lokov 25-34

7/21/2019 Lokov 25-34

http://slidepdf.com/reader/full/lokov-25-34 1/10

- 25 -

ARHI TEKTURA

Sel oto Lokov e so i nteresno arhi tektonsko re{ eni e. Toa e, taka da se re~e,

vo ramni ca, no ku}i te retko kade se spoeni edna do druga. Sel oto, i naku, od prastar ivr emi wa se del el o na maal i koi se vi kaat spored i meto na r odovi te i l i povi si nskata osnova na ku}ni te cel i ni : Gorna Maal a, Dol na Maal a, Na Ri d,U Bel ~evci . Okol u u~i l i { teto nekoga{ , a i sega okol u Spomen domot na P rvatamakedonska prol eterska narodnoosl obodi tel na udarna bri gada, kade zemji { tetoe ramno, se nao|a sredsel oto.

Za nasel bi te vo Mal esi ja na star i te mesta (sega ti e mesta se vi kaat Sel i { ta)nema so~uvani podatoci . Se zboruva deka ku}i te bi l e ni ski , pozeme~ki i samo voosnovi te, temel i te, bi l e od kamen. Yi dovi te, prete no, bi l e od drva i pra~kiobl epeni so kal . Lu|eto vo ni v i veel e kako „kol i bar i “. Koga ti e sel a opustel ei l i i zgorel e i koga del ovi na nasel eni eto od mesnosta Dol no Sel o do{ l e nadene{ nata l okaci ja na sel oto Lokov, ku}i te vo mnogu sl u~ai go zadr` al e toj obl i ksè do po~etokot na HH vek koga, za vreme na I l i ndenskoto vostani e od 1903 godi na,turski ot asker i ba{ i bozukot go i zgorel e sel oto do temel . Do toa vreme, ve}erekovme, ku}i te bi l e pozeme~ki , so po edna soba so „ku}a“ za l u|eto i pondi l a zastokata, so mal i otvor i i kapaci od { ti ci namesto prozorci , so dve vrati , gol e-ma i mal a vrata, so krov nakr i ven so ’r` ani ca i l i kameni pl o~i i so baxa. Vo toavreme mnogu ku}i nasl edi l e ne{ to od star i te gradbi . Sepak, kako { to mi nuval ovremeto, ti e go menuval e svojot l i k. Ku}i te, i naku, gi yi dal e majstor i i skl u~i vood sel oto, u{ te pove}e { to l okveni bi l e poznati kako majstori za yi dawe so kamen.I naku gl avni te yi dovi na si te ku}i vo Mal esi ja, { to zna~i i vo Lokov, bi l e od

kamen. Ti e, od nadvore{ nata i od vnatre{ nata strana, naokol u bi l e zajaknati sodrveni gredi , gl avno od dabovo drvo i narodot gi vi kal pojasi . Vo Lokov, koj l e ina ramno mesto, vo ku}i te, obi ~no na ~ardakot, se doa|a po vi soki drveni skal i ,nekade i mal o i dvojni . Od i stata strana se vl eguval o vo ajatot pod koj bi l }eral ot.P omal i ot del od }eral ot bi l ~estopati pregraden so tenok yi d (bul me ), napravenod gredi i { t i ~ki , od i spl eteni pra~ki , a nekade od pl i tar i . Seto toa e i zl epenoso kal { to ovozmo` uva za{ ti ta na takvi te yi dovi . Lokovskata ku}a nekoga{ i mal aodaj~e koe bi l o nameneto za ml adenci te vo ku}ata, a i za ~uvawe na nevesti nski teraboti od ~ei zot i ~ei zot na devojki te za ma ewe e smesten vo kov~eg.

ârdakot na ku}i te se prosti ral samo na ednata strana od ku}ata, vo pove}e

sl u~ai po dol ` i nata na ku}ata, a { i rok bi l samo kol ku na nego da stoi ambarot,nekade i razbojot, i l i vr z nego da se postavi postel a. ârdakot se potpi ra naprodol ` eni gredi koi se spu{ tal e pod streata na ku}ata. Ti e gredi , vsu{ nost, gorazdvojuval e }eral ot od gorni ot del na ku}ata. P odot na ~ardakot e i l i od { ti ci ,i l i od kusi { ti ~ki zakovani od edna do druga greda, a vrz ni v e pri l epena zemja.ârdakot e zagraden vo vi si na od eden metar, i l i ne{ to pove}e, i toa so { ti ~kipar di i . Od agol ot na ~ardakot, koj e podal eku od vl ezot, se prodol ` uval o so cel atasosedna strana na ku}ata, a nekade zavrtuva i do pol ovi nata od tretata strana. Toae premi n koj mo` e da se re~e deka sosema bi l napraven kako ~ardakot , i ako e po-tesen (do eden metar vo { i r i na) i obi ~no ovoj del ne se potpi ra na gredi te { to gopotpi raat ~ardakot. Ovoj del se vi kal t el i z koj vodi kon nu ni kot, i l i kako vo

