspeli prido-biti kakšnih sponzorstev, so pa prejeli vsakoletno dotacijo občine Kozje in jo s svojim delom tudi upravičili.Čeprav trenutni časi upokojencem niso preveč naklonjeni, vse tegobe in neizpolnjene obljube o višjih pokojninah upo-kojencev v Kozjem niso pahnile v pasivno stanje. Naspro-tno, izpolnjevali so začrtane naloge, povečevali članstvo in se veselili vsake ponujene priložnosti za še boljše delo. Pri-dobili so več let težko pričakovane prostore, ki so v pritličju starega zdravstvenega doma v Kozjem. Predsednik društva se je v prvi vrsti zahvalil občini in županu ter vsem, ki so ka-korkoli pomagali, da so ga dokončno uredili in opremili.Velik poudarek so dali tudi izobraževanju. Organiziran je bil tečaj računalništva, letos že izvajajo tečaj angleščine, ude-leževali pa so se tudi potrebnih usposabljanj, povezanih z delom upravnega odbora, predsednik Kolar pa se je ude-leževal še vseh sestankov Pokrajinske zveze in ZDU Kozjan-sko in prenašal informacije na člane.Zelo uspešno so v društvu organizirali tudi izlete in se v veli-kem številu udeleževali ter sodelovali na raznih prireditvah. Bili so na izletu v Prlekiji in na Pohorju, se udeležili regijskega srečanja upokojencev v Novem Celju, sodelovali na kultur-ni prireditvi v organizaciji ZDU Kozjansko v Podčetrtku in v muzeju na prostem v Rogatcu, kjer je bil prikaz starodav-nih kmečkih opravil, ter sodelovali pri starih obrtniških delih z veziljo, zanimivo pa je bilo tudi septembrsko srečanje na Planini pri Sevnici. Predsednik Kolar je poudaril še dobro so-delovanje z ostalimi društvi in obema osnovnima šolama. Po njegovih besedah bo tudi leto, ki se je pričelo, zelo pe-stro. Organizirali bodo izlete in srečanja ter se v organizaciji Zveze društev upokojencev Kozjansko udeležili mednaro-dne prireditve upokojencev v Podčetrtku in prikaza kmeč-kih opravil v muzeju na prostem v Rogatcu. Pozabili pa ne bodo niti na tekoče naloge, kot so včlanjevanje novih čla-nov, organizacija športnih dejavnosti, prilagojenih za upo-kojence, ter sodelovanje s sosednjimi društvi upokojencev in domačimi društvi.Svojo skrb bodo namenjali šibkim in obolelim članom, sose-ski pomoči, prostovoljstvu in opozarjanju na stanovanjsko sti-sko ter nasilje nad starejšimi. Spodbujali bodo vseživljenjsko učenje, prirejali svetovanja, delavnice, predavanja o zdravi prehrani in zdravem življenju, odvisno od interesa članstva. Preko ZDU Kozjansko bodo skrbeli še za ugodnejše letova-nje članstva, dokončno bodo uredili pisarniške prostore in

organizirali vsaj tedensko dežurstvo v pisarni. Želijo si urediti še internetno povezavo z ZDUS in kupiti računalnik ter usta-noviti sekcije za šah, kulturno dejavnost in pohodništvo.Nad delom in aktivnostmi najštevilčnejšega društva v obči-ni je bil navdušen tudi župan Dušan Andrej Kocman. Pou-daril je, da se zaveda, da so prav oni tisti, ki so v preteklosti skrbeli za razvoj in lepšo podobo teh krajev, ter predstavil načrte občine, da bi kvaliteto življenja v občini še dvignili. Občnega odbora se je udeležil tudi predsednik Pokrajinske zveze upokojencev Celje Emil Hedžet, ki je poudaril, da je iz slišanega poročila razbrati, da je delo društva zares na zavidljivem nivoju, jim čestital za uspešno delo in bil navdu-šen, ker dobro sodelujejo z vsemi segmenti in generacijami v občini. Predstavil je še aktivnosti v okviru njihove zveze ter dodal, da se bodo borili za pravice upokojencev v takšni meri, kot jim to pripada. Po končanem uradnem delu je sle-dilo prijetno srečanje, ki pa je bilo hkrati tudi ponovoletno srečanje, ki ga marsikateri upokojenec vse leto nestrpno pričakuje. (Zdenka Ivačič)

10 | OKo | 21. januar 2010

KRAJEVNI MOZAIK

Omanova je z veseljem odgovarjala na vprašanja, ki so jih zastavili starši tudi v družbi svojih otrok.

Med poslušalci so bili predvsem mladi starši.

Starši se lahko od otrok veliko naučijoV prostorih Mc BoS so predvsem mladi starši z velikim zanimanjem prisluhnili predavanju Irene Oman, svetovalke za medsebojne in poslovne odnose. Na primerih iz prakse je staršem skušala povedati, kaj vse jih lahko naučijo prav njihovi otroci.

Irena Oman je v Bistrico ob Sotli prišla na povabilo Mirele Kunst, ki je njena pripovedovanja slišala na eni izmed radij-skih postaj. Kot je povedala Omanova, jo je klic presenetil in z velikim veseljem in pričakovanjem se je kot ljubiteljica podeželja odpravila v Bistrico ob Sotli. Osnovnošolska učite-ljica slovenskega in nemškega jezika, ki se že 10 let ukvarja z metodami naravnega zdravljena duše in telesa, je med drugim povedala, da živi v prepričanju, da se vse zgodi z določenim namenom. Kot učiteljica se veliko srečuje z mla-dimi ljudmi, ki jih sedaj veliko bolje razume kot takrat, ko je bila sama v vlogi mame. Poudarila je, da se ji zdijo druženja, podobna temu v Bistrici ob Sotli, bolj pristna in neobreme-njena z določenimi pričakovanji. Njeni sobotni poslušalci so bili po njenih besedah neobremenjeni s pričakovanji in so jo po njenih občutkih zelo lepo sprejeli medse. To so bili mladi ljudje, ki so želeli spoznati nekaj novega in so bili za svojo že-ljo pripravljeni nekaj spremeniti, kaj tudi narediti. Na srce jim je skušala položiti, da so otroci ogledalo staršev. Spoznala je namreč, da je sama kopija svoje mame, ki je obreme-njena s tem, kako izkazovati ljubezen. Le-to si po njenih be-sedah vsi izkazujemo na drugačen način, na to pa vpliva tudi dejstvo, kako so starši sami živeli v otroštvu. Na številnih primerih iz prakse je staršem skušala razložili, da jim otroci vseskozi kažejo, kaj vse se lahko od njih naučijo. Predstavila je še svoje knjige in pravljice, s pomočjo katerih skuša na raznih delavnicah pomagati otrokom, da se ji odprejo in zaupajo težave ter postanejo samozavestnejši. Z veseljem

je odgovarjala tudi na zastavljena vprašanja ter obljubila, da se bo odzvala povabilu na delavnice, kjer bodo prisotni otroci in starši. Organizatorka Mirela je po koncu srečanja povedala, da je to tudi želja prisotnih staršev in da se bodo potrudili, da sobotni obisk Omanove ni bil zadnji. (Z. I.)

Izjemen talent gluhonemega Ferdinanda BabičaFerdinand Babič iz Zeč je gluhonem že od svojega rojstva. Od smrti staršev živi z bratom Jožetom, ki zanj skrbi. Pred mnogimi leti mu je kupil tudi prve pripomočke, s pomočjo katerih Ferdinand danes ustvarja čudovite umetnine iz lesa.

Že ob rojstvu je bil danes oseminpetdesetletni Ferdinanda Babič, ki mu najbližji pravijo kar Nandi, drugačen od svojih sovrstnikov, saj ne sliši in ne govori. Njegov brat Jože je po-vedal, da so mu želeli omogočiti vsaj slušni aparat, vendar je zdravniška stroka ugotovila, da ne sliši popolnoma nič. Zaradi svoje bolezni Ferdinand ni obiskoval redne osnovne šole, ampak je z enajstimi leti pričel obiskovati šolo za gluho-nemo mladino v Ljubljani. Njegov učni uspeh ni bil posebej zavidljiv, osnovne šole pa ni dokončal zato, ker jo je pričel obiskovati kasneje. Obiskoval jo je do svojega sedemnaj-stega leta in se potem vrnil domov, saj kakšne možnosti za

nadaljnje izobraževanje in usposabljanje ni imel. Že v osnov-ni šoli pa so odkrili njegov talent na tehničnem področju, saj je imel pri tehničnem pouku skoraj same petice. Ferdinand je bil celo nagrajen za svojo nadarjenost in za izdelek iz lesa so mu iz takratne vsem dobro znane tovarne igrač Meha-notehnika Izola podarili igračo v obliki žage.

Hiške iz lesa izdeluje brez načrtovKmalu po tem, ko se je vrnil iz šole, je doma pričel izdelovati razne lesene izdelke, predvsem takšne, ki so bili uporabni. Med drugim je naredil celo vodnjak, ki krasi dvorišče pred hišo. Z izdelovanjem hišk in kozolcev iz lesa pa je pričel pred približno desetimi leti. Izdeluje predvsem iz hrastovega lesa za parket, ki ga razreže na majhne delce in jih potem po potrebi obdeluje in zlaga skupaj. Pri delu uporablja žago, dleto, kladivo, vrtalni stroj, brusni strojček in razne pile. Za-nimivo je, da Ferdinand ne izdeluje po nobenem vnaprej pripravljenem načrtu, tudi mer si ne napiše, vse se namreč rodi v njegovi glavi, izdelki pa dokazujejo njegovo izredno natančnost, simetričnost in neverjetno ujemanje majhnih lesenih delčkov. Kar težko si je predstavljati, kako lahko ne-komu uspe narediti kaj takega, brez kakršnega koli načr-ta in merjenja. Na zimo naredi približno eno večjo hiško ali dva manjša kozolca. Jože je povedal, da zadnjih nekaj let razstavlja na razstavi invalidov v Rogaški Slatini, s pomočjo katere je pred leti prodal tudi svojo prvo hiško. Novi lastnik je zanjo odštel 1.000 evrov, od tega je Ferdinand za material porabil 200 evrov, izdeloval pa jo je vso zimo po nekaj ur

21. januar 2010 | OKo | 11

KRAJEVNI MOZAIK

Ferdinand in župan Dušan Andrej Kocman sta prijatelja že iz otroških let.

Ferdinand je lahko ponosen na svoje izdelke, ki ji naredi brez kakršnega koli načrta.

dnevno. Drugače pa je po Jožetovih besedah izdelke težko prodati, ker je drag tudi material, je pa poudaril, da bi lahko, če bi bilo zanimanje, izdelal še več in tudi po naročilu.Dolgoletni Ferdinandov prijatelj je tudi župan Kozjega Dušan Andrej Kocman, s katerim sta se v otroških letih večkrat skupaj igrala, saj so imeli županovi stra-ši v neposredni bližini Ferdinandovega doma vinograd. Župan Kocman je Fer-dinandu ob zadnjem srečanju obljubil, da ga bodo v prihodnje povabili tudi, da razstavlja na Kozjanskem sejmu in še ob kakšni posebni priložnosti, ki se bo zgodila v občini. S tem bi želeli poma-gati, da bi njegovi izdelki postali prepo-znavnejši, bi se lažje prodali, morebiti pa bo padlo tudi kakšno naročilo.

