magistrsko delo - core · 2018-09-30 · pass them on to the upcoming generations master's...

UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za razredni pouk

MAGISTRSKO DELO

Katja Matijovc

Maribor, 2018

UNIVERZA V MARIBORU


Oddelek za razredni pouk

Magistrsko delo

DIDAKTIČNI PRISTOPI PRI POUČEVANJU KULTURNE DEDIŠČINE PRI

POUKU SPOZNAVANJE OKOLJE IN DRUŽBA NA PRIMERU JUVANOVE

HIŠE

Mentorica: Kandidatka:

red. prof. dr. Vlasta Hus Katja Matijovc

Maribor, 2018

Lektorica:

Simona Funtek, prof. slovenskega in nemškega jezika

Prevajalka:

Simona Moličnik, prof. angleškega in nemškega jezika

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorici, red. prof. dr. Vlasti Hus, ki me je pri delu usmerjala,

vzpodbujala in strokovno svetovala.

Lepa hvala tudi vsem, ki ste sodelovali pri izvedbi praktičnega dela in mi pri tem

pomagali, da je bilo le to uspešno izvedeno.

Hvala tudi mojim domačim, ki so me pri mojem šolanju vedno podpirali in mi

pomagali.

UNIVERZA V MARIBORU


IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Katja Matijovc, roj. 14. 2. 1992 v Slovenj Gradcu, študentka Pedagoške

fakultete Univerze v Mariboru, smer Razredni pouk, izjavljam, da je zaključno delo z

naslovom Didaktični pristopi pri poučevanju kulturne dediščine pri pouku Spoznavanje

okolje in Družba na primeru Juvanove hiše pri mentorici, red. prof. dr. Vlasti Hus

avtorsko delo. V zaključnem delo so viri in literatura korektno navedeni; teksti niso

prepisani brez navedbe avtorjev.

PODPIS:

____________________

Maribor, 2018

POVZETEK

Kulturna dediščina nas spremlja v vsakdanjem življenju na vsakem koraku, enkrat

skrita za vogalom stare hiše, drugič opažena na sprehodu po pokrajini. Lahko jo držimo

v rokah kot dobro in zanimivo knjigo, lahko jo občutimo ob poslušanju ljudskih pesmi,

opazovanju starih predmetov. Šege, navade in običaji nas povezujejo z našimi predniki,

njihovimi izkušnjami in njihovimi modrostmi ter nas obvezujejo, da jih predajamo

generacijam, ki prihajajo.

Magistrska naloga z naslovom Didaktični pristopi pri poučevanju kulturne dediščine

pri pouku Spoznavanje okolja in Družba na primeru Juvanove hiše je sestavljena iz

treh delov, ki se med seboj povezujejo. V teoretičnem delu so predstavljena ključna

teoretična izhodišča za razumevanje kulturne dediščine. Namen empiričnega dela je bil

analizirati delovne zvezke od prvega do petega razreda za predmet Spoznavanje okolja

in predmet Družba. Želeli smo raziskati zastopanost različnih aktivnosti učencev

(motorične, izrazne, senzorne, miselne), ki jih vsebujejo delovni zvezki na temo

kulturne dediščine. Rezultati so pokazali, da se delovni zvezki različnih založb glede

aktivnosti ne razlikujejo bistveno. V prvi triadi največ različnih aktivnosti vključuje

založba Mladinska knjiga, pri predmetu Družba pa založba Modrijan. V praktičnem

delu pa smo pripravili dve pripravi za izvedbo kulturno-tehniškega dneva v Juvanovi

hiši za 4. razred. Zapisali smo pripravo za uvodno uro v razredu in pripravo za izvedbo

aktivnosti v Juvanovi hiši. V uvodni uri smo učence na temo kulturne dediščine dobro

pripravili. Nato smo se prestavili do Juvanove hiše, kjer smo si skupaj z gospodarjem

ogledali zunanjost, nato še notranjost. Skupaj z mojstrom iz Luč so učenci izdelali

majhno pleteno košaro iz vrbovih šib.

Ključne besede: kulturna dediščina, aktivnosti učencev, Spoznavanje okolja, Družba,

Juvanova hiša.

ABSTRACT

Cultural heritage follows us in at every step of everyday life. One can find it hidden at

the corner of an old house, or encounter it during a walk through the countryside. One

can hold it in one's hands in the form of a good and interesting book, or feel it while

listening to folk songs and inspecting old items. Manners and customs are a time bridge

connecting us with our ancestors, their experiences and their wisdom. They urge us to

pass them on to the upcoming generations

Master's thesis entitled Didactic approaches to cultural heritage teaching in

Environmental Learning and Society on the case of Juvan`s House consists of three

mutually connected parts. The theoretical part is a presentation of the key theoretical

starting points significant for understanding cultural heritage. The purpose of the

empirical part was to analyse the workbooks used in the subjects Environmental

Learning and Society by the pupils from the first to the fifth grade. Herewith, we

wanted to research how various activities (motor, expressive, sensory and mental

activities) on the topic of cultural heritage are represented in the workbooks. The results

showed that there are no significant differences in terms of the above mentioned

activities among workbooks by different publishing houses. In the first triad, the

Mladinska knjiga Publishing House includes the highest number of different activities,

while at the school subject of Society, the same can be claimed for Modrijan Publishing

House. In the practical part of the thesis, we prepared two lesson plans for the

implementation of a cultural and technical day in Juvan's House for fourth graders. We

wrote the lesson plan for an introductory lesson carried out in the classroom and another

lesson plan for the implementation of the activity in Juvan's House. In the introductory

lesson, pupils were well acquainted with the topic of cultural heritage. Then they went

to Juvan's House, where the master of the house gave them a tour of the exterior and

the interior of the building. With the help of a skilled worker from the village of Luče,

the pupils also made small knit baskets from willow rods.

Keywords: cultural heritage, pupils' activities, Environmental Learning, Society,

Juvan's House.

KAZALO VSEBINE

1 UVOD .................................................................................................................. 1

2 TEORETIČNI DEL ............................................................................................. 2

2.1 DEFINICIJA KULTURNE DEDIŠČINE .................................................................................. 2

2.2 DELITEV KULTURNE DEDIŠČINE ....................................................................................... 3

2.2.1 Nematerialna kulturna dediščina ............................................................................. 4

2.2.2 Materialna kulturna dediščina ................................................................................. 4

2.3 OSNOVNI POJMI DEDIŠČINE ........................................................................................... 5

2.3.1 Kdo vse se ukvarja s kulturno dediščino .................................................................. 5

2.4 VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE NA SLOVENSKEM ........................................................ 7

2.5 NAŠI ODNOSI DO DEDIŠČINE........................................................................................... 8

2.6 IZOBRAŽEVANJE O DEDIŠČINI ......................................................................................... 9

2.6 PROJEKTI O KULTURNI DEDIŠČINI ZA OSNOVNO ŠOLO ................................................ 10

2.6.1 Dnevi evropske kulturne dediščine ........................................................................ 10

2.6.2 DEDI (Digitalna knjižnica naravne in kulturne dediščine na Slovenskem) ............. 12

2.6.3 Spoznaj, varuj, ohrani............................................................................................. 13

2.7 OPREDELITEV KULTURNE DEDIŠČINE V UČNIH NAČRTIH ............................................. 13

2.7.1 Predmet Spoznavanje okolja.................................................................................. 13

2.7.2 Predmet Družba ..................................................................................................... 16

3 PRISTOPI PRI POUČEVANJU KULTURNE DEDIŠČINE ........................... 18

3.1 Izkustveni pouk ............................................................................................................. 18

3.2 Raziskovalni pouk .......................................................................................................... 19

3.3 Projektni pouk ............................................................................................................... 21

4 AKTIVNOSTI UČENCEV ................................................................................ 24

5 JUVANOVA HIŠA LUČE – kulturni spomenik lokalnega pomena ................. 26

5.1 Luče ob Savinji ............................................................................................................... 26

5.2 Zgodovina in obnova hiše ............................................................................................. 27

5.3 Elementi, notranja oprema in stari predmeti v hiši ...................................................... 28

6 EMPIRIČNI DEL .............................................................................................. 31

6.1 NAMEN .......................................................................................................................... 31

6.2 RAZISKOVALNI PROBLEM .............................................................................................. 31

6.3 METODOLOGIJA ............................................................................................................ 32

6.3.1 Raziskovalna metoda ............................................................................................. 32

6.3.2 Raziskovalni vzorec ................................................................................................ 32

6.3.3 Postopki zbiranja podatkov .................................................................................... 32

6. 3.4 Postopki obdelave podatkov ................................................................................. 33

6.4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA ..................................................................................... 33

6.4.1 ANALIZA ZASTOPANOSTI KULTURNE DEDIŠČINE GLEDE AKTIVNOSTI V DELOVNIH

ZVEZKIH ........................................................................................................................... 34

6.4.1.1 Prvi razred ........................................................................................................... 34

6.4.1.2 Drugi razred......................................................................................................... 39

6.4.1.3 Tretji razred ......................................................................................................... 44

6.4.1.4 Četrti razred ........................................................................................................ 50

6.4.1.5 Peti razred ........................................................................................................... 55

Skupna analiza rezultatov vseh analiziranih delovnih zvezkov glede na založbo ........... 61

7 PRAKTIČNI DEL .............................................................................................. 63

7.1 NAMEN .......................................................................................................................... 63

7.2 PRIPRAVE ZA 4. RAZRED OSNOVNE ŠOLE PRI PREDMETU DRUŽBA – NA PRIMERU

JUVANOVE HIŠE .................................................................................................................. 63

7.2.1 PRIPRAVA UVODNE URE V RAZREDU NA KULTURNO-TEHNIŠKI DAN V JUVANOVI

HIŠI .................................................................................................................................. 63

7.2.2 PRIPRAVA KULTURNO-TEHNIŠKEGA DNEVA V JUVANOVI HIŠI .............................. 70

7.2.3 EVALVACIJA KULTURNO-TEHNIŠKEGA DNE V JUVANOVI HIŠI ............................... 82

8 SKLEP ............................................................................................................... 87

LITERATURA ...................................................................................................... 89

PRILOGE .............................................................................................................. 93

KAZALO SLIK

Slika 1: Pozdrav gospodarja pri Juvanovi hiši ........................................................................ 83

Slika 2: Predstavitev »divnika« v hiši ..................................................................................... 84

Slika 3: Predstavitev mize v hiši ............................................................................................. 84

Slika 4:Prikaz oblačil v kamri ................................................................................................. 84

Slika 5: Predstavitev hrama .................................................................................................... 84

Slika 6: Predstavitev košare iz viter ........................................................................................ 85

Slika 7: Prikaz izdelovanja košar in košev .............................................................................. 85

Slika 8: Poskus izdelovanja viter ............................................................................................ 85

Slika 9: Fantje pri nabiranju vrbovih šib ob reki Savinji ........................................................ 85

Slika 10: Učenci pri delu ......................................................................................................... 86

Slika 11: Izdelovanje košarice ................................................................................................ 86

Slika 12: Ponosni lastniki košaric v hiši ................................................................................. 86

Slika 13: Razstava na hodniku OŠ v Lučah ............................................................................ 86

KAZALO TABEL

Tabela 1: Vrsta aktivnosti in njihovo število v delovnih zvezkih posameznih založb za 1.

razred ...................................................................................................................................... 34


razred ...................................................................................................................................... 39


razred ...................................................................................................................................... 44


razred ...................................................................................................................................... 50


razred ...................................................................................................................................... 55

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Delitev kulturne dediščine (ZVKDS, 2015) ................................................................. 3

Graf 2: Delitev aktivnosti po Bognarju (1987) ....................................................................... 25

Graf 3: Prikaz števila motoričnih aktivnosti učencev v DZ za 1. razred ................................ 36

Graf 4: Prikaz števila senzornih aktivnosti učencev v DZ za 1. razred .................................. 36

Graf 5: Prikaz števila izraznih aktivnosti učencev v DZ za 1. razred ..................................... 37

Graf 6: Prikaz števila miselnih aktivnosti učencev v DZ za 1. razred .................................... 37

Graf 7: Skupno število aktivnosti učencev v DZ za 1. razred ................................................. 38

Graf 8: Prikaz števila motoričnih aktivnosti učencev v DZ za 2. razred ................................ 41

Graf 9: Prikaz števila senzornih aktivnosti učencev v DZ za 2. razred .................................. 41

Graf 10: Prikaz števila izraznih aktivnosti učencev v DZ za 2. razred ................................... 42

Graf 11: Prikaz števila miselnih aktivnosti učencev v DZ za 2. razred .................................. 42

Graf 12: Skupno število aktivnosti učencev v DZ za 2. razred ............................................... 43

Graf 13: Prikaz števila motoričnih aktivnosti učencev v DZ za 3. razred .............................. 46

Graf 14: Prikaz števila senzornih aktivnosti učencev v DZ za 3. razred ................................ 46




Graf 18: Prikaz števila aktivnosti učencev v DZ za predmet Spoznavanje okolja glede na

založbo .................................................................................................................................... 49











Graf 29: Prikaz števila aktivnosti učencev v DZ za predmet Družba glede na založbo ......... 60

Graf 30: Skupno število aktivnosti učencev v DZ od 1. do 5. razreda glede na založbo ........ 61

1

1 UVOD

V središču alpske vasice Luče se nahaja več kot 300 let stara Juvanova hiša – kulturni

spomenik lokalnega pomena, ki jo je moj oče podedoval po svoji teti. Kot otroka me

hiša ni preveč zanimala, saj je bila stara in grda, takrat še v razpadajočem stanju. Moji

starši so se odločili, da jo obnovijo. Obnova je potekala v času mojega šolanja in

spomnim se, da sem vsakič, ko sem prišla ob koncu tedna domov, z zanimanjem

spremljala, kako je hiša dobivala novo podobo. Dokončno pa me je prevzela, ko je bila

končana fasada in je hiša zasijala v vsej svoji lepoti. Ker imam možnost, čutim

odgovornost in dolžnost, da bi čim več otrokom približala in predstavila pomembnost

in čarobnost te hiše. Želim, da bi ob ogledu začutili spoštovanje in zanimanje za

kulturno dediščino.

Šolski učbeniki zajemajo nekaj učenčevih aktivnosti na temo kulturne dediščine,

ampak glede na pestrost teme menim, da veliko premalo. Premalo poudarka se daje

izkustvenemu pouku, kjer bi lahko učenci z raznimi aktivnostmi kulturno dediščino

doživeli in občutili. Zato smo načrtovali kulturno-tehniški dan neposredno v Juvanovi

hiši. Namenjen je bil učencem 4. razreda. S svojo lastno aktivnostjo se lahko otroci bolj

vživijo v življenje naših prednikov. Vključila sem tudi pletenje košar iz vrbovih šib, da

bodo znali bolj ceniti ročno izdelane izdelke. Kasneje lahko program obogatimo in

prilagodimo tudi za ostale razrede ter ga s pomočjo kulturnega in turističnega društva

ponudimo šolam kot vodeno ekskurzijo.

V magistrski nalogi sem predstavila ključna teoretična izhodišča za razumevanje

kulturne dediščine. Pregledala sem vse delovne zvezke do 5. razreda za predmet

Spoznavanje okolja in predmet Družba ter analizirala zastopanost aktivnosti učencev

na temo kulturne dediščine. Nazadnje pa sem še pripravila, izvedla in evalvirala

kulturno-tehniški dan v Juvanovi hiši.

2

2 TEORETIČNI DEL

2.1 DEFINICIJA KULTURNE DEDIŠČINE

Dediščina je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika definirana kot: »1

premoženje, dobljeno po umrlem: dobiti, zapustiti dediščino; bogata dediščina;

dediščina po materi; pravica do dediščine; davek na dediščino 2. kar je prevzeto iz

preteklosti: kulturna dediščina« (SSKJ, 2014, str. 119).

Med pregledom literature smo ugotovili, da dediščino in kulturno dediščino različni

avtorji definirajo podobno, vendar ne povsem enako, v nadaljevanju navajamo nekaj

primerov.

a) Dediščina

David Lowenthal (1996) je definiral dediščino kot nekaj zavezujočega. Nekaj

kar dobimo, če to hočemo ali ne, in če je še tako neprijetna, se ji ne moremo odpovedati.

Dediščina določa našo identiteto, nas opredeljuje kot družbena bitja. Zaradi dediščine,

ki si jo delimo z drugimi, smo pripadniki določene skupnosti, družine ali naroda

(Jezernik, 2010).

Jogan (2008) pa meni, da dediščina prvotno zajema nepremičnine, zlasti zemljo,

ki jo oseba (dedič) podeduje od prednikov. Kasneje pa ta izraz dobi nove poudarke in

širši značaj ter preseže zgolj materialni okvir, saj se v vedno večji meri uporablja za

označitev simbolov, vrednot, življenjskih vzorcev in pravil, izkušenj, ustvarjalnosti in

del, ki so njihov rezultat.

b) Kulturna dediščina

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS, 2015) kulturno

dediščino opredeljuje kot dokaze in vire človeške kulture in zgodovine, ne glede na

njihov razvoj, izvor in ohranjenost (materialna, snovna dediščina), ter s tem povezane

kulturne dobrine (nematerialna, nesnovna dediščina).