7/21/2019 Lokov 25-34


- 26 -

L okov go vi kaat do al et o i sl u i za su{ ewe na i spr ani te al i { ta i dr ugapoku}ni na. Ako od stranata kade se nao|a tel i zot i ma sosedna ku}a, toj e zagradenso vi soki razredeni { ti ci i l i e zatvoren sè do streata. St rei te se nadvi snuvaat

popr i l i ~no preku ~ardakot i tel i zot, so { to se popre~uval o ti e da se navl a natod do` d i sneg, a ovozmo` uval e na ~ardakot da se i ma i senka i l ad. Lu|eto vel atdeka ako i mal o tel i z, toa bi l a otvorena ku}a, a ako go nema, toa bi bi l a zatvorenaku}a. I naku, od ~ardakot se vl eguval o ni z edna vrata v ku} i , a ni z druga vrata v

odaja . Vo ku} at a e ogni { teto, i toa na sredi nata od eden osnoven yi d na ku}ata,obi ~no onoj pokusi ot. Ogni { teto e mal ku vovl e~eno vo yi dot. Vo negovi ot zadendel stoel kamen { to se vi ka t l ani k . Yi dot nad ogni { teto odozgora bi l mal kuspu{ ten vo vi d na kami n, a od negovi ot otvor, nare~en oxak , yi r kaat si nx i r i sopogol ema i l i pomal akukal ka i l i kukal ~e . Na ni v se besat sadovi od bakar , gl avnokotl i , no i | ugumi . P okraj ogni { teto sekoga{ stoel e razni predmeti i po nekojaposatka od poku}ni nata. Mestoto okol u ogni { teto se vi kal o ke ogni { t et o , i l ina ogni { t e , a l evo i desno od nego se dva kat a , ma{ k i i ` ensk i . Vo ku} at a sesmesteni raboti za ~uvawe hrana, potoa sadovi so voda za pi ewe i drugi pi jal oci irazni drugi predmeti za doma}i nstvoto. P odot na ova oddel eni e, koe nekoga{ sevi kal oku} a , bi l pokr i en so zemja. Yi dovi te bi l e i zl epeni so kal pome{ an so sl ama,no bi l e mnogu sa| osani od ~adot { to se { i rel od ogni { teto. Vo vakvi te prosto-r i i i samo ponekade i ma prozorec koj gl eda na ~ardakot. Na gl avni te yi dovi ,posebno okol u ogni { teto, i ma ~etvoroagol ni vdl abnat i ni koi nekade bi l eotvoreni i se vi kal e kamar i i l i kamar ~i wa . Nekade vakvi te vdl abnati ni bi l ezatvoreni so drven kapak i t i e se vi kal e dol ap i , a sl u el e za ~uvawe na pomal iku}ni potrep{ ti ni . Nekoga{ vo l okovski te domovi vi sel e mal i gredi ba{ l ac i

postaveni na ednakva vi so~i na, dol gi okol u 25 smi ti e sl u at za besewe na raznipredmeti . Ako na ba{ l aci te se postavi { t i ca, se dobi val a pol i ca . K u} at a voL okov nekoga{ nemal a tavan. P reku i s~adeni te gredi stoel e pref r l eni { t i cii l i l esi za su{ ewe p~enka. Na gorni ot del od gredi te bi l e zakovani neramni{ ti ~ki { to se vi kal epl at i c i koi gi spre~uval e i skr i te od ogni { teto da dojdatvo dopi r so sl ameni ot krov i da go zapal at. Toa e, vsu{ nost, ~er en. Na nego se~uval a p~enka za su{ ewe, no se ~uval e i raznovi dni nepotrebni raboti .