Skrbita drug za drugega Ferdinand dobiva pokojnino po mate-ri, njegov brat pa je brezposeln. Slednji je povedal, da skrbita drug za druge-ga, obdelujeta manjšo kmetijo, imata pa tudi nekaj vinograda.Sporazumevata se tako, da si vse po-kažeta, pa tudi z drugimi ljudmi se Fer-dinand sporazumeva na takšen način. Jože je še dodal, da je Ferdinand zelo samostojen, gre tudi sam v Celje in si nabavi oblačila, čevlje in vse, kar po-trebuje. Ob sobotah se ponavadi od-pravi v Kozje, vendar ne želi, da ga tja pelje brat. Od doma se odpravi peš, štopa kakšen avtomobil, si ogleda, kaj vse je v Kozjem novega in se odpravi nazaj domov. V prostem času bere in gleda televizijo, veseli pa smo bili, ko smo izvedeli, da je reden bralec naše-ga časopisa, ki ga je Jože celo vezal. Ob koncu našega obiska smo Ferdi-nandu obljubili, da ga obiščemo tudi pri delu, z veseljem pa bomo predsta-vili tudi kakšen njegov izdelek. (Z. I.)

Detajl iz hišice, kjer je vidna Ferdinandova izredna natančnost in nadarjenost.

Brat Jože je Ferdinandu kupil vse potrebno orodje, ki ga potrebuje pri delu, skrbi pa tudi za nabavo potrebnega lesa.

12 | OKo | 21. januar 2010

KRAJEVNI MOZAIK

Udeleženci izleta v Logarsko dolino.

Konjeniki so že v pričakovanju desetega žegnanja konj.Konjeniki in domačini so si lahko postregli s kuhanim vinom in čajem.

V Zagorju že deveto žegnanje konjKot vsako leto so tudi lansko leto konjeniki iz Zagorja organizirali žegnanje konj, katero je bilo 26. decembra. Domačim konjenikom so se pridružili konjeniki iz Prevorja.

Izlet v snežno Logarsko dolinoPlanici Planinskega društva Atomske toplice Podčetrtek so minulo nedeljo odšli na izlet v s snegom, ledom in oblaki okovano Logarsko dolino. Prelepa slovenska pokrajina ima v vsakem letnem času pose-ben čar in vsako uro drug sijaj. Nedeljska zimska jutranja Logar-ska dolina je bila mrzla in zasanjano odeta v snežno odejo. Z nizkih oblakov je rahlo naletaval sneg, ki planincem ni preprečil, da bi zagazili v celi sneg in se odpravili po turistični sprehajalni poti proti slapu Rinka. Ob poti so si ogledali tudi izvir potočka Črna, ki izvira v Logu izpod Zabrložnice. Pri domu planincev v Logarski dolini so postali na počitku in prigrizku iz nahrbtnika, saj je bil dom planincev zaprt. Med postankom je prenehalo sneži-ti in gore okoli Logarske doline so se odele v sončen sijaj. Ker ni bilo listja na drevju, se je odprl prečudovit razgled po od sonca in snega kristalno belih gorah Kofički, Ojstrici, Planjavi in Brani. Ko so se odpočili, okrepčali in razgledali, so od doma planin-cev nadaljevali s hojo po nespluženi cesti mimo Logarskega kota do parkirišča pod Okrešlom. Od tod je bil prelep pogled na s senco prekrito Okrešlovo krnico, ki je bila objeta s kristalno bleščečimi vršaci Brane, Turske gore, Križa in Mrzle gore. Od tu so planinci zagazili v celi sneg po planinski poti do slapa Rinka. Pri slapu so postali, si ogledali ledeni vrhnji in spodnji del slapa in vodni curek, ki je med ledenima gmotama padal v dolino in takoj poniknil v prod. Slap se le s težavo strne v celovito ledeno gmoto, ker je Savinja, ki se preko njega spušča svoji strugi na-proti, relativno topla, saj izvira izpod skal nekaj sto metrov nad slapom. Po skupinskem slikanju so se planinci po isti poti vrnili nazaj do doma planincev, od tam pa so se vračali v smeri s soncem obsijanega turizma Plesnik, kjer jih je čakal avtobus. Skupaj je bilo za pet ur zmerne hoje. Logarsko dolino so zapustili vso od večernega sonca obsijano in z belimi gorami obdano s sprehajajočimi turisti in smučarji okoli turističnih ponudnikov v njej. (I. Š.) Veselje v zimski idili na začetku pohoda.

Zbralo se jih je lepo število. Najprej je domači župnik Jože Hribernik daroval sveto mašo, potem pa konje in vse priso-tne blagoslovil. Pred tem je zbrano množico pozdravil žu-pan Dušan Andrej Kocman, kateri se je zahvalil organizator-ju za dobro organizirano že deveto žegnanje konj. Konjeniki pa so obljubili, da se bodo na desetem, katerega bodo pripravili 26. decembra 2010, še bolj potrudili. V veliko vese-lje zbranim konjenikom pa je bil obisk prvega predsednika konjenice Virštanj Obsotelje Janeza Ileka, ki je poudaril, da v Zagorje še vedno rad pride. Po žegnanju so bili vsi prisotni povabljeni v Dom krajanov Zagorje, kjer so se lahko okrep-čali s hrano in dobro kapljico, za katero so poskrbele doma-činke. Prijetno druženje ob lepi glasbi mladih harmonikarjev se je nadaljevalo do večernih ur. (Vesna Žlender)

21. januar 2010 | OKo | 13

KRAJEVNI MOZAIK

Novi člani PGD Podčetrtek s predsednikom Vladimirjem Grobelnikom in poveljnikom Mirkom Školnikom

Podpis sklepa o medsebojnem sodelovanju

Pred odhodom na tekmovanje v Mestinje, kjer je nastopila tudi ženska desetina.

Podčetrteški gasilci so lani svoje delo in opremo predstavili tudi osnov-nošolcem.

Uspešno leto podčetrtških gasilcevGasilci prostovoljnega gasilskega društva Podčetrtek so minulo soboto obeležili 125. redni občni zbor, na katerem so predstavil delo v preteklem letu, ki ga ni bilo malo, ter načrte za leto, ki se je pričelo, razmišljajo pa tudi o menjavi moštvenega vozila.

Člani prostovoljnega gasilskega društva Podčetrtek so se v minulem letu udeleževali občnih zborov in priredi-tev, ki so jih prirejala sosednja društva ter bili prisotni na prireditvah v kraju in okolici. Poleg postavitve mlajev, udeležitve pri Florjanovi maši je bilo veliko dela opravlje-nega tudi na ostalih področjih: od redarstva do požarne straže, prevozov pitne vode ter seveda intervencij. Maja so pripravili že tradicionalno tekmovanje za memorial Franca Renierja in v sklopu tega še majsko noč, za kate-ro upajo, da bo prav tako postala tradicionalna. V po-letnih mesecih so sodelovali na Lovrenčevem sejmu, kjer so pod šotorom prevzeli gostinsko ponudbo. V septem-bru so organizirali srečanje pobratenih društev, kjer so po kratki predstavitvi kraja sledile družabne igre, ki so se končale z razglasitvijo rezultatov ter veselim druženjem. Ob vsem tem delu niso pozabili niti na izobraževanje, na področju katerega so v domačem društvu pripravili tečaj za varno delo z motorno žago ter strojniški tečaj in s tem pridobili sedem novih strojnikov in štiri operativce za varno delo z motorno žago.Skozi vse leto so se udeleževali gasilskih tekmovanj pri nas in v sosednji Hrvaški. Tekmovanj se je udeležilo po 5 desetin, med katerimi je bila po dolgem času spet žen-ska desetina, česar so bili po besedah predsednika Vla-dimirja Grobelnika še posebej veseli. Na občnem zboru so medse uradno sprejeli 5 novih članic ter 3 člane, tako da se za gasilstvo v Podčetrtku ni bati.Župan Peter Misja je pohvalil delo gasilcev ter med svo-jim govorom dejal, da se zaveda pomena gasilstva za občino in da bodo z občinskimi sredstvi društvu tudi v prihodnje stali ob strani. Med prisotnimi gosti je bil tudi poslanec državnega zbora dr. Vinko Gorenak, ki je bil nad delom društva vidno navdušen. Ne gre pa prezreti govora poveljnika Gasilske zveze Šmarje pri Jelšah Bo-jana Hrepevnika, ki je vse seznanil z novostmi Gasilske zveze Slovenije ter skupaj s predsednikom in poveljnikom domačega društva podelil priznanja na področju opra-vljanja tečajev ter priznanja za dolgoletna aktivna dela v društvu.Med člani PGD Podčetrtek in člani PGD Beltinci so se po prihodu župnika Jožefa Rogača v naše kraje stkale prijateljske vezi. Odločili so se, da na tem občnem zboru podpišejo sklep o medsebojnem sodelovanju, kateri te-melji na tem, da bodo gojili prijateljstvo, razumevanje in pomoč pri uresničitvi dejavnosti gasilske organizacije.V letošnjem letu bodo nadaljevali z izobraževanjem članov, se udeleževali tekmovanj, intenzivno sodelovali s krajani in ostalimi društvi, organizirali prireditve ter tek-movanja. Začeli pa so se tudi že pogovarjati o zame-njavi moštvenega vozila, saj je le-to staro že 25 let in po predpisih ni več uporabno za prevoz otrok.Po končanem uradnem delu se je začelo veselo druže-nje z ansamblom Utrinek, ki se je zavleklo do zgodnjih jutranjih ur. (Karmen Cvirn)

14 | OKo | 21. januar 2010

KRAJEVNI MOZAIK

Odrasli na sneg niso odšli, so si pa vzeli čas za pogovor.

Vsi so bili zelo veseli, da so lahko skupaj preživeli čas na snegu.

Sneg je poskrbel, da se je zbrala vsa vasV Bučki gorci so letošnjo zimo, ki jim je natro-sila kar nekaj snega, na hribčku pri Bahovih zelo dobro izkoristili, saj se je minuli ponede-ljek tam zbrala skoraj vsa vas, otroci so uživali na snegu, odrasli pa ob pogovoru.

Hribček pri Bahovih je za sankanje in smučanje postal za-nimiv zatem, ko se je tam nekaj dni po beli odeji spuščala Alenka Bah. V ponedeljek pa so se ji pridružili skoraj vsi so-sedovi otroci. Nekateri so s sabo prinesli sani, drugi pa so si nataknili smuči. Kljub nekoliko nižjim temperaturam jim mraz nikakor ni prišel do živega in so se veselo prepuščali zimskim radostim. Poleg sankanja in smučanja so se veselo metali v sneg in bili po zadovoljnih obrazih sodeč več kot veseli. Se-veda pa starši nanje tam niso pozabili. Ker jim je bilo dolg-čas, so na kraju samem pregledali, kaj se dogaja. Otrokom so skuhali čaj pa tudi kaj sladkega se je znašlo v košarah mam, ki so imele za vse odrasle pripravljeno tudi pijačo, ki jih je ogrela. Odrasli žal niso bili tako pogumni kot najmlajši, medtem ko so opazovali otroke, so čas izkoristi za soseske pogovore. Ugotovili so, da si premalokrat vzamejo čas za druženje in bili hvaležni otrokom, ki so se zbrali in poskrbeli, da se je zgodil pravi mali vaški praznik. Zanimivo je tudi dej-stvo, da toliko otrok približno iste starosti v Bučki gorci skupaj ni bilo že petdeset let. (Z. I.)