3

International Council on Monuments and Sites (ICOMOS, 2002) kulturno

dediščino opredeljuje kot izraz načina življenja, ki ga je skupnost razvila in ga prenaša

iz roda v rod v nematerialni ali stvarni obliki.

Prott in O´Keefe pa pojasnjujeta kulturno dediščino kot pričo zgodovine, ki

omogoča pogled v človekova življenja (Forrest C. , 2010).

Kobolt podobno opisuje kulturno dediščino kot izraz ali zastopanje kulturne identitete

v družbi v določenem času, medtem ko Loulanski opredeljuje kulturno dediščino kot

kulturo in pokrajino, ki jo neka skupnost prenaša v prihodnost in narodu predstavlja

določeno identiteto in pripadnost (prav tam).

2.2 DELITEV KULTURNE DEDIŠČINE

Kulturno dediščino delimo na materialno in nematerialno. Materialna dediščina zajema

vse tisto, kar je fizično občutljivo – zgradbe, spomeniki, slike, predmete. Nematerialna

dediščina pa zajema neopredmetene dejavnosti, kot so glasba, ples, literatura, verski

obredi itd. (Rabeeh, Zuraini, Aswati, & Nor Hashimah, 2017).

Graf 1: Delitev kulturne dediščine (ZVKDS, 2015)

http://www.icomos.org/en/

4

2.2.1 Nematerialna kulturna dediščina

Med nematerialno ali z drugim imenom nesnovno kulturno dediščino uvrščamo

spretnosti, znanja, šege in navade, vrednote in prepričanja, kot jih uresničujejo in

zaznavajo ljudje, povezani z uporabo, razumevanjem, ustvarjanjem in posredovanjem

kulturne dediščine sedanjim in prihodnjim rodovom (ZVKDS, 2015).

Nosilci nesnovne dediščine so lahko posamezniki, skupine ali skupnosti. Pomembno

je, da nosilci dediščino prepoznajo, ohranijo, definirajo in jo prenesejo na mlajše

rodove. Za ohranjanje nematerialne dediščine se nosilci povezujejo z različnimi

društvi, posamezniki in strokovnimi institucijami (Pukl, 2012).

Bogata raznolikost nesnovne dediščine se v Sloveniji kaže v različnih navadah in

šegah, znanju, izrazih in veščinah (Pukl, 2012).

2.2.2 Materialna kulturna dediščina

K materialni (snovni) dediščini uvrščamo posamezne stavbe, območja, skupine stavb,

predmete in zbirke predmetov (ZVKDS, 2015).

Stavbna dediščina je sredstvo nenadomestljivih kulturnih, družbenih, duhovnih in

gospodarskih vrednot (Delak Koželj, 2005). K njej prištevamo stavbe, vključno s

pripadajočim okrasjem, opremo, napeljavami in pripadajočimi zemljišči, druge grajene

sestave, naselja in prostorske ureditve, tudi če so oblikovane iz naravnih prvin

(ZVKDS, 2015).

Stavbno dediščino razvrščamo na:

stavbe: vse stavbe ali grajeni sestavi, z izrazitim arheološkim, zgodovinskim,

znanstvenim, umetniškim, tehniškim ali družbenim pomenom;

območja: stvaritve narave in človeka, delno zazidane površine, ki so dovolj

prepoznavne in enovite, da so prostorsko določljive in imajo arheološki,

zgodovinski, znanstveni, umetniški, tehniški ali družbeni pomen;

5

skupine stavb: skupine podeželskih ali mestnih stavb, z izrazitim arheološkim,

zgodovinskim, znanstvenim, umetniškim, tehniškim ali družbenim pomenom,

ki so med seboj dovolj povezane, da sestavljajo prostorsko določljive enote

(ZVKDS, 2015).

Arheološka dediščina so vsi predmeti, ostaline in vsakršni človeški sledovi iz

preteklih obdobij v zemlji, na površju, v vodi. Njihovo proučevanje in ohranjanje

prispeva k odkrivanju zgodovinskega razvoja človeštva. Vsi sledovi so povezani z

naravnim okoljem, saj je arheološko raziskovanje glavni vir podatkov (prav tam).

Kulturna krajina so razločljiva, posebna območja zemeljskega površja, čigar

prostorske ureditve in značilnosti so plod delovanja in medsebojnega vplivanja

človeških in naravnih dejavnikov. Širši pomen predstavljata izraza integralna

dediščina in območja nacionalne prepoznavnosti (prav tam).

Integralno dediščino oblikujejo enote človekove narave ali okolja, v katerem

se prepletajo prvine kulturne in naravne dediščine, katerih vrednost povečuje

genetska, funkcionalna oziroma vsebinska povezanost in soodvisnost le-teh (prav

tam).

Območja nacionalne prepoznavnosti vključujejo reprezentativne in

prepoznavne dele slovenske krajine. Za ta območja je značilna velika gostota

kulturne dediščine, ki tvorijo prepoznavno kulturno krajino (prav tam).

2.3 OSNOVNI POJMI DEDIŠČINE

2.3.1 Kdo vse se ukvarja s kulturno dediščino

Naloga konservatorja – restavratorja je fizično ohranjanje dediščine za prihodnje in

sedanje generacije. S svojim delom omogoča razumevanje dediščine v smislu

zgodovinskega in estetskega pomena ter njene fizične celovitosti (Šubic Prislan, 2010).

Konservacija so vse dejavnosti in ukrepi, ki varujejo materialno kulturno dediščino.

Skupaj zajema tri ukrepe, in sicer preventivno konservacijo, kurativno konservacijo ter

6

restavriranje. Vsi trije ukrepi morajo upoštevati fizične lastnosti in pomen predmeta

kulturne dediščine (prav tam).

Preventivna konservacija so vse dejavnosti in ukrepi, ki preprečujejo

propadanje in izgubo materialne dediščine. Izvaja se v okoljih, kjer je opažen

tak predmet ali skupina predmetov, ne glede na njihovo stanje in starost. Gre za

posredne ukrepe in dejavnosti, saj le-ti ne posegajo v snov in strukturo

predmeta, torej videza ne spreminjajo (prav tam).

Kurativna konservacija zajema dejavnosti, ki se izvajajo na predmetih, da bi

ustavili škodljive procese ali da bi strukturo predmeta utrdili. Ta dejavnost se

izvaja, ko opazimo, da so predmeti v zelo slabem stanju, in ugotovimo, da lahko

v kratkem času propadejo (prav tam).

Restavriranje obsega dejavnosti neposrednega izvajanja na posameznih

stabilnih predmetih, z namenom, da predmet bolje razumemo, lahko ga tudi

lažje uporabimo. Dejavnosti se izvajajo takrat, kadar je predmet zaradi

propadanja ali preteklih predelav izgubil del svoje funkcije ali vrednosti.

Skratka, dejavnosti temeljijo na spoštovanju originalnega materiala (prav tam).

Delo etnologov – konservatorjev je v primerjavi z etnologom specifično, saj se ne

ukvarjajo le z upravnim delom varstva, ampak v prostoru in okolju raziskujejo kulturno

dediščino in sodelujejo z njenimi nosilci, ki svojega okolja pogosto ne sprejemajo ali

se z njim ne identificirajo. Tako je njihovo delo usmerjeno tudi v izobraževanje

uporabnikov in lastnikov kulturne dediščine (Tercelj Otorepec & Koželj, 2013).

Arheologi se ukvarjajo z zgodovinskim proučevanjem preteklosti z uporabo

materialnih ostankov, kot so orodja, stavbe (ruševine) in keramika. Sodelujejo pri

izkopavanjih, beležijo podatke o najdbah in konzervirajo najdene predmete (Zavod RS

za zaposlovanje, 2010).

Etnologija je veda, ki preučuje način življenja in ljudsko kulturo vseh poklicnih in

socialnih skupin na ravni sedanjosti in vsakdanjosti. Poglavitna skrb etnologov je

etnološka dediščina (posebna zvrst kulturne dediščine). Narodopisna ali etnološka veda

7

proučuje tehnološko, materialno in širšo humanistično vrednost kulturne dediščine

(Zavod RS za zaposlovanje, 2010).

Najpomembnejše vodilo zgodovinarja je ugotavljanje zgodovinske resnice, saj mu

zgodovina ni dostopna kot objektivno dejstvo, ampak le toliko, kolikor je razvidno iz

sledi, ki jih imenujemo zgodovinski viri. Zgodovina je mozaik dopolnjujočih drobcev

spoznanj človeške preteklosti, ki jih zgodovinarji skrbno oblikujejo na podlagi

preverjanja virov (Zavod RS za zaposlovanje, 2010).

2.4 VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE NA SLOVENSKEM

Kulturno dediščino varujemo zaradi več razlogov. Kulturna dediščina je dragoceni vir

zgodovinskih dejstev, ki jih z ustrezno rabo in varovanjem prenašamo na naslednje

rodove, ki nato ljudem predstavlja glavni pomen kulturne in nacionalne identitete.

Njenega razvojnega in gospodarskega potenciala se vse bolj zavedajo tako mednarodne

organizacije kot tudi posamezne države, ki varstvu kulturne dediščine namenjajo vse

več pozornosti, saj jim zagotavlja trajnost gospodarske rasti v državi in skupnosti

(Goluža, 2014).

»O sodobnem varstvu kulturne dediščine lahko govorimo šele od sedemdesetih let 20.

stoletja dalje« (Delak Koželj, 2005). Takrat se je v mednarodnem političnem in

strokovnem okolju poleg izraza kulturni spomenik začel uveljavljati tudi izraz kulturna

dediščina. Le-ta je svojo uveljavitev dosegel z objavo Konvencije o varstvu svetovne

naravne in kulturne dediščine, Unesco 1972. Bistveni poudarek konvencije obstaja v

dejstvu, da pomeni izguba ali poškodovanje vsakega primerka naravne ali kulturne

dediščine siromašenje dediščine vsega človeštva (Delak Koželj, 2005).

Zavod za varstvo kulturne dediščine v Sloveniji (ZVKDS) je leta 2013 praznoval 100-

letnico obstoja. V Avstro-ogrski monarhiji je bila na tedanjem Kranjskem v sklopu

centralne komisije na Dunaju ustanovljena prva ustanova za varstvo kulturnih

spomenikov (Jogan, 2008).

8

Varstvo kulturne dediščine v Sloveniji ureja Zakon o varstvu kulturne dediščine iz leta

2008, ki določa, da država ščiti premično in nepremično kulturno dediščino in ureja

njeno varstvo z določanjem odgovornosti samoupravnih skupnosti in države (Aralica,

Čebela, Jerman, & Kovač, 2012).

V Sloveniji je bil leta 2003 vzpostavljen register žive kulturne dediščine, ki beleži

nesnovno kulturno dediščino Republike Slovenije. Register združuje nosilce, ki danes

skrbijo, da ustna izročila, jezik in izrazi, družbene prakse, uprizoritvene umetnosti,

praznovanja in rituali, prakse in znanja o svetu in naravi ter tradicionalne obrtne veščine

živijo in se prenašajo na naslednje generacije (Jerin, 2014).

2.5 NAŠI ODNOSI DO DEDIŠČINE

Odnosov do dediščine je veliko, najpogostejši pa so:

romantično-nostalgični odnos,

negativni odnos,

tržni ali ekonomski odnos,

strokovni odnos (Bogataj, 1992).

Romantično-nostalgični odnos je najbolj razvejan. Sem lahko prištevamo

najrazličnejše oblike vznesene zamaknjenosti, oblikovanje stereotipov (npr. tipična

hiša, dnevna soba, jed …), pretirane čustvene reakcije, vzgojo in izobraževanje (doma

in v šoli), diaspore (odnos, ki je pogost med tistim delom našega naroda, ki živi zunaj

meja Slovenije) ter folklorizem. Do takih pojavov prihaja tudi, ko se predstavitve

določene dediščine ne zastavijo celovito, z vidika več strok, in se pristaja na

enostranskih strokovnih odločitvah.

Negativni odnos do dediščine je prisoten v različnih zvezah in oblikah. Le-ta je lahko

negativen zaradi nepoznavanja in popolne odsotnosti zavesti o njenem sodobnem

pomenu. Zaradi nepoznavanja je negativen odnos povezan z odsotnostjo prave metode

za komunikacijo med dediščino, njenimi konsumenti, nosilci in stroko. Nadalje se pri

številnih posameznikih negativni odnos pojavlja zato, ker odvračajo vse, kar je

9

povezano s preteklostjo. Elemente dediščine v bivalni in kulinarični kulturi, notranji

opremi in še katere posamezniki pogosto ocenjujejo kot svet zaostalosti. Z izredno

nizko stopnjo zavesti o dediščini lahko označimo tudi ravnanja na gradbiščih, ob raznih

javnih delih, ki so povezana z arheološkimi izkopavanji. Veliko je primerov, kjer se ob

izkopu kakšne posode ali zidu ali česa drugega ne pove nikomur in se dela naprej.

Najbolj ekstremna negativna oblika do dediščine je tudi časovno najstarejša. Povezana

je s politiko in ideologijo, ki je v posameznih spomenikih videla gmotne dokaze, kar je

bilo treba uničiti – požigale so se cerkve, požigali in rušili gradovi …

Tržni ali ekonomski odnos ima bogato zgodovino, saj trgovanje s »starinami« sega

daleč v zgodovino. V današnjem času je tržni odnos močno v ospredju. Ne gre le za

trgovanje, ampak za številne oblike le-tega. Zbiranje različnih predmetov, nakupi stavb

ali celo gradov so postali splošna modna poteza tako po svetu kot tudi pri nas. Danes

ne moremo več govoriti toliko o modi, ampak kar o načinu življenja, ki se vedno bolj

ozira na preteklost, torej k dediščini.

Strokovni odnos uokvirja tri skupine pojmov: varovanje in dokumentiranje,

raziskovanje in odkrivanje ter prezentacija ali predstavitev. Cela vrsta strok se ukvarja

z vprašanji kulturne in naravne dediščine. Vse te pa združuje varstvo kulturne in

naravne dediščine kot vede ali bolje rečeno skupek ved (Bogataj, 1992).

2.6 IZOBRAŽEVANJE O DEDIŠČINI

Pomembno je, da se javnost zaveda ohranjanja dediščine in jo prenaša na mlajše

generacije že v osnovnih šolah, kjer se izobraževanju o dediščini daje vedno več

pozornosti. Šole so uradni mehanizmi, ki spodbujajo trajnostno ohranjanje dediščine.

Znanja o dediščini v šoli ne smemo podcenjevati, saj je na nivoju, naši učenci pa so

tisti, ki so odgovorni za ohranjanje le-te. Ta izobrazba jih spodbuja, da se aktivno

udejstvujejo pri procesih ohranjanja dediščine. Skozi proces učenja se učencem ne želi

posredovati samo znanje, ampak tudi občutek, da je to njihovo, da pripada njim.

Posledično se jim nakaže tudi odgovornost za dediščino. Tako lahko lažje razumejo,

10

od kod so prišli in jim dediščina predstavlja tudi nekakšen vodnik, smernice za

prihodnost (Rabeeh, Zuraini, Aswati, & Nor Hashimah, 2017).

2.6 PROJEKTI O KULTURNI DEDIŠČINI ZA OSNOVNO ŠOLO

2.6.1 Dnevi evropske kulturne dediščine

Dnevi evropske kulturne dediščine so integriran projekt Evropske komisije in Sveta

Evrope, obe instituciji sta odgovorni za program na evropski ravni. Leta 2008 sta po

skupni odločitvi, da dasta programu močnejšo razsežnost, projekt prenovili in na novo

usmerili (Kneubhler, 2011).

Projekt so zelo dobro sprejeli v vseh 49 državah, ki so članice Evropske kulturne

konvencije. Dneve evropske kulturne dediščine organizirajo vsako leto, največkrat ob

koncu septembra, in sicer na razpisano temo. Izberejo jo na nacionalni ravni v državah

članicah. V okviru tega projekta pa je tudi projekt za osnovno šolo, imenovan

Dediščina gre v šolo (prav tam).

Cilji projekta:

Ozaveščanje in spodbujanje čim večjega števila ljudi k ohranjanju spomenikov, zgradb

v njihovem okolju, kamor jim pogosto ne uspe pritegniti veliko obiskovalcev. Cilj

prireditve je tudi spodbujanje in opozarjanje ljudi določene države na pestrost in lepoto

dediščine, ki so jo zapustila pretekla stoletja. Prav tako se zavzemajo za boljše

poznavanje programov, politik, izkušenj in znanja, potrebnih pri varstvu kulturne

dediščine (prav tam).

Po petindvajsetih letih, po prvi prireditvi v Franciji, ti cilji še vedno veljajo, je pa tudi

nekaj novih, in sicer so zdaj usmerjeni tudi v (prav tam):

krepitev zavedanja javnosti o posebnih zvrsteh dediščine, ki se

mogoče ne skladajo s tradicionalnimi predstavami o

pomembnih političnih in verskih znamenitostih – katedralah,

opatijah, gradovih, mestnih hišah itd.;

11

opozarjanje prebivalstva na kompleksnost posebnih vidikov

varstva, ohranjanja in ponovne rabe določenih zgradb;

združevanje večjega števila tudi zelo različnih partnerjev v

skupnem projektu, in sicer po zaslugi organizatorja Dnevov

evropske kulturne dediščine v vseh sodelujočih državah v istem

obdobju;

uporabljanje prireditve za ustvarjanje trajnih orodij za krepitev

zavesti javnosti skozi vse leto (Kneubuhler, 2011, str. 6).