Na eden od agl i te na ku} at a ponekade i mal o drven kapak koj go zatvoralvl ezot za sl eguvawe vo }eral ot. Ovoj otvor sl u el i za nadgl eduvawe na stokatavo tekot na zi mski ot per i od. Odku} at a , kako { to se vi kal a edna od prostori i te

vo l okovski ot dom, namal at a vr at a , mo` el o di rektno, i l i preku tel i zot, da seoti de vo nu ni kot. Toj mo` el da bi de od { ti ~ki i l i od pl eten pl ot, nekade i bezvrata, a bi l pokr i en so sl ama i l i so streata na samata ku}a. I zmetot pa|al naotvoreno mesto, zad ku} i vo speci jal no za taa namena i skopana jama.

Koga sme kaj ku} at a i odaj at a , treba da se odbel e i deka ni v gi razdvojuvaltenok yi d od ~atmi (buq me so pet avr i ) i l i tenok yi d (buq me ) od pl i t. Odajatanaj~esto bi l a so zemjen pod i , kako { to rekovme, so kamar i , dol api i ba{ l aci , notaa i ma i tavan i nekol ku prozorci (dva do tr i ). Toa e ~i sto i varosano odaj~e i ,gl avno, vo nego se ~ekal e gosti . Vo odaj at a nekoga{ i mal o, vo zavi snost odi motnata sostojba na doma}i not, drveni i l i ` el ezni kreveti . Vo nekoi ku}i , pak,t.n. ku} a i odajat a bi l e razdel eni so tesen hodni k { to go vi kal esal on. Tokmu od

7/21/2019 Lokov 25-34


- 27 -

toj sal on i l i hodni k se vl eguvav ku} i , voodaj at a , a ni zmal at a vr at a se odel o vonu‘ni kot i se sl eguval o vo }eral ot. at i jata, pak, bi l a sostavena od gredi , l etvi i{ t i ~ki so r aznovi dna dol ` i na i obl i k. P r eku kosi t e gr edi na krovnata

konstrukci ja se zakovuvaat samo del kani gredi ~ki nare~eni pl at i c i , a vrz ni v sestava sl ama od ’r` , ’r` ani ca i l i ~ukajnca , i toa od streata kon vrvot. Nad pokr i -vot i na agl i te, kako i na drugi pogodni mesta od sl ameni ot krov, se staval e dol gi ,l esni i tenki gredi za da bi dat pr i cvrsteni na krovnata konstrukci ja, sè so celveterot da ne go odnese kr ovot.

Ku}i te { to bi l e so sl amen pokri v ~esto na eden del od nego i mal e otvorbaxa . Baxata i mal a cel da ja propu{ ta svetl osta vnatre, vo domot, no i ~adot nadvorod domot. P oi motni te doma}i ni vo Lokov, pa i vo Mal esi ja voop{to namesto sl ama,za pokr i vawe na ku}ata kor i stel e i pl o~i od speci jal en kamen, nekoi i t ur sk i

} er ami di , a po vojnata, koga be{ e obnoven Lokov, si te ku}i bea pokr i eni so}erami di (evr opejsk i } er ami d i ). Sepak, koga krovot se pokr i va so pl o~i , moral o

da i ma dve r al a ~at i i za{ to samo taka }e mo‘el o da se obezbedi kr ovot da ne sesru{ i . I naku, si te ku}i vo Lokov, i l i pove}eto od ni v, i mal e krov na ~eti r i vodi .

Okol u ku}i te, od tr i te i l i od dvete ni vni strani , se { i rel o dvor i { teto. Toa naj~esto bi l o ogradeno so l esi od pra~ki i l i granki , i l i so pl ot napraven odbukovi i l i dabovi { ti ~ki (par di i ).

Vo Lokov i mal o tr i vodeni ci . P rvata vodeni ca bi l a pod mesnosta Kasami ca,a bi l a sopstvenost na semejstvoto Bl a evci koi ja kupi l e od Ri stovci . P odocna,podol u od mesnosta Vo Evl i te, na sel sko mesto, vodeni ca podi gnal AvramNel koski ,zaedno so semejstvoto Stojkovci (or t a~k i ). Vo tekot na Vtorata svetska vojna, naKo~oa L i vada podi gnata e u{ te edna vodeni ca so kojaor t a~k i stopani suval e Vane

Nedel koski , Konde J onoski i J aki m[ ukreski za{ to, spored ka uvawata napostar i te, taa bi l a podi gnata na [ uk r esko mest o.

