magistrsko delo stališča, predsodki in stereotipi o ...(dželaludin rumi, zakladi duše, 2014: 16)...
TRANSCRIPT
MAGISTRSKO DELO
Stališča, predsodki in stereotipi o obveščevalnih službah
Avgust, 2016 Gaja Kovač
Mentor: red. prof. dr. Peter Umek
3
»Dobro spoznaj samega sebe,
to je zelo pomembno.
In ko boš enkrat poznal sebe,
o, rešetalec dvojnosti,
ovrzi vse oznake ter poišči Njega,
ki ne pozna nobenih oznak.«
(Dželaludin Rumi, Zakladi duše, 2014: 16)
Zahvala
Zahvaljujem se mentorju dr. Petru Umeku za mentorstvo, nasvete in vso pomoč pri
nastajanju magistrske naloge.
Zahvala gre tudi družini za spodbudo in potrpljenje v času pisanja magistrske naloge.
Vsem prijateljem skupaj in vsakemu posebej se zahvaljujem za podporo in pomoč pri
zbiranju podatkov.
Nazadnje gre zahvala vsem, ki so verjeli vame. Pa tudi tistim, ki niso verjeli vame,
bili so dobra motivacija.
5
Kazalo vsebine
1 Uvod ............................................................................................ 13
2 Metodološko izhodišče ...................................................................... 15
2.1 Namen in cilji dela ........................................................................ 15
2.2 Raziskovalna vprašanja in hipoteze ............................................... 16
2.3 Uporabljene metode raziskovanja .................................................... 16
3 Opredelitev temeljnih pojmov ............................................................ 18
3.1 Stališča ...................................................................................... 18
3.2 Stereotipi ................................................................................... 19
3.3 Predsodki ................................................................................... 21
3.4 Obveščevalna dejavnost in obveščevalne službe ................................... 23
4 Razvoj obveščevalnih služb od leta 1941 do leta 1993 .............................. 26
5 Obveščevalno varnostni sistem Republike Slovenije .................................. 32
5.1 Slovenska obveščevalno-varnostna agencija ........................................ 32
5.2 Kriminalistična služba v sestavi Ministrstva za notranje zadeve .............. 35
5.3 Obveščevalna varnostna služba Ministrstva za obrambo ........................ 36
5.4 Nadzor nad obveščevalno varnostnimi službami ................................... 37
5.4.1 Parlamentarni nadzor ............................................................ 38
5.4.2 Vladni nadzor ...................................................................... 40
5.4.3 Sodni nadzor ....................................................................... 41
6 Socialni vpliv na stališča o obveščevalnih službah..................................... 43
6.1 Generacijski vpliv ......................................................................... 43
6.2 Zgodovinski vpliv – politične policije ................................................. 44
7 Vpliv medijev na predsodke in stereotipe o obveščevalnih ......................... 47
7.1 Mediji, propaganda in obveščevalne afere .......................................... 48
7.1.1 Obveščevalne afere v Sloveniji ................................................. 48
7.2 Filmska industrija in književnost ...................................................... 54
8 Predsodki in stereotipi o ženskah v obveščevalnih službah ......................... 56
9 Rezultati raziskave o stališčih, predsodkih in stereotipih o obveščevalnih
službah ........................................................................................... 59
9.1 Podatki ...................................................................................... 59
9.1.1 Populacija in vzorec .............................................................. 59
9.1.2 Zbiranje podatkov ................................................................. 61
9.1.3 Omejitve raziskave ............................................................... 61
9.1.4 Opis vprašalnika ................................................................... 62
6
9.1.5 Analiza zanesljivosti vprašalnika ................................................. 62
9.2 Opisna statistika za sklop vprašalnika Poznavanje obveščevalne dejavnosti
..................................................................................................... 64
9.3 Faktorska analiza ......................................................................... 67
9.3.1 Faktorska analiza za sklop vprašalnika Izvor predsodkov in stereotipov
o obveščevalnih službah ................................................................. 67
9.3.2 Faktorska analiza za sklop vprašalnika Ženske in obveščevalne službe 71
9.4 Večkratna regresija ...................................................................... 74
9.4.1 Večkratna regresija za faktor Obveščevalne afere ......................... 75
9.4.2 Večkratna regresija za faktor Metode dela obveščevalnih služb v
preteklosti .................................................................................. 76