So naši talenti prepričali komisijo?Tadeja Kunej, Katja Kunej, Urša Lojen in Žiga Cesar, osnovnošolci iz Bistrice ob Sotli, so se odločili, da svoj talent dokažejo na prvem predizboru za novo oddajo Slovenija ima ta-lent. Le-tega pa sta se udeležila tudi izredna vokalistka ter klarinetistka Klavdija Trnovšek iz Cmereške Gorce in Viljem K. Rupret iz Zdol.

Tadeja, Katja, Urša in ŽigaIdejo o skupnem nastopu in prijavi na avdicijo za oddajo Slovenija ima talent je podala Katja Kunej. Najprej sta želeli nastopiti le Katja in Tadeja, potem pa sta k sodelovanju po-vabili še Uršo in Žiga. Da nastopijo pred zahtevno komisijo, so se odločili le teden dni pred razpisanim predizborom v Celju, zato za priprave ni bilo veliko časa. Vse, kar so vedeli, je bilo to, da imajo za predstavitev na voljo le 2 minuti časa. Ker so vsi odlični pevci, so se odločili, da predstavijo mix pesmi »Hajde da ludujemo« in »Mala terasa«, ki so ju strnili v dve minuti. Pridno so vadili ves teden in bili hvaležni, ker so jim bile vaje v šoli tudi omogočene. In prav od šole ter seveda domačih so imeli minulo soboto največ podpore in držanja pesti.Kot se za zvezde spodobi, so poskrbeli tudi za styling. Oble-ke je kupila Tadejina mama Danica, glede frizure pa so se dekleta odločila za spuščene lase, saj se tako najboljše po-čutijo.V Celje so prispeli dvajset minut pred napovedanim začet-kom avdicije. Prijavili so se na sprejemnem pultu, kjer so jih opremili s številkami. Nosili so številko 1205, kar je pomeni-lo, da so se predstavili peti. Člani komisije, v kateri so po besedah mladih talentov sedeli njim neznani obrazi, so jih najprej pozdravili ter s prijaznostjo razbili nekaj treme ter jim razložili, kdaj naj pričnejo z nastopom. Ko so pričeli peti, ob petju so seveda poskrbeli še za koreografijo, je izginila še preostala trema. Bili so povsem sproščeni, zavedali so se, da so se na nastop dobro pripravili in tudi kmalu opazili, da je bil njihov skladen nastop pa tudi usklajena garderoba tisto, kar je navdušilo komisijo. Ob koncu nastopa so jim po-vedali, da rezultate izvedo čez teden dni, zanimalo pa jih je tudi, če so imeli kaj treme in zakaj so izbrali predstavljeni pesmi. Mladi talenti pa so z vrtnico, ki jo je edinemu članu komisije podarila Tadeja, skušali pustiti še boljši vtis.Po nastopu, ki je potekal v stavbi Tehnopolisa, so si privoščili še krajši sprehod po enem izmed nakupovalnih centrov in se polni pričakovanj naslednjega tedna odpravili domov.

Samozavestno so nastopili Katja, Tadeja, Žiga in Urša.

21. januar 2010 | OKo | 15

KRAJEVNI MOZAIK

Viljem prisega na humor in govorjeno besedo.

Klavdija Trnovšek in njen CabaretOdločitev, da se udeleži predizbora za nastop v oddaji Slo-venija ima talent, je Klavdija Trnovšek sprejela takoj, ko je iz-vedela termin predizbora. Izredna vokalistka, ki se že kar pet let uči solo petja pri prof. Boštjanu Korošcu in poleg tega že deset let igra klarinet, med drugim je članica šmarske god-be na pihala, je tudi v domačih logih dobro znana. S svojimi nastopi je že večkrat očarala domače občinstvo, pa tudi na ostalih nastopih poslušalcev ni pustila ravnodušnih.V soboto je na predizbor za oddajo Slovenija ima talent pri-šla med prvimi in svoj talent pred komisijo pokazala nekaj minut čez eno popoldne. Po začetnih vprašanjih komisije je Klavdija v dveh minutah predstavila del songa Cabaret iz muzikala Cabaret in bila zadovoljna z odzivom komisije. Povprašali so jo, zakaj misli, da ima talent, kako dolgo poje, skratka zastavili so ji veliko vprašanj, povezanih s petjem in nastopi. Klavdiji so se vprašanja zdela nekoliko psihološko naravnana, meni pa, da je nanje samozavestno odgo-vorila. Saj takšna enostavno je, kar dokazuje tudi na svo-jih nastopih. Ko smo jo povprašali o tem, ali je za nastop pred komisijo poskrbela tudi za kakšen poseben styling, je povedala, da se je odločila kar za kavbojke, črno srajco in visoke pete, za mladostno eleganco torej, ki je bila po njenem mnenju za naravo nastopa povsem primerna. Če-prav je bila Klavdija z nastopom zelo zadovoljna, nestrpno pričakuje, kaj se bo odločila komisija, saj ne ve, kakšni so kriteriji komisije in po kakšnem ključu bodo izbirali talente. Po predstavitvi je sedla v avto in se odpeljala k fantu, ki je zanjo najbolj stiskal pesti.

Viljem K. Rupret jih je želel prepričati z govorjeno besedoMed najstarejšimi udeleženci predizbora za oddajo Slove-nija ima talent je bil zagotovo Viljem K. Rupret iz Zdol. Po-vedal je, da se je za udeležbo na tem predizboru odločil iz radovednosti ter dodal, da dosti gleda televizijo in ga je zanimalo, kako stvari izgledajo še z druge strani, kjer se program dela in ustvarja. Pred kamero namreč do sobote še ni nastopil in ga je resnično zanimalo, kako vse skupaj poteka.Da pokaže svoj talent, pa se je odločil tudi zato, ker se je želel preizkusiti, saj meni, da še ni za staro šaro, čeprav je bil med udeleženci izbora med najstarejšimi.Žirijo je skušal prepričati z lastno monokomedijo, ki smo jo imeli priložnost že večkrat slišati tudi na odrih naših krajev. Pred samim nastopom je imel malce treme, ravno trepetal pa ni. Dejal je, da je bilo vse skupaj zelo zanimivo, ker ko-medijantov ni bilo dosti, med udeleženci so bili predvsem mladi pevci, plesalci, žonglerji, raperji in podobno. In ravno govorjena beseda je bila tista, zaradi katere je bil za žirijo in tudi za tiste, ki so prišli na predizbor, še bolj zanimiv. Imel je kar nekaj intervjujev in seveda je moral že tam igrati. Od svoje predstavitve ne pričakuje nič posebnega, vesel bi bil, če bi se uvrstil v drugi krog, saj bi to pomenilo njegovo do-datno promocijo, o zmagovalni nagradi pa ne sanja, bi jo pa sprejel in je bil vesel.

Pesti pa za vse naše talente stiskamo tudi v našem uredništvu in si želimo, da bi o njihovih nastopih večkrat pisali. (Z. I.)

Klavdijo že poznamo kot izredno vokalistko. Jo bo spoznala tudi širna Slovenija?

16 | OKo | 21. januar 2010

Ivan Amon, nova moč Veterinarske postaje Šmarje pri Jelšah

Veterinarska postaja Šmarje pri Jelšah ima novega veterinarja, Ivana Amona, ki je naše gore list in bo s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami zagotovo pridobitev za celotno območje, ki ga pokri-va veterinarska postaja, v našem časopisu OKo pa bo sodeloval s pisanjem člankov. V svojem zapi-su predstavlja, kako je iz domače vasice Verače odšel osvajat zna-nje in se v domače kraje vrnil z željo pomagati živalim, jim nuditi najboljšo možno oskrbo, njihovim lastnikom pa strokovno podporo in pomoč.

»Sem Ivan Amon, rojen leta 1981 in prihajam iz majhne vasice Ve-rače blizu Virštanja. Živim v Šmarju pri Jelšah, skupaj s partnerko Majo in dvema hčerama. Že od malih nog sem na naši domači kmetiji bil navdušen nad ži-valmi, zato sem po osnovni šoli v Podčetrtku nadaljeval šolanje na srednji veterinarski šoli v Ljubljani. Moja velika želja je od vedno bila postati veterinar in pomagati živalim in ljudem. Po maturi sem se leta 1999 vpisal na Veterinarsko fakulteto v Ljubljani. Tekom študija sem bil poleg obveznih vaj in praktičnega pouka na enomesečni

strokovni praksi na konjski kliniki v severni Nemčiji. Veliko znanja sem pridobil na Veterinarski ambulanti KRI&ZA v Cirkovcah pri Ptuju, na kateri se ukvarjajo predvsem z zdravljenjem velikih rejnih živali. Tam sem praktična znanja pridobival v času absolventskega staža. Na veterinarski fakulteti sem diplomiral oktobra leta 2005 in ker sva s punco Majo že čez mesec dni pričakovala dojenčka, sem takoj začel iskati službo. Moje sanjske službe ni bilo na vidiku, zato sem zaposlitev našel v bližnjih Celjskih mesninah. Tam sem delal pol leta, nakar se je odprlo delo za veterinarja v oddaljeni Ilirski Bistrici. Skupaj z družinico smo se odločili in odšli s trebuhom za kruhom. S svojo veliko željo po delu z živalmi in pridobivanju novih znanj in izkušenj smo se preselili na južno Primorsko. Naključje je naneslo, da je ambulanta, kjer sem bil zaposlen, kmalu potrebovala še enega veterinarja. Po zaključenem izobraževanju in diplomi se je tam za-poslila še Maja. Na veterinarski ambulanti v Ilirski Bistrici sem delal kot terenski veterinar (zdravljenje in razmnoževanje velikih živali). Prav tako sem se ves ta čas tudi strokovno izpopolnjeval. Zaradi vse večjih potreb strank smo začeli intenzivno razvijati tudi malo prakso (zdravljenje hišnih ljubljenčkov in eksotičnih živali). Konec lanskega leta pa se je pojavila možnost, da se lahko zapo-slim na »naši« domači veterinarski ambulanti v Šmarju pri Jelšah. Ko sem od direktorja dobil ponudbo, nisem mogel verjeti, da je to res. Odločitev ni bila lahka in enostavna, saj smo bili v Ilirski Bistrici že precej ustaljeni. Toda skupaj smo se odločili, da gremo novim izzivom naproti, da se preselimo in da začnemo znova. Upam in želim, da bom lahko skupaj s svojimi novimi sodelavci našim strankam in živalim nudil najboljšo možno oskrbo, strokovno podporo in pomoč v teh težkih časih, ko ni nikjer rožnato. Prav tako želim, da bi dobro sodelovali in skupaj razvijali te naše prelepe šta-jerske kraje, na katere smo lahko upravičeno ponosni. V lokalnem časopisu OKo bom sodeloval s svojimi prispevki in strokovnimi član-ki. Z veseljem bom pomagal vsem, ki boste iskali pomoč. Zavedam se, da je dobro sodelovanje med strankami in veterinarji osnova za dobro delo in uspehe.«Ivan Amon, dr. vet. med

KOTICEK

NASVETI

Belo cvetje črnega telohaRubriko

pripravlja: Helena Štravs

Imeti doma v snežni zimi nekaj cvetočega z lastnega vrta, nekaj, kar s svojim cvetjem simbolizira življenjski krog in ne kloni pred težavami, temveč cveti kljub mrazu in snegu. Skromno belo cvetje se spremeni v okras in nam budi upa-nje na novo pomlad, poletje …

Pri nas je črni teloh pogosta rastlina in začne cveteti takrat, ko pri-sojne strmine odmrznejo. Rastlino in ime sem si močno vtisnila v spomin zaradi nasprotja med barvo cveta in »barvo« imena. Pri-devnik »črni« je ta vrsta teloha dobila zaradi skoraj črne barve svoje korenike. Telohi so med najbolj neučakanimi cvetlicami, saj vemo, da se drobni, sramežljivi popki pojavijo že novembra, a jih mraz in njihova notranja ura zadržita v zavetju listov. Šele januarja ali febru-arja, ko se v krajših toplih obdobjih ogrejejo pobočja in sneg stopi, se razveselimo prvih cvetov. Verjetno pa se niti ne zavedamo, da nam razgibane slovenske pokrajine, te naše planine in doline, do-voljujejo občudovati cvetoči črni teloh kar polovico leta! Sonce torej razpre prve popke ponekod že januarja, okoli 1. maja pa so na Krvavcu in Veliki planini, Viševniku … cvetoče poljane, posute s tisoči belih rožnatih cvetov. Višje lege zadržijo cvetenje teloha v pozno pomlad, ko v dolini že zorijo njegova semena.

