lokov 35-42

- 35 -

17 Verojatno stanuva zbor za staroto xade.18 Turski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod, cit. delo.

ETNOGENEZATA NA @ITELITE NA SELO LOKOV

Seloto Lokov e ~isto slovenska naselba. Do pred izvesno vreme se misle{edeka seloto e mlado i deka e naseleno glavno so begalci od drugi krai{ta, iako voponovo vreme ima i takvi rodovi. Dolgo se mislelo deka Lokov kako selo epodignato zaedno so ’Rànovo. Spored nekoi istraùva~i, toa se vikalo Lokvica,a nastanalo od doselenicite od Dolno Selo kade dolgo vreme imalo u{te nekolkuku}i. Mo`no e Dolno Selo da se vikalo i so dene{noto ime na seloto - Lokov ideka, moèbi, na nego se odnesuva podatokot vo gr~kiot natpis vo crkvata na carotKonstantin i caricata Elena vo Ohrid od vtorata polovina na XIV vek. Vo ovojnatpis se govori za nekolku sela i mesta vo ohridskata oblast so crkovni imoti:„Slednoto lozje, zapu{teno vo Lokva, od istok pokraj patot“17.

Vo kondikata na manastirot Sveti Jovan Bigorski, pak, koj, kako {to setvrdi, e prepi{an od nekoj postar vakov primerok, Lokov za prvpat se pojavuvamnogu docna, duri vo vtorata polovina na XIX vek, i toa vo avgust 1863 godina, {tozna~i deka seloto postoelo i pred toa. Toa go potvrduva i Op{irniot popisendefter na Ohridskiot sanxak od 1583 godina18. Pri ovoj popis seloto e zapi{anokako selo Lokovo, derven. Toa, spored ovoj dokument, bilo derven i otporano iodnovo bilo zapi{ano kako derven. No interesni se rodovite koi kako da nemaatvrska so podocne`nite rodovi. Vo Lokov, spored ovoj popis, se zapi{ani 64 lica,48 semejstva i 16 neèneti lica.

Vo Op{irniot popisen defter od 1583 godina se zapi{ani ovie lica:Mladen Petko; Nedelko Petko; Pejo Bog~e; Miho Stojko; Petko \or~e; \ursan(\ur{in) Petro; Petko Stojko; Stojko Grdan; Pejo Todor, neènet; Pise Todor;Petko Bogdan; Nikola Bogdan; Bogdan Pise; V(o)l~ko Mladen; Vol~ko Stojko;Petko Nikola; Nikola Petko; Dimitri Nikola, neènet; \or~e Petko, neènet;Petko Pe(t)ro; Nikola Rajko, \or~e Rajko; Petko Rajko; Dimitri pop; Petko pop;Jovan Petko; Nikola Grdan, Ivan Dobre.

(s. 36a)Petko \ore; Petko Grdan; Pise Ivo; Jandro Stojko, neènet; Petko Pejo;

Pejo Stojko, neènet; V(o)l~ko Petro; Hrane Ivanko; Jovan Jandro; Petko Hran~e;Petko Petko, neènet; Stojko Marko, neènet; Stojko Petko, neènet; StojkoNikola, neènet; Jandro V(o)l~ko, neènet; Pejo Bogdan; \orgo, domazet od Bezevo;Bogdan Stojko; Grdan Siroma; Petko Stojko; Petri [erko, neènet; V(o)l~koPetko, neènet; Jovan Marko, neènet; Nikola Stojko; Mladen Stojko; StojkoPetko; Petko Pej~in; Petko Stojko, drug; Pej~in Bogdan; Jandro Nikola, neènet;Hran~e Petko; Jandro Grdan; Bogdan Pejo; Jandro Bogdan – ili vkupno: 64 lica, 48semejstva i 16 neèneti.

Spored gornoto, ovde gi nema bra}ata ̂ ongo i Ko~o koi, boèm, ne ostavileporod, pa celiot imot im go prodale na Stojkovci i Ristovci. Vo ovoj Op{irenpopisen defter od 1583 godina gi nema.