Sloves Dnevov evropske kulturne dediščine je potrebno izkoristiti in z njimi

uresničevati načela, ki so jih v evropskem okviru na konvenciji tudi potrdili

(Kneubuhler, 2011), in sicer:

razvijanje občutka »dediščinske skupnosti« v Evropi, ki

temelji na prepoznavanju specifične dediščine in zavezi, da

jo bomo promovirali;

spodbujanje prebivalcev Evrope, da izrazijo večplastno

kulturno pripadnost, in spodbujanje, da se identificirajo s

posebno dediščino svoje regije ali skupnosti in tudi s

skupno dediščino Evrope;

spodbujanje in razumevanje dediščine kot dodane vrednosti

za medkulturni dialog in trajnostni razvoj za posameznike

in družbo (Kneubuhler, 2011, str. 6).

Projekt Dnevi evropske kulturne dediščine veliko pripomore k doseganju celostnega

pristopa upravljanja kulturne dediščine v vseh državah. Ta pristop upošteva potrebo,

da mora v procesu »dedovanja« javnost sodelovati, in sicer od prepoznave dediščine

do razvoja s pomočjo varstva ter po potrebi tudi obnove (Kneubuhler, 2011).

Načela za organiziranje Dnevov evropske kulturne dediščine, ki veljajo v vseh

vključenih državah:

12

priredijo se vsako leto v mesecu septembru,

odpirajo tudi spomenike in območja dediščine, ki so javnosti navadno zaprta,

vključujejo lahko obiske območij in spomenikov, ki so za javnost sicer odprta, a v

okviru tega projekta organizirajo poseben voden ogled, razstave, koncerte …( kar

se razlikuje od navadnega programa),

če je le možno, je vstop brezplačen, sicer mora biti vstopnina nižja od običajne,

računa se le odraslim, prošnje za prispevke obiskovalcev mora spremljati razlaga,

organizirane dejavnosti morajo spodbujati udeležbo mladih in družin,

naslov 'Dnevi evropske kulturne dediščine' je obvezen za vse države in

organizacije, povezane s prireditvijo,

logotip je potrebno vključiti v vse promocijske dokumente,

isto geslo za vse države: 'Evropa, skupna dediščina',

nad vsemi spomeniki ali območji dediščine mora biti izobešena zastava z logotipom

(prav tam).

Navedena načela že kar nekaj let dokazujejo, da jih lahko prilagodimo vsem

organizacijam in regijam. Upoštevanje le-teh bo pomagalo mednarodno utrditi

razsežnost projekta, udeležencem pa dati občutek pripadnosti skupnosti skupnih

vrednot in usode, ki jo imenujemo Evropa (prav tam).

2.6.2 DEDI (Digitalna knjižnica naravne in kulturne dediščine na Slovenskem)

Portal Digitalna knjižnica naravne in kulturne dediščine omogoča spletni dostop do

smiselno in jasno urejenih digitalnih vsebin kulturne in naravne dediščine v Sloveniji.

Portal zajema objekte premične kulturne dediščine ter tudi značilnosti naravne in

nepremične kulturne dediščine. Na portalu torej najdemo značilnosti slovenskih krajev

in regionalnih območij, ki se vežejo na folkloro in običaje, arhitekturo ter tudi na

naravne značilnosti pokrajine, rastlin, kamnin, dreves, živali, vodovja in podobno

(Jerele idr., 2010).

13

2.6.3 Spoznaj, varuj, ohrani

S projektom Spoznaj, varuj, ohrani je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije

(ZVKDS) stopil korak naprej s sistematično vzgojo mlajših populacij, ki na izviren

način spoznajo delo, vizije, poslanstvo, cilje in strokovnjake, ki so v službi kulturne

dediščine. Slabo razumljivi pojmi, kot so kulturni spomenik, restavrator, arheološko

območje in še bi lahko naštevali, v otroških očeh oživijo. Dijaki in učenci se naučijo

prepoznavati, videti ter gledati kulturno dediščino in njeno vrednost. Poti do širjenja

znanja so različne: vodeni sprehodi po vaseh in mestih, ustvarjalne delavnice,

predavanja, ogledi restavratorskih ateljejev itd. Ustvarjalci projekta se prilagodijo

željam, zahtevam posameznih skupin ter seveda rednemu pedagoškemu programu.

Bistvo projekta je povezano z izhodiščem, da kar znamo videti in prepoznati, tudi

spoštujemo in cenimo ter varujemo in ohranimo. Pri tem pa ne smemo pozabiti na

izbiro primerne metodologije dela, s katero vzbudimo zanimanje pri mlajši populaciji

(Antonić, Spoznaj, varuj, ohrani, 2013).

Cilji projekta so, da otroci oblikujejo pozitiven odnos do dediščine, da se naučijo

dediščino prepoznati, videti, spoznati ter da začutijo željo po povezovanju z njo in po

ohranjanju le-te. Učenci povezujejo različna znanja, razvijajo estetsko kvaliteto in

soustvarjajo kulturno sedanjost (Antonić, Naravna in kulturna dediščina, 2015).

2.7 OPREDELITEV KULTURNE DEDIŠČINE V UČNIH NAČRTIH

2.7.1 Predmet Spoznavanje okolja

Predmet Spoznavanje okolja zajema spontano raziskovanje otroškega sveta ter

odkrivanje soodvisnosti in prepletenosti v procesih in pojavih v naravnem in

družbenem okolju. Pri pouku se predznanje iz neposrednih izkušenj v okolju ali iz

medijev poglablja in razširja. Predmet združuje postopke, procese in vsebine, s

katerimi spoznavamo svet. Vsebine so prepletene iz več znanstvenih področij – tako

tehničnih in naravoslovnih kot družboslovnih (Krnel, in drugi, 2011).

14

V učnem načrtu za predmet Spoznavanje okolja je v poglavju Splošni cilji zapisano:

»Cilj vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj zajema zavedanje zdajšnjih

in prihodnjih okoljskih in družbenih vprašanj človeštva ter s tem povezano

ohranjanje naravnega okolja in sonaravno gospodarjenje z njim.«

(Krnel, in drugi, 2011, str. 5)

Že v tem splošnem cilju najdemo povezavo z naravno kulturno dediščino, saj nas in

naše zanamce spodbuja k ohranjanju naravnega okolja. Prav v tem poglavju pa so

navedene tudi kompetence za vseživljenjsko učenje, ki se med seboj povezujejo,

dopolnjujejo in poglabljajo. S področjem kulturne dediščine je najbolj povezana ena

kompetenca, in sicer »kulturna zavest in izražanje«, ki je pogosto vključena tudi pri

predmetu Spoznavanje okolja.

V prvi triadi je kulturna dediščina vpeta v tri tematske sklope, in sicer v sklop:

Čas

Skupnost

Okoljska vzgoja (Krnel, in drugi, 2011)

Vsebini z naslovom Moja preteklost ter Življenje ljudi v preteklosti iz tematskega

sklopa Čas se obravnavata v 1. in 2. razredu, kjer sta opredeljena naslednja dva cilja:

»Znajo razlikovati preteklost in sedanjost v svojem življenju in vedo, da je

bilo življenje v preteklosti drugačno.« (Krnel, in drugi, 2011, str. 7)

»Spoznajo vidike življenja ljudi v preteklosti in danes (bivališča, prehrana,

obleka, delo, prevoz).« (prav tam)

V tretjem razredu pa se pod vsebino Zapuščina naših prednikov pojavita naslednja dva

cilja:

»Poznajo pomen dediščine.« (prav tam)

»Spoznajo in vrednotijo spremembe v svojem kraju na podlagi različnih

virov.« (prav tam)

15

V tematskem sklopu Skupnost se pojavijo cilji, povezani s kulturno dediščino v

drugem razredu, in sicer:

»Znajo poimenovati nekaj praznikov, ki jih praznujemo v Sloveniji

(lokalnih in državnih), in jih razlikovati glede na njihovo povezanost s

kulturno, versko in državotvorno tradicijo.« (Krnel, in drugi, 2011, str. 14)

V tretjem razredu pa je zapisan cilj:

»Spoznajo pestrost praznovanj doma in po svetu (osebna, lokalna, verska,

državna, mednarodna praznovanja).« (prav tam)

V tematskem sklopu Okoljska vzgoja je zapisan cilj, ki velja za vse tri razrede skupaj,

in sicer:

»Znajo pojasniti, kako sami dejavno prispevajo k varovanju in ohranjanju

okolja ter k urejanju okolja, v katerem živijo.« (Krnel, in drugi, 2011, str.

17)

Pri minimalnih standardih, ki so potrebni za napredovanje učencev, je za prvo triado

zapisano:

»Pozna pomen dediščine, prepozna različne pisne, materiale in ustne vire

informacij, preko katerih širi in pridobiva znanje o preteklosti.« (Krnel, in

drugi, 2011, str. 20)

»Pozna pomen različnih praznovanj.« (prav tam)

V didaktičnih priporočilih, ki se dotaknejo tudi medpredmetnega sodelovanja, se

kulturna dediščina pojavi v povezavi:

SPO in ŠPO, kjer se znanja prepletajo pri ljudskih plesih in pohodništvu (skrb

za okolje in dediščino) ter

SPO in GUM pri izvajanju ljudskih pesmi, plesa in igranju glasbil (Krnel, in

drugi, 2011, str. 28).

16

2.7.2 Predmet Družba

Namen in poudarek predmeta je spoznavanje razmerij med naravo, posameznikom in

družbenim okoljem. Družba je predmet, ki zajema cilje s področja sociologije,

geografije, etnologije, zgodovine, ekonomije, psihologije … Pri predmetu gre za

razširitev in nadgradnjo vsebin, ciljev in dejavnosti, ki jih učenci spoznajo v prvi triadi

pri predmetu Spoznavanje okolja (Budnar, in drugi, 2011).

V poglavju Splošni cilji je zapisan glavni cilj, ki nam v grobem nakaže, kaj učenci pri

predmetu Družba razvijajo na temo kulturne dediščine:

»Razumevanje o svojem družbenem, kulturnem in naravnem okolju v času in

prostoru.« (Budnar, in drugi, 2011, str. 5)

V 4. in 5. razredu je kulturna dediščina vpeta v tri vsebinske sklope, in sicer:

Ljudje v družbi

Ljudje v prostoru

Ljudje v času

V vsebinskem sklopu Ljudje v družbi se pojavi naslednji cilj:

»Razlikujejo sestavine načina življenja (prosti čas,, bonton, vsakdanjik,

prazniki, šege, navade idr.).« (Budnar, in drugi, 2011, str. 7)

V tematskem sklopu Ljudje v prostoru in Ljudje v času najdemo cilj, pri katerem

morajo učenci vrednotiti urejenost domačega kraja z vidika različnih potreb ljudi,

varovanja okolja ter naravne in kulturne dediščine.

V tem tematskem sklopu za 4. razred najdemo tudi vsebino z naslovom Sledovi

preteklosti, kjer se učenci izobrazijo o kulturnozgodovinskih spomenikih, osebnostih

idr. ter o naravni in kulturni dediščini.

Pri tem pa uresničijo naslednji cilj:

»Spoznajo naravno in kulturno dediščino domačega kraja/domače pokrajine in

razumejo, zakaj morajo skrbeti zanjo.« (Budnar, in drugi, 2011, str. 9)

17

V 5. razredu pa sta v vsebinskem sklopu Slovenija – lega in značilnosti naslednja dva

cilja:

»Spoznajo in navedejo nekatere slovenske značilnosti, posebnosti in

sestavine, ki oblikujejo narodno istovetnost, naravno in kulturno

dediščino.« (Budnar, in drugi, 2011, str. 9)

»Razvijajo pozitiven odnos do tradicije; razumejo pomen ohranjanja

tradicije (šege in navade, kulturni spomeniki idr.).« (Budnar, in drugi, 2011,

str. 10)

V standardih znanja so predpisani tudi minimalni standardi, ki jih mora učenec za

napredovanje dosegati.

Učenec:

našteje državne praznike,

zna opisati nekaj naravnih, družbenih in kulturnih značilnosti domače pokrajine

in naravnih enot Slovenije,

zna opisati življenje ljudi v preteklosti in ga primerjati z današnjim,

pozna nekaj primerov naravne in kulturne dediščine v domači pokrajini in po

Sloveniji (Budnar, in drugi, 2011, str. 11).

V didaktičnih priporočilih se v okviru medpredmetnih povezav kulturna dediščina

pojavi v povezavi:

DRU in GUM (glasba za praznike, šege, glasbena kulturna dediščina …),

DRU in LUM (šege, navade, kulturni spomeniki, muzeji, galerije, domača obrt

…),

DRU in ŠPO (spoznavanje ljudskih plesov idr.) (Budnar, in drugi, 2011).

18

3 PRISTOPI PRI POUČEVANJU KULTURNE DEDIŠČINE

Šola naj bi učencem omogočila ustvarjalno mišljenje, vrednotenje, ravnanje in

doživljanje. To so pomembne podlage za kasnejše reševanje različnih problemov v

življenju. Težava ni v tem, da je problemov vedno več, ampak da jih ne znamo oziroma

jih nismo sposobni reševati. V kolikor se bomo z različnimi problemi srečevali že v

šolskih klopeh, jih bomo vešči reševati v svojem življenju (Blažič, Ivanuš Grmek,

Kramar, & Strmčnik, 2003).

3.1 Izkustveni pouk

Izkustvo simbolizira neko preteklo delovanje in njegov pomen, ni le pasivni spomin,

ampak ozaveščeno znanje, ki je pomembno za orientacijo v sedanjosti in prihodnosti.

Izkustveno učenje neposredno povezuje izkušnje, opazovanje, spoznavanje in ravnanje

v neločljivo celoto.

Izkustveni pouk je pomemben del poučevanja, saj prinaša veliko pozitivnih učinkov.

Pri učencih se tako krepijo intelektualne sposobnosti, notranja motivacija ter želja po

učenju in odkrivanju novega. Znanje učencev je posledično boljše, saj se teorija

povezuje s prakso in tako učenci snov bolje razumejo (Hus & Korban Črnjavič, 2009).

Marentič-Požarnik navaja glavna načela izkustvenega učenja, ki so: pri učenju je

pomemben proces in ne produkt, pri učenju novega je potrebno upoštevati obstoječa

znanja, učenje je sestavljeno iz razmišljujočega opazovanja dogajanja in aktivnega

poseganja v svet, učenje je proces ustvarjanja znanja, učenje povezuje procese

čustvovanja, percepcije, razmišljanja in delovanja (Golob, 2001).

K osrednjim metodam po Marentič – Požarnik uvrščamo: igre in simulacije kot

predstavitve posameznih izsekov človekove izkušnje, strukturirane naloge in vaje,

skupinske interakcije, igre vlog, metode sproščanja in telesno gibanje, opazovanje

procesa, »notranje gledanje« oziroma fantaziranje in klasične metode (Golob, 2001).

19

Faze izkustvenega učenja:

1. načrtovanje (upoštevamo pripravljenost učencev),

2. uvodna faza (podamo jasna navodila in ustvarimo prijetno vzdušje),

3. faza aktivnosti (pozorno spremljanje procesa),

4. faza analize (usmerjamo z vprašanji),

5. faza povzetka (dogajanje povežemo s cilji, teorijo, kako dobljeno uporabiti tudi v

drugem okolju),

6. faza evalvacije (kaj je bilo dobro, slabo, predlogi za izboljšavo) (Golob, 2001).

3.2 Raziskovalni pouk

Didaktični proces, pri katerem se učenci usposabljajo za raziskovanje, je raziskovalni

pouk. Proces je učinkovitejši, če ga izvajamo sistematično in načrtno, da si zastavimo

jasne cilje in naloge, ki jih želimo doseči ter določimo ali predvidimo načine in poti, ki

vodijo do njih (Cencič & Cencič, 2002).

Z raziskovalnim poukom pri učencih krepimo željo, radovednost po opazovanju in

raziskovanju, omogočamo razširjanje in poglabljanje znanja ter iščemo možnosti za

nadaljnjo uporabo pridobljenega znanja (Kobal, 1992).

Tuji avtorji pravijo, da raziskovanje prinaša pomembno vlogo v izobraževanju

znanosti. Raziskovalno učenje je osredotočeno na učenčevo raziskovanje kot gonilo za

učenje. Poučevanje v tej smeri se vrti okoli problemov in vprašanj. Zelo pomembna

elementa tega raziskovanja pa sta komunikacija in praktično delo (Löfgren, Schoultz,

Hultman, & Björklund, 2013).