Nekateri različki začno cveteti že pred koncem koledarskega leta. V več evropskih jezikih že ime ponazarja to telohovo posebnost, recimo nemško »Schneerose« (snežna vrtnica) ali angleško »Christ-mas Rose« (božična vrtnica). Laskava imena si je črni teloh v teh deželah zaslužil zato, ker tam res lahko zacveti že konec decem-bra, saj tamkajšnje zime omili bližina Atlantika. Črni teloh (Helleborus niger) je ena od približno 15 vrst tega rodu, med katerimi jih kar pet samoniklo raste v Sloveniji. To dejstvo nas uvršča na prvo mesto med deželami severne poloble, kjer je razšir-jen rod telohov. Prava domovina črnega teloha je osrednji in vzho-dni del Alp, torej so ga na zahodnoevropske vrtove zanesli vrtnarji. Prav oni so v njem odkrili rastlinsko vrsto, primerno za okras vrtov in za križanje z drugimi vrstami teloha. Vzgojili so številne križance, katerih cvetovi so obarvani bledo zeleno (Helleborus x nigercors) ali bledo rožnato (H. lividus x H. niger). Angleži so že v 19. stoletju uvažali tisoče rastlin iz Avstrije in jih prodajali v svojih vrtnarijah. Te-lohi rastejo v senci mešanih gozdov, po gozdnih obrobjih. Rastejo le na apnenčasti ali dolomitni prsti, raztreseno po vsej Sloveniji. V naravi se družijo z volčini, jetrnikom in jelenovim jezikom, zato jih tudi na vrtu posadimo v enakih združbah. Kaj je tisto, kar nas očara pri črnem telohu? Resda se spomladi nestrpno razveselimo prav vsakega cveta, po mrzli zimi, ki varčuje z barvami. Teloh se postavlja s tipično obli-ko cveta za obsežno družino zlatičnic, ki ji pripada: sredi petih do osmih cvetnih lističev (snežno belih, smetanastih, bledo zelenih ali z rožnatim nadihom) tiči venec rumenih prašnikov. Ta preprosti cvet, ki spominja na svetlolaso lepotico v beli platneni obleki sredi goz-da, zadostuje, da se nam usede v srce.Sadike je mogoče kupiti po slovenskih vrtnarijah. Rastline so naj-manj prizadete ob jesenskem presajanju, čeprav so takrat v raz-rastišču že dobro vidne cvetne zasnove. Telohi po presajanju po-trebujejo vsaj dve ali tri leta, da se pošteno zakoreninijo in pozneje vsako leto bogato cvetijo. Ko so posajeni, jih pustimo več let na istem mestu. Na razvoj na vrtu ugodno vpliva zmerno dodajanje organskih gnojil in kompostne zastirke z dodatkom apna ali apnen-čevega peska. Telohe je mogoče tudi sejati in prvi cvet doča-kamo po treh ali štirih letih, toda takšna vzgoja je le za izkušene ljubitelje. Telohom se na vrtovih godi veliko lepše kot v naravi, kjer nihče ne skrbi zanje, zato radi pokažejo hvaležnost z bujno rastjo. S časom se bodo sadike razrasle v košate krasotice, ki bodo vsako zimo raz-vile mnogo več cvetov in listov kot njihove vrstnice v naravi, nam pa polepšale dan vedno, ko bomo nanje obrnili pogled.

21. januar 2010 | OKo | 17

DUHOVNO OKO, KOTIČEK ZA STAREJŠE

Spoštovane bralke in bralci!Ker se letos prvikrat srečuje-mo na straneh našega sku-pnega časopisa, vam vsem najprej želim lepo in blago-slovljeno leto 2010.Namenoma sem se pri vo-ščilu izognil govora o sreči itd. Kajti res želim vsem vse lepo, če pa se nam kaj za-lomi, pa želim tudi sleherne-mu, da bi ob trenutkih bole-čine našel prijateljsko roko v oporo. To pa pomeni našo dolžnost, da ne le iščemo, ampak smo tudi pripravljeni dati roko v oporo. Zato vas vabim, da bi vsak pri sebi razjasnil, kaj meni pomeni človek. Ob vseh mnogokrat čudnih pogovorih o družini,

Piše: Niko Marovt, župnik Kozje, Buče

se žal premalo zavedamo, da je družina skupnost ljudi, ki se spoštujejo in imajo radi. Starši in otroci (oče, mama, otroci). Pri sedaj modnih po-govorih o pravicah takšnih in drugačnih žal mnogo go-vorcev ali piscev preprosto pozabi na človeško dosto-janstvo OTROK! Poznamo vse mogoče dru-žine, od idealnih do pro-blematičnih – od staršev takšnih in drugačnih, tudi otroci smo bili in še danes so takšni in drugačni! Proces razvrednotenja šolske av-toritete učiteljev je v celoti uspel. V zadnjem času pa je žal v procesu rušenje družin-

ske avtoritete staršev in do-stojanstva staršev. Žal ob tej naši zakonodaji govorimo le o posvojitvi (nakup in pro-daja otrok). To je greh da-našnjega časa v naši deželi, ker pozabljamo na medse-bojne dolžnosti in pravice! Otrokova sveta pravica je, da ima morda tudi proble-matičnega očeta in proble-matično mamo, vendar sta moja starša in jaz njun otrok! Spoštovani, prosimo vsaj mi verni in tudi vsi ljudje dobre volje in zdrave pameti Boga za zdrav razum, da bi se tudi v našem parlamentu zave-dli, da otrok ni in ne more biti tržni predmet!Če pa komu v skupini, ki predlaga in odloča o takih zakonih kaj manjka, je pa slame na kmečkem podro-čju še vedno dovolj in brez

škode bi jo tudi nekaterim v skupini predlagateljev, ki se jim je slama skisala, z vese-ljem zamenjali brez odško-dnine. Vsem vam pa po-novno želim lepo leto!

Kotiček za starostnikeV želji naš časopis približati vsem generaci-jam, smo se odločili, da k sodelovanju po-vabimo Lidijo Umek, univ. dipl. soc. del., sa-mostojno svetovalko, ki bo s svojim pisanjem svetovala starejšim, kako življenje narediti čim kvalitetnejše.

Piše: Lidija Umek, univ. dipl. soc. del.samostojna svetovalka

Priprava na upokojitev in starostUpokojitev je dogodek, ki spremeni dnevni in življenjski ritem. Nenadoma ostaja vsak dan osem ur časa, ki ga je potrebno zapolniti z drugimi dejavnostmi. Koristno je, da o tem začnemo razmišljati že prej, preden je upoko-jitev pred vrati. Veliko starejših, ki jih srečujem pri svojem delu in v vsakdanjem življenju, ima po upokojitvi manj časa, kot so ga imeli prej. Veliko pa je tudi takih, ki jim je pogosto ali vsaj včasih dolgčas. Že način življenja v srednjem življenjskem obdobju v veliki meri določa, kako bomo občutili in preživeli starost. Vendar za spremembe ni nikoli prepozno. Človek se uči in spreminja do konca svojega življenja. Večina upokojencev največ časa preživi v krogu družine – s partnerjem, otroki in vnuki. Družina je tista postavka v

življenju starejših, ki zadovoljuje ne le njihovo potrebo po socialnih stikih, ampak daje tudi občutek biti potreben/na, kar je v tem obdobju še kako pomembno. Ne glede na to, ali je bil človek zaposlen ali ne, se po 65. letu življe-nje začne spreminjati. Tako iz biološkega kot iz psiholo-škega vidika. In dandanes se življenjska doba podaljšuje, kar pomeni, da je tretje življenjsko obdobje sorazmerno dolgo. Zato je nujno, da se tega zavemo, tako mladi kot starejši, da si življenje smiselno uredimo, prilagodimo bivanjske razmere, da si zagotovimo pomoč, kjer jo po-trebujemo in s tem razbremenimo svojce. Podoba vedrega dedka pred čebelnjakom in smehlja-joče se babice, ki ima v predpasniku skrite prve pomla-dne jagode za vnuke, je del našega kulturnega izročila v sliki in besedi. To je vedrina v starosti. To je radost boga-tega življenja, katerega sadovi so shranjeni v neuničljivih kaščah preteklosti, oči izžarevajo zaupanje v mlajše, ki bodo vodili svet naprej in zavest, da je veliko življenjskih nalog dobro opravljenih. Danes, ko se poudarja predvsem mladost, lepota, zdrav-je … se tudi starejši ljudje veliko bolj oklepajo teh lastnosti in želijo čim dlje ostati mladi. Sprejeti svojo starost, živeti z njo usklajeno (to ne pomeni, da človek ni več ustvarja-len in aktiven, vendar se ne peha za zaslužkom, produk-tivnostjo in storilnostjo) je osnova, da je vsako obdobje v življenju smiselno, torej tudi v starosti. Človek opravlja v vseh obdobjih posebne naloge in jih ima tudi v poznih letih. Kakšna bo naša starost, je v veliki meri odvisno od nas samih, od tega, kako živimo v mladih in srednjih in tudi starih letih. Nikoli ni prepozno nečesa storiti zase in bolj zdravo živeti. Vedno obstaja možnost, da si življenje iz-boljšamo. Seveda moramo vložiti določen napor. Raz-misliti moramo, vsak posebej, kaj bi lahko spremenili v svoje dobro. Pri tem moramo biti stvarni. Starost pač pri-naša določene omejitve, predvsem telesne, in potrebno jih je sprejeti. Kot smo v svojem življenju odigrali vlogo otroka, mladostnika in odrasle osebe, tako normalna je tudi vloga starejše osebe. Sprejmimo jo enako prijazno, kot smo druge, in si tudi to obdobje naredimo lepo in prijetno. Če bo bralec te rubrike našel vsaj en drobec za svoje življenje, bo naš cilj že dosežen.