- 36 -

Spored nekoi drugi predanija, osnova~i na naselbata Lokov kako derven seNedelkovci (Nelkovci), Petkovci, Ristovci, Be}arovci, Dimovci i Mojsovci koi,se pretpostavuva, se doselile od gradot Zakamen. Gi nema nitu Stojkovci i drugiteRistovci koi, boèm, vo Lokov do{le od [ipinci, dene{na Republika Albanija.Vo ovoj dokument gi nema i Tan~evci koi i samite velat deka vo Lokov do{le odSlajlo; ponatamu gi nema nitu Petrevci koi, od Novaci preku Slajlo, do{le voLokov. Vo Op{irniot popisen defter na Ohridskiot sanxak od 1583 godina, kogastanuva zbor za seloto Lokov, go nema nitu rodot \or|ievci ~ii predci, spored~lenovi na toj rod, do{le od Vrbnica, denes na teritorijata na Republika Albanija.Isto taka, gi nema i Blaèvci koi do{le vo Lokov od nekoga{na Bogorodica, asega{no Bogojci, Stru{ko. Se postavuva i pra{aweto koj e predokot na [ukrevcii Milevci koi, preku Slajlo, vo Lokov do{le od [ipinci, Albanija. Mitrevci,pak, spored predanijata, do{le od Sveti Grad, i toa preku nekoga{nata naselbaSlajlo. Dodeka, pak, Traj~evci, isto taka spored predanijata, vo Lokov se naselileod seloto Radovo, dene{no Mislode`da. Spored mnogumina, posledniot rod {tose naselil vo Lokov e od seloto Klewe, Golo Brdo, vo dene{na Albanija. Toa erodot Negrievci, pred toa Petkovci, spored imeto na ~ovekot koj go predvodelrodot i koj svojot sin Negrija go dobil na svojata 80 godi{na vozrast.

Spored Branislav Rusi}, pak, koj na dvapati prestojuval vo Lokov po Vtoratasvetska vojna, Lokov se deli na maala spored rodovite, i toa: Bel~eska Maala,Petkoska Maala, [ukreska Maala, Mileska Maala. Vo toa vreme vo seloto ̀ iveelesedum rodovi i 38 doma}instva, site pravoslavni Makedonci, i edna ku}a E|upcimuslimani koi rabotele kako kova~i vo seloto. Rusi}, pri svojot prestoj vo Lokov,zabeleàl deka: „...vo staro vreme, posle nekoj bozgunlok vo Malesija i okolinata,na mestoto na dene{noto selo Lokov, ili podolu vo Dolno Selo, se doselileodnekade od krv {est semejstva od koi, pred krajot na devetnaesettiot vek,nastanale 74 ku}i. Nekade okolu Ilindenskoto vostanie imalo 320 ̀ iteli, dodekavo 1948 godina vo seloto ìveele samo 185 ìteli. Se razbira, pri~ina za toa emigracijata. Taka, so kolonizacijata vo 1946 godina, mnogu semejstva od Lokovotidoa da ìveat vo Novo Lagovo, kaj Prilep i vo Jabuka, vo Banat, kaj Pan~evo.“

Rekovme deka za site rodovi vo Lokov se govori deka se doseleni~ki rodovi.Dolgo se misle{e deka Rusi} vo Lokov zabeleàl {est stari rodovi so nepoznatopoteklo. Toa se [ukrevci, so tri doma}instva, koi se doselile odnekade mnoguodamna. Petkovci, so Nedelkovci i Ristovci vo Petkoska Maala, bile petdoma}instva, a bile eden rod.

Vo Milevska Maala imalo 13 doma}instva, i toa od rodovite Blaèvci,\or|iovci, Tan~evci, Bliznakovci ili Petrevci, Gligurovci i Milevci. Rusi}zapi{al deka site tie ~inat eden rod.

Etnologot Rusi} zabeleàl deka vo 1948 godina od Mislode`da vo Lokovdo{ol i ]azimoski Qu{o, E|uptin od Mislode`da. Toj se naselil vo PetkovskaMaala kako kova~.