I mal o i edna val avi ca koja bi l a l oci rana pod Zakamensko Brdo, na mestotokade si l na voda pa|a vo Gol ema Reka. Se pretpostavuval o deka ovaa si l na voda sepojavi l a mnogu odamna po nekakvo tektonsko pomestuvawe na t l oto. Toga{presu{ i l a rekata { to od Na Jabel te~el a pokraj Krasje, no se pojavi l a pod Zakamen.

Vo mesnosta Sl oni { ta i mal o podi gnato ko{ ar i za ~uvawe ovci i kozi prekuzi mata. Na Rudi na nekoga{ postoel e pove}e ba~i l a, a na mnogu mesta vo { umatasel ani te podi gal e l i stomni ci . Toa se ml adi dabovi granki so l i sje. Za ovaa namena,pokraj dabot, se kori stel i gaberot i jasenot, a so ni v se hranel a stokata preku

zi mata.

7/21/2019 Lokov 25-34


- 28 -

K o n

t u r

i t e n

a e

d n a

l o

k o v s

k a

k u

} a

7/21/2019 Lokov 25-34


- 29 -

P OSTANOK

Nema pi { ani dokumenti za toa koga nastanal o sel oto L okov. Zaradi toa

pri morani sme da se potpi rame na predani jata i l egendi te koi se prenesuvaat odkol eno na kol eno. Spored nekoi od ni v, sel oto Lokov nastanal o posl e gol emi otpotop nastanat vo prai stori jata. Legendata vel i deka korabot (arkata) na Noe,dvi ` ej}i se po gol emi te vodi po potopot, udr i l a vo r i dovi te kade sega e l oci ranosel oto i l o knal , pa ottuka i meto - Lokov.

P ostojat predani ja deka vo vremeto koga na ova podra~je se nao|al e star i tenasel bi , me|u koi i Zakamen i Krasje, na sega{ nata l okaci ja na sel oto se nao|al osel oto L okvi ca, me|utoa pr edani jata govorat deka sel oto bi l o l oci r ano vomesnosta Dol no Sel o od kade podocna ` i tel i te go f ormi ral e sega{ noto sel oL okov.

I sto taka, postoi i edno predani e deka Lokov go f ormi ral e bra}ata ongoi Ko~o, a potoa vo sel oto se dosel i l e semejstva od uni { teni ot Zakamen i okol ni tenasel bi Krasje, Sl i vi ca i drugi te.

Mo` no e Dol no Sel o da go nosel o i meto L okva i deka na nego se odnesuvapodatokot vo gr~ki ot natpi s od vtorata pol ovi na na XIV vek vo cr kvata na carotKonstanti n i car i cata El ena vo Ohr i d vo koj se spomnuvaat nekol ku sel a i mestavo ohr i dskata obl ast so cr kveni i mi wa. Vo toj natpi s stoi sl ednoto: „Sl ednotol ozje, zapu{ teno vo Lokva od i stok kraj patot10...“

Spored ka uvawata na postar i l u|e od rodovi te za koi se tvrdi deka seosnova~i na sel oto, Lokov bi l osnovan na po~etokot odXIX vek. No vo nedostatokna turski dokumenti , Lokov prvpat vo pi { uvani dokumenti se javuva mnogu docna,

dur i vo vtorata pol ovi na naXIX vek, i toa vo avgust 1863 godi na vo Kondi kata namanast i r ot Svet i J ovan Bi gorski . Kondi kata e pr epi { ana od nekoj postarpri merok, { to zna~i deka sel oto postoel o i porano. Toga{ L okov, zaedno soP r i sovjani , se zapi { ani pod i sti te i mi wa.

Kone~no, vo 2000 godi na Arhi vot na Makedoni ja i i zdava~kata ku}a „Mati camakedonska“ ja objavi ja publ i kaci jata Tur sk i dok ument i za i st or i jat a na

makedonsk i ot nar od, op{ i r en popi sen t ef t er na Ohr i dsk i o t sanxak od 1583

godi na, t om III , kni ga pr va.Na strani ci te 111 i 112, sel oto Lokov e zapi { ano kakoSel o L okovo , der ven , p r i pa| a na (nahi jat a) Ohr i d . P r i toa se vel i :Spomenat ovo sel o e der ven od por ano i odnovo se zapi { a kako der ven. N a svojot

spahi ja od sekoja (vozr asna) gl ava davaat po deset ak~i wa i spenxe 12

, a eni t e i po eden denk i t o 13 (pol ovi na t ovar ), pol ovi na p~eni c a i pol ovi na me{ ano i t o .O t kako } e go dadat ni jabet ot i svadbar i nat a, vo zamena za ni vnat a sl u` ba

okol u odr ` uvawet o na opasni ot del po i me Z l a S t r ana, na pat ot koj vodi za