18 | OKo | 21. januar 2010

ŠOLSKO OKO

Zimska šola v naraviOd 4. do 8. januarja je za učence 6. razreda OŠ Kozje potekala zimska šola v naravi. V ponedeljek, 4. januarja, smo odšli na Pohorje, natančneje na Areh. Bivali smo v hotelu Areh, skupaj s šestošolci OŠ Lesično in OŠ Slivnica. Z nami sta odšli učiteljici Milka J. Bogovič in Greta Simončič ter učitelj smučanja Miloš Čepin. Vozili smo se približno eno uro. Ko smo prispeli, smo se najprej seznanili s hote-lom in šele nato odšli po smuči. Kmalu je bilo kosilo. Vsi smo bili nestrpni. Po ko-silu smo imeli malo počitka. Nato smo se oblekli v smučarske hlače, bunde, rokavice, kape in šale, si obuli smučar-ske čevlje, vzeli smuči in se odpravili na smučišče za začetnike. Tam smo se raz-delili v dve skupini. G. Miloš je prevzel skupino, v kateri smo bili učenci, ki smo obvladali nekaj osnov smučanja. Celo popoldne smo vadili na progi za zače-tnike, se še kaj novega naučili. Tisti, ki še niso znali samostojno smučati, so se naučili osnovnih zavojev in pravilnega ter varnega zaustavljanja. Popoldanski uri smučanja sta se hitro končali. Nato smo se preoblekli, najedli in se z vese-ljem odpravili na prvo učno uro. Tam smo se pogovarjali o desetih osnovnih pravilih – spoznali smo 10 FIS pravil smu-čanja. Odšli smo v sobe, se malo pogo-vorili, kako bomo predstavili kraj in šolo. Nato smo imeli večerjo, po večerji pa večerni program, na katerem smo na kratko in zabavno predstavili kraj Kozje in OŠ Kozje. Po končanem večernem programu je sledilo malo plesa, ob 10. uri zvečer pa smo se veselo in razigra-no razšli ter odšli počivat. V torek, 5. januarja, nas je ga. učitelji-ca Milka zbudila že ob pol osmih. Hitro smo se morali odpraviti na zajtrk v jedil-nico. Po zajtrku smo imeli nekaj časa za pospravljanje sob ter da smo se oblekli in si obuli smučarske čevlje. Razgibali smo se in se odpravili na smučišče. Skupina smučarjev začetnikov se je z go. Greto in go. Milko na progi za naj-mlajše učila osnov smučanja, mi pa smo lahko odšli že na zahtevnejšo pro-go. Strmina ni bila velika, a nas je bilo vseeno malo strah. Spet je čas za smu-čanje hitro minil. Na vrsti je bilo kosilo in počitek ter spet dve uri smučanja. Popoldne se nam je na progi pridružila še druga skupina. Uri sta spet hitro mi-nili in sledila je malica ter učne ure. V tem času smo se pripravljali na kviz, ki je »odločil«, katera šola bo »naj glavca Pohorja«. Sledila je večerja ter po ve-čerji kviz. Vsi smo bili nestrpni in rado-vedni, kakšna bodo vprašanja. Vedeli pa smo, da bodo vprašanja o naravi, živalih, 10 FIS pravilih in o vremenu. »In zmagala je OŠ Kozje!« je slovesno ob-

javil g. učitelj. Spet je sledil ples in nato počitek.V sredo nas je zbudila ga. učiteljica Greta. Dan je potekal približno tako kot v torek, a na smučišču smo se na-učili nekaj več. Pred kosilom smo imeli mali nesporazumček z OŠ Slivnica, ki pa smo ga na učnih urah s temeljitim pogovorom hitro zgladili. Po večerji je prišel predavat domačin z Ruške-ga Pohorja. Ime mu je bilo Franček. Pripovedoval nam je o zgodovini Po-horja, o živalih, ki živijo na Pohorju, in tudi o Žigartovem vrhu, ki je najvišji del Pohorja. Na njem stoji velik stolp, ki ga vremenoslovci uporabljajo za napove-dovanje vremena na Pohorju. Po pre-davanju smo s svetilkami odšli na noč-ni pohod, vse do Žigartovega vrha, o katerem smo prej toliko slišali. In tudi stolp je tako visok, kot smo slišali. Gor žal nismo mogli, ker je stolp odprt samo za vremenoslovce in ne za turiste. Odšli smo počasi nazaj v hotel in se vsi zares utrujeni odpravili k počitku. In minil je že tretji dan. V četrtek nas je zopet zbudila učite-ljica Milka. Sledil je zajtrk, počitek in smučanje. Ta dan pa smučanje ni bilo običajno, saj je potekalo tekmovanje v veleslalomu. Spoznali smo pravo po-stavitev proge z veleslalomskimi vratci. Po tekmovanju smo odšli še na zahtev-nejšo progo in se tam zabavali. Spet je sledil čas za kosilo in popoldne smo se z avtobusom odpeljali do nove vzpe-njače. Z njo smo se spustili v dolino in se sprehodili do Snežnega stadiona, ki je bil že skoraj povsem pripravljen za veliko tekmovanje za Zlato lisico. Zabavali smo se tudi v Fun parku. Sle-dila je vožnja z avtobusom do hotela. Med počitkom smo razmišljali, kaj bi narisali na plakat, s katerim smo morali predstaviti vse štiri dneve ter sobo. Na učnih urah smo te plakate izdelali, po večerji pa smo jih tudi predstavili. Uči-telji so razglasili rezultate smučarskega tekmovanja in rezultate tekmovanja v pospravljanju sob. Sledila je zabava – ples. Ta dan smo lahko plesali malo dlje kot ponavadi, a smo vseeno hitro odšli k počitku.Sledil je zadnji dan – petek. Ta dan nas je zbudila ga. učiteljica Greta, ki pa se je pri tem zelo zabavala, saj se neka-teri kar nismo mogli zbuditi. Odšli smo k zajtrku, spakirali ter počasi odšli do-mov. Bili smo kar malo nejevoljni, saj bi še kar ostali.V Kozjem so nas starši že nestrpno ča-kali. Pospravili smo šolske smuči in se odpravili domov.Dobro, da sta sledila dva prosta dneva, saj smo se po napornem tednu morali pošteno odpočiti. Potrebovali pa smo tudi precej časa, da smo domačim povedali vse, kar se nam je dogajalo v tednu, ki ga ne bom nikoli pozabila.

Petra Oprešnik, 6. r. OŠ Kozje

Za naše smučarsko znanje je skrbela učiteljica Greta Simončič.

Uživanje na snegu pod budnim očesom Miloša Čepina.

Ob vznožju snežnega stadiona

Vtis učencev 6. razreda OŠ Kozje o zimski šoli v naraviJaz sem na smučanju na Arehu doži-vela veliko lepega. Najbolj všeč mi je bil četrtek, ko smo imeli tekmovanje v smučanju, v veleslalomu. Zvečer smo imeli podelitev diplom za smučanje in še nagrajeni smo bili za najbolj urejene sobe. Nazadnje pa smo imeli še pred-stavitve plakatov in večerni ples.V sredo pa smo imeli nočni pohod, ka-terega se na žalost nisem mogla ude-ležiti, ker sem imela žulj. Sošolke so mi povedale, da je bilo zelo lepo. Alja

Zelo sem si zapomnil vožnjo z novo gondolo, ki je obratovala komaj tri te-dne. Po nas je pred hotel prišel avtobus in po kratki vožnji smo se pripeljali do gondole in do proge Zlate lisice. Tudi vožnja z gondolo je bila kratka, opazo-vali pa smo smučarsko progo, ob ka-teri nam je kar zaprlo sapo. Po ogledu proge pa smo šli v Fun park, kjer smo igrali nogomet, skakali po trampolinu in se spuščali z blazino po progi. Jaka

V sredo nas je obiskal gospod Franček, velik ljubitelj in poznavalec Pohorja. Ob računalniški projekciji nam je pripo-vedoval o življenju na Pohorju nekoč. Z njim smo šli tudi na zimski pohod na Žigartov vrh. Nina

Meni je s Pohorja ostala v spominu lepa podoba zasnežene narave in lepo urejena smučišča. Spoznala sem, kako lepo je Pohorje pozimi, ob predavanju in projekciji pa sem videla, da je lepo tudi v ostalih letnih časih. V spomin se mi je vtisnila tudi tekma, kjer sem dose-gla drugo mesto. Lara

21. januar 2010 | OKo | 19

ŠOLSKO OKO

Šport brez meja in po-potovanje na ČeškoŠest učenk in učiteljica angleškega jezika Anita Jezovšek ter učitelj športne vzgoje Bo-rut Pihlar so v začetku januarja potovali na Češko, kjer je potekalo srečanje v okviru pro-jekta Comenius z naslovom Šport brez meja.

S projektom Comenius so se na OŠ Podčetrtek srečali že pred leti, v lanskem šolskem letu pa so se ponovno vključili v projekt, v kate-rega so poleg njih vključeni učenci treh podeželskih šol iz Francije, Turčije in Češke.Ker se vsak tak projekt prične s pripravljalnim sestankom, so se tudi predstavniki OŠ Podčetrtek lani udeležili pripravljalnega sestanka v Latviji, kjer so izbrali temo projekta Šport brez meja. Učenci vsake sodelujoče šole so zbrali tipičen šport za svojo državo, ki ga pozna-jo le v njihovi državi. Podčetrtški učenci so izbrali igro »zemljo krasti«. Lani novembra so na srečanju v Franciji vsi predstavniki povedali, katere igre so izbrali, se dogovorili, kako bodo potekale priprave in se odločili, da bodo njihov končni produkt olimpijade, ki se bodo na isti dan, 12. maja 2010, odvijale na vseh šolah udeleženkah.Na OŠ Podčetrtek so potem, ko so izbrali igro, pri dodatnem po-uku angleškega jezika igro spoznali, se jo naučili in jo potem pri športni vzgoji tudi natrenirali. Trenirali in naučili so se tudi preostale tri igre, ki so si jih izbrali na preostalih sodelujočih šolah. Tukaj so imeli morda nekoliko več težav kot preostale sodelujoče šole, saj se zaradi pomanjkanja finančnih sredstev srečanja v Turčiji, kjer so učenci igre predstavili in pokazali, kako se igrajo, niso udeležili. V Podčetrtku so zato posneli film, kako se njihova igra izvaja. Na projektu Comenius delajo na OŠ Podčetrtek pri dodatnem po-uku angleškega jezika, njihova mentorica pa je Anita Jezovšek. Ta pouk obiskuje petnajst učencev osmega in devetega razreda. Vsi skupaj so pripravljali projekt, žreb pa je bil tisti, ki je določil šest učenk, ki so potovale v Velke Hoštice na Češko.V sredo zjutraj so se odpravili od doma in po dvanajstih urah vo-žnje prispeli na šolo v Velke Hoštice, kjer so jih sprejele družine go-stiteljice, saj so učenci stanovali pri družinah učencev, učitelji pa pri tamkajšnjih učiteljih. Naslednji dan jih je uradno sprejel ravna-telj, župan Velkih Hoštic in župan Opave, prvega večjega mesta, ki so si ga tudi ogledali. Tega dne pa so imeli že sestanke, na ka-terih so pregledali minulo delo in že načrtovali vnaprej. Petek je minil v znamenju ogledov, naslednji dan pa so si zaradi slabega vremena kar v šoli ogledovali videoposnetke z minulih sestankov in srečanj. Vse izbrane igre so predstavili v nedeljo, kjer so pojasnili določene nejasnosti glede izvedbe iger. Ker pa je Češka znana po hokeju, so si imeli priložnost ogledati hokejsko tekmo, omogočili pa so jim tudi drsanje. V ponedeljek so ponovno imeli sestanke, ki so se zaključili z vtisi učencev. Mentorica Jezovškova je povedala, da je bila na tej predstavitvi in tudi v času celotnega bivanja na Češkem zelo ponosna na svoje učenke, saj zelo dobro govorijo angleško in so se brez težav sporazumevale, medtem ko so učitelji iz drugih držav imeli kar nekaj dela s prevajanji.

