Letnoporočilo

2006

1

Pričujoče letno poročilo je le povzetek.

Letnoporočilo2006

3

Pivovarna Laško kot naslednik 180-letne tradicije pivovarstva v Laškem se ponaša z uspešno zaključenim projektom združevanja slovenskih proizvajalcev pijač.

Združevanje slovenske industrije pijač v preteklih letih je privedlo do konsolidacije družbe. Zdaj se z vsemi močmi posvečamo razvoju in krepitvi osnovne dejavnosti – proizvodnji pijač, na domačem in tujih trgih.

Zavedamo se pomena, da imamo lastnike, ki verjamejo v podjetje, našo vizijo in cilje, zato smo usmerjeni k zadovoljstvu številnih delničarjev, kupcev, zaposlenih in okolja.

Vse to je usmerjeno v dosego smelo zastavljenega cilja: s proizvodnjo in prodajo piva, mineralnih, izvirskih in naravnih vod, brezalkoholnih pijač, sirupov za proizvodnjo pijač ter ostalih alkoholnih pijač postati ena pomembnejših korporacij na področju pijač v jugovzhodni Evropi.

5

Poslanstvo

Matična družbaSkupina povezanih družbPivovarna LaškoSkupina Pivovarna Laško

Predstavitev

Proizvodnja piva in naravnih vod.Proizvodnja piva, mineralnih, izvirskih in naravnih vod, brezalkoholnih pijač in sirupov za proizvodnjo pijač, ostalih alkoholnih pijač ter storitve trgovine na drobno in veliko.

Sestava

Pivovarna Laško, d.d.Pivovarna Laško, d.d.

Pivovarna Union, d.d., Ljubljana z odvisnimi družbami Radenska, d.d., Radenci Jadranska pivovara, d.d., Split Vital Mestinje, d.o.o., Mestinje Talis, d.o.o., Maribor RA&LA, d.o.o., Sarajevo

Postati vodilni na področju proizvodnje in prodaje pijač. Utrjevati ugled posameznih priznanih blagovnih znamk, tako na domačem kot na tujih trgih, ter tako povečati tržne deleže na posameznih tržiščih.

Združiti želimo večino slovenskih proizvajalcev pijač in tako postati ena večjih korporacij proizvajalcev pijač v jugovzhodni Evropi. Z visoko kakovostjo proizvodov si bomo prizadevali zadovoljiti potrošnika in s tem utrditi naš poslovni image.

Vrednote

Znanje, podjetnost, partnerstvo, odgovornost in spoštovanje. Na osnovi teh vrednot udejanjamo naše usmeritve s premišljenimi strategijami na področjih trženja in razvoja ponudbe, organizacije in upravljanja s kadri, tehnološkega razvoja, upravljanja s finančnimi sredstvi in pozitivnim odnosom do širše družbe.

Zaradi materialnih nepomembnih vrednosti Talis in RA&LA v nadaljevanju nista posebej razkriti.

Vizija

6

Čisti prihodki od prodaje

Čisti dobiček

Čisti denarni tok

Poudarki iz poslovanja

Poslovni dosežki

Čisti dobiček na delnico

Izplačana dividenda na delnico

Dobičkonosnost delnice

25.000.000

20.000.000

15.000.000

10.000.000

5.000.000

0

leto 2004 *2005 *2006

(v ti

soč

SIT)

250

200

150

100

50

0

leto 2004 *2005 *2006

(v S

IT)

Pivovarna Laško

(v tisoč SIT) 2004 *2005 *2006Čisti prihodki od prodaje 18.444.935 18.721.076 20.004.086Čisti dobiček 1.214.492 1.255.777 1.460.191Čisti denarni tok 3.683.877 3.534.852 3.721.532

EBITDA 3.755.429 5.465.631 6.110.082EBITDA v prihodkih od prodaje 20,4% 29,2% 30,5%* po MSRP

(v SIT) 2004 *2005 *2006Čisti dobiček na delnico 139 144 167izplačana dividenda na delnico 50 60 96* po MSRP

7

Zaposleni na dan 31. 12.

Povprečno število zaposlenih

Knjigovodska vrednost delnice

Tržna vrednost delnice

Zaposleni

Primerjava vrednosti delnice PILR na dan 31. 12.

440

420

400

480

460

340

320

300

leto 2004 2005 2006

(št.

zapo

slen

ih)

10.000

9.000

8.000

7.000

6.000

5.000

4.000

3.000

2.000

1.000

0

leto 2004 *2005 *2006

(v S

IT)

2004 2005 2006Zaposleni na dan 31.12. 381 367 339Povprečno število zaposlenih 403 377 355

(v SIT) 2004 *2005 *2006Knjigovodska vrednost delnice 5.469 4.819 5.256Tržna vrednost delnice 7.183 7.429 9.630* po MSRP

8

Pivovarna Laško

Pivovarna Union

Pivo iz uvoza

Prodaja piva

Izvoz

Delež izvoza v skupni prodaji piva Pivovarne Laško

Tržni delež prodaje piva na slovenskem tržišču 60,0

50,0

40,0

30,0

20,0

10,0

0,0

leto 2004 2005 2006

(v %

)

1.400.000

1.200.000

1.000.000

800.000

600.000

400.000

200.000

0

leto 2004 2005 2006

(v h

l)

(v %) 2004 2005 2006Pivovarna Laško 53,7 52,1 51,9Pivovarna Union 37,4 36,1 36,2Pivo iz uvoza 8,9 11,8 11,9Skupaj 100,0 100,0 100,0

(v hl) 2004 2005 2006Prodaja piva 1.124.829 1.080.522 1.083.644Izvoz 300.342 240.230 202.449Delež v % 26,7 22,2 18,7

9

Poudarki iz poslovanja

Poslovni dosežki

Skupina Pivovarna Laško

70.000.000

60.000.000

50.000.000

40.000.000

30.000.000

20.000.000

10.000.000

0

leto 2004 *2005 *2006

(v ti

soč

SIT)

2.000

1.800

1.600

1.400

1.200

1.000

800

600

400

200

0

leto 2004 2005 2006

(šte

vilo

zap

osle

nih)

Zaposleni

Čisti prihodki od prodaje

Čisti dobiček

Čisti denarni tok

Zaposleni na dan 31. 12.

(v tisoč SIT) 2005 *2006 *2007Čisti prihodki od prodaje 31.093.994 63.865.377 66.434.399

Čisti dobiček 1.113.674 4.233.907 4.602.234Denarni tok 5.270.710 11.618.485 12.192.719

EBITDA 5.034.978 12.754.267 13.556.046EBITDA v prihodkih od prodaje v % 16,2 20,0 20,4* po MSRP

Zaposleni 2004 2005 2006Zaposleni na dan 31. 12. 1.043 2.058 1.844

10

Prodaja vseh pijač

Izvoz

Delež izvoza v skupni prodaji pijač Skupine Pivovarna Laško 6.000.000

5.000.000

4.000.000

3.000.000

2.000.000

1.000.000

0

leto 2004 2005 2006

(v h

l)

(v hl) 2004 2005 2006Prodaja vseh pijač 2.656.980 4.879.298 5.061.241Izvoz 663.512 1.164.952 1.153.780Delež v % 25,0 23,9 22,8

11

Sok, sirup

Voda

Pivo

Alkohol ostalo

Vizija za leto 2007

Prikaz celotne prodaje pijač Skupine Pivovarna Laško ter vizija v prihodnje

2.700.000

2.400.000

2.100.000

1.800.000

1.500.000

1.200.000

900.000

600.000

300.000

0

leto 2005 2006 vizija 2007

(v %

)

Skupina Pivovarna Laško

(v hl) 2005 2006 vizija 2007Sok, sirup 1.770.552 1.925.787 2.132.907Voda 1.035.922 1.036.288 1.045.669Pivo 2.064.166 2.091.225 2.212.900Alkohol ostalo 8.658 7.941 8.191Skupaj 4.879.298 5.061.241 5.399.667

(v %) 2005 2006 vizija 2007Sok, sirup 36,3 38,0 39,5Voda 21,2 20,5 19,4Pivo 42,3 41,3 41,0Alkohol ostalo 0,2 0,2 0,2Skupaj 100,0 100,0 100,0

13

Beseda direktorja 15

Poročilo nadzornega sveta 16

Osebna izkaznica 19

Mejniki v zgodovini Pivovarne Laško 20

Poslovno poročilo 23

Uvod 23

Prodaja 24

Marketing 31

Upravljanje s kadri 33

Ekološko poročilo 39

Lastniška struktura kapitala z gibanjem vrednosti delnic 45

Revidirani računovodski izkazi Pivovarne Laško, d.d., s poročilom neodvisnega revizorja za poslovno leto 2006, po MSRP 48

Vizija 57

Poslovanje povezanih družb 58

Predstavitev Skupine Pivovarna Laško 58

Poslovanje 59

Radenska, d.d., Radenci 61

Jadranska pivovara, d.d., Split 65

Vital Mestinje, d.o.o., Mestinje 67

Skupina Union 69

Revidirani računovodski izkazi Skupine Pivovarna Laško s poročilom neodvisnega revizorja za poslovno leto 2006, po MSRP 75

Vizija Skupine Pivovarna Laško 85

Kazalo

15

Uspešno smo zaključili prvo samostojno leto poslovanja Skupine Pivovarna Laško. To dokazujejo poslovni rezultati skupine v letu 2006, na katere smo ponosni. Prodali smo več kot 5 milijonov hl pijač in s tem presegli prodajo iz leta 2005 za 3,7 odstotka. Za več kot 4 odstotke smo povečali čiste prihodke od prodaje, ki so znašali 66,4 milijarde SIT. Dobiček iz poslovanja, ki je znašal 5,9 milijarde SIT, smo povečali za 18 odstotkov in čisti dobiček v višini 4,6 milijarde SIT za 9 odstotkov. Denarni tok iz poslovanja (EBITDA) je znašal 13,6 milijarde SIT in je presegel predhodnega za 6 odstotkov.

V Skupini Pivovarna Laško je bilo v letu 2006 zaposlenih 1.839 ljudi, kar je za 9 odstotnih točk manj kot leto prej. Uspešno poslovanje se je odrazilo tudi na tržni vrednosti delnice, ki je porasla za 29,6 odstotka in je na zadnji dan leta 2006 znašala 9.630,00 SIT.

Močni doma, dolgoročno tudi na tujih trgih Proizvodnja pijač sodi med konkurenčnejše industrije, kjer največje vloge igrajo multinacionalne korporacije, trgovske družbe in zahtevni uporabniki. Naši visoki tržni deleži v segmentu piva, mineralnih in naravnih vod ter brezalkoholnih in drugih pijač kažejo, da Skupina Pivovarna Laško s svojim asortimanom kakovostnih izdelkov ostaja najboljša izbira na slovenskem trgu. Ob tem je treba omeniti, da smo z močno distribucijo in vpetostjo v trgovinske tokove na domačem trgu realizirali več kot 80 odstotkov celotne prodaje. Na tujih trgih nam zato ostaja dovolj manevrskega prostora tako za organsko rast poslovanja kot za povezovanje z lokalnimi proizvajalci, distributerji in ostalimi potencialnimi partnerji.

Razvoj strateških blagovnih znamk in povečevanje donosnosti družb v skupini V letu 2007 bo naše poslovanje usmerjeno v razvoj strateških blagovnih znamk, ki imajo večstoletno tradicijo in so srž našega udejstvovanja na trgu pijač. Ob tem bomo krepili sodelovanje med družbami v skupini na domačem in tujih trgih.

Zavzemali se bomo za še višjo raven produktivnosti in donosnosti. To bomo zagotavljali skozi usmerjen razvoj odvisnih družb, ki bodo tako proizvodno kot trženjsko osredotočene na ključne blagovne znamke, trge in naše uporabnike.

V letu 2007 načrtuje Skupina Pivovarna Laško povečanje količinske prodaje pijač za 6,7 odstotka, kar pomeni 5,4 milijona hl vseh pijač. Pri tem bodo prihodki višji za 8 odstotkov, dobiček iz poslovanja za 30 odstotkov in denarni tok iz poslovanja za 10 odstotkov.

Predano in samostojno tudi v prihodnje Želimo ostati samostojni proizvajalec pijač v regiji. Stabilen tržni položaj na domačem trgu je plod predanosti in tradicije, ki ju goji Skupina Pivovarna Laško. S premišljeno strategijo bomo to poslovno prakso prenesli tudi na tuje trge. Prepričani smo, da bomo mi in vi, spoštovani delničarji, nagrajeni za zvestobo in predanost družbi Pivovarna Laško.

Spoštovani delničarji!

Boško Šrot, direktor družbe

16

Poročilo nadzornega sveta

Nadzorni svet Pivovarne Laško, d.d., podaja v skladu z 282. členom Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) skupščini delničarjev družbe svoje poročilo, s katerim predstavi enoletno delovanje nadzornega sveta. Nadzorni svet mora natančno in vestno preučiti poročilo uprave, revizijsko poročilo ter predlog uprave o uporabi bilančnega dobička.

Delo nadzornega sveta

Nadzorni svet Pivovarne Laško, d.d., ki je bil izvoljen v letu 2003, je svojo funkcijo v letu 2005 opravljal tretje mandatno leto. Člani nadzornega sveta so: Boris Završnik – predsednik, ter člani: Gorazd Čuk, Mirjana Dimc Perko, Olga Jakhel Dergan, Mirko Kaluža, Simon Zdolšek – predstavniki kapitala, in Marko Jugovič, Bojan Košak, Andrej Kebe – predstavniki delavcev.

Nadzorni svet Pivovarne Laško, d.d., je deloval v naslednji sestavi:

Boris Završnik – predsednik, Mirjana Dimc Perko, Mirko Kaluža, Iztok Seničar, Anton Turnšek, Simon Zdolšek – predstavniki kapitala, in Marko Jugovič, Bojan Košak, Andrej Kebe – predstavniki delavcev.

Skupščina delničarjev je dne 16. 6. 2006 izvolila Iztoka Seničarja in Antona Turnška v NS družbe kot predstavnika kapitala, ki sta zamenjala člana Gorazda Čuka in Olgo Jakhel Dergan. Članica nadzornega sveta mag. Olga Jakhel Dergan, je dne 17. 12. 2005 podala odstopno izjavo z mesta članice nadzornega sveta z uveljavitvijo 1. 1. 2006 zaradi osebnih razlogov, prav tako je član nadzornega sveta Gorazd Čuk dne 9. 5. 2006 podal odstopno izjavo s funkcije člana nadzornega sveta Pivovarne Laško zaradi osebnih razlogov.

Nadzorni svet se je od zadnjega poročanja skupščini delničarjev z dne 10. 5. 2006 sestal na štirih rednih in eni korespondenčni seji. Člani nadzornega sveta so se redno udeleževali sej nadzornega sveta, saj je bila povprečna prisotnost na sejah 84-odstotna. Nadzorni svet Pivovarne Laško, d.d., je redno obravnaval naslednja najvažnejša področja delovanja oz. poslovanja družbe: tekoče poslovanje in premoženjsko stanje družbe, delovanje uprave, tekoče investicijske dejavnosti in izvajanje sklepov nadzornih svetov.

Najpomembnejši vidiki poslovanja Pivovarne Laško, d.d., so bili: • družba je v primerjavi s preteklim letom uspešno izvajala zastavljene plane, prodala 1.131.212 hl piva in vode, ustvarila 20.004.086 tisoč SIT čistih prihodkov od prodaje, povečala čisti dobiček za 16,3 % ter izkazala denarnega toka EBITDA 6.110.182 tisoč SIT, kar je za 11,8 % več kot v letu 2005; • Pivovarna Laško, d.d., je od Slovenske odškodninske družbe, d.d., Ljubljana 10. 5. 2006 skladno s pogodbo z dne 30. 8. 2005 preknjižila 106.950 novo izdanih delnic družbe Poslovni sistem Mercator, d.d., Ljubljana. Po preknjižbi je postala Pivovarna Laško, d.d., imetnica 317.498 delnic MELR, kar pomeni 8,84 % delež družbe Poslovni sistem Mercator, d.d.. Od takrat dalje sta Pivovarna Laško, d.d., in Pivovarna Union, d.d., skupaj imetnici 19,07 % družbe Poslovni sistem Mercator, d.d., Ljubljana; • družba AT Kearney je v preteklem letu nadaljevala svetovanje za uspešnejše delovanje skupine Pivovarna Laško, d.d., z izkoriščanjem sinergij na področjih nabave, prodaje, proizvodnje in kadrovskih zadev; • poslovanje Skupine Pivovarne Laško je dobro zastavljeno, skupina je uspešno realizirala plan dezaposlovanja in zmanjšala število zaposlenih v skupini z 2.058 delavcev na 1.366. V letu 2006 je skupina prodala 5.061.241 hl vseh pijač; • pri odpravljanju negativnih vplivov na okolje je Pivovarna Laško, d.d., vzpostavila redno delovanje predčistilne naprave, ki očisti vse tehnološke vode do 85 %.

17

Preveritev letnega poročila uprave za poslovno leto 2006

Nadzorni svet je na svoji 16. redni seji, dne 9. 5. 2007 obravnaval revidirano Letno poročilo uprave za poslovno leto 2006, ki ga je revidirala PricewaterhouseCoopers, d.o.o., Ljubljana. Revizija se nanaša na matično družbo Pivovarno Laško, d.d., in Skupino Pivovarna Laško. • Ocena poslovanja Pivovarne Laško, d.d., za leto 2006 je zelo ugodna, rezultati poslovanja presegajo povprečne rezultate in poslovne dosežke Živilsko predelovalne industrije Slovenije kot tudi poslovne dosežke slovenskega gospodarstva; • Pivovarna Laško, d.d., ostaja vodilna proizvajalka proizvodnje piva, kar potrjuje z 52-odstotnim tržnim deležem; • Nadzorni svet je redno spremljal vodenje in poslovanje družbe ter tekoče preverjal poslovno uspešnost; uprava je članom nadzornega sveta redno mesečno pošiljala tekoče rezultate poslovanja matične družbe in skupine oz. vse informacije, ki jih je ta potreboval za vzdrževanje svojih aktivnosti; • Revizijska hiša PricewaterhouseCoopers, d.o.o., Ljubljana je dne 26. 4. 2007 izdala pozitivno mnenje o poslovanju družbe Pivovarna Laško, d.d., in Skupine Pivovarna Laško za leto 2006.

Na podlagi aktivnosti in dejavnikov ter s strani uprave podrobne preveritve predloženega letnega poročila 2006 je nadzorni svet ugotovil: • Letno poročilo Pivovarne Laško, d.d. in Skupine Pivovarna Laško za leto 2006 je zastavljeno pregledno in jasno; • Letno poročilo Pivovarne Laško, d.d., in Skupine Pivovarna Laško za leto 2006 izkazuje resničen in pošten prikaz premoženja, obveznosti, finančnega položaja in poslovnega izida Pivovarne Laško, d.d., in Skupine Pivovarna Laško.

Na priloženo Letno poročilo za leto 2006 s strani uprave nadzorni svet nima pripomb, zato ga je na svoji 16. redni seji 9. 5. 2007 tudi sprejel v predlaganem besedilu. Nadzorni svet je prav tako na seji 9. 5. 2007 odobril uporabo bilančnega dobička.

Uporaba bilančnega dobička

Nadzorni svet si prizadeva, da s svojim delovanjem uveljavlja interese lastnikov za dolgoročno maksimiranje družbe, zato podpira upravo v njenih odločitvah, da se delitev dobička podreja razvojnemu konceptu družbe na eni strani kot tudi interesom lastnikov za kapitalizacijo njihovih vložkov z ustrezno višino izplačane dividende.

Uprava in nadzorni svet predlagata: bilančni dobiček poslovnega leta 2006, ki znaša 4.493.118,84 EUR (1.076.731.000 SIT) in vključuje 6.093.269,07 EUR (1.460.191.000 SIT) čistega dobička poslovnega leta 2006 ter 1.600.150,23 EUR (383.460.000 SIT) prenesene izgube iz preteklih let, se uporabi na naslednji način: • del bilančnega dobička v višini 3.499.061,10 EUR (838.515.000 SIT), se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 0,40 EUR (95,85 SIT) na delnico, • preostanek bilančnega dobička v višini 994.057,74 EUR (238.216.000 SIT) ostane nerazporejen, o njegovi uporabi pa bo skupščina odločala v naslednjih poslovnih letih.

Dividenda se izplača delničarjem, ki bodo na dan 20. 6. 2007 vpisani v delniško knjigo pri KDD - Centralno klirinški depotni družbi, d.d., Ljubljana. Dividenda se izplača najkasneje v 60 dneh po sprejemu sklepa.