10 Verojatno se mi sl i na staroto xade.11 Toa e l i ~en par i ~en danok { to go pl a}al a pol nol etnata hr i sti janska raja na svojot neposredenf eudal en gospodar , spahi jat a. P ol ni ot i znos na i spenxet o bi l 24 ak~i wa godi { no.P r i vi l egi ranata raja i vdovi ci te go pl a}al e vo namal en i znos. Karakteri st i ~no e { to vo ovojpopi s namal en i znos od 10 ak~i wa pl a}al e i musl i mani te koi vr{ el e dervenxi ska sl u ba.12 P ol ovi na tovar.13 P okraj toa.

7/21/2019 Lokov 25-34


- 30 -

t vr d i n at a Koxax i k , bez da pr oj avat nemar nost , vo novi o t pop i s se zapi { a

usl ovot za ni vnot o osl oboduvawe i pr ost uvawe od avar i zi di vani evo t e} al i vi

- or f i e 14.

P otoa sl eduvaat i mi wata na i tel i te na sel oto so napomena deka sel otoL okovo kako Derven i ma l i ca - 64; semejstva - 48; ne eneti - 16. Ovde samo }espomneme deka naj~esto se spomnuva i meto Stojko, no i P etko, Bogdan i nekol kudrugi i mi wa koi gi nosel e ni vni te pokol eni ja vo L okov.

P onatamu, vo Op{ i rni ot popi sen def ter na ohr i dski ot sanxak od 1583godi na stoi :

P r i hod od spomenat o t o sel o L okovo der ven:

I spenxe .....................................................................................640 (ak~i wa)

P ~eni ca, 12 t ovar i , vr ednost ...........................................648 (ak~i wa)

M e{ ano i t o, 12 t ovar i , vr ednost ................................360 (ak~i wa) Taksa za vi no ...........................................................................200 (ak~i wa)

Danok za l et no pasi { t e, jajl ak .........................................100 (ak~i wa)

Se zema od dojdeni t e odnadvor

N i jabet i svadbar i na so pol jar i na i za t api j a

na zemjat a ................................................................................452 (ak~i wa)

Vk upno: 2.400 ( ak~i wa)

Spored toa, voop{ to ne se to~ni nekoi tvrdewa deka sel oto Lokov eod ponov datum. Toa go potvrduvaat i podatoci te odOp{ i r n i ot popi sen t ef t er

na ohr i dsk i o t sanxak od 1583 godi na . U{ te pove}e { to vo nego se vel i :Spomenat opvo sel o (L okovo) e der ven od por ano i odnovo se zapi { a kako

der ven.

Vo ovoj dokument gi nema ni tu Zakamen, ni tu Krasje, ni tu Sl i vi ca, no zatoagi i ma Lepeni ca i Metal i ca, prvoto pome|u Zba di i P r i sovjani , a vtoroto me|uP r i sovjani i Gl obo~i ca.

14 Vonredni te danoci i obi ~ajni te obvr ski .

7/21/2019 Lokov 25-34


- 31 -

TRAGI NA STARI NASELBI

Vo Mal esi ja, a so toa i vo okol i nata na L okov, ne se i str a uvani star i te

nasel bi i ni vni te tragi (sveti l i { ta, grobovi , predmeti , moneti ), pa za ni v sosemamal ku se znae. Sè se potpi ra na l egendi te i predani jata. Star i te i tel i na Lokovtvr dat deka okol u ni vni te cr kvi i ma r i mski gr obi { ta na koi nai { l e pr ipogrebuvaweto na svoi te pokojni ci .

Zna~i , Mal esi ja i ma zna~aen broj l okal i tet i na koi nekoga{ postoel enasel bi . Za ni v svedo~at i tragi te, no i narodni te predani ja, a ~esto i i mi wata nasami te mesta.