Vtisi učenkNika Tkalec, 8. razred: Vse, kar sem doživela in spoznala na Češkem, mi je ostalo v lepem spominu. Prav posebne spomine imam na disko, ki so ga organizirali, zelo sem bila vesela, ker sem imela prijazno družino, kjer sem stanovala. Na sami šoli pa sem opazila, da imajo veliko razstav in bila sem vesela, ker smo se tudi sami preizkusili v oblikovanju gline.

Jasmina Kovačič, 8. razred: Ko smo prišli na Češko, me je bilo zelo strah, vendar sem kmalu premagala strah, saj me je sprejela zelo prijazna družina. Zelo mi je bilo všeč, ker smo videli veliko zname-nitosti krajev. Presenetile so me tudi jedi, zelo podobne našim, pa tudi njihova kultura je zelo podobna naši.

Tjaša Amon, 9. razred: Meni je bilo najbolj všeč drsanje, pa tudi gostoljubna družina me je navdušila. Všeč mi je bilo še, ker smo spoznavali njihovo šolo in se tam skupaj ob aktivnostih dobro za-bavali.

Natalija Skale, 9. razred: Zelo sem bila presenečena nad tako čudovito družino, pri kateri sem stanovala. Njihova Eliška je bila zelo prijazna do mene, v spomin se mi je vtisnila še hokejska tek-ma, na kateri sem bila prvič in nisem vedela, da je hokej tako grob šport. Navdušila me je še velika in lepa šola, vendar z manj učenci.

Kaja Horvat, 9. razred: Všeč mi je bilo, ker so bili na Češkem do nas vsi zelo prijazni. Drugače pa se ne razlikujejo veliko od nas. Navdušena sem bila tudi nad vsemi dejavnostmi, od hokeja do drsanja in raznih iger, pa tudi na zabave ne smem pozabiti, če-prav je bila poslovilna zelo žalostna.

Tamara Krklec, 8. razred: Potovanje na Češko je bilo nekaj »eee-kstra« neverjetnega. Tistih 9 ur vožnje s šolskim kombijem se je po-plačalo z dnevi bivanja pri naših družinah, izleti, skupnimi večeri, učenjem tujih besed in mnogimi drugimi zanimivostmi. To je bilo nekaj nepozabljivega in za nič na svetu ne bi zamenjala tistega tedna na Češkem.

Vsa dekleta so povedala, da bodo vezi ohranjala preko spleta, Kaja pa je povedala, da se bo njena družina gostiteljica ustavila na obisku, ko bo potovala na hrvaško morje. Vse pa so bile eno-tne, da je bil ta obisk zanje velika vzpodbuda in da bodo odslej še bolj pridne pri pouku angleškega jezika in pri športni vzgoji. (Z. I.)

Udeleženke popotovanja na Češko z mentorico Anito Jezovšek

Iz domačih logov so prinesle tudi spominska darila.

Ena od predstavitev, ki so jo pripravili učenci.

20 | OKo | 21. januar 2010

KRAJEVNI MOZAIK

Osemdeset let vedno nasmejane JulijaneV krogu vseh, ki jih ima najraje, je 80. rojstni dan praznovala Julijana Sinkovič iz Vrenske Gorce.

Julijana, ki sta se ji v zakonu rodili hčerki Darja in Marica, je potem, ko sta se dekleti omožili in odšli vsaka svojo pot, na kmetiji ostala sama. Kljub temu dejstvu pa ji ni nikoli dolgčas. Hčerki, ki živita v bližini, ju s svojima družinama redno obisku-jeta in vsi skupaj ji pomagajo pri delu. Julijana tako pravi, da ima poleg pridnih hčera tudi pridna zeta, v največje veselje pa so ji zagotovo štirje vnuki. Najstarejša Patricija je že sre-dnješolka, fantje pa obiskujejo osnovno šolo. Poleg vseh na-štetih so njeno praznovanje s prisotnostjo obogatili še ostali bližnji sorodniki. Najprej so njenim letom z željo po sreči in zdravju nazdravili v gostišču Lipa, potem pa so praznovanje nadaljevali na domu njene hčerke Marice v Olimju. Bilo je veselo in zabavno, Julijana pa je bila tako kot vedno ves

Župan Peter Misja in direktor Term Olimia sta v zahvalo prejela žogi s podpisi reprezentantov.

dan prešerno nasmejana. Naslednji dan so jo obiskali tudi predstavniki domače organizacije Rdečega križa ter krajev-ne skupnosti. Tudi njih se je zelo razveselila ter poudarila, da so v njenih letih takšni obiski zelo dragoceni. (Z. I.)

Veselje na sneguSnega se vedno najbolj razveselijo otroci. Novozapadlega snega so se zelo razveselili tudi na OŠ Bistrica ob Sotli. Brez strahu pred tem, da bi jih zeblo, so veselo delali snežene kepe, se kepali in bili snežno razigrani. (OKo)

Zimska idilaV zimskih dneh nas narava mnogokrat razveseli s čudovitimi prizori, ki se zdijo naravnost pravljični. Nekaj takšnih je v foto-grafski objektiv ujel tudi naš dopisnik Jernej Šulc. (OKo)

21. januar 2010 | OKo | 21

ŠPORT

Vrhunski pogoji za vrhunske rezultatePo odprtju večnamenske športne dvorane v Podčetrtku je bila slovenska moška repre-zentanca tista, ki je prva preizkusila, kakšni so pogoji za vrhunski trening. Tako nova dvora-na kot Terme Olimia s svojo ponudbo so do-bile vrhunsko oceno. Seveda pa si vsi skupaj želimo, da bi bil tudi nastop naših rokometa-šev na pravkar začetem evropskem prven-stvu vrhunski.Minuli petek se je v Podčetrtku ponovno zbrala vsa športna novinarska smetana, saj je selektor slovenske rokometne re-prezentance Zvonimir Serdarušić - Noka razkril moštvo, ki bo zaigralo na evropskem prvenstvu v Avstriji. V Podčetrtku je ce-lostne priprave opravilo 22 rokometašev, Serdarušić pa je izbral šestnajsterico z možnostjo, da po koncu prvega dela prvenstva zamenja dva igralca. Povedal je, da je pri izbiri dal prednost bolj univerzalnim rokometašem pred specialisti, kar nekaj skrbi pa je povzročila tudi poškodba palca Renata Vugrinca na če-trtkovem treningu, ko je pri strelu s palcem zadel v glavo enega od soigralcev, Aleš Pajovič pa bo pripravljen, a ne za 60 minut, na vseh treh tekmah, zato bo potrebno taktiziranje. V močni skupini C, kjer se bo slovenska izbrana vrsta pomerila z reprezentancami Nemčije, Poljske in Švedske, trener Serdarušić največ stavi na uvodno tekmo proti Švedski. »Zame je najlažji nasprotnik Švedska. Prvi nasprotnik je vedno tudi prva priložnost in najlepša priložnost. Nemški selektor Brand sicer pravi, da lahko vsak premaga vsakega, a jaz ne verjamem, da tako tudi misli. Medtem ko jaz mislim, da ob dobrem dnevu lahko premagamo tudi Nemčijo. In najlepše v športu je prav to, da nihče – niti jaz kot selektor niti vi – ne more natančno reči, kaj se bo zgodilo,« je povedal Serdarušić. Dodal je še, da je bil na pripravljalnih tekmah bolj zadovoljen z obrambo kot z napadom, pa čeprav so na vseh štirih srečanjih prejeli 30 ali več golov. Povedal je še, da so naredili nekaj korakov naprej, da pa ga v naslednjih dveh letih, kolikor ga veže pogodba, veliko dela še čaka. Kapetan reprezentance Uroš Zorman je povedal, da so ta mesec dni, kar so bili skupaj, maksimalno izkoristili, čeprav časa ni nikoli dovolj. V imenu ekipe pa je obljubil, da bodo dali vse od sebe, da ne bo popuščanja in da bodo na vsaki tekmi stremeli k zmagi. Zadnje besede na novinarski konferenci so pripadle direktorju reprezentance Romanu Pungartniku, ki je ponovno poudaril, da so imeli v Podčetrtku vrhunske razmere za delo in bivanje. Prepričan je, da so v tem kratkem času naredili vse, kar je bilo v njihovi moči in upa, da bodo v Avstriji dostojno zastopali slo-venske barve. Čisto za konec se je za vse, kar jim je bilo nude-no v Podčetrtku, zahvalil županu občine Podčetrtek Petru Misji in direktorju Term Olimia Zdravku Počivalšku. Obema je izročil žogi s podpisom vseh reprezentantov. Župan Misja je še enkrat poudaril, da je ponosen, ker so lahko gostili vrhunske športni-ke in dokazali, da imajo v Podčetrtku možnost dobrega trenin-ga prav vse reprezentance. Rokometašem je zaželel čim bolj uspešno igro ter obljubil, da bodo vsi v Podčetrtku navijali zanje. Tudi direktor Term Olimia Počivalšek jih je zaželel, da tekme na evropskem prvenstvu odigrajo čim bolj uspešno, v upanju, da so se v njihovem okolju dobro pripravili in z željo, da se bodo v Termah Olimia še večkrat lahko izkazali kot njihovi dobri gostite-lji. (Zdenka Ivačič)

Imena reprezentantov, ki so potovali na EP v Avstriji:Luka Žvižej, Jure Dobelšek, Vid Kavtičnik, Matjaž Brumen, Dra-gan Gajič, Zoran Lubej, Miha Žvižej, Aleš Pajovič, Miladin Kozli-na, Uroš Zorman, David Špiler, Sebastjan Skube, Renato Vugri-nec in Jure Natek (Gorenje) ter vratarja Gorazd Škof in Aljoša Rezar

Reprezentanca, ki je trenirala v Termah Olimia.

Direktor Term Olimia Zdravko Počivalšek in župan Peter Misja sta v zahva-lo prejela žogi s podpisi reprezentantov.

Selektor Zvonimir Serdarušić je na zadnji novinarski konferenci pred odhodom v Avstrijo objavil imena reprezentantov, ki bodo igrali na evropskem prvenstvu.

Kapetan Uroš Zorman obljublja, da ne bo popuščanja in da bodo na vsaki tekmi stremeli k zmagi.

Naša izbrana vrsta je v torek tik pred zaključkom redakcije premagala reprezentanco Švedske, včeraj so igrali z repre-zentanco Nemčije, jutri pa jih čaka še obračun s Poljaki.