9.4.3 Večkratna regresija za faktor Predsodki in stereotipi o ženskah v
obveščevalnih službah ................................................................... 77
9.5 Diskriminantna analiza glede na spol ................................................ 78
9.6 Predsodki in stereotipi o ženskah v obveščevalnih službah glede na starost 81
10 Zaključek ................................................................................ 83
10.1 Verifikacija zastavljenih hipotez in mnenje .................................. 83
11 Seznam uporabljenih virov ............................................................... 86
12 Priloge ........................................................................................ 94
7
Kazalo tabel
Tabela 1: Frekvenčna porazdelitev za spremenljivko Izobrazba ......................... 61
Tabela 2: Izračun koeficienta zanesljivosti- Cronbachov koeficient alfa ............... 63
Tabela 3: Izračun koeficienta zanesljivosti – Cronbachov koeficient alfa .............. 63
Tabela 4: Frekvenčna porazdelitev za novo spremenljivko Poznavanje nalog
obveščevalne dejavnosti ....................................................................... 65
Tabela 5: Asociacije na Metode dela obveščevalnih služb ................................ 66
Tabela 6: Asociacije na Tajnost ............................................................... 66
Tabela 7: Kaiser-Meyer-Olkinova mera ustreznosti vzorca in Bartlettov test .......... 68
Tabela 8: Komunalitete ........................................................................ 69
Tabela 9: Lastne vrednosti in pojasnjena varianca izločenih faktorjev ................. 69
Tabela 10: Faktorska matrika ................................................................. 71
Tabela 11: Kaiser-Meyer-Olkinova mera ustreznosti vzorca in Bartlettov test ......... 72
Tabela 12: Komunalitete ....................................................................... 72
Tabela 13: Lastne vrednosti in pojasnjena varianca izločenih faktorjev ............... 73
Tabela 14: Faktorska matrika ................................................................. 74
Tabela 15: Povzetek regresije ................................................................. 76
Tabela 16: Povzetek regresije ................................................................. 76
Tabela 17: Povzetek regresije ................................................................. 77
Tabela 18: Statistična značilnost ocenjenega regresijskega modela (ANOVA) ......... 78
Tabela 19: Ocene regresijskih koeficientov in njihova statistična značilnost .......... 78
Tabela 20: Skupinska statistika ............................................................... 79
Tabela 21: Test enakosti povprečnih vrednosti ............................................. 79
Tabela 22: Lastne vrednosti ................................................................... 80
Tabela 23: Wilksova lambda (Wilks' Lambda) ............................................... 80
Tabela 24: Centroidi (Functions at Group Centroids) ...................................... 80
Tabela 25: Klasifikacijska tabela ............................................................. 80
Tabela 26: Skupinska statistika ............................................................... 81
Tabela 27: ANOVA ............................................................................... 82
Tabela 28: Bonferronijev test ................................................................. 82
8
Kazalo slik
Slika 1: Grafični prikaz deležev za spremenljivko Spol .................................... 60
Slika 2: Grafični prikaz frekvenčne porazdelitve za spremenljivko Starost ............ 60
Slika 3: Grafični prikaz za spremenljivko Ali veste, kaj pomeni kratica SOVA ......... 65
Slika 4: Kolenski diagram ...................................................................... 70
Slika 5: Kolenski diagram ...................................................................... 73
9
Povzetek
Obveščevalna dejavnost, ki jo izvajajo obveščevalne organizacije je normalna
aktivnost in orodje sodobnih držav. Obveščevalne službe uporabljajo posebne metode
pridobivanja podatkov in so ovite v plašč tajnosti. Pomanjkanje informacij in znanja
o obveščevalni dejavnosti, pušča prostor medijem, ki predstavljajo edini vir
informacij z obveščevalno vsebino. Vendar sodobni mediji ne delujejo samo v smeri
večanja naklade in dobička, temveč skupaj s političnimi elitami izvajajo politično
propagando. Ta se pogosto kaže preko obveščevalnih afer, ki so bile v Sloveniji v
preteklosti namenjene predvsem nabiranju političnih točk pred volitvami. Negativni
predznak obveščevalnim službam pogosto pripisujemo tudi zaradi političnih zlorab
tajnih služb v povojnem obdobju. Mistifikacijo poklica obveščevalca dodatno
spodbuja filmska industrija in književnost, ki nam predstavlja življenja tajnih
agentov kot razburljiva in polna intrig. Vse te lastnosti vplivajo na stališča
državljanov o obveščevalnih službah. Stališča pa so osnova za razumevanje in
nastajanje predsodkov in stereotipov.