20

Raziskovanje je učni proces, kjer je potrebno upoštevati naslednja didaktična načela:

življenjskost (izbiramo življenjske probleme, ki so učencem blizu oziroma so

dostopni in povezani z njihovimi izkušnjami),

doživljanje (doživljanje je pomembno, saj spodbuja učenčevo željo in

radovednost po znanju),

primernost (raziskovanje naj bo po obsegu in vsebini primerno starosti ter

znanju učencev),

akceleracija (ali načelo spodbujanja, eno pomembnejših načel, saj zahteva, da

zahtevnost problema in učna vsebina presegata trenutni miselni nivo in znanje

učencev),

konkretnost in nazornost (pomeni konkretno navedbo dogodkov in dogajanj pri

raziskovanju ter nazoren prikaz s pomočjo slik, predmetov, grafov …),

znanstvenost (ravno raziskovalni proces učencem približa znanost, učitelj mora

biti na to dobro pripravljen – slediti mora razvoju znanosti, poznati dejstva,

načela, pojave, trditve, dokaze, zakone, upoštevati znanstveno resnico in ne

kršiti stvarno-logične pravilnosti),

ekonomičnost in racionalnost (to načelo nas varuje pred tratenjem časa, velikim

tveganjem, negotovim iskanjem in nesistematičnim znanjem) (Cencič &

Cencič, 2002).

Pri šolskem raziskovanju izstopa načelo življenjskosti, saj tako samo po sebi spodbuja

raziskovalno dejavnost. Problem raziskovanja naj bo občuten, živ, povezan z

otrokovim doživljanjem in okoljem (prav tam).

Pri raziskovalnem pouku učenci izpolnjujejo in pridobivajo različne veščine sklepanja,

posploševanja, napovedovanja, sporočanja, dela s podatki, merjenja, opazovanja,

urejanja in razvrščanja ter zastavljanja raznih vprašanj (Gostinčar Blagotinšek, 2013).

Vloga učenca, mladega raziskovalca, je opredeljena v organizacijski strukturi. Z

raziskovanjem se učencem odpira možnost za učinkovito, aktivno in uspešno osvajanje

21

novega znanja. Učenci osvajajo načine in poti za pridobivanje novega znanja, hkrati pa

jim je omogočeno, da raziskujejo probleme življenjskega okolja in so z njimi razumsko

in čustveno povezani. Zelo pomembna je tudi javna predstavitev rezultatov dela, saj

omogoča, da se učenci prilagodijo dolžnostim, ki jih kasneje čakajo v družbi (Kobal,

1992).

Za kvalitetno raziskovalno delo učencev ima največ zaslug učitelj, saj delo organizira

in vodi. Njegova vloga je zelo pomembna, ko učenci pridobivajo prve izkušnje. Učitelj

izbere metode izvedbe, postopke dela ter organizira razdelitev dela in nalog med člane

skupine, pri čemer pa mora upoštevati starost in razvojno stopnjo otrok (Kobal, 1992).

Faze raziskovalnega pouka po mnenju Krnela (2007) izpeljemo po naslednjih stopnjah:

PREDSTOPNJA – glede na učne cilje učitelj izbere problem in opredeli

raziskovalno področje.

1. Kaj o pojavu, snovi ali objektu, ki jih bomo raziskovali, že vemo (predznanje

učencev)?

2. Kaj bomo raziskovali (preprosto raziskovalno vprašanje)?

3. Načrt raziskave (načrtujemo, kako bomo zapisovali meritve in opažanja)

4. Poskusi, opazovanja, meritve (učenci izvajajo opazovanja in poizkuse)

5. Ugotovitve (predstavitev odgovora na raziskovalno vprašanje in dobljenih

rezultatov)

6. Sporočanje (poročanje o ugotovitvah, raziskavi in vrednotenje dela)

(Ivanuš Grmek, Čagran, & Sadek , 2009)

3.3 Projektni pouk

K didaktičnim strategijam uvrščamo tudi projektni pouk, ki presega okvire klasičnega

pouka, saj nima časovne, prostorske, organizacijske in vsebinske omejenosti.

Vključimo ga lahko v pouk ali izven pouka. Učenci pri projektnem pouku raziskujejo

22

in spoznavajo zaokroženo učno temo, ki jo imenujemo projekt (Ivanuš Grmek, Čagran

Branka, & Sadek, 2009).

Bistvo projektnega pouka je reševanje širšega raziskovalnega problema, ki povezuje

vsebine različnih strok. Tema projekta je po navadi vzeta iz življenja (primer: kulturna

dediščina v domačem kraju). Upoštevati moramo, da problem ustreza učenčevim

sposobnostim, zmožnostim in interesom ter da ga je mogoče raziskati v dosegljivih

okoliščinah (Cencič & Cencič, 2002).

Pri projektnem pouku učitelj vodi učence skozi učni proces, pri čemer uresničuje

vzgojno-izobraževalne cilje in naloge, ki si jih je zastavil z učenci na začetku izvajanja

projekta. Med samim potekom projekta učitelj usmerja, pomaga in spodbuja učence pri

izvajanju aktivnosti in učenju. Torej se učenci ob posredni učiteljevi pomoči učijo

samostojno in tako prihajajo do neposrednih in boljših spoznanj in znanja (Novak s

sodelavco, 1990).

Projektno delo je sistematično in načrtno raziskovanje, kjer cilji določajo organizacijo

in pogoje dela (število udeležencev, trajanje, prostor, metode in sredstva) (Cencič &

Cencič, 2002).

Novak s sodelavci (1990) navaja pomembne značilnosti projektnega pouka, zaradi

katerih se le-ta kvalitativno razlikuje od tradicionalnega pouka.

Te značilnosti so: poudarek na učenju kot procesu, odprtost, združenost, sodelovanje,

poudarek na izkustvenem učenju, upoštevanje sposobnosti, potreb in interesov

učencev, načrtovana in ciljno usmerjena aktivnost, ki jo izvajajo učenci, tema iz

vsakdanjega življenja in problemski pristop.

Projektno delo poteka po več ali manj ustaljenih stopnjah. Cencičevi (2002) sta potek

razdelili na pet stopenj.

1. Izbira problemske naloge

Pobudo za izbiro teme dajejo učenci, šolske oblasti, različne

organizacije in učitelji. Sledi diskusija o predlaganih temah, glede

skladnosti z učnim načrtom, oblike dela, izbira pripomočkov, trajanja in

23

drugih pogojev. Tako s diskusijo omejimo in opredelimo problem

naloge.

2. Izdelava osnutka in izvedbenega načrta

Izbrano problemsko nalogo razčlenimo na delne naloge, oblikujemo

cilje, oblike, metode in tehnike dela. Predvidimo trajanje, sodelovanje,

pravila komuniciranja, zaporedje dela in razpoložljiva didaktična

sredstva.

Izdelava izvedbenega načrta temelji na osnutku. Potrebno je jasno

določiti cilje, deliti naloge učencem, jih razdeliti v skupine, se

dogovoriti o načinu sestajanja, usklajevanja in poteku dela.

3. Izvajanje

Gre za najdaljšo in glavno etapo. Učenci se lotijo svojih nalog

(opazovalnih, eksperimentalnih, študijskih), pri čemer se med seboj

usklajujejo, povezujejo in sodelujejo. V te namene se organizirajo

srečanja, kjer se učenci posvetujejo, izmenjujejo izkušnje ter preverjajo

opravljeno delo.

4. Sklepni del

Delo se zaključi s projektnim poročilom. Lahko je prikazano grafično,

pisno ali kako drugače.

5. Poročanje in vrednotenje

Učenci poročajo o poteku raziskovalnega dela in o doseženih rezultatih.

Vse skupaj pa se sklene z vrednotenjem, ki obsega rezultate raziskave.

Vrnemo se k izbiri vsebine, analizi posameznih faz, vrednotenju poteka

dela, usklajevanju etap, k raziskovalnim tehnikam itd.

24

4 AKTIVNOSTI UČENCEV

Velik problem pri pouku je pomanjkanje aktivnosti učencev med poukom. Takoj ko

otrok začne hoditi v šolo, ga hočemo navaditi na nek red in disciplino ter zahtevamo,

naj miruje, torej naj bo neaktiven, naj posluša in gleda, kaj dela učitelj, naj ne postavlja

neumestnih vprašanj, naj ne sprašuje brez dviga roke, ampak čaka, da ga učitelj pokliče,

da izrazi svoje mnenje. Zlasti so prepovedane razne fizične aktivnosti in tako je vsako

premikanje med poukom kršenje reda. Brez dovoljenja je prepovedan tudi govor med

učenci, mogoč je izključno med učiteljem in učencem (Bognar, 1987).

Učenčeva aktivnost pri obdelavi nove snovi naj bo kar najtesneje povezana z gradivom,

ki ga učenec uporablja. Namreč takšna aktivnost je primerna. Če učenec med poukom

počne nekaj, kar se z njegovo snovjo ne povezuje, pravimo, da je aktivnost neprimerna

(Bognar, 1987).

Temeljni pogoji učne aktivnosti:

usposobljenost učitelja,

intrizična motivacija,

jasni učni cilji,

razvitost delovnih navad,

sproščeno delovno ozračje,

dobra in pestra organizacija dela,

upoštevanje izkušenj in predznanja učencev,

individualizacija,

povezanost znanja, pouka in življenja,

problemski pouk,

raznolike učne oblike dela,

racionalnost učne snovi,

sodobna učna tehnologija in aktivne metode poučevanja, ki omogočajo učenje

z iskanjem in delovanjem v neposrednem stiku z učno vsebino (Blažič, Ivanuš

Grmek, Kramar, & Strmčnik, 2003).

25

Po Bognarju (1987) delimo aktivnosti v štiri skupine – motorične (pisanje, risanje,

izdelovanje, skiciranje, igra vlog), senzorne (gledanje, poslušanje, tipanje, vohanje,

okušanje), miselne (naštevanje, napovedovanje, poimenovanje, pojasnjevanje,

povezovanje, prepoznavanje, primerjanje, razvrščanje, sklepanje, sodelovanje,

opisovanje) in izrazne (odgovarjanje na vprašanja, pogovarjanje, poročanje,

pripovedovanje, spraševanje).

Graf 2: Delitev aktivnosti po Bognarju (1987)

Pomembno je ustrezno prepletanje in upoštevanje vseh vrst učne aktivnosti. Res je, da

je miselna aktivnost pri pouku in učenju v ospredju, ampak brez ostalih aktivnosti

zmore zelo malo. Ravno tako so tudi ostale aktivnosti brez miselne aktivnosti slepe

(Blažič, Ivanuš Grmek, Kramar, & Strmčnik, 2003).

Praviloma je aktivnost ciljno in zavestno naravnano dejanje človeka, sestavljeno iz

raznovrstnih psihofizičnih sestavin (prav tam).

Učenje in poučevanje najbolje uspevata, če je angažirana celotna učenčeva in učiteljeva

osebnost, če so optimalno aktivirane vse njune temeljne psihofizične zmožnosti (prav

tam).

AKTIVNOSTI

ZAVEDNE

ZAZNAVANJE

DELOVANJE

MOTORIČNO

IZRAZNO

SENZORNO

MISELNO

NEZAVEDNE

26

5 JUVANOVA HIŠA LUČE – kulturni spomenik lokalnega pomena

5.1 Luče ob Savinji

Luče so čudovita alpska vas, turistično zelo zanimiva in tudi v tem pomenu kar dobro

razvita (Videčnik, 1990). Vas, župnija in občina Luče leži na zahodnem bregu Zgornje

Savinjske doline in je od Ljubljane oddaljena 75 km, od Celja 58 km in Mozirja, ki je

center doline, 23 km (Petek, 2007). Gručasto naselje je utesnjeno med Dleskovško

planoto in Raduho na dveh prodnih terasah v globoki, razširjeni dolini Savinje, ob

izlivu Lučnice (Badovinac, 1997).

Kraj ima svojo pošto, zdravstveno postajo, gostinsko in trgovsko mrežo, v okolici pa

številne turistične kmetije. Šola je v kraju že od leta 1873. Krajevna skupnost zajema

poleg samih Luč hribovske zaselke in šteje okrog 1650 prebivalcev. Luče so središče

za planinske poti in izlete v bližnje zaselke, kjer še gojijo razne stare šege in običaje

(Videčnik, 1990).

Luče se v listinah prvič zasledijo leta 1241. Nekoč je bilo zelo razvito trženje z lesom,

saj je zelo gozdnato območje poleg kmetijstva predstavljalo glavni vir dohodka.

Gozdni delavci tega območja so bili zelo znani tudi daleč v drugih deželah, saj so tam

iskali kruh. Predvsem pa so tu živeli siloviti »rižmojstri«, ki so skrbeli za gradnjo riž s

planin, po njih so spravljali v dolino velike količine posekanega lesa (Videčnik, 1990).

5.1.1 Legenda o nastanku Luč – Žalik žene v Lučah

Zakaj se kraj imenuje Luče, pa nam občani predstavijo z zgodbo, ki pravi:

»Tamkaj, kjer so danes Luče, so bile včasih same puste frate. Po teh fratah pa so žalik

žene z Raduhe planine pasle ovce. Neke noči pa so se ovce izgubile in se razbežale po

vseh bližnjih hostah. Žalik žene so nacepile trske, prižgale luči in noč za nočjo svetile

po gozdovih ter iskale izgubljene ovce. Ko pa so se tamkaj naselili ljudje in si na fratah

zgradili bajte in koče, so žalik žene izginile v planino ter se skrile v zijavko. Le ovce

so ostale v dolini. Namnožile so se, da lepših in številnejših ovac ni bilo v vsej dolini

27

ob Savinji. V zahvalo za ovce, ki so jih žalik žene pustile v dolini, ker jih niso mogle

najti z lučmi, so naseljenci novemu kraju vzdeli ime Luče (Kunaver, 2008).

5.2 Zgodovina in obnova hiše

Juvanova hiša – kulturni spomenik lokalnega pomena – spada med najstarejše hiše na

območju občine Luče. Raziskovalci ugotavljajo, da pisni viri iz franciscejskega

katastra iz leta 1825 in letnica 1825, vrezana na vratih v kamro v prvem nadstropju, ne

določajo njene resnične starosti. Stavbne podrobnosti, zlasti razkrita baročna poslikava,

so dovolj trden dokaz, da jo uvrščamo vsaj v sredino 18. stoletja (Deu, 2014).

Hišo so postavili s slemenom pravokotno na dvigajoč teren, ki so ga spretno in dobro

izkoristili za oblikovanje ter izdelavo delno vkopane kleti. Kletni zidovi, ki v širino

merijo 80 centimetrov so med seboj povezani z obočnimi kamnitimi stropi. Zidovi v

pritličju pa so nekoliko ožji, v širino merijo 60 centimetrov. Oboji so izdelani iz kamna,

pridobljenega v okolici. Za stene v zgornjih nadstropjih in celotno strešno konstrukcijo

s kritino (skodlami) pa so uporabili kakovosten domači les – macesen in smreko.

Predvidevajo, da je bila hiša v 19. stoletju nadzidana in je dobila današnjo podobo. V

zgornjih nadstropjih so lesene stene nadomestile zidane, prav tako so nekatere stavbne

podrobnosti prilagodili takratnemu »sodobnemu času«, kar kaže, da so bili lastniki

gospodarsko močni in kulturno napredni. V prvi polovici 20. stoletja je hiša doživela

nekaj arhitekturno obnovitvenih posegov – predelava črne kuhinje, zamenjava lesene

kritine z opečnato. Skratka celotna posest in njen življenjski utrip sta se zaradi hitrega

razvoja, povezanega z industrijsko proizvodnjo, močno in hitro spreminjala (Deu,

2014).

Današnji lastnik je mogočno stavbo podedoval po svoji teti (Deu, 2014). Ker je ni

potreboval za bivanje svoje družine, je dediščina kmalu postala predmet razprav o njeni

prihodnosti. Rušenje, najpreprostejša in med Slovenci najbolj razširjena rešitev, se

lastniku ni zdela primerna, saj je v tej hiši preživel tudi del svojega otroštva (Deu,

2014).

28

Prenovo je družina s pomočjo strokovnjakov iz zavoda začela leta 2006 in še vedno ni

povsem končana, saj je hiša ogromna – poleg kleti ima še tri nadstropja. Pred začetkom

del so dve leti urejali zgolj dokumentacijo. Nato so najprej zamenjali streho, saj je stara

puščala, kletne prostore so morali zaščititi pred vlago. Hiša je zaradi potresa v Ljubljani

konec 19. stoletja imela razpoko, zato so jo ustrezno prenovili. Sledila je napeljava

sodobne inštalacije, tako na primer talno gretje omogoča, da notranjosti ne kazijo

radiatorji. Stara notranja okna so obnovili, za krušno peč pa je lastnik nabral pečnice

na drugih kmetijah (Cvirn, 2014).

Lastnik priznava, da je bila obnova na začetku duhomorna, ko pa so se na zunaj začeli

kazati prvi znaki prenove in ko je omet zasijal s posebno poslikavo, je dobil še več

veselja. Veliko družina naredi tudi sama, saj sta pri hiši že desetletja doma žaga in

mizarska dejavnost. Zaradi tega se niso ustavili le pri zunanji prenovi, ampak so uredili

tudi notranjost, kot je izgledala nekoč. Pri tem so si pomagali s starimi kosi pohištva,

ki so jih drugje zavrgli, sami pa so jih s pomočjo domačih mojstrov restavrirali. Prvo

nadstropje ima vso potrebno opremo, kakršno so nekoč imele kmečke hiše. Zgornje

nadstropje pa so uredili moderno – v njem so starinske sobe in apartmaji, ki jih

oddajajo. Za napovedane skupine se lastnik obleče v stara oblačila, zaigra na

harmoniko ter pripravi voden ogled, ki lahko vključuje tudi degustacijo domačih dobrot

in šilce žganja iz stare vzidne omarce (Cvirn, 2014).