22 | OKo | 21. januar 2010

ŠPORT

KK Terme Olimia Podčetrtek - članiVrnili Iliriji za poraz v prvem delu

13. kolo 2. SKL - vzhod

KK Terme Olimia Podčertek : Ilirija 93: 62Gobec 22, Štahl 14, Abramovič 13; Cvetkovič 11

Igralci KK Terme Olimia Podčetrtek so se z zanesljivo zmago doma proti Iliriji prebili na 2. mesto prvenstvene lestvice, saj je ekipa Podbočja na gostovanju v Bistrici presenetljivo ugnala do-mačine. ALTE Bistrica so neposredni konkurent Podčetrtčanov v boju za končno 2. mesto, ki še vodi v kvalifikacije za 1.B ligo. Igralci Podčetrtka imajo tako sedaj 10 zmag in 3 poraze. Enega izmed teh treh porazov pa so doživeli prav v drugi tekmi sezone na gostovanju pri Iliriji in je edina, če jo lahko tako imenujemo, „nepotrebno“ izgubljena tekma do sedaj, saj se Ilirija nahaja v spodnjem delu lestvice. Čeprav se je šele začel drugi del lige in se stvari lahko hitro obrnejo, pa je razvidno, da bo poraz več ali manj odločal o potniku v dodatne kvalifikacije. Sedaj ko so se Podčetrtčani dodobra uigrali in so vloge v ekipi popolnoma jasne, se je na sobotni tekmi pokazal realen domet obeh ekip. Ilirija je sicer zaigrala brez poškodovanega Bojoviča, medtem ko sta na strani domačinov manjkala Januš Hunski in poškodovani Dani Kačarevič. Pred približno 250 gledalci so se gostje v 1. četr-tini še nekako upirali in držali priključek, toda že po naslednjih 10 minutah igre je bilo jasno, da tudi Ljubljančanom ne bo kot prvim uspelo premagati Podčetrtčanov v novi dvorani. Razlika je tako do odmora narasla na 24 točk. V tretji četrtini je nato razlika samo še naraščala. Najvišja je bila v 28. minuti, ko je bila kar 39 točk v korist varovancev Ervina Dragšiča. Ta je možnost za igro ponudil prav vsem igralcem in tudi vsi so dosegli točke, kar je tudi zelo pomembno za vzdušje v ekipi. Gostje so v zadnji četrtini poraz ne-koliko omilili, tako da je bil končni rezultat kljub vsemu prepričljivo v korist domačinov 93:62. Ekipa Podčetrtka deluje v zadnjih kolih zares suvereno in prav upamo lahko, da se bo ta niz zmag nada-ljeval tudi naslednji teden na gostovanju pri ekipi Podbočja, ki je sicer v spodnjem delu lestvice, vendar ne smemo pozabiti, da so v tem kolu presenetili v Bistrici. Še strelci za Podčetrtčane: Gobec 22, Štahl 14, Abramovič 13, Tržan 10, Trupaj 9, Lipnik 8, Maček 5, Plavčak 4, Počivalšek 4, Hunski M. 4

Stran pripravlja: Boštjan Šelekar

Mesto Ekipa Točke1 Radenska Creativ 262 Terme Olimia 233 ALTE Bistrica 234 Ježica 225 Pakman Celje 206 Union Olimpija m 207 Calcit Mavrica 188 Ilirija 189 Podbočje 1710 Dravograd 1711 Vrani 1412 Lastovka Domžale 16

VeLiKo KozjanskoRezultati 3. kroga – 13. 1. 2010 v Lesičnem

KK PODČETRTEK : DREN LESIČNO 54:56 (Požek 12, Počivavšek E. 12, Plankar 11 / Rebernik 19, Planko 14, Kovačič 10)

ŠD KOZJE : KK ŠENTJUR 2000 75:58 (Ceraj 22, Stiplošek 18, Gradišek 10 / Kolenc 16, Grajžl 11, Bokšan 11)

LESTVICA PO 3. KROGU – VeLiKo KOZJANSKO

1. ŠD KOZJE 62. KK ŠENTJUR 2000 53. DREN LESIČNO 44. KK PODČETRTEK 3

KOMENTAR: S tekmami tretjega kroga se je zaključil prvi del letošnje veteran-ske lige v košarki Kozjansko. V prvi tekmi sta se pomerili ekipi, ki letos še nista zmagali. Po zelo izenačeni in napeti tekmi, v kateri sta se ekipi izmenjevali v vodstvu, so se prve zmage veselili igralci iz Lesičnega. Ekipa Podčetrtka ni izkoristila zadnjega napada za izenačenje oziroma s trojko celo za zmago. V drugi tekmi pa sta se pomerili letos še neporaženi ekipi. Po izenačenem začetku so do prve višje prednosti prišli igralci Šentjurja. Vendar je ekipa iz Kozjega v sredini druge četrtine ujela nasprotnike in prešla v vodstvo, ki ga je obdržala in povečevala do konca tekme. S tem je ekipa ŠD Kozje zadala ekipi KK Šentjur 2000 ligaški poraz po skoraj dveh letih.

Ekipa Podčetrtka deluje v zadnjih kolih zares suvereno.

Zadnji koš tekme

21. januar 2010 | OKo | 23

ŠPORT

Stran pripravlja: Boštjan Šelekar

Zimska liga malega nogometa PodčetrtekV nedeljo so bile odigrane tekme 4. kroga ZLMN Podčetrtek. V skupini A so Intermak, Bar Kraner in Bistrica mladi v prvih treh tekmah dneva zabeležili zanesljive zmage. Derbi skupine A pa je bil med vodečo in še neporaženo ekipo Loka Bar Mare in ŠK Virštanj. Po prvem polčasu so vodili Virštanjčani, toda v drugem delu je izkušena ekipa iz Loke zadela v polno trikrat in še enkrat več dokazala, da velja še kako resno računati na njih tudi v drugem delu, ko bodo igrali v skupini za prvaka. V skupini B pa sta bili odigrani samo dve tekmi, saj je bila tekma med ekipo Rajmax in Energie prestavljena, ekipa Kozje mla-di pa ni prišla na tekmo proti Loškim Hopsom, tako da se je tekma končala brez boja v korist Loških Hopsov. V preostalih dveh tekmah pa so ŠD Podsreda in Štus design zabeležili za-nesljivi zmagi.

4. KROG 17. 1. 2010

INTERMAK : CVUR PRISTAVA 4:2Alegro (3), Lončar (1) – Čonč D. (2) ŠD BUČE : BAR KRANER 2:4 Šket P. (1), Ivanc (1) – Muškon (2), Čenelč (1), Žlender (1) TERME OLIMIA : BISTRICA MLADI 2:5 Valek D. (2) – Šket J. (2), Strnad (2), Baliban (1) LOŠKI HOPSI : ŠD KOZJE MLADI 3:0 b.b. LOKA BAR MARE : ŠK VIRŠTANJ 3:1 Zenzianovski (2), Doberšek (1) – Čonč (1) ŠD IMENO U14 : ŠD PODSREDA 1:17 Šeligo (1) – Novak (6), Jagrič J. (3), Jagrič M. (3), Božičnik (3), Jagrič K. (1), Kužner (1) BMW CLUB : ŠD KOZJE ŠTUS DESIGN 1:8 Kramarič (1) – Plavčak (3), Vrečko (3), Fridl (1), Volavšek (1)RAJMAX : ENERGI prestavljeno

LESTVICA ZIMSKE LMN PODČETRTEK PO 4. KROGU:

SKUPINA A 1. ŠD PODSREDA 102. ŠD KOZJE ŠTUS DESIGN 103. LOŠKI HOPSI ALFAGRAD 94. RAJMAX 95. ENERGI 36. BMW CLUB 37. ŠD IMENO U14 08. ŠD KOZJE MLADI -1

SKUPINA B 1. LOKA BAR MARE 12 2. INTERMAK 93. ŠK VIRŠTANJ 74. BISTRICA MLADI 75. BAR KRANER 6 6. CVUR PRISTAVA 4 7. TERME OLIMIA 3 8. ŠD BUČE 0

LESTVICA STRELCEV PO 4. KROGU: 14 zadetkov: Novak (ŠD Podsreda) 12 zadetkov: Alegro (Intermak) 8 zadetkov: Iskrač (Loški Hopsi Alfagrad)

Strelska liga »GraviArt« KozjanskoREZULTATI 6. kroga: 15. 1. 2010 ŠD Buče 1 : SD Dren 1 1420 : 1172(Kunst L. 363 / Maček 331)SD Dren 2 : Pivovarna Lipnik ni rezultataŠD Bistrica 2 : ŠD Buče 2 1352 : 1259(Ivačič 354 / Frece S. 335)ŠD Bistrica 1 prost

LESTVICA PO 6. KROGU1. ŠD BUČE 1 102. ŠD BISTRICA 1 93. SD BISTRICA 2 84. PIVOVARNA LIPNIK 75. SD DREN 1 76. ŠD BUČE 2 57. SD DREN 2 4

KOMENTAR:Edina še neporažena ekipa v letošnji strelski ligi »GraviArt« Koz-jansko ŠD Buče je tudi v 6. krogu zabeležila zanesljivo zmago in je zdaj sama na vrhu lestvice. Sledi ji ekipa ŠD Bistrica 1, ki pa se ji bo verjetno priključila še ekipa Pivovarne Lipnik. Leto-šnji novinci v ligi, člani ekipe ŠD Bistrica 2, dosegajo iz kroga v krog vse boljše rezultate in so tokrat zanesljivo premagali drugo ekipo Športnega društva Buče.

Liga namiznega tenisa »Vezenje EP« KozjanskoREZULTATI 5. kroga – II. LIGA: 17. 1. 2010 Podčetrtek veterani : TKK dr. Harvey 1:4TKK Vezenje EP mladi : Rajmax 2:3NTK Krško : Prevozništvo Novak SG 5:0LE-SIN ŠD Buče : Avtomaterial Kukovičič 1:4Rogaška 2 : Polje d.o.o. 5:0ŠD Kozje prost

REZULTATI 6. kroga – II. LIGA: 17. 1. 2010Avtomat. Kukovičič : Rogaška 2 3:2Prevozništvo Novak SG : LE-SIN ŠD Buče 1:4Rajmax : NTK Krško 0:5TKK dr. Harvey : TKK Vezenje EP mladi 4:1ŠD Kozje : Podčetrtek veterani 5:0Polje d.o.o. prost

LESTVICA PO 6. KROGU – II. LIGA:

1. NTK KRŠKO 122. AVTOMATER. KUKOVIČIČ 113. RAJMAX 94. PREVOZNIŠTVO NOVAK 95. ROGAŠKA 2 86. TKK DR. HARVEY 87. ŠD KOZJE 78. LE-SIN ŠD BUČE 79. PODČETRTEK VETERANI 710. TKK VEZENJE EP MLADI 711. POLJE D.O.O. 5

KOMENTAR: S tekmami 5. in 6. kroga so se prvič v letu 2010 zbrali še tek-movalci v 2. ligi namiznega tenisa »Vezenje EP« Kozjansko. Še naprej je zelo prepričljiva ekipa NTK Krško, ki je še edina brez poraza in je zabeležila dve novi najvišji zmagi. Po dve zmagi sta tokrat zabeležili še dve ekipi iz Kozjega, Avtomaterial Kuko-vičič in Tenis klub dr. Harvey.