18

Zaključek

Nadzorni svet Pivovarne Laško, d.d., ugotavlja, da je uprava uspešno vodila poslovanje družbe v letu 2006. S skrbnim vodenjem finančnega poslovanja in realizacijo zastavljenih ciljev je uprava izpolnila pričakovanja nadzornega sveta, zato je nadzorni svet: • na svoji redni seji dne 9. 5. 2007 sprejel v predlaganem besedilu revidirano Letno poročilo za poslovno leto 2006, ki mu ga je predložila uprava družbe, • se je strinjal s predlogom uprave glede uporabe bilančnega dobička in • predlagal skupščini delničarjev, da ob sprejemu sklepa o uporabi bilančnega dobička podeli razrešnico za poslovanje v letu 2006, tako upravi družbe kot nadzornemu svetu delniške družbe Pivovarne Laško, d.d..

Boris Završnik predsednik nadzornega sveta

19

PIVOVARNA LAŠKO, d.d., Trubarjeva 28, 3270 Laško je vpisana v sodni register pod št. registrskega vložka 1/00171/00 pri Okrožnem sodišču v Celju, pod št. sklepa SRG 95/00673 z datumom - september 1995.

Skrajšano ime družbe: PIVOVARNA LAŠKO, d.d.

Organizacijska oblika: delniška družba

Osnovni kapital: 8.747.652.000 SIT

Število izdanih delnic: 8.747.652 kosovnih delnic

Kotacija delnice: Ljubljanska borza, d.d., borzna kotacija rednih delnic Oznaka delnice: PILR

Matična šifra: 5049318 Davčna številka: 90355580 Šifra dejavnosti: 15960

Narava poslovanja in najpomembnejše dejavnosti: PROIZVODNJA PIVA

Direktor − enočlanska uprava: Boško Šrot Predsednik nadzornega sveta: Boris Završnik

Transakcijski računi:

TRR št. 1: Banka Celje 06000-0001199122 TRR št. 2: Nova LB 02232-0020104463 TRR št. 3: Nova KBM 04515-0000909883

Telefon: 03/ 734 80 00 Telefaks: 03/ 573 18 17 E-pošta: info@pivo-lasko.si Spletna stran: www.pivo-lasko.si

Osebna izkaznica

20

Mejniki v zgodovini Pivovarne Laško

1825 zgodovinski začetki Pivovarne Laško. Medičar in lectar Franz Geyer je v nekdanjem Valvasorjevem špitalu uredil obrtno pivovarno, katere poslopje stoji še danes.

1838 pivovarno je kupil Heinrich August Uhlich, pivo je izvažal v Indijo in Egipt.

1867 Anton Larisch je ob vznožju Sv. Krištofa in Šmihela postavil pivovarno, ki je bila takrat največja na Spodnjem Štajerskem.

1889 pivovarno je kupil žalski pivovarnar Simon Kukec, ki je bil izrazito slovensko usmerjen oz. narodnjak. Kot noviteto je zvaril svetlo in temno termalno pivo, poleg tega je varil še pivo »Ležak« in »Porter«, ki ga je kasneje preimenoval v slovensko znamko »Temno laško pivo«, vse bolj pa je uveljavljal in pivo prodajal pod znamko »Laško pivo«. Pivo je izvažal v Egipt in tudi v Budimpešto.

1924 pivovarna je zvarila zadnje pivo. Ljubljanski Union je naskrivaj pokupil večino delnic Pivovarne Laško in opustil proizvodnjo. Zaprtje pivovarne je prizadelo Laščane in pobudniki ideje o ponovnem odprtju pivovarne so najprej navdušili gostilničarje.

1929 zastopniki gostilničarskih zadrug so sklenili, da bodo v Laškem zgradili gostilničarsko delniško pivovarno.

1938 po mnogih zapletih in hudih nasprotovanjih konkurence so Pivovarno Laško, d.d., le odprli in novo laško pivo, za katerega so začeli uveljavljati zaščitni znak »Zlatorog«, je pivopivcem spet šlo v slast. Celo nemški okupatorji so dopustili, da se je prav zaradi kakovosti piva ohranila znamka »Laško pivo«.

1944 med bombardiranjem železniškega mostu je več bomb zadelo pivovarno in jo leta porušilo. Po 2. svetovni vojni se je v pivovarni proizvodnja začela že v letu 1946, formalno pa je bila ustanovljena v letu 1947. Pivovarna Laško je bila po 2. svetovni vojni ves čas enovito podjetje. Zlasti po letu 1960 beleži Pivovarna Laško izreden razvoj prodaje, ki je količinsko porasla s 60.000 hl na 1.300.000 hl.

1990 organiziranje podjetja v družbeni lastnini po uskladitvi z določbami Zakona o podjetjih je bilo vpisano v sodni register s sklepom sodišča Srg 23/90 z dne 31. 5. 1990.

1991 se je preoblikovala v delniško družbo v mešani lastnini v skladu z določbami zakona o podjetjih. Dne 30. 9. 1991 je bil ocenjen delniški in družbeni kapital in na podlagi cenitve opravljena razdelitev delnic.

1995 Pivovarna Laško se je lastninsko preoblikovala v delniško družbo z znanimi lastniki 20. 4. 1995 na prvi skupščini delniške družbe, v sodni register pa vpisana s sklepom Srg 673/95 z dne 8. 9. 1995. Pivovarna postane delniška družba z več kot 15.000 delničarji.

21

2000 to leto pomeni zaradi kapitalskih povezav z Radensko, d.d. Radenci, Jadransko pivovaro, d.d., Split ter Vitalom, d.d., iz Mestinja vsekakor eno največjih prelomnic v zgodovini družbe, hkrati pa predstavlja prelom tisočletja pričetek nove poslovne strategije razvoja družbe s kapitalskimi povezavami omenjenih družb.

2002 družba je uspela z javno ponudbo za prevzem Pivovarne Union, d.d., Ljubljana, s pridobitvijo 47,86 odstotka vseh delnic družbe.

2003 Pivovarna Laško je tudi v tem letu nadaljevala s kapitalskimi vložki, saj je pridobila 24,98-odstotni delež v družbi Delo, d.d., Ljubljana ter tako postala največji lastnik omenjene družbe.

2004 v mesecu decembru 2004 je Pivovarna Laško, d.d., uspela pridobiti še nadaljnjih 27.011 delnic delniške družbe Union Ljubljana, kar je pomenilo 5,98 odstotka lastnine. S tem je Pivovarna Laško, d.d., postala 53,85-odstotna lastnica vseh delnic Uniona.

2005 Pivovarna Laško, d.d., je v mesecu februarju 2005 od družbe Interbrew Central European Holding B.V., Nizozemska, odkupila celoten lastniški delež, in sicer 186.400 delnic izdajatelja Pivovarne Union, d.d., Ljubljana in tako postala večinska – 95,17- odstotna lastnica družbe Union. V maju 2005 je Urad za varstvo konkurence izdal soglasje k priglašeni koncentraciji družb Pivovarna Laško, d.d., in Pivovarna Union, d.d., Ljubljana.

2006 Pomembnejši dogodki:Preknjižba 106.950 novo izdanih delnic družbe Poslovni sistem Mercator, d.d., Ljubljana, od Slovenske odškodninske družbe, d.d., Ljubljana, na Pivovarno Laško, d.d.. Po preknjižbi ima delniška družba Pivovarna Laško v lasti 317.498 delnic MELR, oziroma 8,34 % delež v tej družbi.Uspešno je bila izvedena redna letna skupščina delničarjev Pivovarne Laško, d.d..Pri odpravljanju negativnih vplivov na okolje - otvoritev obratovanja čistilne naprave, v sklopu katere je bilo vzpostavljeno redno delovanje predčistilne naprave Pivovarne Laško, d.d., ki očisti vse tehnološke vode do 85 %. Na podlagi skupščinskega sklepa z dne 16. 6. 2006 je dne 22. 9. 2006 postal pravnomočen vpis spremembe statuta družbe v sodni register, ki določa osnovni kapital družbe ter na novo uvaja kosovne delnice brez nominalne vrednosti, in sicer je od tedaj dalje osnovni kapital družbe 8.747.652.000,00 SIT, ki je razdeljen na 8.747.652 navadnih, prosto prenosljivih imenskih kosovnih delnic.Dne 4. 10. 2006 je KDD – Centralna klirinško depotna družba, d.d., Ljubljana v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev spremenila podatek o nominalni vrednosti delnice Pivovarne Laško, d.d., z oznako PILR in PILH, ne da bi bila opravljena zamenjava in od tega dne glasi: 1 kos. Na dan 4. 10. 2006 je bilo tako po opravljenem vpisu v centralnem registru vpisanih skupno 8.578.085 delnic z oznako PILR in 169.567 delnic z oznako PILH.

Maj

Junij September

Oktober

23

Poslovno poročilo

UvodDelniška družba Pivovarna Laško uspešno združuje večino slovenskih proizvajalcev pijač v Skupino Pivovarna Laško, ki jo dopolnjuje še Jadranska pivovara, d.d., iz Splita. V poslovnem letu 2006 Skupina Pivovarna Laško ni pridobila nobenega večjega strateškega partnerja, niti na področju jugovzhodne Evrope, čeprav to pomeni neko stalnico v sami poslovni strategiji razvoja Skupine.

Vse družbe v Sloveniji, ki so kapitalsko povezane v Skupino Pivovarna Laško (Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Radenska, Fructal in Vital Mestinje), so v poslovnem letu 2006 uspešno nadaljevale in uresničevale prizadevanja za optimalno sodelovanje na nabavnem in prodajnem področju. Rezultati takega sodelovanja so se odražali pri nabavah surovin, embalaže, repromaterialov in ostalih materialov pod ugodnejšimi pogoji tako rokov kakor tudi cenovnih pogojev. Pri takšnih povezavah pa so učinki sinergijskih učinkov vidni šele v daljšem časovnem obdobju. Na prodajnem področju so bili rezultati sinergijskih učinkov povezovanja v letu 2006 nekoliko manj opazni, saj smo na tem področju sorazmeroma pozno pričeli z intenzivnim prizadevanjem v tej smeri, zato v letu 2007 in v prihodnjih letih smelo pričakujemo, da bodo tovrstni rezultati ugodnejši.

Vse družbe v Skupini Pivovarna Laško, razen Jadranske pivovare Split in Fructala iz Ajdovščine, so kot samostojne enote v poslovnem letu 2006 poslovale uspešneje kot v letu 2005, že omenjeni družbi pa sta poslovno leto 2006 zaključili z izgubo.

V letu 2007 se bo poslovna strategija matične družbe in Skupine Pivovarna Laško nadaljevala predvsem v smeri pridobivanja novih prodajnih trgov tako na trgih Evropske Unije kakor tudi na trgih jugovzhodne Evrope. Na vseh teh prodajnih trgih bomo nadaljevali z nadgradnjo marketinškega pristopa za prepoznavnost vseh proizvodov sicer že uveljavljenih blagovnih znamk, še naprej pa si bomo prizadevali tudi za ugodnejše nabavne pogoje.

24

Prodaja piva

Prodaja vode

Prodaja piva in vode

Prodaja

1.400.000

1.200.000

1.000.000

800.000

600.000

400.000

200.000

0

leto 2004 2005 2006

(v h

l)

Skupna količinska prodaja v letu 2006 je pri pivu na ravni prodaje iz leta 2005, pri vodi pa beležimo porast prodaje za 21 %. Medtem ko smo v Sloveniji, Črni gori, Kosovu, Makedoniji in na konvertibilnih trgih prodajo piva povečali, beleži družba nižjo prodajo piva v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem.

Domači trg

Tuji trg

Prodaja piva na domačem in tujem trgu 1.400.000

1.200.000

1.000.000

800.000

600.000

400.000

200.000

0

leto 2004 2005 2006

(v h

l)

(v %) 2004 2005 2006Prodaja piva 96,7 96,5 95,8Prodaja vode 3,3 3,5 4,2Skupaj 100,0 100,0 100,0

(v %) 2004 2005 2006Domači trg 73,3 77,8 81,3Tuji trg 26,7 22,2 18,7Skupaj 100,0 100,0 100,0

25

Struktura prodaje po vrstah piva v letu 2005

Zlatorog

Laško Club

Export Pils

Bandidos Ice

Bandidos ostalo

Laško Lahko

ostale vrste

14,8 %

7,9 %

4,5 %

1,7 %1,1 %

3,1 %

66,9 %

TBZ = trgovska blagovna znamka

(v %) 2004 2005 20065,6 % vseb. alk. Jubilejnik 0,1 0,0 0,05,1 % vseb. alk. Bandidos Tequila 3,4 1,8 0,95,0 % vseb. alk. TBZ Jadransko Lager – 0,3 0,64,0 % vseb. alk. Bandidos Ice – 4,4 4,54,0 % vseb. alk. Bandidos Hot – – 0,5

2,4 % vseb. alk. Bandidos Light Lemon – – 0,44,9 % vseb. alk. Zlatorog 64,1 65,6 66,94,9 % vseb. alk. Laško Club 22,5 17,7 14,84,9 % vseb. alk. Hyhemp – – 0,04,9 % vseb. alk. TBZ Konzum K-plus – 0,9 1,14,8 % vseb. alk Kaltenberg – – 0,13,5 % vseb. alk. Export Pils 6,8 6,5 7,92,7 % vseb. alk. Laško Lahko 1,3 1,2 1,12,5 % vseb. alk. Roler 0,5 0,4 0,21,7 % vseb. alk. Gren 0,5 0,4 0,25,9 % vseb. alk. Laško Temno 0,7 0,7 0,84,0 % vseb. alk. Netopir 0,1 – –

Skupaj 100,0 100,0 100,0

27

Slovenski trg

Skupna potrošnja piva vseh ponudnikov (domačih in tujih) je v letu 2006 znašala 1.699.000 hl. Glede na leto 2005 se je potrošnja povečala za 5,6 %. Slovenski trg piva je bil soočen s pritiskom konkurenčnih piv nižjega, srednjega in višjega cenovnega razreda iz uvoza, vendar se je hitra rast uvoza iz prejšnjih let, ki je dosegala v letih 2004 in 2005 letno 40 %, v letu 2006 ustavila in je znašala 6 %. Zaslediti je povečan obseg vlaganj s strani tuje konkurence, kjer so najaktivnejši MB, Heineken, Staropramen, Efes, Veltins in Stigl (direktni vložki v točilne aparate in ostalo opremo v lokalu, prireditve).

Pivovarna Laško se je na spremenjene razmere v letu 2006 odzvala s številnimi ukrepi in se prilagodila konkurenčnemu okolju. Na trg smo uvedli nova izdelka Bandidos Hot in Bandidos Light lemon, ukinili pa Gren in Roler.

Zaradi zmanjševanja stroškov in doseganja sinergijskih učinkov je prišlo do naslednjih organizacijskih sprememb:

• centralizacija servisne službe v Pivovarni Laško, ki deluje za Pivovarno Laško, Pivovarno Union in Radensko, • na vseh poslovnih enotah Pivovarne Laško pričetek prodaje izdelkov Pivovarne Union in Fructala kot trgovsko blago (izdelki Radenske že od leta 2005 v prodajnem asortimentu PE).

Na področju cenovne politike smo v letu 2006 dvakrat spremenili prodajni cenik oz. selektivno dvignili cene (1. 3. in 1. 10.), hkrati pa z akcijsko prodajo BZ Pils Export vzdrževali konkurenčnost glede na nizkocenovna piva iz uvoza.

V letu 2006 smo ohranili količinske tržne deleže glede na leto 2005. Pivovarna Laško dosega 51,9 %, Pivovarna Union (skupaj s svojimi trgovskimi BZ) 36,2 % in uvoženo pivo 11,9 %. Tržni delež uvoženega piva se glede na predhodnje leto ni bistveno povečal.

Od celotne prodaje piva Pivovarne Laško na slovenskem trgu, ki je znašala 881.195 hl, je bilo v letu 2006 preko grosistov prodano 518.855 hl piva (59 %), kar predstavlja 2 % rast glede na leto 2005, preko detajlistične prodaje pa 362.341 hl piva (41 %), kar predstavlja 9 % rast glede na leto 2005.

Kot vsa leta doslej smo tudi leta 2006 dobro obvladovali plačilno politiko, saj imamo večino plačil zavarovanih z bančnimi garancijami in neplačil skoraj ne poznamo.

Prodaja vode Oda je bila v letu 2006 glede na leto 2005 višja za 21 % in je znašala 47.347 hl. Na trgu voda je še močneje kot na trgu piva prisoten vdor cenovno izredno ugodnih vod iz uvoza.

Gibanje tržnega deleža dveh največjih slovenskih pivovarn

(v %) 2004 2005 2006Pivovarna Laško 53,7 52,1 51,9Pivovarna Union 37,4 36,1 36,2

28

Grosisti

Poslovne enote

Prodaja na slovenskem trgu, preko grosistov in preko poslovnih enot 600.000

500.000

400.000

300.000

200.000

100.000

0

leto 2004 2005 2006

(v h

l)

Tuji trgi

V letu 2006 je Pivovarna Laško prodala na tujih trgih 202.449 hl piva, kar predstavlja zmanjšanje prodaje glede na leto 2005 za 15,7 %. Kot prioritetne države izvoza Skupine Pivovarna Laško so bile postavljene Hrvaška, Italija ter Bosna in Hercegovina.

Hrvaška

Realizacija Jadranske pivovare za leto 2006 je v primerjavi z letom 2005, brez prodaje trgovskih blagovnih znamk, na indeksu 83,2, vključno s TBZ pa na indeksu 92,6.

V letu 2006 smo spremenili način izvoza na hrvaški trg, in sicer je Jadranska pivovara postala z datumom 1. 1. 2006 ekskluzivni uvoznik piva Pivovarne Laško na hrvaškem trgu. Kupci, ki so do 1. 1. 2006 poleg Jadranske pivovare kupovali pivo neposredno v Laškem, so od navedenega datuma kupci Jadranske pivovare.

V Laškem smo nadaljevali s proizvodnjo piva trgovskih blagovnih znamk za trgovinske sisteme, ki delujejo na hrvaškem trgu.

Podobno kot v letu 2005 se nadaljuje koncentracija distribucijskih poti v kanalu Horeca in koncentracija v kanalu trgovine in s tem pritiski na prodajne pogoje in dodatna vlaganja v marketing v sodelovanju z distributerji. Navedene povezave so vzrok tudi za zahteve po boljših prodajnih pogojih in posledično nižje prihodke.

V marketinškem pogledu, predvsem v medijih, je leto zaznamovalo svetovno prvenstvo v nogometu, ki sta ga z visokimi vložki v medije zaznamovali obe vodilni pivovarni. Jadranska pivovara in Pivovarna Laško sta temu sledili z razpoložljivimi sredstvi.

Pri vrednotenju rezultatov je potrebno upoštevati tudi politične napetosti, ki se vsako leto pojavljajo v intervalih in prav tako negativno vplivajo na prodajo blaga slovenskega porekla.

(v %) 2004 2005 2006Grosisti 61,7 60,6 58,9Poslovne enote 38,3 39,4 41,1Skupaj 100,0 100,0 100,0

29

BIH, Srbija, Črna Gora, Kosovo, Makedonija

Medtem ko smo na trgih Črne gore, Kosova in Makedonije prodajo Laškega piva v letu 2006 povečali, je opazen občuten padec prodaje na trgih BiH in Srbije. Vzroki so naslednji:

• carina 16 % (BiH), • nadaljevanje izvajanja zaščitnih cen (BiH), • carina 30 % (Srbija), • konstantno padanje kupne moči potrošnikov, • nelikvidnost in finančna nedisciplina večjih kupcev naših uvoznikov, ki v veliki meri denar iz prodaje piva namenjajo za investicije, pivo pa želijo plačevati s kompenzacijami, • prodajne cene piva domačih pivovarn so bistveno nižje od cen našega piva, • tudi če v gostinskih lokalih naši uvozniki in pospeševalci uspejo prepričati gostince, da naše pivo po ceni izenačijo z domačimi pivi, imajo gostinci interes za pospeševanje prodaje domačega piva, ker pri tem zaradi bistveno nižje nabavne cene mnogo več zaslužijo, • pivovarne v lasti tujih multinacionalk vlagajo izredno visoke zneske v tržno komuniciranje (pivovarne so med najmočnejšimi oglaševalci), • poleg vlaganja v medije te pivovarne vlagajo ogromna sredstva tudi v samo tržišče v smislu neomejenega razdeljevanja propagandnih materialov, brendiranja prodajnih mest, sponzoriranja prireditev … • v BiH, Srbiji in Črni gori je še vedno močno prisotna propaganda v smislu: kupujmo domače in pomagajmo domači industriji.

30

Ostali tuji trgi

Prodaja proizvodov Pivovarne Laško na EU in ostalih trgih je bila v letu 2006 glede na leto 2005 večja za 9 % .