Za edna od ti e nasel bi se tvrdi deka bi l a pr i l i ~no gol ema (gr ad ), a za drugi tedeka bi l e pogol emi i l i pomal i sel a. Na jugoi sto~ni ot del od l okovski ot si nor,na nejzi ni ot severen kraj na Zl ost` rna, nekoga{ se nao|al a gol ema nasel ba, gradZakamen. I deneska ovaa l okaci ja se vi ka Zakamen, a nad nea se i zdi ga ZakamenskoBrdo. Vo Zakamen, spored predani jata, i mal o gol ema crkva posvetena na Uspeni etona P resveta Bogorodi ca, a mal ku poi sto~no od ovaa crkva i manasti r posveten naSveti Spas. Od ni v i denes mo` at da se vi dat vi dl i vi ostatoci i tragovi . VoZakamen i denes mo` at da se sretnat ostatoci od kal drmata nast ar o t o xade koevodel o od Debar za Struga.

Denes na mesnosta Zakamen i zrasnal a bujna {uma, a ponekade mo` e da sezabel e i deka nekoga{ tuka i mal o obrabotl i vo zemji { te, ni vi . O~i gl edno, l u|etood Lokov ja i skr~i l e { umata za da stvorat obrabotl i vo zemjodel sko zemji { te.I naku se r aska uva deka, pr i obr abotkata na zemji { teto kaj Zakamen, bi l epronao|ani kamewa od ku}ni temel i .

Vo L okov i vo cel a Mal esi ja si te znaat za Zakamen. Znaat za ovoj grad il u|eto od Debarca, Ki ~evi jata i P ore~i eto od kade mnogu rodovi }e re~at dekani vnoto potekl o e od gradot Zakamen. Dol go se mi sl e{ e deka Zakamen postoel odpred 250 do 300 godi ni . Kone~no toa tvrdewe se napu{ ti otkoga bea objaveniturski te dokumenti za popi sot na nasel eni eto vo Ohr i dski ot sanxak1 kade i metona Zakamen ne se spomenuva. Zna~i l i toa deka Zakamen kako grad bi l uni { tenpred ovoj i prethodni ot popi s na Ohr i dski ot sanxak i l i e toa ant i ~ki grad,arheol ozi te dopr va }e tr eba da utvrdat . Vo Op{ i r ni ot popi sen def t er na

Ohr i dsk i o t sanxak od 1583 godi na se vel i : „Spomenatovo sel o (Lokov b.n.) e dervenod porano i odnovo se zapi { a kako derven“. Zakamen go nema vo ovoj popi sen tef ter

ni tu na geograf skata kar ta i zrabotena spored podatoci te od ovoj popi sen tef ter.Zna~i doprva }e treba da se i str a uva za star i te nasel bi okol u L okov, kakoza Zakamen, taka i za Krasje, kako i za drugi te i s~eznati nasel bi .

Etnol ogot Br ani sl av Rusi } vo 1948 godi na prestojuval vo Lokov i se obi del ,ni z anketi rawe na postar i gra|ani , da ja otkr i e vi sti nata za Zaka men i Krasje.Me|utoa anketi rani te pove}e govorel e za predani jata { to gi sl u{ al e od ni vni tepredci otkol ku za nekakvi svoi soznani ja. A Zakamen bi l gradska nasel ba ako seceni spored ~ar{ i jata { to mi nuval a ni z nego i spored drugi bel ezi kako {to se

1 Tur sk i d ok umen t i za i st o r i j at a n a mak ed on sk i ot nar od . Op { i r en p op i sen def t er na

Ohr i dsk i o t sanxak od 1583 godi na , tomIII, kni ga prva, Skopje, Arhi v na Makedoni ja, 1999.

7/21/2019 Lokov 25-34


- 32 -

temel i te na ku}i te, star i te ovo{ki i drug rasti tel en svet { to ~esto go sre}avamevo nasel eni mesta.

Zakamen se nao|a na nadmorska vi si na od 1200 metr i . Se nao|a na pr i sojna

strana i e zavr ten kon najvi soki te vrvovi na Karaorman. Za vreme na najdol gi te ivedr i denovi , sonceto ovoj predel postojano go gree, i toa na utro od pet i pol~asot, a zao|a okol u 16 ~asot popl adne. Od L okov za Zakamen i ma pat za pe{ aci itovaren dobi tok. Kaj Zakamen toj pat se del i vo dva pravci . Edni ot vodi od severkon jug, ni z sredi nata na Zl ost` rna, a vtori ot se spu{ ta kon jugoi stok i doa|a doGol ema Reka. Spored postar i te i tel i na Lokov, nekoga{ za Zakamen se odel o po{ i rok i cvrst pat od nabi eni kamewa (kal drma). Ovoj pat i zbi val kaj mesnostaL eni { ta. Ako vni matel no se pobaraat, negovi te tragi }e se raspoznaat i denes, itoa na severni ot del od Zakamen. Toa est ar o t o xade .