24 | OKo | 21. januar 2010

Na podlagi 53. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 109/08 in 49/09), 6. člena Pravilnika o sofinanciranju programov na področju turizma v Občini Podčetrtek (Uradni list RS, št. 52/2003), Občina Podčetrtek objavlja

javni razpisza sofinanciranje programov na področju turizma

v letu 2010

1. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje progra-mov turističnih društev v Občini Podčetrtek, ki vsebujejo na-slednje aktivnosti:– ohranjanje kulturne in naravne dediščine, urejanje in lepšanje okolja,– organiziranje ali sodelovanje pri organizaciji priredi-tve,– izvajanje promocijskih in informativnih dejavnosti,– izobraževanje članov društva,– delovanje sekcij v turističnem društvu.2. Za izvajanje razpisanih programov ima Občina Podčetrtek v proračunu za leto 2010 predvideno 7.500,00 EUR. Višina sredstev za prijavljene programe se določi tako, da se višina sredstev razdeli s številom točk in se ugotovi vrednost točke. Sredstva morajo biti porabljena do 31. 12. 2010.3. Na razpis se lahko prijavijo turistična društva na ob-močju Občine Podčetrtek.4. Predlagatelji morajo ob prijavi na razpis posredo-vati naslednje podatke:- izpolnjen obrazec (vlogo za prijavo na razpis – lah-ko dvignete na sedežu Občine Podčetrtek, Trška cesta 59, 3254 Podčetrtek, vsak delovni dan med 8. in 14. uro, do-stopna je tudi na internetnem naslovu www.podcetrtek.si, pod rubriko razpisi),- dokazilo, da imajo sedež na območju Občine Pod-četrtek in da so registrirani po zakonu o društvih,- poročilo o delu in finančno poročilo za leto 2009,- program dela in finančni načrt za leto 2010, ki ga je sprejel pristojni organ,- dokazilo, da imajo urejeno evidenco o članstvu s seznamom oziroma številom članov.5. Programi bodo sofinancirani po merilih iz Pravilnika o sofinanciranju programov na področju turizma v občini Podčetrtek.6. Rok za prijavo na razpis je do vključno 25. februarja 2010. Prijave morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako “javni razpis za sofinanciranje programov na področju tu-rizma” na naslov Občina Podčetrtek, Trška cesta 59, 3254 Podčetrtek. Vloge bo odprla pooblaščena oseba v občin-ski upravi 2. marca 2010.7. O izboru in višini sredstev bodo izvajalci obveščeni v roku 30 dni od izteka roka za prijavo na javni razpis. Pre-dlog o delitvi sredstev pripravi Odbor za turizem, odločitev o dodelitvi sredstev sprejme tajnik občinske uprave, o pri-tožbi pa odloča župan. Z izbranimi izvajalci bodo sklenjene pogodbe.8. Dodatne informacije so vam na voljo na občinski upravi (03/81 82 786, ga. Simona Šelekar).

Občina Podčetrtek

OBČINA PODČETRTEK

Na podlagi 53. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 109/08 in 49/09), 4. člena Pravilnika o sofinanciranju socialnih in humanitarnih dejavnosti v Občini Podčetrtek (Uradni list RS, št. 52/2003), Občina Podčetrtek ob-javlja

javni razpisza sofinanciranje socialnih in humanitarnih dejavnosti

v letu 2010

1. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov social-nih in humanitarnih dejavnosti nevladnih in neprofitnih organi-zacij in združenj, ki imajo sedež na območju občine Podčetrtek oziroma se njihovi programi izvajajo tudi za njene občane.2. Za izvajanje razpisanih programov ima Občina Podčetrtek v proračunu za leto 2010 predvidena sredstva:- za sofinanciranje veteranskih organizacij 1.100,00 EUR- za sofinanciranje programov društev upokojencev 2.400,00 EUR- za sofinanciranje humanitarnih društev 3.500,00 EUR.Višina sredstev se določi tako, da se skupno število točk za po-samezni program razdeli na višino sredstev in se tako ugotovi višina točke. Sredstva morajo biti porabljena do 31. 12. 2010.3. Sofinancirajo se:- programi društev upokojencev,- programi veteranskih organizacij,- programi, ki so namenjeni reševanju socialnih stisk in težav občanov,- programi skupin za samopomoč.4. Na razpis se lahko prijavijo naslednji predlagatelji progra-mov:- dobrodelne organizacije in društva kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki so ustanovljene z namenom, da bi reševale socialne stiske in težave občanov,- invalidske organizacije in društva kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki so ustanovljene za reševanje poseb-nih socialnih programov in storitev,- druge neprofitne organizacije in društva, ki na obmo-čju občine Podčetrtek oziroma za njene občane izvajajo razpi-sane programe.5. Predlagatelji morajo ob prijavi na razpis posredovati nasle-dnje podatke:- izpolnjen obrazec (vlogo za prijavo na razpis lahko dvi-gnete na sedežu Občine Podčetrtek, Trška cesta 59, 3254 Pod-četrtek, vsak delovni dan med 8. in 14. uro, dostopna je tudi na internetnem naslovu www.podcetrtek.si, pod rubriko razpisi),- dokazilo, da imajo sedež na območju Občine Pod-četrtek oziroma da izvajajo program tudi za občane Občine Podčetrtek,- poročilo o delu in finančno poročilo za leto 2009,- program dela in finančni načrt za leto 2010,- dokazilo, da imajo urejeno evidenco o članstvu, se-znam članov z območja občine Podčetrtek (ime, priimek in točen naslov oziroma samo število članov – kadar to zahteva varstvo osebnih podatkov).6. Merila za dodelitev sredstev so:- kvalitete in zahtevnost programov,- število članov (udeležencev v programih) z območja Občine Podčetrtek.7. Rok za predložitev prijav je do vključno 25. februarja 2010. Prijave morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako “Javni raz-pis za socialne in humanitarne programe” na naslov Občina Podčetrtek, Trška cesta 59, 3254 Podčetrtek. Vloge bo odprla pooblaščena oseba v občinski upravi 2. marca 2010.

8. O izboru izvajalcev in višini sredstev bodo kandidati obvešče-ni v roku 30 dni od izteka roka za prijavo na javni razpis. Pre-dlog o delitvi sredstev pripravi Odbor za družbene dejavnosti, odločitev o dodelitvi sredstev sprejme tajnik občinske uprave, o pritožbi odloča župan. Z izbranimi izvajalci bodo sklenjene po-godbe.

9. Dodatne informacije so vam na voljo na občinski upravi (03/818 27 86, ga. Simona Šelekar). Občina Podčetrtek

21. januar 2010 | OKo | 25

PRIREDITVE, MALI OGLASI, AFORIZMI

Mali oglasiZAPOSLITEVNudim varstvo otrok v okolici Podčetrtka in inštrukcije an-gleškega ter nemškega jezika. (070 327 578)

Iščem kakršno koli delo v okolici Podčetrtka in Bistrice ob Sotli. Imam lasten prevoz. Informacije na telefonski številki 031 685 025.

RAZNOProdam drva v goleh, bukova in mešana (kamion). Telefon 041 798 740.

Male oglase, obvestila, zahvale, čestitke in osmrtnice lahko pošljete na urednistvo@casopisoko.si ali jih od ponedeljka do petka med 10. in 14. uro sporočite po telefonu na 03 58 29 016 ali oddate v pisarni časopisa OKo v prostorih TIC-a na naslovu Škofja gora 1, 3254 Podčetrtek. Cena malega oglasa je 1 evro, za naročnike časopisa OKo so mali oglasi brezplačni.

Tema: Še KOLINE1. Noben pujsek ne rase samo zase, saj je človek preveliko prase.

2. Ni mrliča čez prašiča.

3. S »činke čunke« ni »vulke« šunke.

4. Več je zdravega urina od vina, kakor salam od salamurina.

5. Bolj »mastno«, ko so ga kolinarji včasih ob vinu »klobasali«, pozneje (in težje) so (sami) »odpujsali« domov.

Koče (Bistrica ob Sotli), 18. januarja 2010

Tonči Babič

Mc BoS vabi na potopis:Manca Čujež: Nepal, kjer ob vsej lepoti še sonce noče zatisniti očiPod Himalajo ugnezdena država je za mesec dni postala moj dom. Treking okrog Anapurne in v njeno osrčje je po-stregel z najvišjim, 5416-metrskim izzivom, prevalom Tho-rong La, sicer pa s prelivajočimi letnimi časi: od poletja prek jeseni do zime in nazaj v pičlih 16 dneh, kjer sonce za hip (razen ponoči) ni zatisnilo oči. Sledilo je adrenalinsko osvobajanje na tridnevnem raftingu po reki Kali Gandaki, za piko na i pa še "lov" za nosorogom in bengalskim tigrom v subtropsko džungelskem narodnem parku Bardia. Vmes še živahnost prestolnice Katmandu in ležernost Pokhare, nepalske "toplice", topli ljudje in piš z gora, ki bistri duha. Bo kar držalo, kako so v čajnici ob poti ubesedili NEPAL: Never Ending Peace And Love.

V soboto, 23. 1. 2010, ob 20:00 v e-točki mladinskega centra v Bistrici ob Sotli.

26 | OKo | 21. januar 2010

KRIŽANKA

Oko 4

Rešitev:

Ime in priimek:

Naslov:

Pošta:

Rešitev križanke napišite na kupon in ga pošljite na dopisnici na naslov: Èasopis OKo, Škofja gora 1, 3254 Podèetrtek.

Rešitev prejšnje križanke je:

SREČNO IN ZDRAVO.Izžrebani so bili: Barbara Belina, Olimje 84, 3254 PodčetrtekMija Kračun, Gostinca 15 A, 3254 PodčetrtekKatja Sinkovič, Vrenska Gorca 4, 3255 Buče

Praktične nagrade podarja FRIZERSKI SALON PRI MINKI iz Šmarja pri Jelšah.Nagrajenci prejmejo po pošti dopis, s katerim lahko dvignejo nagrado.

Izdaja: Zdenka Ivačič s.p.Sedež uredništva: Škofja gora 1, 3254 PodčetrtekTelefon: 031 39 29 79Urednica: Zdenka Ivačič urednistvo@casopisoko.siOglasno trženje: Zdenka Ivačič, Friderik Prah oglasevanje@casopisoko.siLektoriranje: Mojca BevcarOblikovanje: Friderik PrahNaklada: 1500 izvodov Tisk: Kotis Močenik Anton & Fanika, d.n.o.

LOKALNI ČASOPIS OBČINBISTRICA OB SOTLIKOZJEPODČETRTEK

OKo 28

CVETLIČARNA IRIS

E-mail: cvetlica.iris@gmail.com

TEL: 5 829 240GSM: 041 794 088

Rešitev križanke napišite na kupon in ga pošljite na dopisnici najkasneje do ponedeljka, 25. 1. 2010, na naslov: Časopis OKo, Škofja gora 1, 3254 Podčetrtek

21. januar 2010 | OKo | 27

Naročnino bom poravnal/a 2x letno.Naročnino bom poravnal/a 4x letno.

www.rajmax.si

oknaECOPASIV

oknaECOPASIV

NOVOST

- AKCIJA, M2 ŽE ZA 5,32 EUR (DDV ŽE VKLJUČEN)

- 30 LET GARANCIJE

- UGODNE CENE DODATKOV

- UGODNA DOSTAVA

- POKLIČITE ZA BREZPLAČNO PONUDBO

28 | OKo | 21. januar 2010