- 37 -

PRESELBI

Lokvencite, kako i ostanatite ìteli vo Malesija, najmnogu se zanimavaleso sto~arstvo. Koga ka~a~kite bandi po~nale da im gi pqa~kaat stadata so ovci ikozi, tie poleka preminuvale na zemjodelie, no i zaminuvale na pe~alba. Inaku,lokvencite naglo po~nale da se iseluvaat tokmu zaradi pusto{eweto na ka~a~kitebandi, no i zaradi voenite pusto{ewa. Taka, kon sredinata na XIX vek, vo Velgo{ti,kraj Ohrid, izbegale Razmovci koj rod vo 1948 godina imal ~etiri doma}instva igo slavi Sveti Nikola i Sveti Kliment.

Do 1946 godina vo Petkovska Maala ìveel rodot Traj~evci koi vo Lokovdo{le, spored predanieto, od Mislode`da, i toa nekade vo 1820 godina. Trisemejstva na Traj~evci so kolonizacijata se preselile vo Novo Lagovo, kaj Prilep,a edno semejstvo vo Jabuka, kaj Pan~evo, vo Vojvodina.

Od rodot [ukrevci eden oti{ol domazet vo Ta{maruni{ta, i toa vo 1885godina kaj Martinovci i eden vo Ohrid, i toa taka kako domazet vo 1895 godina.

Edno doma}instvo od rodot Petkovci se naselilo vo Velestovo, kaj Ohrid,i toa vo 1904 godina, edno doma}instvo zaminalo vo Romanija vo 1908 godina i ednodoma}instvo, koe podocna prerasnuva vo pogolem rod, vo Novo Selo. Prezimetona ova doma}instvo e Siljanoski, a ja slavat Bogorodica. Ponatamu, edno semejstvona Petkovci, vo 1946 godina, so kolonizacijata, se preselilo vo Novo Lagovo, kajPrilep, a dve vo Jabuka, Vojvodina.

Mitrevci ima vo Zlesti, kade se preselile vo 1890 godina. Niv i denes voZlesti gi vikaat lokovci. Mitrevci velat deka edno nivno semejstvo se preseliloi vo Crna Gora, vo Bar, i toa vo 1895 godina, dodeka vo 1918 godina Sajo Mitreskise preselil vo Veles kade ìveel sè do svojata smrt.

Edno doma}instvo na Petkovci, za vreme na kolonizacijata vo 1946 godina,se preselilo vo Novo Lagovo.

Blaèvci, pak, i delovi od ovoj rod, ima mnogu nadvor od Lokov.Vo Zba`di preminalo edno doma}instvo na Bliznakovci ili Petrev`ci od

1800 do 1830 godina. Vo 1948 godina etnologot Branislav Rusi} vo Zba`di od ovojrod evidentiral tri doma}instva.

Vo 1912 godina edno doma}instvo od Tan~evci se preselilo vo Bugarija, a vo1917 godina, pak, od semejstvoto Tan~evci edno semejstvo se preselilo vo Jankovec,kaj Resen.

Vo 1919 godina edno semejstvo od Lokov se preselilo i ostanalo da ìvee voSlivica, vo Dolna Prespa. Sega{noto prezime na ovoj rod e Ristoski, a dvajcapotomci na ova semejstvo ìveat vo Struga (Dobre i Tan~e Ristoski, sinovi naJosif Ristoski).

Vo 1924 godina edno semejstvo od Blaèvci se preselilo vo Novo Selo,Debarca, a dve semejstva vo Tikve{, vo seloto Bru{ani. Vo Bru{ani, zaedno soovie dve semejstva, od rodot Blaèvci, vo 1928 godina se preselilo i edno semejstvona \or|ievci.

Vo 1939 godina edno semejstvo od rodot Tan~evci se preselilo vo Belgrad,Srbija, a od 1945 godina vo Skopje do{le edno semejstvo na \or|ievci i edno naMilevci. Vo ovoj slu~aj se raboti za Milan \or|ieski i Krste Zarkov Mileski.