V prodaji po posameznih državah je najbolj opazno povišanje prodaje piva v Avstriji. Višja prodaja piva v letu 2006 na avstrijskem trgu je posledica spremenjenega prodajnega pristopa na trgu, z večjim poudarkom na HoReCa segmentu, kjer smo uspeli plasirati posebno pivo Bandidos ICE in Bandidos Tequila.

Prodaja piva v Italiji, našem največjem prodajnem tržišču v EU, se je v letu 2006 povišala za 8 %. Povišanje prodaje je povezano s pričetkom prodaje proizvodov Pivovarne Laško v dveh trgovskih verigah Coopca in Ipercoop, kjer do leta 2006 nismo imeli naših proizvodov.

Prodaja piva v ostalih državah (Kanada, Švica, Nemčija, Malta, Islandija, Togo, ZDA in Avstralija) je na malo nižjem nivoju v primerjavi s preteklim letom.

Produktivnost

Fizična produktivnost dela, merjena v prodanih količinah piva in vode na zaposlenega, izkazuje 3.232 hektolitrov prodanih pijač na osebo. Dosežena produktivnost dela je v primerjavi z letom 2005 višja za 8,8 %.

Produktivnost družbe

2004 2005 2006Prodaja piva (v hl) 1.124.829 1.080.522 1.083.644Prodaja naravne pitne vode (v hl) 37.938 39.326 47.567Skupaj 1.162.767 1.119.848 1.131.212Povprečno število zaposlenih 403 377 350

Dejansko opravljene ure 681.827 625.797 582.067

Produktivnost (hl na osebo) 2.885 2.970 3.232

Produktivnost (hl na opravljeno uro) 1,7054 1,7895 1,9434

31

Tržno raziskovanje

Poleg pridobivanja informacij iz internih virov smo uporabljali tudi eksterne vire. Za eksterno raziskovanje smo porabili 1,1 % sredstev, namenjenih marketinškim aktivnostim, kar je na nivoju porabe sredstev v preteklem letu. Izsledki eksternega raziskovanja so poleg internih informacij zlasti v hitro spreminjajočem okolju bistvenega pomena. Tako pridobljene informacije uporabljamo za spremljanje marketinških trendov, tako prodajnih kot komunikacijskih.

Razvoj izdelkov

Na področju razvoja smo napore usmerili v diverzifikacijo obstoječega proizvodno-prodajnega asortimenta in njegovo širitvijo v nove načine pakiranja:

• pakiranje v kartonski šestorček BZ Laško Club za potrebe tujih in domačega trga. • razširitev ponudbe v segmentu ponudbe točenega piva – BZ Zlatorog Coolkeg: testno polnjenje in testiranje na trgu (preko detajlistične prodaje na slovenskem trgu).

BZ Bandidos smo razširili z dvema novima okusoma – Hot in Light Lemon, ki smo ju lansirali na slovenski trg v mesecu aprilu, v nadaljevanju pa razširili ponudbo tudi na nekatere tuje trge.

Tržno komuniciranje

Za tržno komuniciranje na domačem in na tujih trgih smo v letu 2006 porabili približno 10 % celotnega prihodka od prodaje. Struktura porabe sredstev je bila naslednja:

Država delež v % • Slovenija 51 % • Izvoz 49 %

Strategija pospeševanja prodaje v Sloveniji je v letu 2006 vključevala pospeševanje dveh blagovnih znamk, in sicer blagovne znamke Laško pivo Zlatorog in blagovne znamke Bandidos.

Planirane aktivnosti pospeševanja prodaje smo matrično delili glede na mesto izvedbe in način pospeševanja prodaje. Glede na mesto izvedbe je bil poudarek namenjen promocijam v sektorju gostinstva, po načinu izvedbe pa smo aktivnosti ločili na promocije, ki jih izvaja pospeševalna služba Pivovarne Laško v lastni režiji (partyji z znižano ceno, degustacije ter deloma Vip prireditve ter t.i. prodajne prireditve), in promocije, v katere je povezana služba za marketing Pivovarne Laško in se načeloma izvajajo s prisotnostjo hostes. Da bi bile promocije optimalne, smo v začetku leta 2006, glede na druge prioritetne aktivnosti pospeševalne službe, v dogovoru z vodstvom, izvedbo tovrstnih kompleksnejših aktivnosti prestavili na posezonski čas (promocija s stekleničko – koncept 2005). Poleg že utečenih konceptov aktivnosti, ki smo jih izvajali v letu 2005, smo za leto 2006 pripravili tudi nove.

Tako kot vsako leto smo tudi v letu 2006 nadaljevali z opremo gostinskih lokalov ter z inovativnim pristopom pri izboru promocijskih artiklov za izvedbo promocijskih aktivnosti, tako za BZ Laško pivo Zlatorog kot za BZ Bandidos.

Marketing

32

Da bi poučili bodoči gostinski kader o značilnostih piva in načinu njegovega nudenja ter točenja, smo nadaljevali z organiziranim vodenjem ekskurzij za dijake gostinskih šol. Vzdrževanje dobrih odnosov s poslovnimi partnerji smo tudi podprli z organiziranjem ekskurzij v Pivovarno Laško preko TIC.

Oglaševanje naših blagovnih znamk je bilo namenjeno predvsem BZ Bandidos, saj lansiranje novih izdelkov na trg nedvomno zahteva oglaševalsko podporo. Oba nova izdelka Hot in Light Lemon smo komunikacijsko podprli v okviru celostne oglaševalske akcije v maju in juniju (TV, radio, tiskani oglasi, internet, WC oglasi) ter v okviru obveščanja kupcev in potrošnikov na prodajnih mestih (pismo kupcem, letaki, plakati, oprema gostinstva: majice, pladnji, namizniki, promocijski artikli za izvajanje promocijskih aktivnosti).

V času svetovnega nogometnega prvenstva smo vsebino oglaševanja razširili z oglaševanjem BZ Laško pivo Zlatorog. Akcijo smo podprli s sloganom »Uživajmo skupaj«.

Na področju sponzoriranja smo delovali v smeri strateških usmeritev iz preteklih let. Večji del sponzorskih sredstev je bil namenjen korporativnemu sponzoriranju.

Na tujih trgih smo na področju tržnega komuniciranja zgolj zagotavljali podporo aktivnostim, ki so jih vodili vodje prodaje za posamezne trge, pri snovanju aktivnosti za Hrvaško pa smo sodelovali z marektingom Jadranske pivovare. Organizirali smo izvedbo oglaševanja na naslednjih tujih trgih:

• Hrvaška: v podporo blagovni znamki Laško pivo Zlatorog smo v januarja in februarja pripravili animirane oglase za prenose smučarskih in rokometnih tekem. Od aprila do junija je potekala oglaševalska kampanja, ki je poleg predvajanja novega TV oglasa (adaptiran uporabljen tudi za trg Bosne in Hercegovine) vključevala še oglaševanje v tisku in na »billboardih«. Maja smo pripravili še podporno kampanjo za lansiranje Bandidos Icea, ki se je oglaševala na TV in v tisku. Vso ostalo oglaševanjenje v letu 2006 je bilo omejeno na priložnostne potrebe ter v podporo aktivnostim prodaje in sponzoriranja. • Bosna in Hercegovina: BZ Laško pivo Club smo oglaševali v okviru svetovnega nogometnega prvenstva (TV, »billboardi«). • Srbija: »megaboard« v Beogradu, BZ Laško pivo (celoletni zakup); • na trgih Kosovo in Makedonija smo oglaševali preko uvoznikov; • Italija: tisk.

Predstavili smo se tudi na sejmih:

• februarja na Pianeta Birra v Riminiju v Italiji in • maja na kmetijsko-živilskem sejmu v Novem Sadu ter na sejmu Prival Label, Amsterdam (skupen nastop podjetij Skupine Pivovarna Laško). • V mesecu avgustu smo se skupaj s Pivovarno Union predstavili na BeerFestu v Beogradu, • v septembru pa je bilo Laško pivo prisotno tudi na dnevih piva v Zrenjaninu.

V jesenskem času smo pripravili aktivnosti, vezane na novoletno promocijo, in pripravili osnove za marketinški plan 2007. Oktobra smo skupaj z agencijami za tržno komuniciranje rešili dilemo glede arhitekture BZ Laško pivo in sprejeli stališče za enotno komuniciranje na vseh trgih pod krovno BZ Laško pivo.

33

Upravljanje s kadriZnanje, podjetnost, partnerstvo, odgovornost in spoštovanje. Na teh vrednotah snujemo našo skupno kulturo, ki je vodilo vsakega zaposlenega. Vrednote so vodilo družbe pri selekciji novih kadrov in izhodišče za razvoj naslednikov sedanjih vodilnih in vodstvenih kadrov.

Leto 2006 je bilo na kadrovskem področju usmerjeno v nadaljevanje izvajanja restriktivne politike zaposlovanja oziroma v približevanje pred leti zastavljenim ciljem, ki so usmerjeni v zmanjševanje števila zaposlenih in rast izobrazbene strukture. Novost, s katero smo se srečali v preteklem letu, je začetek povezovanja na področju kadrovskega poslovanja med družbami Skupine Pivovarna Laško, pri čemer so bili vidni že tudi prvi rezultati. Leta 2006 smo v podjetju uvedli centralno evidenco izobraževanj zaposlenih, s katerimi zaposleni pridobivajo funkcionalna znanja, vezana na delovno mesto. Na koncu leta 2006 je bila po petnajstih letih sprejeta nova Podjetniška kolektivna pogodba, katere spremembe bodo opazne v letu 2007, ko je pričela veljati.

Zaposleni po sektorjih

Število zaposlenih v Pivovarni Laško, d.d., na dan 31. 12. 2006 je znašalo 339 in je v primerjavi z 31. 12. 2006 na indeksu 92,4, kar pomeni 7,6 % manj ali 28 zaposlenih manj.

V letu 2006 v nobenem od sektorjev ni bilo bistvenih odstopanj.

Zaposleni po sektorjih na dan 31.12.

Leto 2004 v % Leto 2005 v % Leto 2006 v %Poslovodstvo podjetja 16 4,2 15 4,1 17 5,0Poslovno tajništvo in informatika 23 6,0 24 6,5 22 6,5Sektor komerciale 77 20,2 74 20,2 70 20,6Proizvodno tehnični sektor 227 59,6 219 59,7 198 58,4Sektor ekonomike poslovanja 23 6,0 22 6,0 21 6,2Sektor kadrovanja in pravne varnosti 15 3,6 13 3,5 11 3,2Skupaj 381 100,0 367 100,0 339 100,0

34

Povprečna starost zaposlenih se je v primerjavi z letom 2005 znižala za mesec in se približuje 43. letu. Največje število zaposlenih žensk in moških imamo v starostni skupini med 35. in 40. letom in jih je nekaj manj kot četrtina vseh zaposlenih. Če k temu prištejemo še starostno skupino med 40. in 45. letom, pa skupaj dosegajo že 43 % vseh zaposlenih v podjetju. Od leta 2000, ko je znašala povprečna starost zaposlenih 39,97, je ta narasla za skoraj tri leta.

Na povečanje povprečne starosti vplivajo novi upokojitveni pogoji, ki v prehodnem obdobju podaljšujejo delovno dobo in starost, ki sta potrebni za izpolnitev pogojev upokojitve. Glede na to, da bo prehodno obdobje trajalo do leta 2014, se bodo posledice tega odražale še v naprej.

Starostna struktura zaposlenih

Starostno drevesce v Pivovarni Laško na dan 31.12.2006

Moški:220 zaposlenih ali 64,9 %povprečna starost je 43,6 let

Ženske:119 zaposlenih ali 35,1 %

povprečna starost je 41,7 let

Skupaj:339 zaposlenih povprečna starost je 43 let

19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64

1

1 1 1

3 3 3

54

10

7

5

11 11

14

8

13

9

13

5

910

8

11

98

6

2

76

5

223 3

2

1

32

4 4 43

1

67

11

7 7

2

7 7

5

23

4

2

6

8

4

12

3

1 1

starostv letih

35

Razmerje zaposlenih med moškimi in ženskami se zadnjih nekaj let bistveno ne spreminja in ostaja na dveh tretjinah v korist moških. Delež ženske delovne sile je v celotnih zaposlenih konec leta 2006 znašal 35,1 %, kar je za 2,9 % več kot na zadnji dan predhodnega leta. Posledično se je delež moške delovne sile zmanjšal za enak odstotek, in sicer s 65,9 % leta 2005 na 64,9 % v letu 2006.

Rekapitulacija zaposlenih po spolu

Zaposleni na dan 31.12. 2004

Ženske št. v % Moški št. v % Skupaj št. v %Redno zaposleni nedoločen čas 124 99,2 238 98,4 362 98,7Redno zaposleni določen čas – – 3 1,2 3 0,8Pripravniki določen čas 1 0,8 1 0,4 2 0,5Skupaj 125 100 242 100 367 100

Zaposleni na dan 31.12. 2005

Ženske št. v % Moški št. v % Skupaj št. v %Redno zaposleni nedoločen čas 118 99,2 217 98,6 335 98,8Redno zaposleni določen čas – – 3 1,4 3 0,9Pripravniki določen čas 1 0,8 – – 1 0,3Skupaj 119 100 220 100 339 100

Zaposleni na dan 31.12. 2006

Ženske št. v % Moški št. v % Skupaj št. v %Redno zaposleni nedoločen čas 129 98,5 243 97,2 372 97,6Redno zaposleni določen čas 1 0,8 7 2,8 8 2,1Pripravniki določen čas 1 0,8 – – 1 0,3Skupaj 131 100 250 100 381 100

36

Izobrazbena struktura in izobraževanje zaposlenih

Zastavljen cilj postopne rasti izobrazbene strukture zaposlenih se je tudi v preteklem letu izpolnjeval. Povečal se je delež srednje, višje in visoko strokovno usposobljenih delavcev, ki je v primerjavi z letom 2005 porasel za 1,9 %, na račun nekvalificiranih, polkvalificiranih in kvalificiranih delavcev.

Nenehni tehnološki razvoj zahteva od zaposlenih znanje višjih ravni, kot je to veljalo pred leti, zato morajo biti cilji še nadalje usmerjeni v rast izobrazbene strukture. Predvsem moramo to dejstvo upoštevati ob zaposlovanju, pri obstoječi delovni sili pa s podporo izobraževanja ob delu. Večji poudarek moramo dati izobraževanju nekvalificiranih delavcev, katerih znanja bi morala biti usmerjena predvsem v tehnične smeri.

Izobrazbena struktura zaposlenih v Pivovarni Laško na dan 31.12.

Leto 2004 Delež v % Leto 2005 Delež v % Leto 2006 Delež v %Magister 3 0,8 2 0,5 2 0,6Visoka 38 10,0 40 10,9 44 13,0Višja 28 7,3 25 6,8 26 7,7Srednja 93 24,4 91 24,8 81 23,9KV 110 28,9 105 28,6 91 26,8PK 34 8,9 34 9,3 33 9,7NK 75 19,7 70 19,1 62 18,3Skupaj 381 100,0 367 100,0 339 100,0

37

V podjetju se zavedamo potreb po nenehnem spremljanju novosti na posameznih delovnih področjih, nadgradnji osebnostnih sposobnosti in spretnosti, saj so pogoj za dobro opravljeno delo. Zaradi podpore in posluha pri izobraževanju zaposlenih se delavci za pridobitev funkcionalnih znanj izobražujejo interno in eksterno na tečajih in seminarjih, poleg tega pa podpiramo tudi študij ob delu, s katerim delavec pridobi šolsko izobrazbo.

Trenutno se ob delu izobražuje 37 delavcev, kar je 10,9 % vseh zaposlenih. V letu 2006 se je za izobraževanje ob delu na novo odločilo 9 zaposlenih. Osem delavcev obiskuje podiplomski študij, sedem visokošolske programe, enaindvajset višješolske in eden pridobiva srednješolsko izobrazbo.

Osem zaposlenih je v letu 2006 uspešno zaključilo študij ob delu: štirje so pridobili VII., trije VI. in eden V. stopnjo izobrazbe. Poleg tega smo stroške izobraževanja povrnili delavcu, ki je obiskoval in uspešno zaključil srednješolsko izobraževanje in pridobil V. stopnjo izobrazbe kljub temu, da predhodno s podjetjem ni imel sklenjene pogodbe o izobraževanju.

V podjetju bomo še v naprej dajali možnost izobraževanja zaposlenim za pridobitev zahtevane strokovne izobrazbe, predvsem na področju tehničnih znanj.

Redno so potekala tudi izobraževanja, ki so bodisi zakonsko predpisana ali pa potrebna za izvajanje del delovnega mesta. Delavci so obiskovali jezikovne in računalniške tečaje, izobraževanje in usposabljanje iz varstva pri delu in požarnega varstva ter druge.

V preteklem letu smo v kadrovski službi vzpostavili centralno evidenco vseh vrst izobraževanj, s tem da je samo planiranje in realizacija izobraževanj še vedno prepuščena posameznim sektorjem. Podatki o znanjih, pridobljenih z dodatnim izobraževanjem posameznikov, pa se na podlagi poročil in kopij potrdil oziroma spričeval evidentirajo v kadrovski evidenci izobraževanj.

V letu 2006 smo kandidirali na javnem razpisu za sofinanciranje usposabljanja in izobraževanja zaposlenih v perspektivnih sektorjih Republike Slovenije iz sredstev evropskega socialnega sklada in ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Za izvajanje programov za pridobitev javno veljavne formalne izobrazbe in programov strokovnega usposabljanja smo prejeli 2.300 tisoč SIT.

38

Zaposlovanje invalidov

V letu 2006 je v skladu z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov stopila v veljavo Uredba o določitvi kvot za zaposlovanje invalidov. Uredba določa delež zaposlenih invalidov od celotnega števila zaposlenih delavcev pri posameznem delodajalcu, ki je po zakonu dolžan zaposlovati invalide v okviru določene kvote. Kvote so določene različno glede na dejavnosti in skupno število zaposlenih – za Pivovarno Laško, d.d., velja 6-odstotna kvota. Če podjetje zaposluje več invalidov, kakor je določeno s kvoto, katerih invalidnost ni nastala zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, je podjetje upravičeno do nagrade za preseganje kvote. V nasprotnem primeru je potrebno mesečno ob izplačilu plač obračunati in plačati v sklad prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov.

Glede na to, da ves čas presegamo delež invalidov, saj smo imeli konec leta zaposlenih 29 invalidov, kar je več kot 8,5 % vseh zaposlenih, smo upravičeni do nagrade za kvote. Od teh 29 invalidov je 7 upravičenih do polovičnega delovnega časa, preostalih 22 pa ima določene delovne omejitve, skladno z zdravstvenim stanjem.

Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje

Pokojninski načrt, z izvajanjem katerega smo pričeli v letu 2001, poteka brez večjih posebnosti. Konec leta 2006 je bilo vključenih 333 zaposlenih. Večina je vključena v sistem 20/80, le trije zaposleni niso pripravljeni prispevati 20 % udeležbo, zato podjetje, skladno s sprejetimi pravili, na njihov račun nakazuje le minimalni znesek premije, ki je v preteklem letu znašal 4.692,00 SIT mesečno. Odstotek delavcev, ki so v pokojninski načrt vključeni brez lastne soudeležbe pri plačilu premije, se zmanjšuje, ker so bili doslej v večini to delavci, ki so imeli do izpolnitve pogojev za upokojitev manj kot 5 let.

Plače

Povprečna bruto plača zaposlenih je v letu 2006 znašala 412.740 SIT bruto, kar je za 1,8 % več kot v enakem obdobju leta 2005. Zaposleni so imeli možnost izbire, ali prejemajo plačo še naprej 10 % v delnicah in 90 % v gotovini ali pa celotno plačo v gotovini. Tako se je 47 % vseh zaposlenih odločilo za izplačilo plače v gotovini, ostalih 53 % zaposlenih pa še vedno prejema del plače v delnicah.

Delovni čas

Analiza delovnega časa v zadnjih letih kaže trend zmanjševanja možnega fonda delovnega časa kot posledico restriktivne zaposlovalne politike.

V letu 2006 se je povečalo število plačanih in državnih praznikov – bilo jih je 11, medtem ko jih je bilo v letu 2005 le 8. Prav tako je ugoden kazalnik odsotnosti zaradi bolezni, saj je bilo v analiziranem obdobju za več kot 3.440 ur teh odsotnosti manj kot v predhodnem letu. Družba v letu 2005 ponovno izkazuje visok odstotek izkoristka delovnega časa oziroma produktivnega delovnega časa, ki znaša 78 %.

39

V zadnjih treh desetletjih so vprašanja v zvezi z varovanjem okolja pridobila na pomenu. Posveča se jim vedno več pozornosti.