Mogočno družinsko drevo na steni ob vhodu pove, da je bil nekoč v Juvanovi hiši doma

trden rod. Pri Juvanu se reče hiši že od leta 1695 (prav tam).

5.3 Elementi, notranja oprema in stari predmeti v hiši

Kmečka hiša je imela klet, črno kuhinjo, vežo, hišo in kamro. V črni kuhinji so kuhali

in okajevali meso. Obedovali so v hiši ali veži. V hiši je bila krušna peč, miza s stoli in

klopmi ter omara. V steni je bila vzidana leva (ali divnik), ki je služila za razsvetljavo.

Na stenah so visele družinske fotografije in nabožne slike. V steno so bile vzidane

omarice za shrambo drobnih predmetov. V kamri sta spala gospodar in gospodinja.

Otroci so spali v hiši v postelji ali na krušni peči, starejši otroci pa tudi na podstrešju.

29

Stranišče »na štrbunk« je bilo zunaj, zato ga je pozimi večkrat zametel sneg. Zraven

kmečke hiše spada tudi hlev, kjer so imeli živali, krmo in ostale pripomočke (Zupančič,

2014).

Krušna peč

Osnovni in najpomembnejši element kmečkega prostora je krušna peč s klopjo

(Peršolja Hohnec, 1996). To je zaprto kurišče, ki se nakuri iz sosednjega prostora (veže,

kuhinje) (Baš, 2004). Krušna peč je pomembna zaradi njene funkcije in prav tako tudi

dekoracije prostora, saj daje poseben čar in je bistveni element, ki ločuje meščanske

prostore od kmečkih (Peršolja Hohnec, 1996).

Mize in stoli

Praviloma so mize in stole začeli uporabljati šele konec 19. stoletja. Uporabljali so

sprva le klopi, stol je bil v hiši najprej samo eden – rezerviran za gospodarja. Klopi so

bile zelo različne, nekatere s križnimi naslonjali in likovno izrezljane, nekatere

enostavno izdelane. Ponekod pa so imeli tudi skrinje, kjer so shranjevali oblačila. Te

se žal niso ohranile (Peršolja Hohnec, 1996).

Božji kot

Starejši mu pravijo tudi »bočkov kot«. Nahaja se med dvema oknoma v diagonalnem

nasprotju krušne peči. Tako kot krušna peč je tudi božji kot še danes nepogrešljiv

element v »hiši« starejših hiš. Prezentiran je dokaj različno, glavni motiv je razpelo s

Kristusom, pod njim pa po navadi stoji vogalna polička s cvetjem ali drugim nabožnim

okrasjem (Peršolja Hohnec, 1996).

Vzidne omarce

Vzidne omarce sodijo k izvirnemu stenskemu okrasju, hkrati pa so tudi pohištveni

elementi (Peršolja Hohnec, 1996).

Skrinje

Najstarejša vrsta pohištva (z ohranjenimi zgledi iz starega Egipta) je zabojasta skrinja

s pokrovom. Evropske najstarejše skrinje so bile izdolbene iz drevesnega debla.

30

Skrinje so uporabljali za shranjevanje oblačil ter tudi dragocenosti. Tiste, ki so

uporabljali kot blagajne, pa so bile opremljene z dokaj zapletenimi ključavnicami.

Slaba plat pri skrinjah je bila, da so težko dosegli stvari, shranjene na dnu (Forrest T. ,

1997).

Predalniki

Predalniki so bili okrasna in uporabna vrsta pohištva, ki so se po slogu zelo razlikovali

– od razkošnih z bronom okovanih komod do preprostih izbočenih predalnikov. Vsi so

stregli svojemu namenu – shranjevanju, bili pa so tudi pokazatelj lastnikovega položaja

in okusa (Forrest T. , 1997).

Nečke

Preden so testo za kruh vstavili v peč, so ga dali vzhajat v nečke v topel kuhinjski kot

(Forrest T. , 1997).

31

6 EMPIRIČNI DEL

6.1 NAMEN

V magistrski nalogi želimo raziskati zastopanost različnih aktivnosti učencev, ki jih

vsebujejo delovni zvezki od prvega do petega razreda na temo kulturne dediščine pri

predmetu Spoznavanje okolja in predmetu Družba.

6.2 RAZISKOVALNI PROBLEM

6. 2. 1 Raziskovalna vprašanja

Kakšna je zastopanost opredeljenih aktivnosti učencev v delovnih zvezkih za

prvi razred osnovne šole?


drugi razred osnovne šole?


tretji razred osnovne šole?


četrti razred osnovne šole?


peti razred osnovne šole?

Koliko raznolikih aktivnosti učencev se pojavi v delovnih zvezkih za predmet

Spoznavanje okolja (od 1. do 3. razreda)?

Koliko raznolikih aktivnosti učencev je v delovnih zvezkih za pouk Družba

(4. in 5. razred)?

32

6.3 METODOLOGIJA

6.3.1 Raziskovalna metoda

Uporabili smo deskriptivno metodo empiričnega raziskovanja.

6.3.2 Raziskovalni vzorec

V raziskovalni vzorec smo zajeli delovne zvezke za predmet Spoznavanje okolja (od

prvega do tretjega razreda) in predmet Družba (za četrti in peti razred). V raziskavo

smo vključili dvajset delovnih zvezkov. Za vsak razred smo analizirali štiri delovne

zvezke različnih založb. Izbrane založbe so Rokus, Modrijan, DZS in Mladinska

knjiga.

6.3.3 Postopki zbiranja podatkov

Postopki zbiranja podatkov temeljijo na analizi dokumentov – kvalitativni tehniki.

Delovne zvezke smo analizirali na podlagi določenih kriterijev.

Za kriterije smo zbrali aktivnosti, ki jih Bognar (1987) deli v štiri skupine - motorične,

senzorne, miselne in izrazne. Vsaki od teh skupin sem določila nekaj najznačilnejših

manjših aktivnosti ter tako analizirala delovne zvezke.

6.3.3.1 MOTORIČNE AKTIVNOSTI pisanje, risanje, izdelovanje,

skiciranje, igra vlog

6.3.3.2 SENZORNE AKTIVNOSTI gledanje, poslušanje, tipanje, vohanje,

okušanje

6.3.3.3 IZRAZNE AKTIVNOSTI odgovarjanje na vprašanja, pogovarjanje,

poročanje, pripovedovanje, spraševanje

6.3.3.4 MISELNE AKTIVNOSTI naštevanje, napovedovanje,

poimenovanje, pojasnjevanje, povezovanje, prepoznavanje, primerjanje,

razvrščanje, sklepanje, sodelovanje, opisovanje

33

6. 3.4 Postopki obdelave podatkov

Rezultati so predstavljeni tabelarično in grafično. Podatke smo obdelali na nivoju

deskriptivne statistike (frekvenčne distribucije).

6.4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA

Za vsak razred smo naredili preglednico, ki zajema aktivnosti učencev v delovnih

zvezkih in delovne zvezke štirih različnih založb. Če delovni zvezek vsebuje določeno

aktivnost, smo to označili s + in če je ne, z -. Za vsako skupino aktivnosti smo rezultate

prikazali z grafom in besedno interpretirali.

34

6.4.1 ANALIZA ZASTOPANOSTI KULTURNE DEDIŠČINE GLEDE

AKTIVNOSTI V DELOVNIH ZVEZKIH

6.4.1.1 Prvi razred

Tabela 1: Vrsta aktivnosti in njihovo število v delovnih zvezkih posameznih založb za

1. razred

VRSTE

AKTIVNOSTI

DEJAVNOSTI

V DELOVNIH

ZVEZKIH

LILI

IN

BINE

1

Bilo je

nekoč

OKOLJE

IN JAZ 1

Stara hiša

DOTIK

OKOLJA

1

Bilo je

nekoč

RAZISKUJEM

IN

RAZMIŠLJAM

1

Bilo je nekoč

MOTORIČNE

pisanje - - + -

risanje - - + -

skiciranje - - - -

izdelovanje - - + +

igra vlog - - - -

SKUPNO 0 0 3 1

SENZORNE

gledanje + + + +

poslušanje + + + +

tipanje - - + +

vohanje - - + +

okušanje - - - -

SKUPNO 2 2 4 4

odgovarjanje

na vprašanja

- - + +

35

IZRAZNE pogovarjanje + - - +

poročanje + - - -

pripovedovanje - - - +

spraševanje + - + +

SKUPNO 3 0 2 4

MISELNE

naštevanje - - - -

napovedovanje - - - -

poimenovanje + + + +

pojasnjevanje - - - +

povezovanje - - - -

prepoznavanje + + + +

primerjanje - + + -

razvrščanje - + + +

sklepanje - - - +

sodelovanje - - + +

opisovanje - - - +

SKUPNO 2 4 5 7

Legenda: vsebuje aktivnost: +, ne vsebuje aktivnosti: -

36

Motorične aktivnosti

Graf 3: Prikaz števila motoričnih aktivnosti učencev v DZ za 1. razred

Največ izbranih motoričnih aktivnosti zajema delovni zvezek Dotik okolja 1, in sicer

tri. Raziskujem in razmišljam 1 zajema eno aktivnost. Ostala dva delovna zvezka pa ne

zajemata nobene izbrane aktivnosti.

Senzorne aktivnosti

Graf 4: Prikaz števila senzornih aktivnosti učencev v DZ za 1. razred

Štiri od petih senzornih aktivnosti zajemata delovna zvezka Dotik okolja 1 in

Raziskujem in razmišljam 1. Po dve aktivnosti pa vsebujeta delovnika Lili in Bine 1 in

Okolje in jaz 1.

LILI IN BINE 1 OKOLJE IN JAZ 1 DOTIK OKOLJA 1RAZISKUJEM INRAZMIŠLJAM 1

Nizi1 0 0 3 1

00,5

11,5

22,5

33,5

Štev

ilo a

ktiv

no

sti v

DZ

Delovni zvezek

Motorične aktivnosti v DZ


Nizi1 2 2 4 4

0

1

2

3

4

5

Štev

ilo a

ktiv

no

sti v

DZ

Delovni zvezek

Senzorne aktivnosti v DZ

37

Izrazne aktivnosti

Graf 5: Prikaz števila izraznih aktivnosti učencev v DZ za 1. razred

Največ, tj. štiri izrazne aktivnosti vključuje delovni zvezek Raziskujem in razmišljam

1, eno manj, torej tri aktivnosti, pa Lili in Bine 1. Dotik okolja 1 zajema dve aktivnosti

in Okolje in jaz ne zajema nobene.

Miselne aktivnosti

Graf 6: Prikaz števila miselnih aktivnosti učencev v DZ za 1. razred

Najmanj, le dve od enajstih miselnih aktivnosti v pouk vključuje delovni zvezek Lili

in Bine 1. Okolje in jaz 1 vključuje štiri, Dotik okolja 1 pet in največ Raziskujem in

razmišljam 1, ki jih zajema sedem.


Nizi1 3 0 2 4

0

1

2

3

4

5

Štev

ilo a

ktiv

no

sti v

DZ

Delovni zvezek

Izrazne aktivnosti v DZ


Nizi1 2 4 5 7

0

2

4

6

8

Štev

ilo a

ktiv

no

sti v

DZ

Delovni zvezek

Miselne aktivnosti v DZ

38

Povzetek

Graf 7: Skupno število aktivnosti učencev v DZ za 1. razred

Delovni zvezki na temo kulturne dediščine v prvem razredu ne vsebujejo veliko

raznolikih aktivnosti za učence. Največ, in sicer šestnajst od šestindvajsetih aktivnosti

vključuje delovni zvezek Raziskujem in razmišljam 1. Sledi mu Dotik okolja 1 s

štirinajstimi aktivnostmi, Lili in Bine 1 s sedmimi in Okolje in jaz 1 s komaj šestimi

različnimi aktivnostmi.

0

2

4

6

8

10

12

14

16

Lili in Bine 1 Okolje in jaz 1 Dotik okolja 1 Raziskujem in

razmišljam 1

Motorične aktivnosti 0 0 3 1

Senzorne aktivnosti 2 2 4 4

Izrazne aktivnosti 3 0 2 4

Miselne aktivnosti 2 4 5 7

Skupaj aktivnosti 7 6 14 16

39

6.4.1.2 Drugi razred


2. razred

VRSTE

AKTIVNOSTI

DEJAVNOSTI

V DELOVNIH

ZVEZKIH

LILI IN

BINE 2

Stari

predmeti

OKOLJE

IN JAZ 2

Izba in

soba

DOTIK

OKOLJA

2

Bilo je

nekoč

RAZISKUJEM

IN

RAZMIŠLJAM

2

Časovni trak

MOTORIČNE

pisanje + + + -

risanje + + - +

skiciranje + + - +

izdelovanje - - - +

igra vlog - - - -

SKUPNO 3 3 1 3

SENZORNE

gledanje + + + +

poslušanje + + + +

tipanje - - - +

vohanje - - - +

okušanje - - - +

SKUPNO 2 2 2 5

IZRAZNE

odgovarjanje

na vprašanja

+ + + -

pogovarjanje + + + +

40

poročanje + + + +

pripovedovanje + + + -

spraševanje + + + +

SKUPNO 5 5 5 3

MISELNE

naštevanje + - + -

napovedovanje - + - -


pojasnjevanje + + + -

povezovanje + + - +


primerjanje + + + +

razvrščanje + + + -

sklepanje + + + -

sodelovanje + - + +

opisovanje + + + -

SKUPNO 10 9 9 5


41



Skoraj vsi delovni zvezki vsebujejo po tri motorične aktivnosti, le eden (Dotik okolja

2) vključuje le eno, in sicer zgolj aktivnost pisanja.

Senzorne aktivnosti


Vsi delovni zvezki zajemajo dve ključni senzorni aktivnosti - gledanje in pisanje. Pri

večini pa sta to tudi edini, ki ju sklop vsebuje. Le eden delovni zvezek (Raziskujem in

razmišljam 2) zajema vse razpoložljive, in sicer skoraj nikoli vključene aktivnosti

tipanja, vohanja in okušanja (otroci pečejo kruh).

LILI IN BINE 2 OKOLJE IN JAZ 2 DOTIK OKOLJA 2RZISKUJEM INRAZMIŠLJAM 2

Nizi1 3 3 1 3

00,5

11,5

22,5

33,5

Štev

ilo a

ktiv

no

sti v

DZ

Delovni zvezek



Nizi1 2 2 2 5

0

1

234

5

6

Štev

ilo a

ktiv

no

sti v

DZ

Delovni zvezek


42

Izrazne aktivnosti


Trije delovni zvezki vsebujejo vseh pet izraznih aktivnosti, eden (Raziskujem in

razmišljam 2) pa vsebuje le tri, saj ne vsebuje pripovedovanja in odgovarjanja na

vprašanje.

Miselne aktivnosti


Največ miselnih aktivnosti vsebuje delovni zvezek založbe Rokus, in sicer deset od

enajstih. Delovna zvezka Okolje in jaz 2 in Dotik okolja 2 vsebujeta vsak po devet


Nizi1 5 5 5 3

0

12

3

4

56

Štev

ilo a

ktiv

no

sti v

DZ

Delovni zvezek



Nizi1 10 9 9 5

0

2

46

810

12

Štev

ilo a

ktiv

no

sti v

DZ

Delovni zvezek


43

aktivnosti, delovni zvezek Raziskujem in razmišljam 2 pa vsebuje le pet miselnih

aktivnosti.

Povzetek


Delovni zvezek Lili in Bine 2 vsebuje največ različnih aktivnosti na temo kulturne

dediščine, in sicer dvajset. Le eno manj, devetnajst, jih zajema delovni zvezek Okolje

in jaz 2. Naslednji s sedemnajstimi aktivnostmi je delovni zvezek Dotik okolja 2.

Najmanj raznolikih aktivnosti pa vsebuje delovni zvezek Raziskujem in razmišljam 2,

in sicer šestnajst od šestindvajset.

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

Lili in Bine 2 Okolje in jaz 2 Dotik okolja 2 Razis. in razm. 2






44

6.4.1.3 Tretji razred


3. razred

VRSTE

AKTIVNOSTI

DEJAVNOSTI

V DELOVNIH

ZVEZKIH

LILI IN

BINE 3

Dediščina

OKOLJE

IN JAZ 3

Na gradu

DOTIK

OKOLJA

3

Bilo je

nekoč

RAZISKUJEM

IN

RAZMIŠLJAM

3

Zapuščina naših

prednikov

MOTORIČNE

pisanje + + + +

risanje - - - -

skiciranje - + + -

izdelovanje + - - -

igra vlog - - - -

SKUPNO 2 2 2 1

SENZORNE

gledanje + + + +

poslušanje + + + +

tipanje - - - -

vohanje - - - -

okušanje - - - -

SKUPNO 2 2 2 2

IZRAZNE

odgovarjanje

na vprašanja

+ + + +

pogovarjanje + + + +

45

poročanje + + + -

pripovedovanje + + + -


SKUPNO 5 5 5 3

MISELNE

naštevanje + - + -

napovedovanje - - + -


pojasnjevanje + + + -

povezovanje - - + -


primerjanje - - + +

razvrščanje + - + -

sklepanje + + + +

sodelovanje - - + -

opisovanje + + + -

SKUPNO 7 5 11 4


46



Trije delovni zvezki vsebujejo dve od petih izbranih motoričnih aktivnosti. Delovni

zvezek Raziskujem in razmišljam 3 pa vsebuje zgolj eno, in sicer aktivnost pisanja.