- 38 -

Vo 1946 godina od Carev Dvor, Prespa, kade od Lokov zaminalo vo 1919 godina,za Novo Lagovo, vo ekot na kolonizacijata, se iselilo edno semejstvo naBliznakovci. Od Milevci, pak, tri semejstva, vo 1946 godina, bile koloniziranivo Jabuka, Vojvodina. Be}arovci ima i vo Zba`di, i toa eden od rodot Dimovci koj,kako domazet, oti{ol okolu 1880 godina. Eden od rodot Dimovci oti{ol za domazeti vo Nerezi, Dolni Drimkol, okolu 1885 godina. Vo Botun, Debarca, od rodotDimovci isto taka zaminal eden kako domazet vo Ta{maruni{ta. Toa e JosifBe}aroski. Vo 1922 godina edno semejstvo na ovoj rod bilo formirano i vo Le{ani,taka {to tamu oti{ol nekoj kako domazet.Interesno e {to vo selo Vrbjani,Debarca, okolu 1880 godina se preselile ~etiri semejstva koi vo 1948 godinastanale 11. Sega tie se vo pogolem broj i vo Vrbjani gi vikaat lokovci, a nivnotomaalo – Lokovska Maala.Jov~evci ima i vo Novo Lagovo, kolonizirani vo 1946godina, no nema podatoci dali ostanale tamu bidej}i mnogu od kolonizatorite ginapu{tile i Jabuka i Novo Lagovo.Vo Crvena Voda, Debarca, vo 1906 godina senaselilo edno semejstvo na Stojkovci koe potoa preminalo vo Romanija i vo 1948godina stanale dve semejstva. Dve semejstva na Stojkovci, vo 1914 godina, sepreselile vo Pernik, Ungarija, a vo 1918 godina nim im se pridruìlo u{te ednosemejstvo od ovoj rod.Vo Le{ani, neposredno po vojnata, vo manastirot Sisveti,dolgo sluè{e sve{tenikot Kiril Stojanoski koj so svoeto semejstvo podocna sepreseli vo Ohrid. Stojkovci, vkupno sedum semejstva, vo 1946 godina beakolonizirani vo Novo Lagovo, a dve semejstva vo Jabuka.Interesno e da se odbeleìdeka etnologot Branisla Rusi} ne dobil podatoci za toa {to stanalo so rodotNegrievci. Moèbi zaradi toa {to za vreme na negoviot prestoj vo Lokov siteNegrievci bile iseleni od Lokov. Imeno, prv se iselil Petko Negrieski so svoetosemejstvo, i toa vo Novo Selo, kaj Bixevo, Stru{ko, vo 1928 godina, a podocna sepreselil vo Struga. Vo 1944 godina vo Struga se doselil Gavre Negrieski sosemejstvoto, a za vreme na kolonizacijata, za Novo Lagovo, vo 1946 godina, zaminalevdovicata na Nikola Negrieski, \ela, so semejstvoto, Nane Negrieski sosemejstvoto, Jon~e Negrieski so semejstvoto koj po 1950 godina povtorno se vratilvo Lokov.Site ovie podatoci se sobrani od etnologot B. Rusi} pri negovite dveprestojuvawa vo Lokov, i toa vo 1948 i 1950 godina. Inaku, za toa kolku rodoviimalo vo Lokov, popisna kniga vodel Jon~e An|elev Stojkoski, i toa za dva periodi:za periodot od 1924 do 1925 godinai od 1946 godina navamu.Vo sekojslu~aj, site {to se koloniziraa voNovo Lagovo i Jabuka go otstapilesvojot imot vo Lokov na dràvataza dobijat kompenzacija vosoodveten imot vo novata sredina.

Postavuvawe temeli na ku}ata voStruga na Gavril Negrieski vo 1952.