Obseg izdatkov, ki jih imajo podjetja na področju okolja, se nenehno povečuje. Ti izdatki nastajajo tako pri rednem poslovanju kot tudi financiranju okoljskih naložb, ki jih podjetja izvajajo zato, da bi zadostila zahtevam obstoječih ali bodočih okoljevarstvenih predpisov. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo bo postalo varovanje okolja temeljna zahteva za razvoj, izdelavo in porabo izdelkov. Velik del slovenske industrije, še zlasti njen izvozni del, čedalje bolj občuti nenehne spremembe, ki nastajajo v svetovnem gospodarstvu.

Tudi Pivovarna Laško je že davno spoznala, da mora delovati na okolju prijazen način in se v svoji poslovni politiki ravnati vsaj po zakonsko določenih zahtevah na področju varovanja okolja.

Oskrba z vodo – vodni viri

Dela na vzdrževanju vodovodov so v letu 2006 potekala v skladu z letnim načrtom, razen tega, da so se pogosteje pojavljale okvare na vodovodih Jepihovec (Jepihovec – Laško) in Lurd (Rimske Toplice – Laško) zaradi dotrajanosti cevovodov. Odpravljali smo tudi manjše okvare, kar pa so na tako obsežni mreži stalnica.

Večjih investicijskih posegov v letu 2006 ni bilo, zato bi omenili pomembnejša dela:

• z Geološkim zavodom Slovenije smo pričeli pripravljati hidrogeološki opis zajetij in merilnih mest s predlogom načrta monitoringa za potrebe pridobitve koncesije za izkoriščanje podzemne vode za proizvodnjo piva v Pivovarni Laško, • z Geološkim zavodom Slovenije smo pregledovali perspektivna področja za pridobivanje dodatnih količin pitne vode, • v Rimskih Toplicah smo v sklopu sanacije Zdraviliške ulice položili in sanirali del cevovoda, • v Hudi jami in Belem studencu smo sanirali odsek cevovoda, • na odseku vodovoda Voluš – Vrh smo obnovili del cevovoda z montažo zračnikov in izpustov, • sanirali smo del cevovoda v Taborju – Laško, • na dvorišču polnilnice smo zamenjali del cevovoda, ki poteka v smeri proti Marija Gradcu, • v Borovkah smo obnovili zajetja Z3 in Z4 ter obnovili 300 m cevovoda, • v naselju Na Pristavi smo zamenjali 150-metrski odsek salonitnega cevovoda, • v Treh studencih (Globočaju) smo uredili električni priključek ter avtomatsko klorirno napravo, • v Zgornji Rečici smo obnovili in dogradili dvokilometrski odsek vodovoda.

V letu 2006 smo zagotavljali nemoteno oskrbo s pitno vodo vsem porabnikom, ki so priključeni na javni vodovod v našem upravljanju.

Ekološko poročilo

40

250.000

200.000

150.000

100.000

50.000

0

Vlaganja v vodne vire in vodovod

Vzdrževanje vodovoda

Vodni vir Lurd

Vlaganje v vodne vire in vodovod

leto 2004 2005 2006

(v ti

soč

SIT)

Spremembe v tehnologiji proizvodnje piva, ki so pozitivno vplivale na zmanjšanje emisij v okolje v letu 2006

Zelo pomemben projekt na področju proizvodnje piva je bila vgradnja separatorja kvasnega piva pred filtracijo. S separacijo izločimo suspendiran kvas iz piva in s tem za desetkrat zmanjšamo koncentracijo kvasa v pivu. S tem smo dejansko znižali porabo filtracijskega sredstva in podaljšali filtracijski ciklus za okrog 40 %. Znižala se je poraba vode in energije, hkrati pa nastane 40 % manj odpadnega filtracijskega sredstva (kiselgura), ki vsebuje trikrat manj organskih snovi (kvasa). Tako se je močno znižala obremenitev okolja z odloženim kvasom, ki ga iz separatorja vodimo na sušenje in odprodamo kot živalsko krmo.

Na celotnem področju proizvodnje piva ter energetike in vzdrževanja smo namestili ekološke kontejnerje, absorbcijska sredstva in tepihe za preprečevanje raznosa ob razlitju nevarnih snovi. Zmanjšali smo možnost vdora odpadnih olj, kemikalij in drugih nevarnih snovi v okolje ob morebitni nesreči (razlitju). Hkrati z uvedbo ekoloških kontejnerjev in absorbentov smo opravili tudi šolanje operaterjev v proizvodnji o pravilni uporabi zaščitnih sredstev.

Skupaj s Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo Maribor smo izvedli podroben posnetek porabe vode na posameznih napravah za proizvodnjo in polnjenje piva. Glede na primerjavo normativov porabe vode z evropskimi pivovarnami smo naredili spisek predlogov za zmanjšanje porabe vode v proizvodnji piva. V začetku leta 2007 bomo pričeli s postopnim izvajanjem ukrepov za znižanje porabe.

V letošnjem letu smo preverili in optimirali pogoje za zbiranje CO2, ki nastaja med alkoholnim vretjem piva. S tem zberemo več nastalega CO2 in zmanjšamo izgube tehnološkega CO2 v okolje, ki ga prečiščenega uporabljamo v proizvodnji piva kot zaščitno atmosfero.

Predvidena investicijska vlaganja

Investicija v napravo za odplinjevanje tehnološke vode bo omogočala uporabo odplinjene vode na področju kleti in filtracije piva. S tem bomo zmanjšali izgube piva in tudi porabo surovin, tehnološke vode, poleg tega pa se bodo znižale organske obremenitve odpadnih vod.

(v tisoč SIT) 2004 2005 2006Vzdrževanje vodovoda 99.087 103.879 116.484Vodni vir Lurd 8.981 50.345 120.127Vlaganja v vodne vire in vodovod 108.068 154.224 236.611

41

Odpadna diatomejska zemlja (kiselgur) od filtracije piva se trenutno dehidrira in odlaga kot neobdelan odpadek. Za stabilizacijo tega odpadka je v izdelavi projekt mešanja kiselgura z odpadnim lesnim pepelom, kar bi pomenilo, da se lahko mešanica teh dveh odpadkov uporabi kot tesnilni sloj na odlagališču mešanih komunalnih odpadkov. Pri stabiliziranem odpadku se močno zmanjša izluževanje organskih snovi v okolje.

Z obnovo avtomatizacije v varilnicah bo v letu 2007 nameščena nova programska oprema, kar bo hkrati priložnost za novo optimizacijo proizvodnje in čiščenja varilnic. Predvideva se znižanje porabe vode in čistilnih sredstev ter zmanjšanje izgube produkta, kar se bo izkazalo kot manjša količina in obremenitev odpadnih vod.

V proizvodnji in polnjenju piva bomo še naprej izvajali ukrepe za zmanjšanje izgube piva. Kakovost dela, dobro planiranje proizvodnje, zmanjšanje izgub med prečrpavanjem, filtracijo in polnjenjem piva so glavne možnosti za zmanjšanje kala piva, s čimer se bodo znižali normativi porabe surovin, energije, vode in emisij v okolje.

V juniju 2006 smo po pridobitvi odločbe za poskusno obratovanje začeli s poskusnim obratovanjem skupne čistilne naprave. Do julija 2007 se izvaja monitoring s spremljanjem vseh emisij v vode in zrak ter monitoring hrupa. Poleg tega v tem času teče strokovna priprava in pregled vse potrebne dokumentacije za redno obratovanje čistilne naprave.

V 2006 se je na čistilni napravi očistilo približno 460.000 m3 tehnoloških odpadnih vod. Odpadne tehnološke vode so se v letu 2006 v celoti čistile v obeh fazah, anaerobni in aerobni, z večjo učinkovitostjo od pričakovane. Ob doseganju skoraj 90 % učinkovitosti anaerobnega reaktorja lahko tudi naknadna komunalna aerobna čistilna naprava doseže odlične rezultate čiščenja. Doseganje z zakonom predpisanih mejnih vrednosti za iztok v vodotok Savinjo je tako postalo vsakdanja praksa.

Na osnovi monitoringa bioplina se kaže povečana vsebnost žvepla, zato bo potrebno dograditi napravo za odžvepljevanje žvepla, da bo bioplin možno uporabiti v kotlarni Pivovarne Laško.

Do oktobra 2006 smo vložili vlogo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja (IPPC) za proizvodni obrat Pivovarna Laško, d.d., ki ga je potrebno pridobiti do oktobra 2007. V oktobru 2007 bomo pridobili IPPC dovoljenje tudi za čistilno napravo.

42

Pregled vlaganj v ekologijo

(v tisoč SIT) 2004 2005 2006Vlaganja v vodne vire 108.068 154.224 236.611Vodni vir Lurd 8.981 50.345 120.127Vzdrževanje vodovoda 99.087 103.879 116.484Voda 9.918 456 1.349Prispevek za vodna povračila 9.918 − −

Koncesija za vodo − 456 1.349

Odpadne vode 785.855 386.812 107.687Čistilna naprava 574.146 352.346 33.218

Rezervacije za čistilno napravo 207.709 − −

Prispevki vodnih skupnosti Slovenije − 30.466 70.469

Odškodnina ribiški družini 4.000 4.000 4.000

Odpadki - okoljska dajatev 42.756 43.714 55.544Izdatki za varstvo okolja − odpadna embalaža 42.756 43.714 53.632

Okoljska dajatev za odpadno embalažo − − 1.896

Okoljska dajatev za elekt. in elekt. opremo - tujina − − 16

Skupaj 946.597 585.206 401.191

Prispevek izboljšav, ki so koristne za okolje, ni le v zmanjševanju obremenjevanja okolja, saj novosti in izboljšave prinašajo tudi manjšo porabo materialov, vode in energije, poleg tega pa zmanjšujejo stroške odvoza odpadkov in čiščenja odpadnih voda, marveč je v določenih okoliščinah mogoče izboljšati tudi kakovost proizvodov in zmanjšati izgube. Učinkoviti okoljevarstveni prijemi vplivajo tudi na ugled podjetja, ki ga Pivovarna Laško prav gotovo ima.

Čedalje ostrejša in obsežnejša zakonodaja o varstvu okolja je v Sloveniji povsem nov izziv tudi za nabavno stroko. Tako se skrb za okolje tudi v Evropski uniji v največji meri prevali tudi na dobavitelje. Težave z odpadki, ostanki in odvečnim materialom kupci rešujejo v sodelovanju z dobavitelji.

Tudi Pivovarna Laško si prizadeva doseči in izkazovati ustrezen odnos do okolja, tako da obvladuje vplive svojih dejavnosti, proizvodov in storitev na okolje ob upoštevanju svoje politike do okolja in okoljskih ciljev. To izvajamo v skladu z vse ostrejšo zakonodajo, razvojem gospodarske politike in drugimi ukrepi, ki spodbujajo varstvo okolja ob naraščajočem zanimanju za probleme okolja in trajnostnega razvoja.

Poročilo o vodovodih

Tudi v preteklem letu smo kot upravljalec vodovodov nadaljevali z zagotavljanjem zdravstveno ustrezne pitne vode v zadostnih količinah. Prav tako je potekala oskrba s pitno vodo nemoteno, saj smo večje okvare reševali s prevezavami oziroma s hitrimi intervencijami. Na sistemu vodovodov smo skrbeli za redno vzdrževanje in izpolnjevanje HACCP načel.

V kompletnem sistem vodovodov Laško in okolica smo do porabnikov distribuirali 1.228.000 m3 vode. Od zgoraj navedene količine je prevzelo gospodarstvo 837.000 m3, gospodinjstva so porabila 391.000 m3. V okoliških vodovodih pa je bilo distribuirano 161.000 m3. V tem obdobju smo na sistem javnih vodovodov priklopili tudi 51 novih porabnikov. Starim porabnikom, ki so se do sedaj oskrbovali z vodo brez vodomerjev preko pavšala, smo montirali 32 števcev. V redni menjavi pa smo v lanskem letu zamenjali 411 vodomerjev.

43

Z Geološkim zavodom Slovenije smo pričeli z raziskavami perspektivnih vodnih virov na kompletnem področju, ki ga oskrbujemo z vodo. Poleg meritev in raziskav naravnih zajetij nam bo Geološki zavod pripravil tudi področja, na katerih bi bilo možno pridobiti vodo s pomočjo vrtin. Ker je to obsežna naloga, nadaljujemo s tem delom tudi v letošnjem letu. Prav tako smo z Geološkim zavodom pričeli pripravljati hidrogeološke opise obstoječih zajetij in njihovega monitoringa za pripravo koncesije.

Večja dela, ki smo jih opravili v preteklem letu:

• v Borovkah smo obnovili zajetja Z3 in Z4. Na tem področju smo prav tako obnovili 300 m cevovoda. Uredili pa smo tudi brežine potoka, ki teče mimo zajetij ter zamenjali kanalete v dolžini cca 150 m, • v naselju Na Pristavi smo zamenjali 150 m salonitnega cevovoda od vodohrana do naselja, • po Trubarjevi ulici v Laškem smo menjali v cestišču dotrajano cevno armaturo za priključke, • v Rimskih Toplicah smo v sklopu sanacije Zdraviliške ulice položili in sanirali del cevovodov, • sanirali smo del cevovoda na Taborju v Laškem, • sanacija odseka cevovoda v Hudi jami in Belem studencu, • zamenjali smo del cevovoda v dvorišču polnilnice, ki poteka v smeri Marija Gradec, • v Zgornji Rečici smo pri klorirni postaji obnovili in zamenjali cca 2.000 m cevovodov, • na odseku trase Voluš – Vrh nad Laškim smo obnovili del cevovoda z menjavo zračnikov in izpustov, • na vodovodu Trije studenci smo v Globočaju uredili električni priključek ter uredili avtomatsko kloriranje, • nadaljevali smo z izvedbo daljinskega nadzora črpališč in vodohranov. Tako smo opremili vodohran Petek z mobilno postajo, preko katere zajemamo potrebne podatke.

44

45

Pivovarna Laško je od leta 1995 organizirana kot delniška družba. Ob koncu poslovnega leta je štela 9.660 delničarjev, kar je za 4,4 % manj kot konec leta 2005.

Lastniška struktura kapitala

Osnovni kapital družbe na dan 31. 12. 2006 znaša 8.747.652 tisoč SIT in je razdeljen na 8.747.652 kosovnih delnic brez nominalne vrednosti, od katerih so vse v celoti plačane. Vse delnice so navadne, imenske in so izdane v nematerializirani obliki, z oznakama PILR in PILH. Na dan 31. 12. 2006 je bilo v centralnem registru KDD (Centralna klirinško depotna družba, d.d. Ljubljana) vpisanih 8.578.085 delnic z oznako PILR in 169.567 delnic z oznako PILH.

Število delničarjev na dan 31.12.

Lastniška struktura kapitala družbe se je v letu 2006 nekoliko spremenila. Na prvem mestu ostaja Infond Holding, d.d., kot največji lastnik, ki je svoj 17,45 % delež iz leta 2005 povečal na 24,43 %, sledi Center naložbe, d.d., ki ima v lasti 11,18 % delnic, v lanskem letu ga ni bilo med desetimi največjimi delničarji in Kapitalska družba, d.d., ki je z enakim 7,06 % deležem kot lani izgubila eno mesto. Med večjimi delničarji pa so še Bank Austria Creditanstalt AG, NFD 1 Delniški investicijski sklad, d.d., Delniški vzajemni sklad Triglav steber I in Vzajemni sklad Probanka globalni naložbe. Ostale družbe imajo v lasti manj kot 3 % delnic Pivovarne Laško, d.d..

Lastniška struktura kapitala Pivovarne Laško na dan 31.12.2006

Državni skladi

Banke

ID, VS in skladi kritnih zavarovanj

Ostale pravne osebe

Sklad lastnih delnic

Fizične osebe

19,1 %9,0 %

11,1 %

20,0 %

0,0 %

40,8 %

Lastniška struktura kapitala z gibanjem vrednosti delnic

2004 2005 2006Število delničarjev 10.727 10.109 9.660Verižni indeks − 94,2 95,6

(v%) 2004 2005 2006Državni skladi 14,1595 14,2738 9,0574Banke 11,4117 10,6267 11,0890ID in VS in skladi kritnih zavarovanj 21,0010 17,6311 19,9649Ostale pravne osebe 30,1426 36,8554 40,7809Sklad lastnih delnic 0,0135 0,0032 0,0021Fizične osebe 23,2717 20,6098 19,1058Skupaj 100,0 100,0 100,0

46

Uprava – direktor družbe Boško Šrot je imel na dan 31. 12. 2006 v lasti 8.517 delnic (0,0974 %) Pivovarne Laško, d.d..

Člani nadzornega sveta (v nadaljevanju NS) so imeli na dan 31. 12. 2006 v lasti naslednje število delnic: Andrej Kebe – namestnik predsednika NS 10.101 (0,1155 %), Anton Turnšek – član NS 9.773 (0,1117 %), Bojan Košak – član NS 17.632 (0,2016 %) in Marko Jugovič – član NS 5.264 (0,0602 %). Ostali člani nadzornega sveta na ta dan niso bili imetniki delnic Pivovarne Laško, d.d..

Delnice

Delnice Pivovarne Laško, d.d., imajo oznako PILR in kotirajo na organiziranem trgu vrednostnih papirjev Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana od 1. 2. 2000 dalje kot redne delnice.

169.567 delnic Pivovarne Laško, d.d., ima oznako PILH in so po postopku lastninskega preoblikovanja rezervirane za denacionalizacijske upravičence. Če je izdana odločba v korist denacionalizacijskega upravičenca, se delnica spremeni iz oznake PILH v PILR in prične kotirati na organiziranem trgu vrednostnih papirjev.

Družba ima na dan 31. 12. 2006 v svojem portfelju 183 lotov odkupljenih lastnih delnic, kar znaša 0,0021 % vseh delnic. V letu 2006 je družba pridobila 4.500 lotov lastnih delnic v skupni vrednosti 35.347 tisoč SIT ter odtujila 4.587 lotov lastnih delnic v vrednosti 36.013 tisoč SIT, ki so jih odkupili zaposleni.

Knjigovodska vrednost delnice na dan 31. 12. 2006 po MSRP znaša 5.256,08 SIT. Tržna vrednost delnice presega knjigovodsko vrednost delnice za 83,2 % in znaša 9.629,98 SIT.

Vsaka delnica daje lastniku pravico glasovanja na letni skupščini delničarjev in udeležbe v dobičku.

Uprava družbe je pooblaščena, da na podlagi sklepa skupščine delničarjev z dne 9. 8. 2002 in v soglasju z nadzornim svetom še 5 let po vpisu spremembe statuta v sodni register z dne 14. 5. 2003 poveča osnovni kapital družbe za največ 50 %, kar znaša 4.373.826 tisoč SIT. Hkrati je uprava družbe upravičena, da ob povečanju osnovnega kapitala odloča o izključitvi prednostne pravice delničarjev do vpisa novih delnic. Do sedaj uprava odobrenega kapitala še ni realizirala oz. koristila. Skupščina družbe ni sklepala o pogojnem povečanju osnovnega kapitala.

Družba je v preteklih letih preko dividende izplačevala skoraj polovico letnega čistega dobička, preostali del dobička pa je namenjala za investicije in rezerve. Uprava družbe podpira dolgoročno politiko dividend tudi v prihodnjih letih. Realna rast dividende se bo nadaljevala sorazmerno z uspešnostjo poslovanja.

47

Knjigovodska vrednost delnice PILR na dan 31. 12. za obdobje v letih 1997–2006

6.000

5.000

4.000

3.000

2.000

1.000

0

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

*200

5

*200

6(v SIT)

(v SIT) jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov decPovprečna tržna vrednost delnice

7.433 7.363 7.346 7.561 7.789 7.765 7.863 8.152 8.152 8.592 9.059 9.606

Povprečna tržna vrednost delnice PILR v letu 2006

janu

ar

febr

uar

mar

ec

april

maj

juni

j

julij

avgu

st

sept

erm

ber

okto

ber

nove

mbe

r

dece

mbe

r

9.6009.4009.2009.0008.8008.6008.4008.2008.0007.8007.6007.4007.200

(v SIT)

(v SIT) 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 *2005 *20062.946 3.323 3.747 4.335 4.715 5.302 5.529 5.469 4.819 5.256

* po MSRP

V letu 2005 se je knjigovodska vrednost delnice spremenila s 5.856 SIT na 4.819 SIT, zaradi prehoda na MSRP.