Senzorne aktivnosti


Vsi delovni zvezki imajo vključene aktivnosti gledanja in poslušanja. Nobeden pa ne

zajema aktivnosti tipanja, vohanja in okušanja.


Nizi1 2 2 2 1

0

0,5

1

1,5

2

2,5

Štev

ilo a

ktiv

no

sti v

DZ

Delovni zvezek



Nizi1 2 2 2 2

0

0,5

1

1,5

2

2,5

Štev

ilo a

ktiv

no

sti v

DZ

Delovni zvezek


47

Izrazne aktivnosti


Trije delovni zvezki zajemajo vseh pet izbranih izraznih aktivnosti. Delovni zvezek

založbe DZS pa zajema le tri od petih.

Miselne aktivnosti


Največ oziroma vse izbrane miselne aktivnosti vsebuje delovni zvezek Dotik okolja 3.

Lili in Bine 3 zajema sedem aktivnosti, Okolje in jaz 3 pet aktivnosti ter najmanj

Raziskujem in razmišljam 3, in sicer štiri aktivnosti.


Nizi1 5 5 5 3

0

12

3

4

56

Štev

ilo a

ktiv

no

sti v

DZ

Delovni zvezek



Nizi1 7 5 11 4

0

2

468

10

12

Štev

ilo a

ktiv

no

sti v

DZ

Delovni zvezek


48

Povzetek


Največ različnih aktivnosti učencev na temo kulturne dediščine vsebuje delovni zvezek

Dotik okolja 3. Sledita mu Lili in Bine 3 s šestnajstimi aktivnostmi in Okolje in jaz 3 s

štirinajstimi. Najmanj, le deset aktivnosti, pa vsebuje delovni zvezek Raziskujem in

razmišljam 3.

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

Lili in Bine 3 Okolje in jaz 3 Dotik okolja 3 Razis. in razmi. 3






49

Povzetek izbranih aktivnosti učencev, ki prevladujejo v delovnih zvezkih za predmet

Spoznavanje okolja (1., 2., 3. razred) glede na izbrano založbo

Graf 18: Prikaz števila aktivnosti učencev v DZ za predmet Spoznavanje okolja glede

na založbo

Največ različnih aktivnosti učencev v delovne zvezke od prvega do tretjega razreda za

predmet Spoznavanje okolja vključuje založba Mladinska knjiga. Od 78 izbranih jih

vključuje 51. Ostale založbe zajemajo nekoliko manj aktivnosti, in sicer Rokus 43,

DZS eno manj in založba Modrijan le 39 aktivnosti učencev.

0

10

20

30

40

50

60

Rokus (SPO) Modrijan (SPO) Mladinska knjiga

(SPO)

DZS (SPO)




Miselne akivnosti 19 18 25 16


50

6.4.1.4 Četrti razred


4. razred

VRSTE

AKTIVNO-

STI

DEJAVNOSTI

V DELOVNIH

ZVEZKIH

RADOVE

DNIH PET

Kulturna

dediščina

DRUŽBA 4

Naravna in

kulturna

dediščina

DRUŽBA

IN JAZ 1

Varujemo

našo

skupno

dediščino

NAŠA

DRUŽBA

4

Dediščina

je

zapuščina

naših

prednikov

MOTORIČNE

pisanje + + + +

risanje - - - -

zbiranje - - - -

skiciranje - - - -

igra vlog - - - -

SKUPNO 1 1 1 1

SENZORNE

gledanje + + + +

poslušanje + + + +

tipanje - - - -

vohanje - - - -

okušanje - - - -

SKUPNO 2 2 2 2

odgovarjanje

na vprašanja

- - + +

51

IZRAZNE pogovarjanje - - + +

poročanje - - + -

pripovedovanje - - + -

spraševanje - - + -

SKUPNO 0 0 5 2

MISELNE

naštevanje - - + +



pojasnjevanje - - + +

povezovanje - - + -


primerjanje - - - -

razvrščanje - - + +

sklepanje - - + -

sodelovanje - - + +

opisovanje - - + -

SKUPNO 2 2 9 6


52



Vsi delovni zvezki vsebujejo le eno motorično aktivnost, in sicer aktivnost pisanja.

Senzorne aktivnosti


Vsi štirje delovni zvezki zajemajo dve od petih senzornih aktivnosti – gledanje in

poslušanje.

RADOVEDNIH PET DRUŽBA 4 DRUŽBA IN JAZ 1 NAŠA DRUŽBA 4

Nizi1 1 1 1 1

0

0,2

0,4

0,6

0,8

1

1,2

Štev

ilo a

ktiv

no

sti v

DZ

Delovni zvezek



Nizi1 2 2 2 2

0

0,5

1

1,5

2

2,5

Štev

ilo a

ktiv

no

sti v

DZ

Delovni zvezek


53

Izrazne aktivnosti


Delovni zvezek Družba in jaz 1 vsebuje vseh pet izbranih izraznih aktivnosti. Naša

družba 4 zajema štiri aktivnosti. Kar dva delovna zvezka (Radovednih pet in Družba

4) pa ne zajemata nobene izbrane izrazne aktivnosti.

Miselne aktivnosti


Največ miselnih aktivnosti (devet) zajema delovni zvezek Družba in jaz 1. Sledi mu

delovnik Naša družba 4 s šestimi aktivnostmi. Najmanj, le dve, pa vsebujeta delovna

zvezka Radovednih pet in Družba 4.


Nizi1 0 0 5 2

0

1

2

3

4

5

6

Štev

ilo a

ktiv

no

sti v

DZ

Delovni zvezek



Nizi1 2 2 9 6

0

2

4

6

8

10

Štev

ilo a

ktiv

no

sti v

DZ

Delovni zvezek


54

Povzetek


Za četrti razred največ različnih aktivnosti na temo kulturne dediščine zajema delovni

zvezek Družba in jaz 1. Sledi mu Naša družba 4 z enajstimi aktivnostmi. Najmanj

različnih aktivnosti pa vsebujeta delovnika Radovednih pet in Družba 4, zgolj pet od

šestindvajsetih.

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

Radovednih pet Družba 4 Družba in jaz 1 Naša družba 4






55

6.4.1.5 Peti razred


5. razred

VRSTE

AKTIVNOSTI

DEJAVNOSTI

V DELOVNIH

ZVEZKIH

RADOVED

NIH PET

Kaj se je

dogajalo v

preteklosti?

DRUŽBA

5

Zgodovin-

ska

obdobja in

dediščina

preteklosti

DRUŽBA

IN JAZ 2

Srečanje z

dediščino

NAŠA

DRUŽBA 5

Proučevanje

zgodovine

MOTORIČNE

pisanje + + + +

risanje + - + +

skiciranje - - - -

izdelovanje + - + -

igra vlog - - - -

SKUPNO 3 1 3 2

SENZORNE

gledanje + + + +

poslušanje + + + +

tipanje - - - -

vohanje - - - -

okušanje - - - -

SKUPNO 2 2 2 2

odgovarjanje

na vprašanja

+ - + +

56

IZRAZNE pogovarjanje + + + +

poročanje + + + +

pripovedovanj

e

+ - + -


SKUPNO 5 3 5 4

MISELNE

naštevanje + + + -



pojasnjevanje + + + +

povezovanje + - - +


primerjanje - - + +

razvrščanje + + - +

sklepanje + - + -

sodelovanje + - + +

opisovanje + - + -

SKUPNO 9 5 8 7


57



Dva delovna zvezka (Radovednih pet in Družba in jaz 2) vsebujeta tri od petih

motoričnih aktivnosti. Delovni zvezek Naša družba vsebuje le dve in Družba 5 zgolj

eno aktivnosti, in sicer aktivnost pisanja.

Senzorne aktivnosti


Vsi delovni zvezki zajemajo enako število senzornih aktivnosti, in sicer aktivnost

gledanja in pisanja. Noben delovni zvezek pa ne spodbuja pomembnih aktivnosti

tipanja, vohanja in okušanja.

RADOVEDNIH PET DRUŽBA 5 DRUŽBA IN JAZ 2 NAŠA DRUŽBA

Nizi1 3 1 3 2

00,5

11,5

22,5

33,5

Štev

ilo a

ktiv

no

sti v

DZ

Delovni zvezek



Nizi1 2 2 2 2

0

0,5

1

1,5

2

2,5

Štev

ilo a

ktiv

no

sti v

DZ

Delovni zvezek


58

Izrazne aktivnosti


Dva delovna zvezka (Radovednih pet in Družba in jaz 2) zajemata vseh pet izbranih

izraznih aktivnosti. Naša družba zajema štiri in Družba 5 tri aktivnosti.

Miselne aktivnosti


Največ različnih miselnih aktivnosti spodbuja delovni zvezek založbe Rokus, saj

zajema devet od enajstih izbranih aktivnosti. Družba in jaz 2 jih zajema osem, Naša

družba sedem in najmanj, le pet, Družba 5.


Nizi1 5 3 5 4

0

1

2

3

4

5

6

Štev

ilo a

ktiv

no

sti v

DZ

Delovni zvezek



Nizi1 9 5 8 7

0

2

4

6

8

10

Štev

ilo a

ktiv

no

sti v

DZ

Delovni zvezek


59

Povzetek


Največ, devetnajst različnih aktivnosti za peti razred vsebuje delovni zvezek

Radovednih pet, le eno manj delovni zvezek Družba in jaz 2. Manj aktivnosti pa

vsebujeta delovna zvezka Naša družba 5, ki jih zajema petnajst, in Družba 5, ki zajema

le enajst različnih aktivnosti.

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

Radoved

nih pet

Družba 5 Družba

in jaz 2

Naša

družba 5



Izrazne ktivnosti 5 3 5 4


Skupno število aktivnosti 19 11 18 15

60

Povzetek izbranih aktivnosti učencev, ki prevladujejo v delovnih zvezkih za

predmet Družba (4. in 5. razred) glede na izbrano založbo

Graf 29: Prikaz števila aktivnosti učencev v DZ za predmet Družba glede na založbo

Največ različnih aktivnosti učencev v delovne zvezke za četrti in peti razred za predmet

Družba vključuje založba Modrijan, in sicer 35 aktivnosti od 52. Ostale založbe

zajemajo bistveno manj aktivnosti. Založba DZS je na drugem mestu s 26 aktivnostmi,

Rokus s 24 aktivnostmi in Mladinska knjiga z zgolj 16 aktivnostmi.

0

5

10

15

20

25

30

35

Rokus

(DRUŽBA)

Mladinska

knjiga

(DRUŽBA)

Modrijan

(DRUŽBA)

DZS

(DRUŽBA)




Miselne akivnosti 11 7 17 13


61

Skupna analiza rezultatov vseh analiziranih delovnih zvezkov glede na založbo

Graf 30: Skupno število aktivnosti učencev v DZ od 1. do 5. razreda glede na založbo

Največ različnih aktivnosti v delovnih zvezkih od prvega do petega razreda na temo

kulturne dediščine zajemajo delovni zvezki založbe Modrijan, saj zajemajo 74 (od 130)

različnih aktivnosti. Naslednja založba z nekaj manj aktivnosti je založba Rokus (68).

Najmanj in isto število aktivnosti pa zajemata založbi Mladinska knjiga in DZS, ki

imata 67 aktivnosti.

V celoti gledano ni prišlo do večjih odstopanj med založbami, saj zajemajo skoraj isto

število aktivnosti.

Zanimivo je, da založba Modrijan, ki zajema skupno največ raznolikih aktivnosti,

zajema najmanj aktivnosti učencev v delovnih zvezkih za celoten predmet Spoznavanje

okolja, vendar pa zajema veliko več od ostalih različnih aktivnosti za predmet Družba.

0

10

20

30

40

50

60

70

80

Rokus Mladinska knjiga Modrijan DZS






62

Tudi založba Mladinska knjiga je zelo zanimiv primer, saj skupno zajema najmanj

različnih aktivnosti. Jih pa največ od vseh založb zajema pri predmetu Spoznavanje

okolja, najmanj od vseh pa pri predmetu Družba.

Medtem ko sta ostali dve založbi pri obeh predmetih nekje vmes. Založba Rokus je pri

Spoznavanju okolja na drugem mestu, pri predmetu Družba na tretjem, medtem ko je

založba DZS pri Spoznavanju okolja na tretjem mestu, pri predmetu Družba pa na

drugem.

63

7 PRAKTIČNI DEL

7.1 NAMEN

Namen praktičnega dela naloge je načrtovati kulturno-tehniški dan v Juvanovi hiši za

učence 4. razreda. Pred izvedbo kulturno-tehniškega dneva bomo učence v razredu na

to temo dobro pripravili, nato pa preko ogleda in njihove lastne vpletenosti v dogajanje

v Juvanovi hiši v njih vzbudili večje zanimanje, čut in odgovornost za ohranjanje

kulturne dediščine v domači pokrajini in širše.

7.2 PRIPRAVE ZA 4. RAZRED OSNOVNE ŠOLE PRI PREDMETU DRUŽBA

– NA PRIMERU JUVANOVE HIŠE

Pripravi smo zapisali po fazah izkustvenega pouka, saj učenci z lastno vpletenostjo in

izkušnjami krepijo intelektualne sposobnosti, notranjo motivacijo ter željo po

odkrivanju novega.

Faze izkustvenega pouka po Marentič-Požarnik so: načrtovanje, uvodna faza, faza

aktivnosti, faza analize, faza povzetka, faza evalvacije (Golob, 2001).

7.2.1 PRIPRAVA UVODNE URE V RAZREDU NA KULTURNO-

TEHNIŠKI DAN V JUVANOVI HIŠI

PREDMET: Družba

RAZRED: 4.

TEMATSKI SKLOP: Ljudje v času, sledovi preteklosti

VSEBINA TEMATSKEGA SKLOPA: Preteklost živi z nami

NASLOV DIDAKTIČNE ENOTE: Kulturna dediščina in ohranjanje kulturne

dediščine

64

UČNI CILJI

4. razred

GLOBALNI CILJI - Spoznajo naravno in kulturno dediščino domačega kraja/

domače pokrajine in razumejo, zakaj moramo skrbeti

zanjo.

ETAPNI CILJI Učenci:

- se seznanijo s teorijo kulturne dediščine ter spoznajo

primere v domačem kraju in bližnji okolici.

OPERATIVNI CILJI Izobraževalni učni cilji

Učenci:

- znajo opisati kulturno dediščino,

- ločijo med oblikami kulturne dediščine,

- znajo našteti in opisati primere kulturne dediščine v

domačem kraju,

- znajo našteti, pojasniti in opisati šege in navade v

domačem kraju,

- znajo pojasniti in opisati delo arheologov,

- ovrednotijo pomen kulturne dediščine v domačem kraju.

Vzgojni učni cilji

Učenci:

- razvijajo pozitiven odnos do kulturne dediščine,

- razvijajo vztrajnost in natančnost pri delu,

65

- se navajajo na pozorno poslušanje.

Psihomotorični učni cilji

Učenci:

- razvijajo verbalno in neverbalno komunikacijo.

UČNE METODE:

verbalno-tekstualne (metoda ustne razlage, metoda pogovora)

ilustrativno-demonstracijska (metoda prikazovanja)

UČNE OBLIKE:

frontalna učna oblika

individualna učna oblika

TEMELJNI POJMI: dediščina, kulturna dediščina, Juvanova hiša, šege, navade.

UČNI PRIPOMOČKI IN POMAGALA: projektor, računalnik, PPT-predstavitev,

delovni zvezek, delovni list.

.

66

LITERATURA:

Budnar, M., Kerin, M., Umek , M., Raztresen, M., & Mirt, G. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Družba.

Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.

Pridobljeno 16. 2. 2018, s: https://lms.rokus-klett.si/?load=classroom_3324#classroom_classroom_3324

Verdev, H., & Miranda Razpotnik, J. (brez datuma). Radovednih pet. Družba 4. Interaktivno učno gradivo. Pridobljeno iz

https://lms.rokus-klett.si/?load=classroom_3324#classroom_classroom_3324

Verdev, H., & Miranda-Razpotnik, J. (2014). Radovednih pet. Družba 4. Učbenik. Ljubljana: Rokus Klett.

ETAPE UČNE

URE

UČITELJ UČENCI OBLIKE IN

METODE DELA

UVODNA

FAZA

Pripomočki:

računalnik,

PPT-

predstavitev.

Ogledamo si posnetek o kulturni dediščini.

https://lms.rokus-

klett.si/?load=classroom_3324#classroom_classroom_3324

Za ogled posnetka potrebujemo dostop (uporabniško ime in

geslo) do interaktivnega gradiva z multimedijsko vsebino –

Radovednih pet.

Učenci gledajo in

poslušajo.

INDIVIDUALNA

OBLIKA

- metoda

prikazovanja




67

FAZA

AKTIVNOSTI

Pripomočki:

računalnik,

Učencem postavljam vprašanja, ki se navezujejo na

ogledan posnetek:

O čem je govoril posnetek?

Kaj je kulturna dediščina?

Kje jo lahko spoznavamo?

Kateri muzej je bil predstavljen na posnetku?

Kaj so izdelovali?

Kaj vse sodi h kulturni dediščini?