- 39 -

DEMOGRAFSKI DVI@EWA

So doa|aweto na Turcite na Balkanskiot Poluostrov, me|u slovenskotonaselenie se vgnezdil nov etni~ki element ~ie petvekovno prisustvo }e imaopredeleni reperkusii i za naselenieto vo Malesija i Lokov posebno, iako tokmuvo Malesija i Lokov makedonskiot element ostanal taka da se re~e nena~natbidej}i i pokraj toa {to vo Stru{ko, po golemite pogromi {to go desetkuvalemakedonskoto naselenie, vo stru{ka Malesija i vo Lokov, osven naezdite naka~akite bandi, nemalo obidi da se naseli drug tu| etni~ki element.

Sepak, zaradi nepostoewe na statisti~ki podatoci (osven Op{irniotpopisen defter na Ohridskiot sanxak od 1583 godina), ne moè da se utvrdikolku makedonskoto naselenie vo ovoj kraj se proret~ilo. Spored ovoj dokument,vo 1583 godina vo Lokov imalo popi{ano 48 semejstva, 64 lica i 16 neoènetilica. Od druga strana, spored statisti~kiot pregled na naselenieto na vilaetotMonastir19 za 1897 godina {to go ostavil avstroungarskiot vicekonzul vo BitolaA. Kral, vo Lokov bile evidentirani 30 ku}i so 274 ìteli, site pravoslavniMakedonci. Treba da se odbeleì deka vicekonzulot Kral, vo svojot statisti~kiizve{taj za naselenieto na vilaetot Monastir {to mu go ispratil na ministerot,grof Golukoski, veli:

„Vo Otomanskoto carstvo da se napravi statistika spored naci-onalnostite i konfesiite e re~isi nemo`no, bidej}i ne moàt da se soberatto~ni podatoci od pri~ini {to oficijalnite podatoci vo pove}e slu~aizaostanuvaat zad vistinata. Isto taka i podatocite od privatni doverlivilica, poradi nacionalnata vozbudenost na partiite i poradi razoglavenostana stranskite propagandi, vo pove}e slu~ai se diktirani od sopstveniotinteres i zatoa mora da se primaat so najgolema rezerva“.20

Periodot, pak, od 1900 do 1921 godina bil katastrofalen po razvitokot napopulacijata vo ovoj kraj. Ilindenskoto vostanie na makedonskiot narod vo koenaselenieto od stru{kite sela, posebno od Malesija, zelo aktivno u~estvo21, potoaBalkanskite vojni i Prvata svetska vojna, imale te{ki posledici za naselenieto~ij broj zna~itelno se namalil. Taka, spored eden neoficijalen statisti~kiizve{taj na Okru`noto na~alstvo vo Ohrid, od 1914 godina brojot na naselenietovo Lokov izgleda vaka: vkupno imalo 196 ìteli, od koi 191 bile pravoslavniMakedonci i 5 muslimani, E|upci koi vo seloto rabotele kako kova~i. Od niv 192bile od ma{ki, a 194 od ènski pol.

Za razvitokot na populacijata, isto taka, negativno se odrazilo ipovlekuvaweto na novite granici pome|u novosozdadenoto Kralstvo Jugoslavijai negovite sosedi so {to Stru{ko, vo koe vleguva i Lokov so cela Malesija, stanuva

19 Bitola (b.n.)22 Del od ovoj statisti~ki pregled e objaven od strana na Tomo Tomoski vo spisanieto „Istorija“,spisanie na Istoriskite dru{tva na SR Makedonija, Skopje 1969., god V, br. 1.21 Samo vo Malesija e objavena op{ta mobilizacija na naselenieto za vreme na Ilindenskotovostanie.

- 40 -

zafrleno periferno podra~je. Opa|aweto na stopanisuvaweto bilo edna odosnovnite pri~ini za ponatamo{no masovno iseluvawe na naselenieto. Sepak, vo1921 godina se zabeleùva odreden porast na naselenieto. Spored popisot od 1931godina, brojot na naselenieto na toga{noto stru{ko podra~je iznesuval 28.055ìteli, a spored neoficijalniot izve{taj na Okoliskiot narodnoosloboditelenodbor – Ohrid od 1944 godina, vkupniot broj na naselenieto na toga{noto stru{kopodra~je iznesuval 35.4943 lica. Od toa vo seloto Lokov se evidentirani 286ìteli, site pravoslavni Makedonci. Za àl, vedna{ po vojnata po~nalamigracijata koja za Lokov e kobna. Skoro polovinata od naselenieto se iselilood seloto. Toa bilo kolonizirano vo Novo Lagovo, kaj Prilep i vo Jabuka, Voj-vodina.