48

Revidirani računovodski izkazi Pivovarne Laško, d.d., s poročilom neodvisnega revizorja za poslovno leto 2006, po MSRP

Bilanca stanja Pivovarne Laško, d.d., na dan 31. 12. 2006

(v tisoč SIT) 31. 12. 2006 31. 12. 2005 Indeks 2006/2005SREDSTVADOLGOROČNA SREDSTVA 96.249.424 80.554.241 119Neopredmetena dolgoročna sredstva 94.006 45.560 206Opredmetena osnovna sredstva 10.119.146 10.966.776 92Naložbene nepremičnine 873.524 976.020 90Dolgoročne finančne naložbe v odvisna podjetja 54.272.274 53.246.651 102Za prodajo razpoložljiva dolgoročna fin. sredstva 27.188.452 11.243.279 242Dolgoročna posojila 2.302.029 2.096.066 110Dolgoročne terjatve za odloženi davek 1.399.993 1.988.899 70KRATKOROČNA SREDSTVA 5.480.746 26.749.531 20Nekratkoročna sredstva za prodajo 354.855 − −Zaloge 1.714.926 1.690.968 101Kratkoročne terjatve iz poslovanja 2.269.475 2.443.367 93Kratkoročne terjatve za preveč plačan davek od dohodka 562.170 − −Kratkoročne finančne naložbe − 22.226.147 −Kratkoročna posojila 545.669 303.539 180Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina 33.651 85.510 39SKUPAJ SREDSTVA 101.730.170 107.303.772 95KAPITALVEČINSKI KAPITAL 45.978.343 42.150.948 109Osnovni kapital 8.747.652 8.747.652 100Kapitalske rezerve 24.533.797 24.533.797 100Rezerve iz dobička 8.434.971 8.443.238 100Presežek iz prevrednotenja 3.185.192 285.538 −Čisti poslovni izid preteklih let (383.460) (1.115.054) −Čisti poslovni izid 1.460.191 1.255.777 116SKUPAJ KAPITAL 45.978.343 42.150.948 109OBVEZNOSTIDOLGOROČNE OBVEZNOSTI 24.542.452 23.457.139 105Dolgoročne finančne obveznosti 23.345.730 23.086.167 101Dolgoročne obveznosti do zaposlencev 279.464 275.814 101Dolgoročne obveznosti na odloženi davek 917.258 95.158 964

KRATKOROČNE OBVEZNOSTI 31.209.375 41.695.685 75Kratkoročne poslovne obveznosti 2.636.229 2.828.561 93Kratkoročne obveznosti za plačilo davka − 291.034 −Kratkoročne finančne obveznosti 28.573.146 38.576.090 74SKUPAJ OBVEZNOSTI 55.751.827 65.152.824 86SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 101.730.170 107.303.772 95

49

Izkaz poslovnega izida Pivovarne Laško, d.d., za obdobje 1. 1.−31. 12. 2006

(v tisoč SIT) 1. 1.−31. 12. 2006 1. 1.−31. 12. 2005 Indeks 2006/2005Čisti prihodki od prodaje 20.004.086 18.721.076 107Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje

161.337 (67.252) –

Drugi poslovni prihodki 263.212 340.453 77Stroški blaga, materiala in storitev 11.493.252 10.667.723 108Stroški dela 2.436.427 2.519.272 97Amortizacija neopredmetenih dolgoročnih in opredmetenih osnovnih sredstev

2.261.341 2.279.075 99

Odpisi vrednosti 66.143 48.593 136Drugi poslovni odhodki 322.740 293.058 110POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA 3.848.741 3.186.556 121Finančni prihodki 431.440 321.669 134Finančni odhodki 2.098.747 1.967.263 107NETO FINANČNI ODHODKI (1.667.307) (1.645.594) −POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO 2.181.434 1.540.962 142Davki 721.243 285.185 253ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA 1.460.191 1.255.777 116Delež večinskih lastnikov v čistem dobičku 1.460.191 1.255.777 116Dobiček na delnico večinskih lastnikov:ČIsti dobiček na delnico (v SIT) 166,92 143,56 116Popravljen čisti dobiček na delnico (v SIT) 166,92 143,56 116

Izkaz finančnega izida Pivovarne Laško, d.d., za obdobje 1. 1.−31. 12. 2006

(v tisoč SIT) 1. 1.−31. 12. 2006 1. 1.−31. 12. 2005FINANČNI TOKOVI PRI POSLOVANJUDenar ustvarjen pri poslovanju 6.378.717 4.731.290Izdatki za davke (806.357) (302.335)POBOTAN DENAR USTVARJEN IZ POSLOVANJA 5.572.360 4.428.955FINANČNI TOKOVI PRI NALOŽBENJUNakupi opredmetenih osnovnih sredstev (1.421.465) (1.190.723)Dobički / izgube pri odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev 106.296 411.356Nakupi neopredmetenih dolgoročnih sredstev (53.492) (10.369)Nakupi / prodaje finančnih sredstev namenjeni za prodajo 7.687.581 (41.199.260)Prejete obresti 74.214 109.226Prejete dividende 357.226 212.443NETO DENARNI TOK IZ NALOŽBENJA 6.750.360 (41.667.327)FINANČNI TOKOVI PRI FINANCIRANJUPlačane obresti (2.098.747) (1.238.260)Povečanje dolgov 26.643.539 59.542.441Odplačila dolgov (36.386.920) (20.653.436)Zmanjšanje kapitala (8.268) (14.369)Dividende izplačane lastnikom (524.183) (437.181)NETO DENARNI TOK IZ FINANCIRANJA (12.374.579) 37.199.195NETO POVEČANJE / ZMANJŠANJE DENARJA IN DENARNIH USTREZNIKOV (51.859) (39.176)Denar in denarni ustrezniki na začetku leta 85.510 124.686Denar in denarni ustrezniki na koncu leta 33.651 85.510

50

Izka

z g

iban

ja k

apit

ala

Piv

ova

rne

Lašk

o, d

.d.,

za o

bd

ob

je 1

. 1.−

31. 1

2. 2

006

(v ti

soč

SIT

)

Osn

ovn

ika

pit

alK

apit

alsk

e re

zerv

eZ

ako

nsk

e re

zerv

eR

ezer

ve z

a la

stn

e d

elež

eLa

stn

e d

eln

ice

Dru

ge

reze

rve

iz d

ob

ička

Sku

paj

re

zerv

e iz

d

ob

ička

Čis

ti

po

slov

ni i

zid

pre

tekl

ih le

t

Čis

ti

po

slov

ni

izid

Pres

e žek

iz

pre

vred

no

-te

nja

Sku

paj

ZA

ČET

NO

STA

NJE

na

dan

1.

jan

uar

200

6 p

o M

SRP

8.74

7.65

224

.533

.797

6.13

6.41

22.

005

(2.0

05)

2.30

6.82

68.

443.

238

(1.1

15.0

54)

1.25

5.77

728

5.53

842

.150

.948

Pošt

ena

vred

no

st:

Za p

roda

jo ra

zpol

ožlji

va fi

nanč

na s

reds

tva

––

––

––

––

–2.

899.

654

2.89

9.65

4Sp

rem

emb

e p

rika

zan

e d

irek

tno

v

kap

ital

u–

––

––

––

––

2.89

9.65

42.

899.

654

Čis

ti po

slov

ni iz

id p

oslo

vneg

a le

ta–

––

––

––

–1.

460.

191

–1.

460.

191

Sku

paj

sp

rem

emb

e v

letu

200

5–

––

––

––

–1.

460.

191

2.89

9.65

44.

359.

845

Pren

os č

iste

ga d

obič

ka p

rete

kleg

a le

ta–

––

––

––

1.25

5.77

7(1

.255

.777

)–

–N

akup

/ p

roda

ja la

stni

h de

lnic

––

–(6

66)

666

(8.2

67)

(8.2

67)

––

–(8

.267

)Iz

plač

ilo d

ivid

end

––

––

––

–(5

24.1

83)

––

(524

.183

)–

––

(666

)66

6(8

.267

)(8

.267

)73

1.59

4(1

.255

.777

)–

(532

.450

)K

ON

ČN

O S

TAN

JE n

a d

an

31. d

ecem

ber

200

68.

747.

652

24.5

33.7

976.

136.

412

1.33

9(1

.339

)2.

298.

559

8.43

4.97

1(3

83.4

60)

1.46

0.19

13.

185.

192

45.9

78.3

43

51

Izka

z g

iban

ja k

apit

ala

Piv

ova

rne

Lašk

o, d

.d.,

za o

bd

ob

je 1

. 1.−

31. 1

2. 2

005

(v ti

soč

SIT

)

Osn

ovn

ika

pit

alK

apit

alsk

e re

zerv

eZ

ako

nsk

e re

zerv

eR

ezer

ve z

a la

stn

e d

elež

eLa

stn

e d

eln

ice

Dru

ge

reze

rve

iz d

ob

ička

Sku

paj

re

zerv

e iz

d

ob

ička

Čis

ti

po

slov

ni i

zid

pre

tekl

ih le

t

Čis

ti

po

slov

ni

izid

Pres

e žek

iz

pre

vred

no

-te

nja

Sku

paj

ZA

ČET

NO

STA

NJE

na

dan

1.

jan

uar

200

5 p

o M

SRP

8.74

7.65

224

.533

.797

6.13

6.41

26.

524

(6.5

24)

2.32

1.25

88.

457.

670

(417

.075

)(2

60.7

98)

395.

853

41.4

57.0

99

Pošt

ena

vred

no

st:

Za p

roda

jo ra

zpol

ožlji

va fi

nanč

na s

reds

tva

––

––

––

––

–(1

10.3

15)

(110

.315

)Sp

rem

emb

e p

rika

zan

e d

irek

tno

v

kap

ital

u–

––

––

––

––

(110

.315

)(1

10.3

15)

Čis

ti po

slov

ni iz

id p

oslo

vneg

a le

ta–

––

––

––

–1.

255.

777

–1.

255.

777

Sku

paj

sp

rem

emb

e v

letu

200

5–

––

––

––

–1.

255.

777

(110

.315

)1.

145.

462

Pren

os č

iste

ga d

obič

ka p

rete

kleg

a le

ta–

––

––

––

(260

.798

)26

0.79

8–

–N

akup

/ p

roda

ja la

stni

h de

lnic

––

–(4

.519

)4.

519

(14.

432)

(14.

432)

––

–(1

4.43

2)Iz

plač

ilo d

ivid

end

––

––

––

–(4

37.1

81)

––

(437

.181

)–

––

(4.5

19)

4.51

9(1

4.43

2)(1

4.43

2)(6

97.9

79)

260.

798

–(4

51.6

13)

KO

NČ

NO

STA

NJE

na

dan

31

. dec

emb

er 2

005

8.74

7.65

224

.533

.797

6.13

6.41

22.

005

(2.0

05)

2.30

6.82

68.

443.

238

(1.1

15.0

54)

1.25

5.77

728

5.53

842

.150

.948

52

53

Računovodski izkazi Pivovarne Laško, d.d. – pojasnila

Računovodski izkazi družbe Pivovarna Laško, d.d., so pripravljeni skladno z Zakonom o gospodarskih družbah in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

Revidirane nekonsolidirane izkaze za leto 2006 je Nadzorni svet družbe Pivovarna Laško obravnaval na svoji seji 9. 5. 2007 in z njihovo objavo soglaša.

Računovodske izkaze je za leto 2006 revidirala družba PricewaterhouseCoopers, d.o.o.

Pivovarna Laško, d.d., je uspešno zaključila poslovno leto 2006. V ne najugodnejših razmerah za potrošnjo pijač je uspela povečati prodajo piva na domačem trgu za 4,9 % in tako zadržati vodilni tržni delež v Sloveniji. Manjša prodaja piva na trgih Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore in Hrvaške je vzrok, da družba ni dosegla zastavljenih ciljev. Težave, s katerimi se srečujemo na omenjenih trgih, so fiskalne narave, srečujemo pa se tudi z zavračanjem proizvodov slovenskega porekla. Fiskalna politika na trgu Bosne in Hercegovine ne priznava fakturne cene za nadaljnje obdavčenje, ampak zaščitno ceno, ki pa je za 30 % večja. Tako so slovenska piva v podrejenem položaju v primerjavi z domačimi in uvoženimi pivi s Hrvaške in iz Srbije, ki se prav tako pojavljajo na tem tržišču. Na tujih trgih smo v letu 2006 uspeli doseči le 84,3 % realizacije iz leta 2005.

Celotna prodaja piva in vode v letu 2006 je v primerjavi s predhodnim letom na indeksu 101,0.

Pivovarna Laško, d.d., je v letu 2005 ustvarila 20.004.086 tisoč SIT čistih prihodkov iz prodaje, kar je za 6,8 % več kot v preteklem letu. V strukturi prihodkov iz prodaje predstavljajo prihodki na domačem trgu 88,8 %, prihodki na tujih trgih pa 11,2 %.

Odhodki iz poslovanja, ki znašajo 16.579.894 tisoč SIT, so glede na preteklo leto večji za 4,9 %, predvsem zaradi višjih stroškov storitev ter nabavne vrednosti prodanega blaga in materiala. Strošek amortizacije znaša 2.261.341 tisoč SIT in je v primerjavi s preteklim letom manjši za 0,8 %.

Družba je v letu 2006 ustvarila 3.848.741 tisoč SIT dobička iz poslovanja, kar je za 20,8 % več kot v letu 2005. Denarni tok iz poslovanja (EBITDA) znaša 6.110.082 tisoč SIT in je v primerjavi s preteklim letom večji za 11,8 %.

Finančni prihodki so v primerjavi z letom 2005 večji za 34,1 %. Finančni odhodki so zaradi povečanih finančnih obveznosti za najete kredite za 6,7 % večji kot leta 2005.

Pivovarna Laško, d.d., je v letu 2006 ustvarila 2.181.434 tisoč SIT celotnega dobička, kar je za 41,6 % več kot v letu 2005. Zaradi spremenjene davčne zakonodaje se je povečala obdavčitev za 174,9 %, vendar se je ugotovljena davčna obveznost za leto 2006 v celoti poračunala s terjatvami za odloženi davek, ki so bile oblikovane na osnovi učinkov iz prehoda na MSRP, ki so znižali zadržani dobiček.

Čisti dobiček je v primerjavi s preteklim letom večji za 16,3 % in znaša 1.460.191 tisoč SIT. Bilančni dobiček leta 2006 znaša 1.076.731 tisoč SIT.

54

Pomembni poslovni dogodki

Na podlagi skupščinskega sklepa z dne 16. 6. 2006 je dne 22. 9. 2006 postal pravnomočen vpis spremembe statuta družbe v sodni register, ki določa osnovni kapital družbe ter na novo uvaja kosovne delnice brez nominalne vrednosti, in sicer je od tedaj dalje osnovni kapital družbe 8.747.652.000,00 SIT, ki je razdeljen na 8.747.652 navadnih, prosto prenosljivih imenskih kosovnih delnic. Dne 4. 10. 2006 je KDD – Centralna klirinško depotna družba, d.d., Ljubljana v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev spremenila podatek o nominalni vrednosti delnice Pivovarne Laško, d.d., z oznako PILR in PILH, ne da bi bila opravljena zamenjava in od tega dne glasi: 1 kos. Na dan 4. 10. 2006 je bilo tako po opravljenem vpisu v centralnem registru vpisanih skupno 8.578.085 delnic z oznako PILR in 169.567 delnic z oznako PILH.

Pivovarna Laško, d.d., je dne 31. 1. 2006 namesto v 4 letnih obrokih predčasno plačala kupnino za delnice izdajatelja Poslovni sistem Mercator, d.d., prodajalcu Slovenski odškodninski družbi, d.d., Ljubljana, skladno s prodajno pogodbo z dne 30. 8. 2005, in sicer za 440.891 delnic po ceni 38.458,54 SIT za delnico in za 106.950 tistih delnic, ki jih je Slovenska odškodninska družba pridobila v postopku dokapitalizacije, po ceni 39.037,41 SIT za delnico.

Istega dne, torej 31. 1. 2006 je Pivovarna Laško, d.d., prodala 367.437 delnic družbe Poslovni sistem Mercator, d.d., svoji odvisni družbi Pivovarni Union, d.d., in sicer po enaki ceni, kot je bil opravljen nakup delnic, to je po ceni 38.458,54 SIT na delnico. Tako je družba Pivovarna Laško, d.d., dne 31. 1. 2006 postala imetnica 210.548 delnic družbe Poslovni sistem Mercator, d.d., oz. 6,37 %, Pivovarna Union, d.d., pa 367.437 delnic oz. 10,948 % vseh delnic družbe Poslovni sistem Mercator, d.d., Ljubljana.

Pivovarna Laško, d.d., je od Slovenske odškodninske družbe, d.d., Ljubljana 10. 5. 2006 skladno s pogodbo z dne 30. 8. 2005 preknjižila 106.950 novo izdanih delnic družbe Poslovni sistem Mercator, d.d., Ljubljana. Po preknjižbi je postala Pivovarna Laško, d.d., imetnica 317.498 delnic MELR, kar pomeni 8,84 % delež družbe Poslovni sistem Mercator, d.d.. Od takrat sta Pivovarna Laško, d.d., in Pivovarna Union, d.d., skupaj imeli v lasti 19,07 % delež družbe Poslovni sistem Mercator, d.d., Ljubljana.

Dogodki po datumu bilance stanja

Delež članov uprave in nadzornega sveta v osnovnem kapitalu družbe se je z dnem 26. 1. 2007 delno spremenil, tako so na ta dan postali imetniki naslednjega števila delnic Pivovarne Laško, d.d.: Boško Šrot – direktor 8.840 (0,101 %), Andrej Kebe – namestnik predsednika NS 9.691 (0,110 %), Bojan Košak – član NS 17.670 (0,201 %) in Marko Jugovič – 5.306 (0,060 %). Delež članu NS Antonu Turnšku se glede na stanje na dan 31. 12. 2006 ni spremenil, ostali člani NS niso imetniki delnic PILR.

55

Računovodski kazalniki

I. Profitabilnostni kazalniki *2005 *2006EBITDA marža 29,5 34,6Marža iz poslovanja 17,0 23,0Neto marža 6,7 14,6Donosnost na kapital 3,0 6,4Donosnost na celotna sredstva 3,0 4,9Donosnost na investirani kapital (ROIC) 12,3 25,8* po MSRP

II. Aktivnostni kazalniki *2005 *2006Dnevi obračanja zalog 33 38Dnevi plačila kupcev 33 36Operativni cikel 66 74Dnevi plačila dobaviteljem 35 40Dnevi neto denarnega toka 31 34Čisti prihodki od prodaje na investiran kapital 0,89 1,12Prihodki na zaposlenega (v tisoč SIT) 49.625 56.389Stroški dela na zaposlenega (v tisoč SIT) 6.678 6.868Povprečno število zaposlenih 377 355* po MSRP

III. Kazalniki finančnega ustroja *2005 *2006Hitri koeficient 0,60 0,11Obratni koeficient 0,65 0,18Kapital v celotnih sredstvih 0,39 0,45Finančne obveznosti v kapitalu 1,46 1,05Neto finančne obveznosti v kapitalu 0,92 1,04Finančne obveznosti / EBITDA 11,12 6,99Kapital v stalnih sredstvih 0,52 0,48Dolgoročni viri v stalnih sredstvih 0,82 0,73Pokritje obresti 4,36 45,53* po MSRP

56

57

Uspešno zaključeno poslovno leto 2006 potrjuje, da je poslovna politika družbe pravilno usmerjena in zagotavlja uspešen razvoj tudi v naprej. Pivovarna Laško se je v preteklosti praviloma uvrščala med uspešnejše družbe živilsko predelovalne panoge v Sloveniji. Smelo lahko pričakujemo, da bo družba kljub precej zaostrenim pogojem gospodarjenja nadaljevala s podobnimi poslovnimi rezultati tudi v prihodnje.

Po opremljenosti celotnega proizvodno-polnilnega procesa in kakovosti vseh proizvodov se družba lahko primerja z najuspešnejšimi pivovarnami v Evropi.

Pivovarna Laško želi tudi v prihodnje obdržati doseženi nivo odličnosti in vodilni položaj v svoji panogi v Sloveniji. Projekt združevanja slovenske industrije pijač in nenehno iskanje novih možnosti izkoriščanja sinergij bo še nadalje osnovna strategija poslovne politike družbe. Družba lahko le združena uspešno konkurira tujim korporacijam, tako na slovenskem kakor tujem trgu. Nadaljnji razvoj družbe bo odvisen predvsem od realizacije omenjenega projekta, vsekakor pa se bo družba usmerjala tudi v kapitalske povezave z drugimi proizvajalci pijač, predvsem na območju jugovzhodne Evrope.

V preteklosti je Pivovarna Laško že večkrat dokazala, da sta znanje in volja ključna dejavnika, ki pomagata kljubovati vsem nastalim težavam, ki spremljajo iz leta v leto manj ugodne pogoje poslovanja. Družba načrtuje, da bo v prihodnje še uspešnejša, predvsem z boljšim izkoristkom sinergijskih učinkov kapitalsko povezanih družb.