Kdo nam pomaga pri odkrivanju preteklosti?

Kdo so arheologi?

Kaj je njihovo delo?

Kaj so našli na posnetku?

Katere šege in navade so bile omenjene na

posnetku?

Ogledamo si PPT-predstavitev, ki vključuje fotografije iz

učbenika (Verdev & Miranda-Razpotnik, Radovednih pet.

Družba 4. Učbenik, 2014).

Učenci sodelujejo

v vodenem

pogovoru in

odgovarjajo na

vprašanja.

Učenci spremljajo

PPT-predstavitev,

preberejo besedilo

FRONTALNA

OBLIKA

INDIVIDUALNA

OBLIKA

- metoda pogovora

- metoda

prikazovanja

68

projektor, PPT-

predstavitev.

Skupaj preberemo besedilo pod slikami iz učbenika in pri

vsakem primeru pomislimo na še več primerov iz naše

okolice, jih poimenujemo, ogledamo si slike in se o njih

pogovorimo (PRILOGA 1).

Zadnji primer na PPT predstavitvi je Juvanova hiša, nanjo

navežemo nadaljnjo aktivnost.

pod slikami,

odgovarjajo na

vprašanja ter

naštevajo primere

iz okolice.

- metoda pogovora

- metoda ustrezne

razlage

FAZA

ANALIZE

Pripomočki:

- delovni list

(strategija VŽN)

Učencem razdelim list z bralno strategijo VŽN in podam

navodila (PRILOGA 2).

Izpolnite prvi stolpec, vanj zapišite, česa se o

Juvanovi hiši spomnite iz ogleda v prvi triadi.

Pregledamo.

Sledi naslednje navodilo.

Izpolnite drugi stolpec, vanj zapišite, kaj vas o tej

hiši še zanima, kaj bi si želeli o njej še izvedeti.

Pripravite tudi vprašanja za gospodarja, saj ga

bomo v naslednjih dneh obiskali, ko bomo imeli

kulturno-tehniški dan v Juvanovi hiši.

Učenci na delovni

list zapišejo, kaj o

Juvanovi hiši že

vedo in kaj jih še

zanima.

FRONTALNA

OBLIKA

INDIVIDUALNA

OBLIKA

- metoda pisanja

69

FAZA

POVZETKA

Pripomočki:

- delovni list

(miselni vzorec)

Učencem razdelim delovni list – miselni vzorec

(PRILOGA 3) in jim razložim navodila za delo.

Na zgornji dve črti zapišite, kaj je kulturna

dediščina, torej njeno definicijo. Ostali del pa

izpolnite s pomočjo besedila v učbeniku.

Učenci dopolnijo

delovni list.

INDIVIDUALNA

OBLIKA

- metoda pisanja

70

7.2.2 PRIPRAVA KULTURNO-TEHNIŠKEGA DNEVA V JUVANOVI HIŠI

PREDMET: Družba

RAZRED: 4.

TEMATSKI SKLOP: Ljudje v času, sledovi preteklosti

VSEBINA TEMATSKEGA SKLOPA: Preteklost živi z nami

NASLOV DIDAKTIČNE ENOTE: Kulturna dediščina in ohranjanje kulturne

dediščine

MEDPREDMETNE POVEZAVE (globalni cilji)

DRUŽBA

Učenci:

- spoznajo naravno in kulturno dediščino domačega kraja/ domače pokrajine in

razumejo, zakaj moramo skrbeti zanjo.

SLOVENŠČINA

Učenci:

- tvorijo preproste definicije danih besed, pojmov,

- poimenujejo bitja, predmete, dejanja, lastnosti idr. s knjižnimi besedami.

LIKOVNA UMETNOST

Učenci:

- spoznajo pomembna likovno-umetniška dela z različnih oblikovalnih področij

domače in svetovne kulturne dediščine.

ŠPORT

71

Učenci:

- razumejo pomen varovanja naravne in kulturne dediščine.

MATEMATIKA

Učenci:

- pisno seštevajo in odštevajo naravna števila do 10.000.

MEDPREDMETNE POVEZAVE (operativni cilji)

Izobraževalni učni cilji

DRUŽBA

Učenci:

- znajo opisati Juvanovo hišo,

- znajo opredeliti starost Juvanove hiše,

- razlikujejo med starimi in novimi hišami,

- znajo pojasniti, iz katerih materialov so bile grajene hiše nekoč,

- znajo našteti, poimenovati in razložiti pomen prostorov v starih hišah,

- znajo prepoznati, poimenovati in primerjati stare predmete z novimi,

- znajo pojasniti, kakšen material in orodje potrebujemo za izdelavo pletenih košar

in kakšna je njihova uporabnost,

- znajo opisati postopek pletenja košar,

- znajo izdelati pleteno košaro iz »šib«.

SLOVENŠČINA

72

Učenci:

- znajo s knjižnimi besedami poimenovati in opisati stvari, ki si jih ogledamo,

- znajo s knjižnimi besedami poimenovati predmete v svoji okolici – kulturni

spomeniki in stavbe v Lučah.

MATEMATIKA

Učenci:

- znajo izračunati starost hiše,

- znajo izračunati starost mize v hiši.

ŠPORT

Učenci:

- s hojo razvijajo koordinacijo, gibljivost in vzdržljivost.

Vzgojni učni cilji

Učenci:

- razvijajo pozitiven odnos do dela in kulturne dediščine,

- ohranjajo tehniško in kulturno dediščino,

- razvijajo vztrajnost in natančnost pri delu,

- se navajajo na pozorno poslušanje.

Psihomotorični učni cilji

Učenci:

- razvijajo samostojno življenje,

- razvijajo delovne in fine motorične spretnosti,

- razvijajo verbalno in neverbalno komunikacijo.

73

UČNE METODE:

verbalno-tekstualne (metoda ustne razlage, metoda pogovora, metoda pisanja)

ilustrativno-demonstracijska (metoda demonstriranja, metoda praktičnih del)

UČNE OBLIKE:

frontalna učna oblika

individualna učna oblika

TEMELJNI POJMI: kulturna dediščina, Juvanova hiša, lopa, hram, hiša, kamra,

pletena košara.

UČNI PRIPOMOČKI IN POMAGALA: delovni list (strategija VŽN), pletena košara

za prikaz, papir za zaščito mize, vrbove »šibe«, klešče, lesen podstavek s pokončnim

ogrodjem.

LITERATURA:

Budnar, M., Kerin, M., Umek , M., Raztresen, M., & Mirt, G. (2011). Učni načrt.

Program osnovna šola. Družba. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.

Karim, S., Kocjančič, N., Kosec, M., Opačak, Ž., Prevodnik, M., Rojc, J., . . . Selan,

J. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Likovna vzgoja. Ljubljana:

Zavod RS za šolstvo.

Kovač, M., Markun-Puhan, N., Lorenci, B., Novak, L., Planinšec, J., Hrastar, I., . . .

Muha, V. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Športna vzgoja.

Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Poznanovič-Jezeršek, M., Cestnik, M., Čuden, M., Gomivnik-Thuma, V., Honzak,

M., Križaj-Ortar, M., . . . Žveglič, M. (2011). Učni načrt. Program osnovna

šola. Slovenščina. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Verdev, H., & Miranda Razpotnik, J. (brez datuma). Radovednih pet. Družba 4.

Interaktivno učno gradivo. Pridobljeno iz https://lms.rokus-

klett.si/?load=classroom_3324#classroom_classroom_3324

Žakelj, A., Prinčič-Rohler, A., Perat , Z., Lipovec, A., Vršič, V., Repovž, B., . . .

Bregar-Umek, Z. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Matematika.

Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

74

ETAPE UČNE URE UČITELJ UČENCI OBLIKE IN

METODE DELA

UVODNA FAZA Zberemo se pred hišo, kjer nas pozdravi

gospodar.

Skupaj z gospodarjem učence spodbujam

z vprašanji:

Kakšna se vam zdi hiša?

Kaj menite, koliko je stara?

Kako se razlikuje od drugih,

novejših hiš?

Kaj vse vidite na pročelju hiše?

Iz česa je hiša zgrajena?

Kaj menite, kakšni ljudje so živeli

v njej (revni, bogati)?

S čim so se ukvarjali?

Kje so prali oblačila?

Učenci pozdravijo

gospodarja.

Učenci odgovarjajo na

vprašanja in sodelujejo v

vodenem pogovoru.

FRONTALNA

OBLIKA

INDIVIDUALNA

OBLIKA

- metoda pogovora

- metoda ustne

razlage

75

FAZA

AKTIVNOSTI

Aktivnost 1 – PREDSTAVITEV HIŠE

Prestavimo se v notranjost hiše.

Najprej si ogledamo prostore. Ob ogledu

poteka voden razgovor. Učence z

gospodarjem opozoriva na dobro

opazovanje z vprašanji:

Kako se imenuje prostor, v

katerega smo vstopili? LOPA

Kako se imenuje prostor na levi

strani lope? HRAM

Kaj menite, zakaj so včasih

uporabljali ta prostor? Zakaj jim je

služil?

Kako se imenuje prostor na desni

strani lope? HIŠA

Otroke usmerimo, da opazijo krušno peč,

bočkov kot, mizo, divnik ter zvezdo na

stropu, ki ima v tej hiši poseben pomen.

Učenci sodelujejo v

vodenem pogovoru in

odgovarjajo na postavljena

vprašanja.

FRONTALNA

OBLIKA

INDIVIDUALNA

OBLIKA

- metoda pogovora

- metoda ustne

razlage

76

Kako se imenuje prostor naprej od

hiše? KAMRA

Kdo mislite, da je spal v kamri?

Poznate vrsto blaga, iz katerega so

narejena oblačila v omari?

Kakšno je bilo včasih stranišče?

Ogledamo si še nekaj predmetov v kamri

in v hiši – vzidne omarice, vrata, postelje,

nočne posode, petrolejke, likalnike,

knjige, čevlje, uro … ter se o njih

pogovorimo.

Otroke pri tem spodbujamo z vprašanji:

Kako se predmet imenuje?

Kakšen je?

Kaj predstavlja?

Iz česa je narejen?

Učenci gledajo, tipajo in

odgovarjajo na vprašanja o

starih predmetih.

77

Zakaj so ga uporabljali?

Kakšen je predmet sedaj?

Kar otroci ne poznajo, jim gospodar

pojasni in predstavi.

Na koncu učenci še sami postavljajo

vprašanja, ki so jih zapisali pri metodi

VŽN.

Aktivnost 2 – PLETENJE KOŠAR

Učencem povem, da smo v hišo povabili

tudi domačina, mojstra, ki še zna plesti

košare.

Mojster se jim predstavi in pokaže

izdelano košaro.

Skupaj z mojstrom učence spodbujam z

vprašanji:

Ste že kdaj videli takšno košaro?

Kje? Zakaj jo lahko uporabljamo?

Učenci postavljajo

vprašanja.

Učenci sodelujejo v

vodenem pogovoru.

78

Pripomočki:

- klešče, »šibe«,

lesena podlaga s

pokončnim

ogrodjem.

Kaj menite, kako dolgo se izdeluje

takšna košara?

Iz česa je narejena?

Kje lahko dobimo material?

»Vitre« katerega drevesa

uporabljamo?

Zakaj ravno te?

Kakšne morajo biti »vitre«,

posušene ali sveže? Zakaj?

S katerim orodjem bi si pomagali

pri izdelavi?

Mojster učencem pokaže še košaro,

narejeno iz vrbovih šib, ter jim pove, da si

bo vsak učenec izdelal svojo.

Pojasnim potek dela.

Najprej bomo skupaj odšli po

»šibe« ob reko. Mojster vam bo

pokazal, kakšne morajo biti.«

Učenci poslušajo navodila.

Učenci si naberejo »šibe«.

INDIVIDUALNA

OBLIKA

- metoda praktičnih

del

79

(Hiša stoji v neposredni bližini

reke Savinje, zato lahko vrbove

veje naberejo sami.)

Ko se s »šibami« vrnemo v hišo, dobijo

učenci še nekaj navodil.

S kartonom si zaščitite mizo.

Vsak bo dobil leseno podlogo s

pokončnim ogrodjem, s pomočjo

katerega boste izdelali svojo

pleteno košaro.

Pozorno opazujte, kako se bo dela

lotil gospod.

Mojster prične z demonstracijo izdelave

košare. Ob tem komentira, na kaj morajo

biti pozorni pri izdelavi.

Vsak učenec dobi podlago s pokončnim

ogrodjem ter se po navodilih mojstra loti

izdelave košare.

Učenci opazujejo

demonstracijo in poslušajo

navodila.

Učenci pričnejo z

izdelovanjem pletenih

košar.

- metoda

demonstracije


del

80

FAZA ANALIZE PREDSTAVITEV IZDELKOV

Po končanem delu učencem zastavljam

vprašanja:

Ste že kdaj delali kaj podobnega?

Kaj vam je bilo pri delu najbolj

všeč?

Kaj vam je pri delu povzročalo

največ težav?

Zakaj boste izdelano košarico

uporabljali?

Kaj ste se pri tem naučili?

Katere spretnosti ste uporabljali?

Kaj menite, koliko ljudi še zna

plesti košare?

Se bo kdo sam lotil pletenja košare

doma? Zakaj ja/ne?

Učenci predstavijo svoje

izdelke.

Učenci odgovarjajo na

vprašanja.

Učenci se zahvalijo mojstru.

FRONTALNA

OBLIKA

INDIVIDUALNA

OBLIKA

- metoda pogovora

81

Mojstru se zahvalimo, da je bil pripravljen

deliti z nami svoje znanje in spretnosti, ki

danes že tonejo v pozabo.

Vrnemo se v šolo in pripravimo razstavo

košar.

Učenci pripravijo razstavo

košar.


del

FAZA POVZETKA Za konec pa še dopolnimo tretji stolpec

delovnega lista VŽN.

Vanj zapišejo, kaj so se o Juvanovi hiši

naučili novega.

Učenci izpolnijo delovni

list.

INDIVIDUALNA

OBLIKA

- metoda pisanja

82

7.2.3 EVALVACIJA KULTURNO-TEHNIŠKEGA DNE V JUVANOVI

HIŠI

Kulturno-tehniški dan smo izvedli v torek, 13. 3. 2018, na Osnovni šoli Blaža

Arniča Luče z učenci četrtega razreda. Prva ura je potekala v učilnici, kjer smo

učencem približali teoretična izhodišča kulturne dediščine. Ogledali smo si video

ter se o njem in o kulturni dediščini pogovorili. Prešli smo na konkretne primere v

domačem okolju, ki smo jih s pomočjo PPT-predstavitve našteli, poimenovali,

določili namen in uporabnost ter se o njih pogovorili. Namerno sem kot zadnji

primer dediščine v domačem kraju pripravila Juvanovo hišo, saj se je nanjo

navezovala naslednja aktivnost. Vsak učenec je dobil list s strategijo VŽN. V prvi

stolpec so zapisali, kaj o Juvanovi hiši že vedo. Z znanjem oziroma poznavanjem

Juvanove hiše so me pozitivno presenetili. Povedali so mi, da so nekateri hišo

obiskali tudi v času prireditve Lučki dan. To me je zelo razveselilo, saj so s tem

dejanjem pokazali zanimanje za kulturno dediščino. Učenci so nato dopolnili še

drugi stolpec, vanj so zapisali vprašanja za gospodarja. Pri pregledu sem opazila,

da so zelo radovedni, saj so zapisali kar nekaj vprašanj, na katera je kasneje

odgovoril gospodar. Ob koncu ure pa smo s pomočjo učbenika dopolnili miselni

vzorec na delovnem listu. Učenci so bili dobro motivirani, saj so aktivno sodelovali

pri pouku. Z znanjem o kulturni dediščini so me pozitivno presenetili. Zelo dobro

poznajo kulturno dediščino svojega kraja (cerkve, spomenike, tradicionalne jedi in

stavbe).

Sledila je malica, po malici pa smo odšli do Juvanove hiše. Pred hišo nas je pričakal

gospodar, ki je učencem na zanimiv način prikazal zunanjost in notranjost hiše.

Spodbujal jih je z vprašanji, vmes pa jim je povedal tudi nekaj šal in modrosti.

Učenci so si hišo in predmete v njej z zanimanjem ogledovali, jih primerjali in

tipali. Kar jih je zanimalo, so tudi vprašali.

Po ogledu je sledila delavnica – Izdelovanje pletenih košar iz vrbovih šib. V goste

smo povabili lokalnega mojstra, ki je še vešč te stare obrti. Najprej nam je prikazal

pletenje košar iz leskovih »viter«, saj jih sam največ dela s tega materiala. Potem je

učencem pokazal še košarico, narejeno iz vrbovih šib, in jim povedal, da bodo tudi

oni izdelali vsak svojo košarico. Učenci so se malo spogledali, saj se jim je zdelo,

da bo to kar težko. Skupaj smo odšli na obrežje reke Savinje, kjer je mojster

83

pokazal, kakšne šibe so najboljše. Učenci so si jih s kleščami napravili sami, nato

pa smo se vrnili v hišo. Zaščitili smo mize s kartonom. Učencem smo razdelili že

pripravljene lesene kroge s pokončnim ogrodjem in jim pokazali potek dela. Komaj

so dočakali, da so lahko začeli z delom. Delo jim je bilo zelo všeč. Povedali so, da

ni tako težko, kot so sprva mislili. Na izdelane košarice so bili zelo ponosni. Tudi

mojster je povedal, da so ga presenetili, da so tako spretni in da so njihove prve

košare zelo lepe. Po opravljenem delu smo pospravili prostor, se zahvalili

gospodarju in mojstru ter se odpravili nazaj v šolo. V razredu smo dopolnili še tretji

stolpec delovnega lista z VŽN-strategijo. Vanj so zapisali, kaj so se o Juvanovi hiši

naučili novega. Na hodniku šole smo pripravili prostor, kjer smo košarice tudi

razstavili. Učenci so preživeli zelo zanimiv in poučen kulturno-tehniški dan, ki bi

ga, kot so mi povedali, z veseljem ponovili.