Migracijata, inaku, ja obuslovuvaat tri osnovni faktori: vrabotuvaweto,dohodot i porastot na naselenieto. Taka, trite povoeni popisi, kako i ~etvrtiotzemjodelski, neoficijalen, od 1969 godina pokaùvaat deka stru{koto podra~jevo celina, {to zna~i i Malesija, e emigraciono, so negativno migraciono saldobidej}i vo ovoj period Malesija i Lokov sosema opustele. Mora da se kaè dekamigracijata, iako po~nala vedna{ po osloboduvaweto, do 1953 godina sepakpokaùvala mirni tekovi. Popisnite podatoci od 1961 godina pokaùvaatmigrirawe na naselenieto i na seloto Lokov. Vo toa vreme lu|eto od Lokov, koiostanale vo seloto po kolonizacijata od 1946 godina, po~nale da se preseluvaat voStruga i vo nekoi ramni~arski sela vo Stru{ko, iako ovoj broj e sosema mal. VoLokov, vo 1948 godina, imalo 39 doma}instva so 191 ̀ itel. Vo 1953 godina vo selotoimalo 40 doma}instva so 223 ìteli, a vo 1961 godina samo 11 doma}instva so 61ìtel. Vo 1969 godina seloto Lokov ve}e ne e naseleno22.

22 Struga i Stru{ko, Struga, Sobranie na op{tina Struga, 1970.

- 41 -

RODOVI I RODOVSKI ZAEDNICI

Nema to~ni podatoci koi rodovi se osnova~i na seloto. Spored Op{irniotpopisen defter za Ohridskiot sanxak od 1583 godina, demantirano e tvrdewetodeka prvi vo Lokov se doselile bra}ata ̂ ongo i Ko~o. Spred predanieto, tie nemaleporod pa svoite imoti gi rasprodale. Jon~e An|elev Stojkoski, koj volonterskise zanimaval so ovaa problematika, tvrdi deka prvi vo Lokov, i toa od Zakamen, sedoselile Nedelkovci (Nelkovci), Petkovci, Ristovci, Be}arovci, Dimovci iMojsovci. Me|utoa, otvoreno e pra{aweto dali Nedelkovci (Nelkovci) spa|aatvo ovaa kategorija? Za{to ako se poglednat rasporedot na grobi{tata vo crkvataSveta Petka (Gorna Crkov), }e se zabeleì deka grobi{tata na ova semejstvo sepodaleku, sosema na kraj, a ne pokraj crkvata, {to pokaùva deka tie vo selotodo{le ne{to podocna. Spored Jon~e An|elev Stojkoski, Ristovci i Stojkovcido{le od [ipinci, Golo Brdo; Tan~evci vo Lokov se doselile od Slajlo; Petrevciod Novaci vo Lokov do{le preku Slajlo; \or|iovci od Vrbnica, vo dene{naAlbanija; Blaèvci od Bogorodica, odnosno Bogovica (Bogojci); [ukrevci iMilevci vo Lokov do{le od [ipinci, preku Slajlo; Mitrevci od Sveti Grad(Koxaxik) preku Slajlo; Traj~evci od Rodovo, dene{no Mislode`da; a Petkovci,odnosno Negrievci, od Klewe, Golo Brdo.

Spored dnevnikot na Jon~e An|elev Stojkoski, Lokov vo 1921 godina imalo48 doma}instva so 242 ̀ iteli, dodeka vo 1946 godina, pred kolonizacijata, vo Lokovimalo okolu 80 doma}instva so 435 ìteli.