Pivovarna Laško bo tudi v prihodnje svojim zvestim potrošnikom zagotavljala vrhunsko kakovost vseh svojih proizvodov, lastnikom družbe – delničarjm pa zagotavljala uspešen razvoj in trdnost naložbenih sredstev ter zadovoljiv donos na vloženi kapital.

Vizija

58

Poslovanje povezanih družb

Skupina Pivovarna Laško združuje proizvajalce piva, mineralnih, izvirskih in naravnih vod, brezalkoholnih pijač, žganih in ostalih alkoholnih pijač, sirupov za proizvodnjo pijač, opravlja pa tudi storitve trgovine na drobno in veliko.

Pivovarna Laško, d.d.

MATIČNA DRUŽBA

Delo, d.d., Ljubljana Lastništvo matične družbe: 24,99 %

Talis, d.o.o., Maribor Lastništvo matične družbe: 100,00 %

Radenska, d.d., Radenci Lastništvo: 92,06 %

Jadranska pivovara, d.d., Split Lastništvo matične družbe: 94,55 %

Vital Mestinje, d.o.o., Mestinje Lastništvo matične družbe: 95,53 %

RA&LA, d.o.o., Sarajevo Lastništvo matične družbe: 97,01 %

Pivovarna Union, d.d., Ljubljana Lastništvo matične družbe: 96,72 %

Predstavitev Skupine Pivovarne Laško

ODVISNE DRUŽBE PRIDRUŽENI DRUŽBI

Predstavitev Skupine Union

Skupina Union vključuje naslednje povezane družbe: matično družbo Pivovarna Union, d.d., Ljubljana (Pivovarna Laško, d.d., je 96,72 % lastnik), odvisno družbo Fructal živilska industrija, d.d., Ajdovščina (Pivovarna Union, d.d., je 91,70 % lastnik), Fructal Zagreb, d.o.o. (Fructal, d.d., je 100 % lastnik), Eurofruit Sarajevo, d.o.o. (Fructal, d.d., je 100 % lastnik) ter Fruktal Mak, a.d. Skopje (Fructal, d.d., je 89,39 % lastnik).

Slovita, d.d.o., Moskva Lastništvo matične družbe: 25,00 %

59

Proizvajalci pijač se skoraj vsako leto soočajo s spremenjenimi pogoji poslovanja glede na preteklo leto. Te spremenjene pogoje krojijo predvsem vremenski pogoji, ki so enkrat bolj ugodni, drugič manj. Za preteklo poslovno leto 2006 lahko ugotovimo, da so bile vremenske razmere ugodnejše od leta 2005, vendar pa se razmere na trgu v primerjavi s preteklostjo niso bistveno spremenile. Z novimi trgovskimi verigami, ki se na slovenskem trgu pojavljajo vse pogosteje, postaja konkurenca na področju pijač še močnejša.

Skupina Pivovarna Laško (v nadaljevanju Skupina) je v poslovnem letu 2006 prodala 5,06 mio hl vseh vrst pijač, kar je v primerjavi z letom 2005 za 3,7 % več.

Fizična realizacija družb, povezanih v Skupino

PIVA prodala za 27.000 hl več in presegla realizacijo iz leta 2005 za 1,3 %, MINERALNE VODE prodala za 19.000 hl manj in dosegla le 97 % realizacije predhodnega leta, NARAVNE PITNE VODE prodala za 21.000 hl več in presegla realizacijo iz leta 2005 za 6,4 %, SADNIH SOKOV IN LEDENIH ČAJEV prodala za 155.000 hl več in presegla realizacijo iz leta 2005 za 8,9 %, SIRUPOV prodala za 1.000 hl več in presegla realizacijo iz leta 2004 za 2,3 % ter OSTALEGA ALKOHOLA prodala 7.900 hl, kar je za 8,3 % manj kot v letu 2005.

Pri količinski realizaciji Skupina skoraj na vseh glavnih področjih pijač presega rezultate prodanih količin iz leta 2005. Tako je na področju:

Poslovanje

(v hl) 2004 2005 2006 Indeks 2006/2005Pivo 1.355.482 2.064.166 2.091.255 101,3Laško 1.124.829 1.080.522 1.083.644 100,3Split 230.653 194.318 199.452 102,6Union − 789.326 808.129 102,4Mineralna voda 759.740 701.820 680.685 97,0

Radenska 759.740 701.820 680.685 97,0Naravna pitna voda 163.138 334.102 355.603 106,4Radenska 125.200 161.170 183.370 113,8Laško 37.938 39.326 47.567 121,0Union − 126.054 124.024 98,4Fructal − 7.552 642 8,5Sokovi, ledeni čaji 345.276 1.736.281 1.891.668 108,9Radenska 221.400 241.990 301.357 124,5Vital 123.876 126.163 146.804 116,4Union − 455.764 535.189 117,4Fructal − 912.364 908.318 99,6Sirupi 33.344 34.271 34.119 99,6Vital 33.344 34.271 34.119 99,6Alkohol ostalo − 8.658 7.941 91,7Fructal − 8.658 7.941 91,7Skupaj 2.656.980 4.879.298 5.061.241 103,7

61

Razvoj podjetja Radenska se je začel leta 1869, ko je dr. Karel Henn, lastnik zemljišča, napolnil prve steklenice z mineralno vodo. Dobrih 50 let kasneje (leta 1923) je bila mineralna voda priznana kot zdravilna, od leta 1936 pa zanjo uporabljajo simbol treh rdečih src. Blagovna znamka Radenska Tri srca sodi med najstarejše v Sloveniji.

Osnovna dejavnost Radenske je polnjenje in trženje mineralne in izvirske vode ter brezalkoholnih pijač.

V letu 2000 je prišlo na podlagi prijateljskega prevzema Radenske s strani Pivovarne Laško do povezovanja obeh družb. To je prelomno obdobje za Radensko, saj se bodo v Skupini Pivovarna Laško lažje uresničevali cilji povezovanja, in sicer: • usklajen nastop na trgih skupnih dobaviteljev ter zagotavljanje čim boljših nabavnih pogojev, • koordiniran nastop na trgu kupcev pri skupnih poslovnih partnerjih, • skupni nastop pri širitvi prodajnega področja na domačem in posebej še na tujem trgu.

Pogoji poslovanja se iz leta v leto spreminjajo v smeri vse bolj zaostrenih razmer na trgu, kjer je konkurenca izjemna in na katerem vlada trd boj. Zato tudi poslovno leto 2006, v primerjavi s preteklimi leti, še spada med prehodna leta prilagajanja evropskemu trgu in spremenjenim pogojem poslovanja na trgih republik bivše Jugoslavije. Radenska, d.d., si je za leto 2006 zastavila strateške cilje, katerih realizacija je v največji meri doprinesla k dobremu poslovnemu rezultatu.

Za leto 2006 je predvsem značilno, da so razširili prodajni portfelj proizvodov na segmentu voda z okusi z novo blagovno znamko OAZA, ki s svojo pojavnostjo napoveduje prenovo PET embalaže in prehoda etiketiranja iz papirja na PP etikete za celotni prodajni asortiman Radenske, d.d..

V Radenski, d.d., ocenjujejo leto 2006 kot uspešno poslovno leto. Kljub zaostrenim pogojem na področju energentov in ostalih materialov, ki so se dražili več, kot so načrtovali in seveda več, kot so lahko korigirali svoje cene, je rezultat dober, saj so z nizom ukrepov poskrbeli, da so dosegli rezultat, ki je spodbuden za celotno firmo, saj so ustvarili za 6,9 % višje čiste prihodke iz prodaje glede na leto poprej in enake, kot je bilo načrtovano za leto 2006. Ne le v Sloveniji, ampak tudi na evropskih trgih smo priča trendu nadaljnjega upadanja potrošnje gaziranih mineralnih voda. V Radenski pa so v tem času seveda povečali prodajo pitnih voda in brezalkoholnih pijač.

Skupna prodaja vseh proizvodov je znašala 1.165.410 hl pijač, kar je za 5,5 % več kot leta 2005. Kljub temu, da potrošnja gaziranih pijač upada, v strukturi prodaje vseh pijač tovrstne pijače še nadalje prevladujejo. V letu 2006 je družba prodala: • mineralnih vod 58,4 % • izvirskih vod in namiznih vod 15,8 % • ostalih brezalkoholnih pijač 25,8 %

Radenska, d.d., je v letu 2006 uspela izboljšati produktivnost dela na zaposlenega za 18,8 %, predvsem kot rezultat zmanjševanja števila zaposlenih.

Radenska, d.d., Radenci

62

S prodajo 116,5 mio litrov pijač, prodajo blaga, materiala in storitev je Radenska ustvarila 7,7 mrd SIT čistih prihodkov iz poslovanja, kar je glede na leto 2005 boljše za 6,9 %. Ustvarjeni poslovni izid iz poslovanja je bil dosežen v vrednosti 303,9 mio SIT, poslovni izid pred amortizacijo pa v višini 1,4 mrd SIT. Ustvarjeni čisti poslovni izid je znašal 1,69 mrd SIT. V družbi se je zvišala dodana vrednost na zaposlenega za 795 tisoč SIT glede na leto 2005. Družba je v letu 2006 ustvarila 2,8 mrd SIT čistega denarnega toka, kar je v primerjavi s predhodnim letom več za 25,5 %.

V celoti gledano je bilo poslovanje Radenske v letu 2006 uspešnejše kot predhodno. Tako lahko pričakujemo, da se bo enak trend nadaljeval tudi v prihodnje.

Obstoječe tržno okolje v povezavi z znanimi trendi je vplivalo na smelo zastavljene temeljne cilje v poslovanju v letu 2007, ki so opredeljeni v količinskem porastu fizičnega obsega prodaje v litrih za 9,1 %. Prav tako se načrtuje, da bodo ustvarili 34,8 mio EUR čistih prihodkov iz prodaje in dosegli 2,6 mio EUR poslovnega izida iz poslovanja. Ob tem družba načrtuje tudi izboljšanje kazalnikov, ki odražajo aktivnost, učinkovitost in uspešnost notranjih procesov. Tako planirajo porast dodane vrednosti na zaposlenega za 11,8 % in porast produktivnosti na zaposlenega za 18,4 %.

63

65

Jadranska pivovara, d.d., Split je bila dograjena v letu 1970, ko je pričela proizvajati pivo. Tako je osnovna dejavnost družbe proizvodnja in prodaja piva. Do lanskega leta je v njeni sestavi delovala še enota Silosi, v letu 2006 pa je bil ta del družbe prodan. Od leta 2000 dalje ima Jadranska pivovara tudi licenčno pogodbo za proizvodnjo in prodajo piva Kaltenberg. Pogodba je bila v začetku leta 2007 podaljšana do leta 2015.

V letu 2000 je Pivovarna Laško, d.d., postala večinska lastnica omenjene družbe z nakupom 94,55 % celotne vrednosti družbe.

V preteklem letu se je po statističnih analizah prodaja piva na hrvaškem trgu povečala za 4 %. Jadranska pivovara je v poslovnem letu 2006 prodala 199.452 hl piva, kar je za 2 % več kot v letu 2005. V strukturi prodaje predstavljajo posamezne blagovne znamke naslednje deleže: • Zlatorog 46,6 % • Kaltenberg 42,1 % • in trgovske blagovne znamke 11,3 %.

Večino realizacije (91,6 %) je družba ustvarila na domačem hrvaškem trgu, na tuje trge, predvsem v Bosno in Hercegovino, pa je prodala 8,4 % celotne prodaje.

Jadranska Pivovara je v letu 2006 ustvarila skupnih prihodkov v višini 4,9 mrd SIT, kar je za 13,8 % več kot predhodno leto. Izkazana izguba v višini 860 mio SIT je posledica izgube iz rednega delovanja in nekaterih drugih vplivov, kot so izredno izplačilo odpravnin in negativni finančni vpliv odprodaje Silosa (knjigovodska vrednost je bila višja od dosežene kupnine). Brez vpliva teh enkratnih finančnih učinkov na poslovni izid bi bila izguba bistveno nižja, vsekakor pa manjša kot v letu 2005.

V letu 2007 Jadranska pivovara načrtuje porast fizične prodaje za 7,8 % in planira prodajo 215.000 hl piva. Družba bo v prihodnjem letu posebno pozornost namenila večjim aktivnostim na prodajnem področju, s pomočjo svetovalne družbe ATKEARNEY pa bo usmerjena k celotni racionalizaciji poslovanja, predvsem na področju zniževanja stroškov ter ekonomičnejšem in rentabilnejšem poslovanju.

Družba načrtuje, da bo v letu 2007 ustvarila 4,33 mrd SIT skupnih prihodkov. V tem letu še načrtuje izgubo, ki pa naj bi jo po sanacijskem programu pokrivala v naslednjih letih, do leta 2010.

Jadranska pivovara, d.d., Split

67

Družba Vital Mestinje je bila ustanovljena pred več kot 40 leti z osnovno dejavnostjo predelava sadja ter proizvodnja in polnjenje sadnih sokov, sirupov in ostalih brezalkoholnih mirnih pijač.

Vital ima zaščiteno blagovno znamko Frupi, ki je uveljavljena predvsem na slovenskem tržišču.

Pivovarna Laško je v letu 1999 postala večinska lastnica z 51 % deležem. V letu 2004 pa je po sklepu skupščine Vitala bilo iz sklada lastnih delnic umaknjeno 29.000 delnic. S tem ukrepom se je povečal lastniški delež ostalih delničarjev in tako je Pivovarna Laško postala lastnica 63,79 % Vitala. V decembru 2005 je bil dokončan projekt preoblikovanja delniške družbe Vital Mestinje v družbo z omejeno odgovornostjo in vložen zahtevek za registracijo družbe, ki je bila izvedena v letu 2006. Pivovarna Laško je na dan 31. 12. 2006 postala 95,53 % lastnica družbe Vital Mestinje, d.o.o..

V letu 2006 je družba Vital povečala fizično realizacijo za 12,8 % in tako uspela prodati preko 180.000 hl vseh svojih proizvodov. Enako kot ostali proizvajalci pijač se je družba v tem letu spopadala s težavami in jih uspešno premagovala, kar dokazujejo uspešni poslovni rezultati.

V strukturi prodaje se je znižal delež lastnih blagovnih znak na račun proizvodnje različnih trgovskih blagovnih znamk (TBZ).

Vital Mestinje je v letu 2006 uresničeval svojo vlogo polnilca trgovskih znamk za trgovske verige Mercator, Tuš in Spar Slovenija, kjer se je obseg povečal za 34 %, oziroma predstavljajo TBZ dve tretjini proizvodnje družbe. Porast TBZ za 34 % in upad blagovne znamke Frupi za 13 % sta osnovna pokazatelja znotraj podatka o prodaji, kar pa vpliva na ekonomski rezultat poslovanja družbe.

Uresničevanje sinergijskih učinkov se je odvijalo skladno s sprejeto dinamiko programov svetovalne skupine ATKearney. Zmanjšalo se je število zaposlenih za 10 % (tudi s predčasnimi odpusti z odpravninami). Tako je bilo konec leta v družbi zaposlenih 44 delavcev. Učinki zmanjšanja števila zaposlenih bodo predvidoma vplivali na poslovanje v prihodnjem obdobju.

Ekonomska učinkovitost poslovanja je bila zadovoljiva kljub velikim strukturnim spremembam v smeri proizvodnje nizko donosnih TBZ in večjih stroškov, povezanih z odpravninami. Družba je ustvarila 1,38 mrd SIT prihodkov od prodaje, kar je na nivoju preteklega leta in 22,5 mio SIT bruto dobička.

Vital Mestinje je v Skupini Pivovarna Laško opredeljen kot nosilec prevzemanja polnitev za trgovske hiše ter s tem posredno pripomore k uspešnosti nosilnih blagovnih znamk Skupine Pivovarna Laško v segmentu brezalkoholnih pijač.

Družba v poslovnem letu 2007 načrtuje količinsko prodajo na nivoju realizacije iz leta 2006, 1,4 mio SIT skupnih prihodkov, 43 mio SIT celotnega dobička ter izboljšanje kazalnikov gospodarnosti in dobičkonosnosti.

Vital Mestinje, d.o.o., Mestinje

69

Družbe, povezane v Skupino Union, so: Pivovarna Union, d.d., Ljubljana, Fructal živilska industrija, d.d., Ajdovščina (Pivovarna Union, d.d., je 91,70 % lastnik), Fructal Zagreb, d.o.o. (Fructal, d.d., je 100 % lastnik), Fruktal Mak, a.d. Skopje (Fructal, d.d., je 89,39 % lastnik), Eurofruit, d.o.o. Sarajevo (Fructal, d.d., je 100 % lastnik).

Osnovna dejavnost matične družbe Pivovarne Union, d.d., je proizvodnja piva, brezalkoholnih pijač in vode. Osnovna dejavnost družbe Fructal, d.d., je proizvodnja sadnih sokov. Fructal Zagreb, d.o.o., in Eurofruit, d.o.o., opravljata le prodajo in distribucijo izdelkov Fructala, d.d.. Družba Fruktal Mak, a.d., Skopje pa opravlja tudi dejavnost proizvodnje sokov in pijač.

Skupina Union je nastala leta 2001, ko je Pivovarna Union, d.d., prevzela družbo Fructal, d.d.. V začetku februarja 2005 je Pivovarna Laško, d.d., z nakupom dodatnih 41,3 % delnic Pivovarne Union, d.d., postala večinska lastnica, s čimer je Pivovarna Union, d.d., postala del Skupine Pivovarna Laško.

Pivovarna Union, d.d., je v letu 2006 presegla načrtovane rezultate, čeprav so se pogoji poslovanja še naprej zaostrovali in močno vplivali na prodajo pijač. Ostale družbe v Skupini Union, ki so Fructal d.d., Fruktal Mak a.d., in Fructal Zagreb d.o.o., so močno zaostale za svojimi prodajnimi načrti, kar se je odrazilo v izgubi iz poslovanja.

Uspešno zaključeno poslovno leto 2006 za Pivovarno Union, d.d., dokazuje, da je bila njena poslovna politika pravilno usmerjena in zagotavlja uspešno poslovanje tudi v naprej.

V pivovarstvu se nadaljuje trend, ki kaže, da poraba piva v razvitem svetu upada, zato smo velik poudarek dali tudi brezalkoholnim pijačam, kot so vode z okusom, vode, sokovi. V tem segmentu pa se je nadaljeval trend prehoda potrošnikov k negaziranim, manj sladkim in manj intenzivnim pijačam z manjšo vsebnostjo sadnega deleža. Nadaljevali so se tudi močni pritiski trgovskih verig na izboljšanje nabavnih pogojev ter nove zahteve po polnjenju trgovskih znamk, ki so neposredna konkurenca našim blagovnim znamkam. Po nižje cenovno pozicioniranih izdelkih in trgovskih blagovnih znamkah, ne samo pri brezalkoholnih pijačah, temveč tudi pri pivu, posega čedalje večji segment potrošnikov. Vsi ti trendi so prisotni tudi na naših izvoznih trgih, predvsem na območju bivše Jugoslavije. Tam, poleg vse večje tuje in domače konkurence, vplivajo na prodajo tudi gospodarske politike teh držav, ki skušajo krepiti domače gospodarstvo z zmanjševanjem dajatev na domače proizvode in pozivom prebivalstvu, naj kupuje domače proizvode. V Sloveniji je na področju gostinstva opazen povečan obseg vlaganj tuje konkurence v lokale ter povečan uvoz standardnega piva in vseh vrst brezalkoholnih pijač.

Tako Pivovarna Union, d.d., kot tudi Fructal, d.d., sta na slovenskem trgu dosegla dobre rezultate, saj sta se na spremenjene razmere družbi odzvali s številnimi ukrepi ter se prilagajali konkurenčnim razmeram z novimi lastnimi izdelki, s polnitvijo trgovskih znamk, s promocijami in različnimi akcijami ter s pospešenim delom na trgu. Na izvoznih, predvsem južnih trgih družbe Skupine Union niso bile uspešne, zato bomo na tem področju tudi v okviru Skupine Pivovarna Laško intenzivno nadaljevali z delom za zaustavitev negativnih trendov in za ponovno repozicioniranje naših proizvodov, obenem pa poskušali pridobiti nove prodajne trge v EU in v državah JV Evrope.

Skupina Union je v letu 2006 na slovenskem in izvoznih trgih prodala 2.384.242 hl vseh pijač, oziroma 4 % več v primerjavi s predhodnim letom, kar pa je 1 % manj od načrtovane prodaje. Piva je prodala 808.129 hl, alkoholnih pijač 7.941 hl, brezalkoholnih pijač 1.443.506 hl ter 124.666 hl vode. Živilskih izdelkov je prodala 1.938 ton, kar je za 12 % manj kot leta 2005 in

Skupina Union

70

21 % manj od načrtovanih količin.