Na fotografijah so utrinki tega prijetnega dopoldneva.

Slika 1: Pozdrav gospodarja pri Juvanovi hiši

84

Slika 2: Predstavitev »divnika« v hiši

Slika 3: Predstavitev mize v hiši

Slika 4:Prikaz oblačil v kamri

Slika 5: Predstavitev hrama

85

Slika 6: Predstavitev košare iz viter

Slika 7: Prikaz izdelovanja košar in košev

Slika 8: Poskus izdelovanja viter

Slika 9: Fantje pri nabiranju vrbovih šib ob reki

Savinji

86

Slika 10: Učenci pri delu

Slika 11: Izdelovanje košarice

Slika 12: Ponosni lastniki košaric v hiši

Slika 13: Razstava na hodniku OŠ v Lučah

87

8 SKLEP

V magistrskem delu sem želela obdelati vsebine kulturne dediščine pri predmetu

Spoznavanje okolja in Družba na razredni stopnji, saj je kulturna dediščina

pomemben del naše preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.

Magistrsko delo sem razdelila na tri dele: teoretični del, empirični del in praktični

del.

V prvem delu sem raziskovala in odkrivala kulturno dediščino s pomočjo spletnih

virov in literature. Proučila sem, kdo vse se ukvarja z dediščino, kako jo delimo,

kako jo varujemo. Opredelila sem naše odnose do nje in raziskala, kako je vključena

v izobraževanje otrok na razredni stopnji. Tema je zelo široka in obsežna, ponuja

veliko informacij in podatkov, zato sem se poskušala omejiti in izluščiti le

najpomembnejše. V tem delu sem opisala tudi primer kulturne dediščine v

domačem kraju – Juvanovo hišo, ki je kulturni spomenik lokalnega pomena v

Lučah. Hiša je v lasti mojega očeta, ki je kot gospodar nanjo zelo ponosen. Sama

pa kot bodoča učiteljica čutim odgovornost, da jo čim bolje predstavim učencem

domače osnovne šole v Lučah, kot tudi drugim.

V drugem delu sem primerjala zastopanost učnih vsebin na temo kulturne dediščine

v delovnih zvezkih štirih trenutno veljavnih založb. Pod drobnogled sem vzela

motorične, senzorne, izrazne in miselne aktivnosti učencev. To delo je bilo kar

zahtevno in je vzelo veliko časa, saj je bilo potrebno za vsak razred natančno

preučiti in pregledati učne vsebine štirih delovnih zvezkov. Nekatere aktivnosti so

zasnovane tako, da je veliko odvisno tudi od samega učitelja, kako natančno in

poglobljeno jih bo predstavil učencem. Rezultate sem s pomočjo grafov pregledno

predstavila in interpretirala. Rezultati so pokazali, da v celoti gledano od prvega do

petega razreda med založbami ni prišlo do velikih odstopanj glede vključenih

aktivnosti v delovne zvezke. Najbolj zanimiv primer sta založbi Modrijan in

Mladinska knjiga. Založba Modrijan, ki skupno (od prvega do petega razreda)

zajema največ aktivnosti, jih najmanj zajema za celoten predmet Spoznavanje

okolja, največ od vseh pa jih zajema pri predmetu Družba. Zanimivo je tudi, da

založba Mladinska knjiga, ki skupno (od prvega do petega razreda) zajema najmanj

88

aktivnosti, največ aktivnosti od vseh založb vsebuje pri predmetu Spoznavanje

okolja, jih pa pri predmetu Družba najmanj.

V praktičnem delu sem zapisala pripravo za kulturno-tehniški dan v 4. razredu.

Četrti razred sem izbrala zato, ker se učenci takrat prvič srečajo s pojmom kulturna

dediščina. Zdelo se mi je pomembno, da to učencem predstavimo nekoliko drugače,

kot bi jim to v razredu predstavila učiteljica. Prvo uro smo izvedli v razredu, kjer

sem učence na temo kulturne dediščine dobro pripravila. Najprej smo si ogledali

kratek video in se o njem in o kulturni dediščini na splošno tudi pogovorili. Nato

sem učence usmerila na konkretne primere kulturne dediščine domačega kraja in

njene okolice. Ugotovila sem, da učenci o kulturni dediščini že veliko vedo.

Presenetili so me z znanjem o kulturni dediščini v domačem kraju. Po uvodni uri

smo se prestavili do Juvanove hiše, kjer so potekale naše nadaljnje aktivnosti.

Gospodar nam je na zanimiv način predstavil hišo, učenci so ga z zanimanjem

poslušali in postavljali vprašanja. Po ogledu hiše je sledila še aktivnost pletenja

košar iz vrbovih šib, ki je učencem šla zelo dobro od rok. Pridno so delali in bili

zelo ponosni na končne izdelke. Menim, da sem učencem kulturno dediščino dobro

predstavila in da so od tega odnesli veliko znanja, saj so pri delu zelo uživali, kar

se je kazalo z njihovo sproščenostjo, postavljanjem vprašanj in aktivnostjo pri delu.

Ker je za dobro pripravo potrebno veliko časa, kreativnosti in predvsem izkušenj,

sem uspela načrtovati kulturno-tehniški dan v Juvanovi hiši le za četrti razred.

Vsekakor si v nadaljevanju želim, da bi mi uspelo zapisati priprave za kulturno-

tehniški dan še za ostale razrede od prvega do petega razreda. Kasneje bi mogoče

lahko s pomočjo kulturnega ali turističnega društva program ponudili tudi ostalim

šolam, kot vodene ekskurzije.

89

LITERATURA

Antić, M., Bajd, B., Ferbar, J., Grgičevič, D., Krnel, D., & Pečar, M. (2011). Okolje in jaz

3. Delovni zvezek za spoznavanje okolja za 3. razred osnovne šole. Ljubljana:

Modrijan.

Antić, M., Bajd, B., Ferbar, J., Grgičević, D., Krnel, D., & Pečar, M. (2009). Okolje in jaz

2, delovni zvezek. Ljubljana: Modrijan.

Antonić, M. (2013). Spoznaj, varuj, ohrani. Glasnik SED, 172-173.

Antonić, M. (2015). Naravna in kulturna dediščina. Zagorje na Pivki: Abakos d.o.o.

Aralica, A., Čebela, T., Jerman, B., & Kovač, M. (2012). Vidik človekovih pravic glede

naravne in kulturne dediščine: Vloga UNESCO. Ljubljana: Grafika Gracer d.o.o.

Badovinac, B. (1997). Savinjsko, Celje, Velenje: A-Ž: priročnik za popotnika in

poslovnega človeka. Murska Sobota: Pomurska založba.

Baš, A. (2004). Slovenski etnološki leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Blažič, M., Ivanuš Grmek, M., Kramar, M., & Strmčnik, F. (2003). Didaktika. Novo

Mesto: Visokošolsko središče.

Bogataj, J. (1992). Sto srečanj z dediščino na Slovenskem. Ljubljana: Prešernova družba.

Bognar, L. (1987). Igra pri pouku na začetku šolanja. Ljubljana: DZS.

Cvirn, T. (November 2014). Hiša,polna zgodb. Novi tednik, 25.

Delak Koželj, Z. (2005). Dediščina v rokah stroke. Etnologija in kulturna dediščina:

definicije vloge pomeni. Ljubljana: Župančičeva knjižnica.

Deu, Ž. (30. April 2014). Delo in dom. Visoka kultura bivanja, str. 6-10.

Forrest, C. (2010). International Law and Protection of Cultural Heritahe. London:

Routledge.

Forrest, T. (1997). Starinsko pohištvo. Ljubljana: DZS.

Goluža, M. (2014). Izbrani primeri upravljanja območij s kulturno dediščino. Varovanje

kulturne dediščine v Jugovzhodni Evropi. Ljubljana: ZRC.

Grošelj, N., & Ribič, M. (2013). Lili in Bine 3. Ljubljana: Rokus Klett.

Grošelj, N., & Ribič, M. (2016). Lili in Bine 3. Samostojni delovni zvezek za spoznavanje

okolja v tretjem razredu osnovne šole. Ljubljana: Rokus.

Hergan, I., Devetak, I., Kolar, M., Kovač, T., & Lovšin, P. (2011). Dotik okolja 3.

Učbenik za spoznavanje okolja v tretjem razredu osnovne šole. Ljubljana:

Mladinska knjiga.

Hergan, I., Kovač, T., & Kolar, M. (2012). Dotik okolja 1. Delovni zvezek za spoznavanje

okolja v prvem razredu osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Hergan, I., Kovač, T., Kolar, M., & Battelli, C. (2012). Dotik okolja 2. Delovni zvezek za

spoznavanje okolja v drugem razredu osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga.

90

Hergan, I., Kovač, T., Kolar, M., & Devetak, I. (2009). Dotik okolja 3. Delovni zvezek za

spoznavanje okolja v tretjem razredu osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Hus, V., & Korban Črnjavič, M. (2009). Stališče učiteljev do izkustvenega učenja in

poučevanja predmeta spoznavanje okolja. Elementarno izobraževanje, 73-81.

ICOMOS. (2002). Culture in Development. Pridobljeno iz What is Culturall Heritage:

http://www.cultureindevelopment.nl/Cultural_Heritage/What_is_Cultural_Herita

ge

Ivanuš Grmek, M., Čagran, B., & Sadek , L. (2009). Didaktični pristopi pri poučevanju

predmeta Spoznavanje okolja v tretjem razredu osnovne šole. Ljubljana:

Pedagoški inštitut.

Jerele, I., Šavc, U., Eiselt, I., Šolar, R., Šmid Hribar, M., Horvat, B., & Vladušič, D.

(2010). Knjiga kot premična kulturna dediščina v portalu DEDI: umestitev knjige

v digitalno enciklopedijo naravne in kulturne dediščine na Slovenskem.

Knjižnica, 99-117.

Jerin, A. (2014). Promocija nesnovne kulturne dediščine. Ljubljana: Slovenski

etnografski muzej.

Jogan, S. (2008). Pravno varstvo dediščine. Koper: Založba Annales.

Komac, B., & Zorn, M. (2016). Naša družba 4. Samostojni delovni zvezek za družbo v 4.

razredu osnovne šole. Ljubljana: DZS.

Kozel, L., Baloh, E., & Stankovič, M. (2016). Družba 4. Samostojni delovni zvezek za

družbo v četrtem razredu osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Kramarič, M., Kern, M., Pipan, M., Šefer, N., Kumše, V., Rajšp, M., & Žic, J. (2016).

Lili in Bine 1. Medpredmetni delovni zvezek v prvem razredu osnovne šole.

Ljubljana: Rokus.

Krnel, D., Pečar, M., Bajd, B., Ferber, J., Antić Gaber, M., Grgičević, D., & Skribe-

Dimec, D. (2013). Okolje in jaz 1 : spoznavanje okolja za 1. razred osnovne šole.

Ljubljana: Modrijan.

Kunaver, D. (2008). Ljudska pripoved pod lipo domačo. Ljubljana: Samozaložba -

Dušica Kunaver.

Löfgren, R., Schoultz, J., Hultman, G., & Björklund. (2013). Exploratory talk in science

education: inquiry-based learning and communicative approach in primary

school. Journal of Baltic Science Education, 482-496.

Navrud, S., & Ready, R. (2002). Valuing Cultural Heritage. Massachusetts: Edward

Elgar Publising, Inc.

Peršolja Hohnec, T. (1996). Kam so vsi turisti šli? Slovenska Bistrica: Občina Slovenska

Bistrica.

Petek, T. (2007). Podvolovljek skozi čas. Podvolovljek.

Pukl, A. (2012). Priročnik o nesnovni kulturni dediščini. Nosilci in register žive kulturne

dediščine. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej.

91

Rabeeh, B., Zuraini, Z., Aswati, H., & Nor Hashimah, H. (2017). Teaching and Teacher

Education. Heritage education in the Primary School Standard Curriculum of

Malaysia, str. 124-131.

Raztresen, M., Baloh , E., & Stankovič, M. (2016). Družba 5. Samostojni delovni zvezek

za družbo v petem razredu osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Ribič, M., & Grošelj, N. (2013). Lili in Bine 2. Samostojni delovni zvezek za spoznavanje

okolja v drugem razredu osnovne šole. Ljubljana: Rokus.

Skribe Dimec, D., Umek, M., Gostinčar Blagotinšek, A., Vrščaj, D., Čonč, V., & Verbič

Šalamon, T. (2013). Raziskujem in razmišljam 2. Delovni zvezek za spoznavanje

okolja v 2. razredu osnovne šole. Ljubljana: DZS.

Skribe-Dimec, D., Umek, M., Vrščaj, D., Gostinčar Blagotinšek, A., & Čonč, V. (2012).

Raziskujem in razmišljam, delovni učbenik za spoznavanje okolja v 1. razredu

osnovne šole. Ljubljana: DZS.

Šubic Prislan, J. (2010). Priročnik za nego predmetov kulturne dediščine. Propadanje in

ohranjanje zbirk. Ljubljana: Skupnost muzejev Slovenije.

Tercelj Otorepec, M., & Koželj, Z. (2013). Etnološko konservatorstvo in varstvo

dediščine. Etnološko konservatorstvo in varstvo dediščine. Ljubljana: Slovensko

etnološko društvo.

Turk Niskač, B. (2013). Naravna in kulturna dediščina skozi perspektive otrok.

Traditiones, 127-147.

Učni načrt: Družba. (2011). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Učni načrt: Spoznavanje okolja. (2011). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Umek, M., & Janša Zorin, O. (2013). Družba in jaz 2. Delovni zvezek za družbo za 5.

razred osnovne šole. Ljubljana: Modrijan.

Umek, M., & Janša Zorn, O. (2002). Družba in jaz 1, učbenik za 4. razred devetletne

osnovne šole. Ljubljana : Modrijan.

Umek, M., & Janša Zorn, O. (2012). Družba in jaz 2, učbenik za 5. razred osnovne šole.

Ljubljana: Modrijan založba.

Umek, M., & Janša Zorn, O. (2013). Družba in jaz 1. Delovni zvezek za družbo za 4.

razred osnovne šole. Ljubljana: Modrijan.

Umek, M., Gostinčar Blagotinšek, M., Čonč, V., Ličan Adamčič, Ž., & Galonija, T.

(2014). Raziskujem in razmišljam 3. Učbenik za spoznavanje okolja v 3. razredu

osnovne šole. Ljubljana: DZS.

Umek, M., Gostinčar-Blagotinšek, A., Čonč, V., Ličan Adamčič, Ž., & Galonja, T.

(2014). Raziskujem in razmišljam 3. Delovni zvezek za spoznavanje okolja v 3.


Verdev, H., & Miranda Razpotnik, J. (2015). Radovednih pet. Družba 4. Samostojni

delovni zvezek. Ljubljana: Rokus.

Verdev, H., & Miranda Razpotnik, J. (2015). Samostojni delovni zvezek za družbo v 4.

razredu osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett.

92

Verdev, H., & Žlender, B. (2016). Radovednih pet. Družba 5, samostojni delovni zvezek.

Ljubljana: Rokus.

Videčnik, A. (1990). Zgornja Savinjska dolina. Naselja. Nazarje: Epsi.

Zavod RS za zaposlovanje. (2010). Pridobljeno iz Opis poklica - arheolog:

https://www.ess.gov.si/ncips/cips/opisi_poklicev/opis_poklica?Kljuc=800&Filter

=Z

Zavod RS za zaposlovanje. (2010). Pridobljeno iz Opis poklica - zgodovinar:


=Z

Zavod RS za zaposlovanje. (2010). Pridobljeno iz Opis poklica - Etnolog:


=Z

Zorn, M., & Komac, B. (2016). Naša družba 5. Samostojni delovni zvezek za družbo v 5.


Zupan, G. (2014). Sto let v dobro dediščine. Slovenija: sto nemirnih let kulturne dediščine

v šestih državah. Ljubljana: Littera picta d.o.o.

Zupančič, P. (2014). Kako so v Javorniškem Rovtu včasih živeli? Kmečka domačija.

Jesenice: Ljudska univerza Jesenice.

ZVKDS. (2015). Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Pridobljeno iz

http://www.zvkds.si/sl

PRILOGE

PRILOGA 1 - PPT PREDSTAVITEV

PRILOGA 2 - DELOVNI LIST – VŽN strategija

JUVANOVA HIŠA

V (Kaj že vem?) Ž (Kaj si želite izvedeti? N (Kaj sem se naučil?)

PRILOGA 3 - DELOVNI LIST

magistrsko delo - core · 2018-09-30 · pass them on to the upcoming generations master's...

Documents