Vo vremeto koga etnol ogot Brani sl av Rusi } bi l vo Lokov, i sti ot mo` el dazabel e i deka osobeno jasno se poznavaat yi dovi te na edno mal o i zdi gnato mestona ju ni ot del od Zakamen, koe bi l o obrasnato so stebl a od orev, kru{ a, no i sonekoi star i dabovi i javorovi stebl a. Gol emi ot del na taa ju na gradba l i ~i nacr koven brod. Za ovaa gradba narodot vel i deka bi l o c r k vul e i po toa mesnosta sevi ka Crkvi { ta. Sredni ot del na crkvul eto e pol n so vdl abnati ni { to poka uvadeka tuka mnogumi na baral e nekakvo skr i eno bogatstvo. P odol u od mesnostaCrkvi { ta, od i sto~nata strana, se nao|a sega ve}e presu{ en mal i zvor poznat kako

St ar i ot pat vo Zakamen , 1948.

7/21/2019 Lokov 25-34


- 33 -

jazmo (sveta voda). Nekoga{ , kaj Spasovden, nego go kor i stel e postar i bol ni l u|e,osobeno eni te od okol ni te sel a za mi ewe, za zdravje i kako l ek od „nagazeno“.

Ako vni matel no se razgl eda okol i nata, severoi sto~no od Crkvi { ta, vo

sredi nata na eden kamenest breg, obrasten so dabovi , javorovi i gabrovi stebl a,i ma natrupani kamewa (gr ma| e ), no na zapadnata strana o~i gl edno se gl edal o dekatoa bi l o yi d16. I ovde se gl eda deka zemjata e prekopuvana { to svedo~i deka i ovdemi nal e di vi kopa~i . Ete, toa mesto l u|eto go vi kaat Manasti r i { te. P redani etovel i deka tuka bi l manasti rot Sveti Spas. I Crkvi { te, i Manasti r i { te narodotgi smeta za sveti vakof ski mesta i zatoa na ova mesto ne se vr{ i se~ewe na {umata.Spor ed ostatoci te od ur nat i ni te i spor ed ona { to go ka` uval e postar i tel okov~ani , gradot Zakamen se prosti ral vo dol ` i na od bl i zu i l jada metr i .

Narodot vo Lokov i Mal esi ja govori deka Zakamen bi l gol ema nasel ba, malgrad i ~esto go narekuval gr ad Zakamen .

„Vo Zakamen t esen sokakot b i l ; ni kow i gr al , ni sabja i gr al a “.Nekoj, pak, }e re~el :„K ow i gr al , sab ja ne i gr al a “.Vo sekoj sl u~aj, za Zakamen }e treba seri ozno da se po~ne da se govor i i

i str a uva, i sto kako i za Krasje, no i za drugi te nasel bi koi l u|eto od Lokov giznaat kako: Ku}i { ta, Lepejnca, Metal i ca, Sl i vni ca, Devel ~i ca, Vl asi }ec, Uma,L ai { ta, Lekoren, L okvi ca, Dol no Sel o, Be anovo, Sl ajl o, Dupni ca, Katuni { ta,Mal Kutel , Gol emK utel i nekoi drugi . Nekoi tvrdat deka ovi e star i nasel bibi l e uni { teni 12 godi ni po doa|aweto na Turci te, a nekoi 40 godi ni po turskotodoa|awe.

Me|utoa pi { ani dokumenti nema pa zatoa }e povtori me deka na arheol ozi te

i mostanuva zada~ata da ja otkr i jat vi st i nata dal i postoel Zakamen, Krasje idrugi te i s~eznati nasel bi , kako nastanal o sel oto Lokov i drugi te sel a vo Mal esi ja.Na toa treba ser i ozno da se raboti za{ to Zakamen, Krasje i drugi te i s~eznatinasel bi se posebna tema za i str a uvawe. O~i gl edno e deka ti e postoel e, no koga ivo koe vreme - toa treba da se otkr i e.Sepak, vrz osnova na dosega{ ni te retki i str a uvawa, mo` e da se ka` e samo ova:prvo, spored predani jata, Zakamen nesporno deka postoel . Toa bi l a pogol ema, mo` eda se re~e gradska nasel ba na kosi nata me|u L okov i Zba di , na zapadnata stranana Mal esi ja. Zakamen nekoga{ bi l centar na Mal esi ja pa mo` ebi zaradi toabegal ci te vo sosedni te uni { teni sel a se narekuval ezakamenci . No, kako e uni { ten