V Sloveniji je Skupina Union prodala 1.755.996 hl vseh pijač, kar je za 7 % več kot v letu 2005 in 5 % več od načrtovanih. Živilskih proizvodov je Skupina Union prodala 951 ton, kar je za 2 % manj kot leto prej in 9 % manj od načrtovanega plana količin.

Na izvoznih trgih je Skupina Union v letu 2006 skupaj prodala 628.248 hl vseh pijač, kar je 4 % manj kot leta 2005 in 15 % manj od načrtovanih količin ter 987 ton živilskih proizvodov, kar je 19 % manj kot leta 2005 in 29 % manj od načrtovanih.

Konsolidirani čisti prihodki Skupine Union so v letu 2006 znašali 35.304.910 tisoč SIT, kar je za 4,4 % več kot predhodno leto. Čisti prihodki prodaje obvladujoče družbe so za 9,9 % večji kot leta 2005, Skupina Fructal pa je ustvarila za 1,3 % manj kot v preteklem letu zaradi zmanjšanja realizacije na tujih trgih. Drugi poslovni prihodki v višini 734.621.092 tisoč SIT so manjši za 22,5 % v primerjavi z letom 2005. Vsi stroški in odhodki Skupine Union v letu 2006 znašajo 34.840.123 tisoč SIT, kar je za 3,8 % več kot leta 2005. Kar 95,9 % vseh stroškov in odhodkov so poslovni stroški, finančni odhodki znašajo 2,2 %, davek iz dobička in odloženi davki 1,9 %.

Čisti poslovni izid leta 2006 je dobiček v višini 1.514.763 tisoč SIT, od tega je čisti poslovni izid skupine dobiček v višini 1.558.869 tisoč SIT in manjšinski izid poslovnega leta izguba v višini 44.106 tisoč SIT.

Skupina je v letu 2006 ustvarila čisti denarni tok v višini 5.010.921 tisoč SIT, kar je 14,2 % čistih prihodkov iz prodaje, v primerjavi z letom 2005 je večji za 6,2 %. EBITDA Skupine Union za leto 2006 v višni 6.069.308 tisoč SIT je za 11,9 % višja v primerjavi z letom 2005.

Na dan 31. 12. 2006 je bila bilančna vsota 56.114.790 tisoč SIT in je za 50,0 % večja v primerjavi z 31. 12. 2005.

Struktura sredstev se je spremenila v korist dolgoročnih sredstev, ki so 78,4 % vseh sredstev, leto prej 71,7 %. Kratkoročna sredstva predstavljajo 21,6 % vseh sredstev, leto prej 28,3 %.

Vse skupine dolgoročnih sredstev so manjše v primerjavi z letom pred tem, za 15-krat pa so večje dolgoročne finančne naložbe, ki v višini 20.124.852 tisoč SIT predstavljajo 45,8 % vseh dolgoročnih sredstev. Povečanje dolgoročnih finančnih naložb je predvsem posledica nakupa delnic Mercatorja, ki jih je kupila obvladujoča družba ter prevrednotenja teh in ostalih delnic na tržno vrednost.

48,7 % kratkoročnih sredstev so kratkoročne poslovne terjatve v višini 5.917.774 tisoč SIT, ki so zaradi višjih terjatev do kupcev na domačem trgu višje za 15 %,. Zaloge v višini 4.555.843 tisoč SIT, ki so nižje za 10,4 %, so 37,5 % vseh kratkoročnih sredstev. Skupina je v letu 2006 pridobila tudi kratkoročne finančne naložbe v višini 806.700 tisoč SIT, kar je 6,6 % vseh kratkoročnih sredstev. Konec leta 2005 kratkoročnih naložb ni imela. Med kratkoročnimi finančnimi naložbami ima skupina knjižen izpeljan finančni instrument v višini 615.610 tisoč SIT, v enaki višini je povečan presežek iz prevrednotenja.

Kapital v višini 31.400.538 tisoč SIT predstavlja v strukturi obveznosti do virov sredstev 56,0 % in je v primerjavi z letom 2005 višji za 23,3 %. Delež kapitala je v bilančni vsoti padel za 12,1 odstotne točke. Razlog je v povečanju dolgoročnih finančnih obveznosti za 26,7-krat iz 422.966 tisoč SIT na 11.300.312 tisoč SIT ter povečanih obveznosti za odloženi davek za 1.079.892 tisoč SIT in povečanih kratkoročnih obveznosti za 8 %.

71

Skupina je v letu 2006 zmanjšala obveznosti do dobaviteljev za 19,5 %, povečala pa jih je do državnih institucij za 66,1 % predvsem zaradi povečane obveznosti obvladujoče družbe iz naslova davka iz dobička.

Na zgoraj navedene rezultate skupine je imelo poleg poslovanja obvladujoče družbe, ki je v letu 2006 poslovala dobro, pomemben vpliv tudi poslovanje Skupine Fructal, ki je poslovala z izgubo. Izgubo so ustvarile tri družbe, in sicer Fructal d.d., Fructal Zagreb, d.o.o., in Fruktal Mak, a.d..

V letu 2006 je Skupina Fructal prodala 916.901 hl pijač in 1.938 ton živilskih proizvodov. Količinski letni plan pri pijačah je bil dosežen 91,8 %, v primerjavi s preteklim letom pa je bila količinska prodaja manjša za 1,3 %. Plan pri živilskih izdelkih je skupina uresničila le 79,4 %, v primerjavi z letom 2005 pa jih je prodala za 11,6 % manj.

Fructal, d.d., je prodal 825.283 hl pijač, kar je za 1,3 % manj kot v letu 2005 in 1.938 ton živilskih proizvodov, kar je za 11,6 % manj. Fruktal Mak, a.d., je v letu 2006 prodal 91.618 hl pijač, ki jih je proizvedel v Makedoniji, kar je za 0,6 % manj kot leto prej. Obe proizvodni družbi nista dosegli načrtovanih količin prodaje, Fructal, d.d., je zaostal za 7,8 %, Fruktal Mak, a.d., pa za 12,0 % za načrtovanimi količinami. Za prodajnimi plani je zaostala tudi trgovska družba Fructal Zagreb, d.o.o., za 27,2 %.

Družba Fructal, d.d., je leto 2006 zaključila z izgubo v višini 777.750 tisoč SIT, kar je veliko nazadovanje v primerjavi z letom 2005, katerega je zaključila z izgubo v višini 68.348 tisoč SIT. Fructal, d.d., ni dosegel planiranih čistih prihodkov iz prodaje, saj so prihodki v višini 13.617.419 tisoč SIT le 89,9 % planiranih in 98,4 % doseženih v letu 2005. Prihodki na domačem trgu so bili sicer večji za 1,9 %, vendar so bili na tujih trgih manjši za 7,3 % oz. so dosegli le 76 % letno načrtovanih. Stroške in odhodke je družba povečala za 7,9 %, kar je ob izpadu prihodkov povzročilo izgubo. Fructal, d.d., se je v letu 2006 spopadal z velikimi povečanji cen svojih glavnih surovin, kar mu je močno podražilo proizvodnjo. Glavno povečanje stroškov pa predstavljajo odpisi, slabitve in popravki nekurantnih zalog materiala in proizvodov ter terjatev do kupcev, predvsem pa do svojih odvisnih družb.

Glavna povečanja med sredstvi so povečane dolgoročne finančne naložbe za 10,9 % zaradi prevrednotenja naložb na tržno vrednost in povečane terjatve do kupcev za 7,5 %. Vse ostale pomembnejše skupine sredstev so v primerjavi z letom 2005 manjše. Struktura virov sredstev je ostala enaka, družba ima 54 % kapitala in 46 % različnih dolgoročnih in kratkoročnih obveznosti. Družba je v letu 2006 sicer zmanjšala dolgoročne obveznosti do bank (za polovico), vendar je povečala kratkoročne za 5,7 %, kar predstavlja skupno 2 % večje obveznosti do bank..

Družba Fruktal Mak, a.d., iz Skopja je predvsem zaradi močno povečanih stroškov vhodnih surovin in nedoseganja prodajnih načrtov na izvoznih trgih leto 2006 zaključila z izgubo v višini 50.437 tisoč SIT. Čiste prihodke iz prodaje je povečala za 1,4 %. Družba je močno povečala prodajo na domačem trgu, in sicer za 73,6 %, zaradi česar se je povečal delež prihodkov na domačem trgu s 24,5 % na 42,0 %. Istočasno pa je družba s prodajo na izvozne trge iztržila za 22,0 % manj. Na velik del izpada prodaje na izvozne trge je vplivala odločitev obvladujoče družbe Fructal, d.d., da prodajo sadnih sirupov pokriva iz Slovenije in nič več iz Makedonije. Proizvodnja v Makedoniji je zaradi izredno povišanih cen surovin, predvsem sladkorja, postala dražja kot v Sloveniji. Kapacitete linije za sirupe je družba nato delno uspela zapolniti s polnjenjem cenejših sirupov v PET embalaži, ki predstavljajo alternativo lokalnim proizvajalcem sirupov.

73

Družba je v vseh preteklih letih imela velike likvidnostne probleme, neredno je plačevala dobaviteljem, permanentno pa je povečevala obveznosti do Fructala, d.d., kot največjega upnika. V letu 2006 je družba ob povečanem poslovanju uspela redno servisirati obveznosti do finančnih institucij in se dogovorila za najem novih kreditov za reševanje likvidnostnih težav ter za posodobitev proizvodnje in informacijske tehnologije ter za investicije v vozni park zaradi reorganizacije prodaje v Makedoniji.

Družba ima na 31. 12. 2006 še za 1.374.679 tisoč SIT finančnih in poslovnih obveznosti, ki za 413.653 tisoč SIT presegajo vsa njena obratna sredstva. Dolg do matične družbe še vedno predstavlja enega ključnih problemov sanacije Fruktal Maka, saj ta dolguje Fructalu 560.744 tisoč SIT, kar je 40,8 % vseh obveznosti.

Poslovanje družbe Fructal Zagreb, d.o.o., je v letu 2006 zaznamovala dvakratna zamenjava direktorja. Družba se je v letu 2006 na hrvaškem trgu srečevala z velikimi problemi, ki so vplivali na končno izgubo. Z letom 2006 je bila na tem trgu uvedena embalažnina, ki je povzročila za 15 do 30 % dvig cen. Z uvedbo embalažnine so se nekateri proizvodi drastično podražili in je prišlo do prepolovitve prodaje. S 1. 6. 2006 je prišlo tudi do bojkota slovenskih proizvodov pri največjem trgovcu na hrvaškem trgu Konzumu, ki ima na trgu Hrvaške preko 20-odstotni tržni delež. Fructal Zagreb je na prodajnih mestih tega trgovca ostal na policah samo še z otroško hrano.

Družba je v letu 2006 količinsko prodala za 12,7 % več kot v letu 2005. Ustvarila je 1.785.914 tisoč SIT prihodkov od prodaje, kar je za 2,5 % več kot leto prej, vendar le 60 % načrtovanega. Družba je poslovno leto končala z izgubo v višini 103.888 tisoč SIT, saj je imela glede na prihodke previsoke stroške. Zaradi visokih stroškov in visokih terjatev do kupcev so se povečale tudi obveznosti do matične družbe Fructal, d.d., ki znašajo 1.249.758 tisoč SIT, kar je za 7,9 % več kot v predhodnem letu.

Družba Eurofruit, d.o.o., Sarajevo, registrirana za trgovino in marketinške storitve, je v 100 % lasti Fructala, d.d., in je generalni zastopnik za družbi Fructal, d.d., in Pivovarno Union, d.d., na trgu Bosne in Hercegovine. Družba je kot pravna oseba odgovorna za kakovost proizvodov za vse uvoznike na trgu Bosne in Hercegovine. V skladu s Pogodbo o zastopanju, družba Fructal, d.d., družbi Eurofruit, d.o.o., pokriva načrtovane in dokumentirane dejanske stroške poslovanja odvisne družbe. Družba Eurofruit, d.o.o., v letu 2006 ni ustvarila drugih poslovnih prihodkov.

S pogodbo o zastopanju, družba Fructal, d.d., družbi Eurofruit, d.o.o., pokriva načrtovane in dokumentirane dejanske stroške poslovanja odvisne družbe. Družba Eurofruit, d.o.o., v letu 2006 ni ustvarila drugih poslovnih prihodkov.

Pivovarna Union, d.d., za leto 2007 načrtuje prodajo 1.545.600 hl vseh vrst pijač, kar je za 5,3 % več od realizacije v letu 2006. Načrtuje, da bo 78 % vseh pijač prodala na domačem trgu in 22 % na tujih trgih.

Z razvojem novih proizvodov ter utrjevanjem obstoječih lastnih in trgovskih blagovnih znamk je cilj družbe zagotoviti kakovostne izdelke, hkrati pa redno in pravočasno servisirati kupce.

74

Načrtovani poslovni izid iz poslovanja za leto 2007 v višini 3,33 mrd SIT je na nivoju doseženega v preteklem letu. Načrtovni EBITDA v višini 5,42 mrd SIT pa je za 5 % manjši od realizacije v letu 2006.

V letu 2007 se bo nadaljevala politika optimizacije števila zaposlenih, tako je do konca leta v načrtu zmanjšanje števila zaposlenih za več kot 6 %.

Delovanje Skupine Union bo v poslovnem letu 2007 usmerjeno v saniranje poslovanja družb Fructal, d.d., Ajdovščina in Fruktal Mak, a.d., Skopje, ki sta v letu 2006 poslovali z izgubo.

Za leto 2007 Fructal, d.d., načrtuje količinski porast prodaje za več kot 10 %, obenem pa načrtuje minimalni pozitivni poslovni izid.

75

Revidirani računovodski izkazi Skupine Pivovarna Laško s poročilom neodvisnega revizorja za poslovno leto 2006, po MSRP

Konsolidirana bilanca stanja Skupine Pivovarna Laško na dan 31.12.2006

(v tisoč SIT) 31. 12. 2006 31. 12. 2005 Indeks 2006/2005SREDSTVADOLGOROČNA SREDSTVA 119.737.398 90.071.865 133Neopredmetena dolgoročna sredstva 22.830.234 22.754.767 100Opredmetena osnovna sredstva 45.358.404 50.041.116 91Naložbene nepremičnine 1.596.943 1.727.782 92Za prodajo razpoložljiva dolgoročna fin. sredstva 42.957.598 7.585.899 566Investicije v pridružena podjetja 5.073.655 5.004.206 101Dolgoročna posojila 325.026 398.306 82Dolgoročne poslovne terjatve 30.050 30.216 99Dolgoročne terjatve za odloženi davek 1.565.488 2.529.573 62KRATKOROČNA SREDSTVA 44.516.765 57.321.484 78Nekratkoročna sredstva za prodajo 562.356 − −Zaloge 8.226.837 9.223.933 89Kratkoročne terjatve iz poslovanja 9.599.950 8.776.078 109Kratkoročne terjatve za preveč plačan davek od dohodka 568.297 − −Kratkoročne finančne naložbe 19.660.963 36.675.556 54Kratkoročna posojila 4.225.827 2.094.458 202Izvedeni finančni instrumenti 1.231.220 − −Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina 441.315 551.459 80SKUPAJ SREDSTVA 164.254.163 147.393.349 111KAPITALVEČINSKI KAPITAL 68.220.438 54.734.376 125Osnovni kapital 8.747.652 8.747.652 100Kapitalske rezerve 24.533.797 24.533.797 100Rezerve iz dobička 8.323.040 8.323.040 100Presežek iz prevrednotenja 12.064.525 2.604.085 463Čisti poslovni izid preteklih let 10.043.757 6.256.416 161Čisti poslovni izid 4.507.667 4.269.386 106MANJŠINSKI KAPITAL 4.489.177 5.582.339 80SKUPAJ KAPITAL 72.709.615 60.316.715 121OBVEZNOSTIDOLGOROČNE OBVEZNOSTI 44.060.915 31.813.299 138Dolgoročne finančne obveznosti 35.469.105 24.399.661 145Dolgoročne obveznosti do zaposlencev 1.188.338 1.381.285 86Dolgoročne rezervacije 549.656 473.112 116Dolgoročne poslovne obveznosti 11.398 11.944 95Dolgoročne obveznosti za odloženi davek 6.842.418 5.547.297 123KRATKOROČNE OBVEZNOSTI 47.483.633 55.263.335 86Kratkoročne poslovne obveznosti 10.756.366 11.042.382 97Kratkoročne obveznosti za plačilo davka 849.742 492.184 173Kratkoročne finančne obveznosti 35.877.525 43.728.769 82SKUPAJ OBVEZNOSTI 91.544.548 87.076.634 105SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 164.254.163 147.393.349 111

76

Konsolidiran izkaz poslovnega izida Skupine Pivovarna Laško za obdobje 1. 1.−31. 12. 2006

(v tisoč SIT) 1. 1.−31. 12. 2006 1. 1.−31. 12. 2005 Indeks 2006/2005Čisti prihodki od prodaje 66.434.399 63.865.377 104Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje

39.036 (23.014) –

Drugi poslovni prihodki 1.741.597 2.437.017 71Stroški blaga, materiala in storitev 40.667.274 39.827.988 102Stroški dela 11.673.994 11.548.349 101Amortizacija neopredmetenih dolgoročnih in opredmetenih osnovnih sredstev

7.590.485 7.384.578 103

Odpisi vrednosti 347.487 636.038 55Drugi poslovni odhodki 1.970.231 1.512.738 130POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA 5.965.561 5.369.689 111Finančni prihodki 3.056.355 1.336.033 229Finančni odhodki 3.233.059 1.804.033 179Delež (izgube) / dobička v pridruženih podjetjih 119.486 100.077 119NETO FINANČNI ODHODKI (57.218) (367.923) –POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO 5.908.343 5.001.766 118Davki 1.306.109 767.859 170ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA 4.602.234 4.233.907 109Delež manjšinskih lastnikov v čistem dobičku 106.651 103.830 103Delež večinskih lastnikov v čistem dobičku 4.495.583 4.130.077 109Dobiček na delnico večinskih lastnikov:ČIsti dobiček na delnico (v SIT) 513,93 472,16 109Popravljen čisti dobiček na delnico (v SIT) 513,93 472,16 109

77

Konsolidiran izkaz finančnega izida Skupine Pivovarna Laško za obdobje 1. 1.−31. 12. 2006

(v tisoč SIT) 1. 1.−31. 12. 2006 1. 1.−31. 12. 2005FINANČNI TOKOVI PRI POSLOVANJUDenar ustvarjen pri poslovanju 12.646.291 13.920.219Izdatki za davke (1.185.578) (209.814)POBOTAN DENAR USTVARJEN IZ POSLOVANJA 11.460.713 13.710.405FINANČNI TOKOVI PRI NALOŽBENJUPrevzem odvisnih družb, neto izdatki za prevzem − (17.446.398)Nakupi opredmetenih osnovnih sredstev (2.879.870) (4.426.861)Dobički / izgube pri odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev 166.484 684.729Nakupi neopredmetenih dolgoročnih sredstev (91.984) (5.857.563)Nakupi / prodaje finančnih sredstev namenjeni za prodajo (11.323.902) (19.493.181)Prejete obresti 2.053.526 627.452Prejete dividende 1.052.867 648.209NETO DENARNI TOK IZ NALOŽBENJA (11.022.879) (45.263.613)FINANČNI TOKOVI PRI FINANCIRANJUPlačane obresti (3.233.060) (1.853.261)Nakupi lastnih delnic (8.268) 5.285Povečanje dolgov 64.253.901 69.541.972Odplačila dolgov (61.035.701) (35.408.057)Dividende izplačane lastnikom (524.850) (437.181)NETO DENARNI TOK IZ FINANCIRANJA (547.978) 31.848.758NETO POVEČANJE / ZMANJŠANJE DENARJA IN DENARNIH USTREZNIKOV (110.144) 295.550Denar in denarni ustrezniki na začetku leta 551.459 255.909

Denar in denarni ustrezniki na koncu leta 441.315 551.459

78

Ko

nso

lid

iran

izka

z g

iban

ja k

apit

ala

Sku

pin

e P

ivo

varn

a La

ško

za

ob

do

bje

1. 1

.−31

. 12.

200

6

(v ti

soč

SIT

)

Osn

ovn

ika

pit

alK

apit

alsk

e re

zerv

eZ

ako

nsk

e re

zerv

eR

ezer

ve z

a la

stn

e d

elež

eLa

stn

e d

eln

ice

Dru

ge

re

zerv

e iz

d

ob

ička

Čis

ti

po

slov

ni i

zid

pre

tekl

ih le

t

Čis

ti

po

slov

ni

izid

Pres

e žek

iz

pre

vred

no

-te

nja

Sku

paj

ka

pit

al

veči

nsk

ega

last

nik

a

Man

jšin

ski

kap

ital

Sku

paj

ka

pit

al

ZA

ČET

NO

STA

NJE

na

dan

1.

jan

uar

200

6 p

o M

SRP

8.74

7.65

224

.533

.797

6.13

6.41

22.