Jon~

e A

ngel

ev S

toj

kosk

i

Od popisnata kniga {to ja vodelJon~e Angelev Stojkoski

- 42 -

Pri izgotvuvaweto na ovaa monografija, pojdovna osnova za utvrduvawe naetnogenezata na rodovite pretstavuva{e tokmu dnevnikot {to go vodel Jon~eAn|elev Stojkoski. Isto taka, izgotvuva~ot na ovaa monografija, koristej}i seso spomenatiot dnevnik i informatorite, za kratko vrme uspea da gi dopolnisoznanijata. Genealo{koto steblo se sledi i po ma{ka i po ènska linija za siterodovi, zaklu~no so 31. XII 2003 godina.

Moèbi tuka i tamu }e se sretnat nekoi gre{ki i propusti, a za toa postojatpove}e pri~ini. Informatorite, naj~esto, za svoite predci retko koj ne{tokaùva podaleku od dedoto. Poradi toa moravme da se koristime so soznanija od~lenovi i na drugi rodovi. Moèbi od tie pri~ini se ispu{teni dosta imiwa za{to na takvite im se izvinuvame.

Isto taka, poradi neznaeweto na informatorite na site potrebni podatoci,~esto se kaùva samo imeto na bra~niot partner, imeto na familijata ilinaselenieto.

Bidej}i vo monografijava ne e napraven grafi~ki prikaz na rodoslovijatavo ramkite na rodot, dobro bi bilo sekoj da napravi rodoslovie na sopstveniotrod koristej}i gi re{enijata koi gi prezentirame so site pozitivni i negativnistrani.

Bel~evci

Edna od familiite na Bel~eskiot rod e semejstvoto Markoski. Sporedinformatorite, kako najstar predok se spomnuva Marko koj, so negovata èna, giima sinovite Spase i \ur~in. Spase gi ima sinovite: Jordan, Siljan i Naum. Jordan(1870), so Ivana (1881), gi imaat: Pandil, Trajan, Petkana i Ruska. Za Pandil nemapodatoci, dodeka Trajan, so Milka, ja imaat Bosilka (1912). Siljan gi ima: Ristana(1921), Janko (1908) i Neda (1912). Ristana e maèna za Trajan Jonoski, Jonka zaArgin Blaèski, dodeka Neda za Slave Stojkoski. Za Naum nema podatoci.

Vtoriot sin na na Marko, \ur~in (1856) gi ima sinovite Arse (1880) i Jankula(1878). Jankula, so Blaguna 1878), gi ima: Risto (1906), Duko (1908) i Cveta (1912).Risto i èna mu Trenda (1908) nemale porod.

Vtoriot sin na \ur~in, Arse, so negovata èna Tasa (1880), gi ima: Veqo(1920), Micko (1922), Gana (1918) i Slavka (1924). Veqo, so negovata èna DraganaRisteska (1922), gi ima sinovite Blaè (1942) i Slobodan (1943). Blaè, so MilkaMir~eska od Pletvar, ima dve }erki, i toa Biljana i Violeta. Biljana e omaènaza Nikola \uran od Bosna i ja imaat Nata{a, dodeka Violeta e omaèna za SimeDimeski koj od Selci e preselen vo Kru{evo.

Vtoriot sin na Arse, Micko (1922), so prvata èna Rada, gi ima Dragan iQubica. Dragan, so Roza, ̀ iveat vo Prilep i imaat dva sina, edniot se vika Mi{ko,a drugiot ne uspeavme da doznaeme. So vtorata èna Nevena od Selci, Micko giima: Mirko, Boò i Cvetko. Mirko, so Mira, gi ima: Robert i Dejan. Boò i Zoragi imaat Daniel i Aleksandar, dodeka Cvetko i Lenka gi imaat Branko i Sa{o.]erkata na Arse, Gana, Maèna e vo Banat za Nedan Nikoleski dojden od ’Rànovo.Slavka vo prviot brak e maèna za Nace Nikoleski, a vo vtoriot brak za \or|ija

lokov 35-42

Documents