Zakamen, Krasje i drugi te nasel bi , dal i od turskoto nasi l i e? Toa e te{ ko da sepover uva bi dej}i Zakamen i K r asje gi nema vo gol emi ot popi sen def ter naOhr i dski ot sanxak od 1583 godi na.Sepak, mnogu i tel i na Debarca, i toa od sel ata Botun, Sredore~e, Sl at i no iMramorec, za sebe tvrdat deka poteknuvaat od Zakamen. Vo ovi e sel a se smeta deka` i veat tr i gol emi rodovi i 48 doma}i nstva. Vo Ki ~evi jata zakamenci i ma vo 18i l i 19 rodovi so 174 i l i 187 doma}i nstva, i toa vo sel ata: Vel mevci , P odvi s,Dobrenoec, vo gradot Ki ~evo, Bi gor - Dol enci , el opeci , Rusjaci , Dupjani , Tuji n

16 Br ani sl av Rusi ž, P i tawe Zakamena, Skopje, Godi { en zborni k na F i l ozof ski ot f akul tet voSkopje, 1950.

7/21/2019 Lokov 25-34


- 34 -

i J agol , a verojatno i vo Ko~i zi ~no. Vo gorni ot del na P ol o{ kata Kot l i nazakamenci i ma vo P o` arane i Gorna \ novi ca, i toa eden i l i dva roda so devetnaesetdoma}i nstva. Vo P ore~i eto, pak, vo dvaeset i l i dvaeset i dve nasel eni mesta vo

1948 godi na i mal o zakamenci . Deka se zakamenci pred etnol ogot Brani sl av Rusi }se i zjasni l e toga{ ni ` i tel i na: Makedonski Br od, Devi ~, Dragodol , Sl at i na,Gorno Kru{ je, Dol no Kru{ je, Topol ni ca, Tomi no Sel o, Su{ i ca, Ben~o, Zve~an,Zagrad, Tr ebovje, Gorna Bel i ca, Dol na Bel i ca i verojatno vo Li p{ te i vo sel cetoMal o L i p{ te. Vo P ore~i eto, vo nekoi dokumenti do koi do{ol etnol ogot B. Rusi },i mal o 26 i l i 29 mo{ ne gol emi i razgraneti rodovi i 403 i l i 482 doma}i nstva.Zakamenci i mal o i vo P r i l epsko P ol e, odnosno vo sel oto Debre{ te, a mo` ebi ivo Dupja~ani so edna i l i tr i ku}i . Vo kol i nata na Skopje, deka poteknuval e odZakamen, se i zjasni l e eden rod so 18 doma}i nstva vo sel ata P usta Brezni ca i Dol noL i si ~e. Zna~i etnol ogot Rusi }, ni z anketi rawe, otkr i l deka zakamenci i mal o vo39 i l i 41 nasel ba, sobrani vo 49 i l i 53 rodovi , so 649 i l i 739 doma}i nstva. No isami ot Rusi } }e re~e deka toj broj ne bi l kone~en za{ to okol u Debar, Struga iOhr i d mora da se „kr i jat“ zakamenci , osobeno ako se poveruva vo predani jata deka~l enovi te na nekoi rodovi gi zakol nuval e svoi te nasl edni ci da ne ka uvaat odkade se za da ne gi sti gne nekakva osveta, pa podocna kaj ni v se zagubi l o soznani -eto deka poteknuvaat od Zakamen. P o sè i zgl eda deka zakamenci i mal o i vo@el ezni k i , sekako, vo nekoe drugo sel o po zapadnata pl ani nska vi soramni na naP r i l epskoto i Bi tol skoto P ol e.Kako { to potenci ravme pove}epati , seto ova spa|a vo domenot na predani jata.Zatoa povtorno }e re~eme deka na naukata, osobeno na arheol ogi jata,i stor i jata,l i ngvi sti kata i drugi te nauki e da go ka at posl edni ot zbor. I naku od kade epskata

pesna za Marko Kral e:

„Tr gnal M ar ko Kr al e na pr i ~esna svet a,

] e mi odi vo Zakamen gr ada,

Tamu i ma ml ada kal u| er a,

K al u| er a si l en junak...“ P r edmet i (i skop i n i ) od r i msko vr eme

lokov 25-34

Documents