005

(2.0

05)

2.18

6.62

86.

256.

416

4.26

9.38

62.

604.

085

54.7

34.3

765.

582.

339

60.3

16.7

15

Pošt

ena

vred

no

st:

Za p

roda

jo ra

zpol

ožlji

va fi

nanč

na s

reds

tva

––

––

––

––

9.46

0.44

09.

460.

440

–9.

460.

440

Dru

ga p

oveč

anja

/ z

man

jšan

ja s

esta

vin

kapi

tala

––

––

––

42.8

04–

–42

.804

(1.1

99.8

13)

(1.1

57.0

09)

Teča

jne

razl

ike

––

––

––

–12

.084

–12

.084

–12

.084

Spre

mem

be

pri

kaza

ne

dir

ektn

o v

ka

pit

alu

––

––

––

42.8

0412

.084

9.46

0.44

09.

515.

328

(1.1

99.8

13)

8.31

5.51

5

Čis

ti po

slov

ni iz

id p

oslo

vneg

a le

ta–

––

––

––

4.49

5.58

3–

4.49

5.58

310

6.65

14.

602.

234

Sku

paj

sp

rem

emb

e v

letu

200

6–

––

––

–42

.804

4.50

7.66

79.

460.

440

14.0

10.9

11(1

.093

.162

)12

.917

.749

Pren

os č

iste

ga d

obič

ka p

rete

kleg

a le

ta–

––

––

–4.

269.

386

(4.2

69.3

86)

––

––

Nak

up /

pro

daja

last

nih

deln

ic–

––

(666

)66

6–

––

––

––

Izpl

ačilo

div

iden

d–

––

––

–(5

24.8

49)

––

(524

.849

)–

(524

.849

)–

––

(666

)66

6–

3.74

4.53

7)(4

.269

.386

)–

(524

.849

)–

(524

.849

)K

ON

ČN

O S

TAN

JE n

a d

an

31. d

ecem

ber

200

68.

747.

652

24.5

33.7

976.

136.

412

1.33

9(1

.339

)2.

186.

628

10.0

43.7

574.

507.

757

12.0

64.5

2568

.220

.438

4.48

9.17

772

.709

.615

79

Ko

nso

lid

iran

izka

z g

iban

ja k

apit

ala

Sku

pin

e P

ivo

varn

a La

ško

za

ob

do

bje

1. 1

.−31

. 12.

200

5

(v ti

soč

SIT

)

Osn

ovn

ika

pit

alK

apit

alsk

e re

zerv

eZ

ako

nsk

e re

zerv

eR

ezer

ve z

a la

stn

e d

elež

eLa

stn

e d

eln

ice

Dru

ge

re

zerv

e iz

d

ob

ička

Čis

ti

po

slov

ni i

zid

pre

tekl

ih le

t

Čis

ti

po

slov

ni

izid

Pres

e žek

iz

pre

vred

no

-te

nja

Sku

paj

ka

pit

al

veči

nsk

ega

last

nik

a

Man

jšin

ski

kap

ital

Sku

paj

ka

pit

al

ZA

ČET

NO

STA

NJE

na

dan

1.

jan

uar

200

5 - r

evid

iran

o 2

005

8.74

7.65

218

.987

.052

6.13

6.41

2–

(7.2

90)

–14

.311

.192

–4.

810.

484

52.9

85.5

024.

540.

585

57.5

26.0

87

Popr

avki

po

revi

ziji

–5.

546.

745

–7.

290

–2.

201.

060

(8.1

51.0

97)

284.

486

(1.0

06.9

76)

(1.1

18.4

92)

–(1

.118

.492

)Z

AČ

ETN

O S

TAN

JE n

a d

an

1. ja

nu

ar 2

005

8.74

7.65

224

.533

.797

6.13

6.41

27.

290

(7.2

90)

2.20

1.06

06.

160.

095

284.

486

3.80

3.50

851

.867

.010

4.54

0.58

556

.407

.595

Pošt

ena

vred

no

st:

Za p

roda

jo ra

zpol

ožlji

va fi

nanč

na s

reds

tva

––

––

––

––

(1.1

99.4

23)

(1.1

99.4

23)

(304

.432

)(1

.503

.855

)D

ruga

pre

vred

note

nja

sred

stev

(b

lago

vne

znam

ke)

––

––

––

––

––

596.

039

596.

039

Nak

upi d

elež

ev–

––

––

––

––

–64

6.31

764

6.31

7D

ruga

pov

ečan

ja /

zm

anjš

anja

ses

tavi

n ka

pita

la–

––

2.00

5(2

.005

)–

249.

016

––

249.

016

–24

9.01

6

Teča

jne

razl

ike

––

––

––

–13

9.30

9–

139.

309

–13

0.30

9Sp

rem

emb

e p

rika

zan

e d

irek

tno

v

kap

ital

u–

––

2.00

5(2

.005

)–

249.

016

139.

309

(1.1

99.4

23)

(811

.098

)93

7.92

412

6.82

6

Čis

ti po

slov

ni iz

id p

oslo

vneg

a le

ta–

––

––

––

4.13

0.07

7–

4.13

0.07

710

3.83

04.

233.

907

Sku

paj

sp

rem

emb

e v

letu

200

5–

––

2.00

5(2

.005

)–

249.

016

4.26

9.38

6(1

.199

.423

)3.

318.

979

1.04

1.75

44.

360.

733

Pren

os č

iste

ga d

obič

ka p

rete

kleg

a le

ta–

––

––

–28

4.48

6(2

84.4

86)

––

––

Nak

up /

pro

daja

last

nih

deln

ic–

––

(7.2

90)

7.29

0(1

4.43

2)–

––

–(1

4.43

2)–

(14.

432)

Izpl

ačilo

div

iden

d–

––

––

–(4

37.1

81)

––

(437

.181

)–

(437

.181

)–

––

(7.2

90)

7.29

0(1

4.43

2)(1

52.6

95)

(284

.486

)–

(451

.613

)–

(451

.613

)K

ON

ČN

O S

TAN

JE n

a d

an

31. d

ecem

ber

200

58.

747.

652

24.5

33.7

976.

136.

412

2.00

5(2

.005

)2.

186.

628

6.25

6.41

64.

269.

386

2.06

4.08

554

.734

.376

5.58

2.33

960

.316

.715

80

81

Konsolidirani računovodski izkazi Skupine Pivovarna Laško − pojasnila

Revidirane konsolidirane izkaze Skupine Pivovarne Laško po MSRP za leto 2006 je Nadzorni svet družbe Pivovarna Laško, d.d., obravnaval na svoji redni seji 9. 5. 2007 in z njihovo objavo soglaša.

Računovodske izkaze je za leto 2006 revidirala družba PricewaterhouseCoopers, d.o.o., Ljubljana.

Povezano skupino družb, v katerih ima družba Pivovarna Laško, d.d., svoje finančne naložbe, sestavljajo naslednje družbe:

Ime družbe Dejavnost družbe Država družbe Odstotek udeležve v %Odvisne družbe:Vital Mestinje, d.o.o. proizvodnja pijač Slovenija 95,530Radenska, d.d. proizvodnja pijač Slovenija 92,060Talis, d.o.o. proizvodnja pijač Slovenija 100,000Jadranska pivovara, d.d. proizvodnja pijač Hrvaška 94,550RA&LA, d.o.o. prodaja na veliko BiH 97,010Pivovarna Union, d.d. proizvodnja piva in pijač Slovenija 96,720Pridružene družbe:Delo, d.d. časopisna in založniška dejavnost Slovenija 24,989Slovita, d.o.o. Moskva prodaja na veliko Rusija 25,000

Skupina Union vključuje naslednje povezane družbe: matično družbo Pivovarna Union, d.d., Ljubljana (96,72 % v lasti Pivovarne Laško, d.d.), odvisno družbo Fructal, d.d., Ajdovščina (91,70 % v lasti Pivovarne Union, d.d.), Fructal Zagreb, d.o.o., Zagreb (100 % v lasti Fructala, d.d.), Eurofruit Sarajevo, d.o.o., Sarajevo (100 % v lasti Fructala, d.d.) ter Fruktal Mak, a.d., Skopje (89,39 % v lasti Fructala, d.d.).

V letu 2006 so v konsolidacijo za obdobje od 1. 1. 2006 do 31. 12. 2006 vključene vse zgoraj navedene odvisne družbe ter celotna Skupina Union.

Zaradi materialne nepomembnosti v konsolidacijo niso vključeni računovodski izkazi odvisnih družb Talis, d.o.o., Maribor in RA&LA, d.o.o., Sarajevo.

Pri sestavi konsolidiranih računovodskih izkazov je bila za podjetja v skupini uporabljena metoda popolnega konsolidiranja.

Skupinski računovodski izkazi Skupine Pivovarna Laško po Mednarodnih standardih računovodskega poročanja (MSRP) so izdelani na podlagi določil uredbe EU 1602/2002 in 51. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD).

Uredba in zakon določata obvezno uporabo MSRP pri sestavljanju skupinskih računovodskih izkazov med drugim tudi za družbe, katerih vrednostni papirji so uvrščeni na katerega od organiziranih trgov vrednostnih papirjev v državah članicah Evropske unije in so zavezanke h konsolidaciji na osnovi 53. člena ZGD. Družba je v pripravi računovodskih izkazov za poročevalno obdobje za Skupino Pivovarna Laško po MSRP uporabila računovodska pravila in metode vrednotenja, ki dosledno upoštevajo vse določbe MSRP. Enako velja za primerjalne računovodske izkaze.

Skupina Pivovarna Laško je v letu 2006 prodala 5,061 mio hl vseh pijač in za 3,7 % povečala prodajo glede na predhodno leto. Predvsem zaradi izpada prodaje piva in mineralne vode na tujih trgih fizični plan prodaje ni bil realiziran.

82

Skupina Pivovarna Laško je v letu 2006 ustvarila 66,4 mrd SIT čistih prihodkov od prodaje, kar je za 4,0 % več kot v preteklem letu.

Poslovni odhodki Skupine Pivovarna Laško so v letu 2006 znašali 62,2 mrd SIT in so večji kot v preteklem letu za 2,1 %.

Dobiček iz poslovanja Skupine Pivovarna Laško je v letu 2006 znašal 6,0 mrd SIT. Dobiček pred obdavčitvijo znaša 5,9 mrd SIT in je v primerjavi s preteklim letom večji za 18,1 %. Čisti dobiček pa je v primerjavi z letom 2005 večji za 8,7 %.

Davčna obremenitev za tekoči davek se je v letu 2006 povečala delno zaradi spremenjene davčne zakonodaje (ukinitev in znižanje določenih olajšav), delno pa zaradi koriščenja ob prehodu na MSRP oblikovane terjatve za odloženi davek ter preračuna preostale terjatve za odloženi davek na nove – nižje stopnje davka od dohodka pravnih oseb. Odloženi davek, ki je zmanjšal tekoči poslovni izid, je znašal 196.539 tisoč SIT. Nanaša se na zmanjšanje terjatev za odloženi davek v vrednosti 928.486 tisoč SIT, ki zmanjšuje čisti poslovni izid in na zmanjšanje obveznosti za odloženi davek iz naslova prevrednotenja blagovnih znamk na nove davčne stopnje v vrednosti 731.947 tisoč SIT, ki povečujejo tekoči poslovni izid.

Bilančna vsota Skupine Pivovarna Laško na dan 31. 12. 2006 znaša 164,2 mrd SIT in se je glede na preteklo leto povečala zaradi povečanja za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev. V letu 2006 je Skupina pridobila 3,19 % delnic Poslovnega sistema Mercator. Finančne naložbe so se povečale tudi zaradi prevrednotenj na višje poštene vrednosti.

Kapital Skupine, brez manjšinskega dela, izkazan po MSRP, znaša 68,2 mrd SIT, kar je 13,5 mrd SIT več kot na zadnji dan leta 2005. Zaradi prevrednotenj finančnih naložb se je povečal presežek iz prevrednotenja, ki znaša 12,1 mrd SIT.

Preneseni čisti poslovni izid po MSRP znaša 10,0 mrd SIT in je za 3,8 mrd SIT večji kot v preteklem letu.

Obveznosti iz financiranja so se v primerjavi s preteklim letom zaradi potrebe po financiranju novih finančnih naložb povečale za 3,2 mrd SIT.

83

Dogodki po datumu bilance stanja

Odvisni družbi Pivovarna Union, d.d., Ljubljana in Radenska, d.d., Radenci sta dne 12. 2. 2007 pridobili delnice izdajatelja Poslovni sistem Mercator, d.d., Ljubljana, z oznako MELR, in sicer Pivovarna Union 96.953 delnic, Radenska pa 96.952 delnic. Cena ene delnice je znašala 187,27 EUR. Po pridobitvi delnic je Pivovarna Union postala imetnica 464.390 delnic oz. 12,33 % deleža, Radenska pa 96.952 delnic oz. 2,57 % deleža. Z upoštevanjem deleža, ki ga ima v lasti Pivovarna Laško, d.d., in sicer 8,43 % (317.498 delnic), so obvladujoča družba, Pivovarna Laško, d.d., in odvisni družbi po opravljenem poslu imetnice skupaj 878.840 delnic izdajatelja oz. 23,34 % vseh izdanih delnic družbe Mercator, d.d..

Družbe Pivovarna Laško, d.d., Radenska, d.d., Radenci in Talis, d.o.o., Maribor so dne 12. 3. 2007 objavile prevzemno namero za odkup delnic družbe Delo, časopisno in založniško podjetje, d.d., Ljubljana, v skladu z določbami zakona o prevzemih (Ur. list RS, št. 79/2006, v nadaljevanju ZPre-1). Na dan objave namere za prevzem je Pivovarna Laško, d.d., bila in je še imetnica 166.790 delnic, Radenska, d.d., Radenci 127.928 delnic, Talis, d.o.o., Maribor pa 20 delnic izdajatelja Delo, d.d., Ljubljana, kar skupaj predstavlja 294.738 delnic oz. 44,1587 % od vseh izdanih delnic.

Pivovarna Laško, d.d., je skupaj z Radensko, d.d., in Talisom, d.o.o., dne 2. 4. 2007 objavila prevzemno ponudbo, za odkup delnic družbe Delo, časopisno in založniško podjetje, d.d., Dunajska 5, Ljubljana. Prevzemna ponudba je potekla dne 3. 5. 2007. V prevzemni ponudbi je Pivovarna Laško, d.d., pridobila 333.036 delnic oz. 49,94 %, kar skupaj z delnicami, ki jih je imela v lasti pred tem, predstavlja 300.096 oz. 74,92 % vseh delnic družbe Delo, d.d.. Pivovarna Laško, d.d., je tako skupaj z Radensko, d.d., in Talisom, d.o.o., po prevzemni ponudbi imela v lasti skupaj 628.044 delnic, kar predstavlja 94,09 % delež vseh delnic družbe Delo, d.d..

Agencija za trg vrednostnih papirjev je dne 8. 5. 2007 izdala odločbo, v kateri je glede na to, da v prevzemni ponudbi prevzemniki niso določili najmanjšega števila delnic, za katere mora biti sprejeta prevzemna ponudba, ugotovila, da je prevzemna ponudba uspela. Urad RS za varstvo konkurence je z odločbo z dne 19. 4. 2007 odločil, da je koncentracija družb Pivovarna Laško, d.d., in Delo, d.d., skladna s pravili konkurence in da ji urad ne nasprotuje.

V odvisni družbi Fructal, d.d., Ajdovščina je bil z dnem 31. 1. 2007 odpoklican iz nekrivdnih razlogov direktor Miran Božič in s 1. 2. 2007 za mandatno dobo 5 let imenovan nov direktor Anton Balažič.

V odvisni družbi Radenska, d.d., Radenci pa je dne 28. 2. 2007 potekel mandat direktorju Zlatku Hohnjecu, s 1. 3. 2007 pa je bil na to mesto za mandatno dobo 5 let imenovan Tomaž Blagotinšek.

84

85

Plan in fizična realizacija družb povezanih v Skupino

Vizija Skupine Pivovarna LaškoSkupina Pivovarna Laško za poslovno leto 2007 načrtuje prodajo 5,399 mio hl vseh vrst pijač. Od načrtovanih prodanih količin naj bi prodala 41 % piva, brezalkoholnih pijač 38,9 %, vod 19,4 % in 0,8 % ostalih pijač. Načrti so optimistično zastavljeni v 6,7 % rast prodaje pijač, kar pomeni, da si bomo v letu 2007 prizadevali povečati prodajo za 338.000 hl v primerjavi z realiziranimi količinami iz preteklega leta.

Skupina načrtuje, da bo ustvarila 307 mio EUR prihodkov od prodaje, 34 mio EUR poslovnega izida iz poslovanja ter za 10 % povečala EBITDA, in sicer višini 63 mio EUR.

Ob teh načrtih Skupina želi ostati vodilni proizvajalec piva ter mineralnih in izvirskih vod v Sloveniji s prevladujočim tržnim deležem, na področju brezalkoholnih pijač pa konkurenčna proizvajalka z vidnejšim tržnim deležem.

(v hl) Plan 2007 Realizacija 2006 Indeks Pl-07/R-06Pivo 2.212.900 2.091.225 105,8Laško 1.150.000 1.083.644 106,1Split 215.000 199.452 107,8Union 847.900 808.129 104,9Mineralna voda 689.277 680.685 101,3Radenska 689.277 680.685 101,3Naravna pitna voda 356.392 355.603 100,2Radenska 185.892 183.370 101,4Laško 50.000 47.567 105,1Union 120.500 124.024 97,2Fructal − 642 −Sokovi, ledeni čaji 2.101.329 1.891.668 111,1Radenska 372.088 301.357 123,5Vital 145.718 146.804 99,3Union 577.200 535.189 107,3Fructal 1.006.323 908.318 110,8Sirupi 31.578 34.119 92,6Vital 31.578 34.119 92,6Alkohol ostalo 8.191 7.941 103,1Fructal 8.191 7.941 103,1Skupaj 5.399.667 5.061.241 106,7

Na področju prodaje piva, mineralnih vod ter sadnih sokov in ledenih čajev Skupina načrtuje porast prodaje. Na segmentu naravnih pitnih vod Skupina načrtuje ponovitev realizacije iz preteklega leta, medtem ko na področju prodaje sirupov načrtuje nekoliko nižjo realizacijo. Planirana prodaja ostalega alkohola pa naj bi pomenila realizacijo iz leta 2005, ki je bila večja kot v preteklem letu.

S poudarkom na visoki kakovosti in prepoznavnosti proizvodov načrtuje Skupina, da bo uspešna tudi na tujih trgih, predvsem na trgih jugovzhodne Evrope, tako pri prodaji piva, vode in brezalkohola, po uspešnosti poslovanja ter donosnosti kapitala pa primerljiva z evropsko konkurenco.

86

Plan količinske prodaje pijač po vrstah za leto 2007 za Skupino

2.500.000

2.000.000

1.500.000

1.000.000

500.000

0(v h

l)

Pivo Mineralna Naravna Sokovi, Sirupi Alkohol voda pitna ledeni čaj ostalo voda

Pivo

Mineralna voda

Naravna pitna voda

Sokovi, ledeni čaji

Sirupi

Alkohol ostalo

(v hl) Plan 2007 v %Pivo 2.212.900 41,0Mineralna voda 689.277 12,8Naravna pitna voda 356.392 6,6Sokovi, ledeni čaji 2.101.329 38,9Sirupi 31.578 0,6Alkohol ostalo 8.191 0,2Skupaj 5.399.667 100,0

87

Plan poslovnega izida Skupine za leto 2007

Strukturni prikaz plana prodaje pijač v letu 2007 za Skupino

Pivo

Mineralna voda

Naravna pitna voda

Sokovi, ledeni čaji

Sirupi

Alkohol ostalo

41,0 %

0,6 %

6,6 %

12,8 %

0,2 %

(v tisoč SIT, razen števila zaposlenih) Plan 2007Skupni prihodki 77.669.984Skupni odhodki 70.045.009Amortizacija 7.080.922Bruto dobiček 7.624.975Davki 1.761.535Neto dobiček 5.863.440Denarni tok (neto dobiček + amortizacija) 12.944.362Število zaposlenih 1.727

38,9 %

88

Izdala: Pivovarna Laško d.d., Trubarjeva ul. 28, 3270 Laško, Slovenija Oblikovanje: Zvone Kosovelj, Studio Zodiak / Fotografija: Janez Pukšič Realizacija: Studio Zodiak / Tisk: Dikplast, Celje / Naklada: 200 izvodov / Junij 2007

89