V empiričnem delu magistrskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, katere
namen je bil poiskati izvor predsodkov in stereotipov o obveščevalnih službah med
prebivalci Republike Slovenije. Tudi tistih predsodkov in stereotipov, ki se nanašajo
izključno na ženske v obveščevalnih službah. Magistrsko delo predstavlja podlago za
nadaljnje raziskovanje tematike in odpira ter predlaga nova področja raziskovanja.
Ključne besede: stališča, predsodki, stereotipi, obveščevalne službe
10
Summary – Views, prejudices, and stereotypes about
intelligence services
The intelligence activity performed by intelligence organisations is an usual activity
and mecchanism used by modern countries. Intelligence services use special methods
for data collection, which are conducted in secrecy. The lack of information and
knowledge on intelligence activities means that mass media are the only source of
information with intelligence content. However, modern mass media are not acting
only with the purpose of increasing their circulation and profit, but they cooperate
also with political elite with the intent of spreading political propaganda. Such
propaganda may be frequently observed through intelligence scandals. In Slovenia
during the past years those affairs broke out in order to win electoral votes during
the pre-election period. A negative connotation assigned to intelligence agencies is
the result of various political abuses of secret services in post war years. A mistical
resemblance of the secret agent service is additionally enhanced by the movie
industry and literature, which presents secret agents’ lives as intriguing and
spectacularly exciting. All these features affect citizens’ views on intelligence
agencies. However, their views are the key for understaning and creation of
stereotypes and prejudices.
The empirical part of the master thesis presents the results of an analysis, which was
conducted in order to locate among the Republic of Slovenia citizens the source
where prejudices and stereotypes on intelligence agencies are created, discussing
also those, which are related to women working in intelligence services. The master
thesis creates a basis for further researches on this topic and opens as well as
proposes new questions.
Keywords: views, prejudices, stereotypes, intelligence services
11
Seznam kartic
CIA – Centralna obveščevalna policija
CK KPS – Centralni komite Komunistične partije Slovenije
CK KPJ – Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije
FLRJ – Federativna ljudska republika Jugoslavija
GOC – Glavni obveščevalni center
JA – Jugoslovanska armada
KGB - Komite državne varnosti v Sovjetski zvezi
KNOJ – Korpus narodne obrambe Jugoslavije
KOS – Kontraobveščevalna služba
MNZ – Ministrstvo za notranje zadeve
MO – Ministrstvo za obrambo
NDR – Nemška demokratična republika
NKVD - Ljudski komisariat za notranje zadeve, Stalinova tajna policija
NOV in POJ – Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije
NOV in POS – Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije
OF – Osvobodilna fronta
OVS MO – Obveščevalna-varnostna služba Ministrstva za obrambo
OZNA – Oddelek za zaščito naroda
RSNZ- Republiški sekretariat za notranje zadeve
SDV – Služba državne varnosti
SNAV – Svet za nacionalno varnost
SNOO – Slovenski narodnoosvobodilni odbor
SNOS – Slovenski narodnoosvobodilni svet
SOVA – Slovenska obveščevalno-varnostna agencija
UDBA – Uprava državne bezbednosti
UDV – Uprava državne varnosti
VDV – Vojska državne varnosti
VIS – Varnostno-informativna služba
VOS –Varnostno-obveščevalna služba
13
1 Uvod
Magistrsko delo z naslovom Stališča, predsodki in stereotipi o obveščevalnih službah
združuje dve področji, ki jih slovenska literatura izjemoma obravnava skupaj. Gre za
področja socialne in politične psihologije v povezavi z politologijo obveščevalnih
služb in nacionalne varnosti. Področje socialne in politične psihologije bo v
magistrskem delu obravnavano skozi teorijo stališč in politične propagande. Stališča
namreč veljajo za eno od temeljnih poglavij socialne in politične psihologije in so
osnova za razumevanje predsodkov in stereotipov. Politične elite želijo preko
politične propagande vplivati na stališča. Stereotipiziranje in razkrivanje afer
predstavljata temeljni propagandi metodi v obveščevalni sferi.
Če se je obravnavano psihološko področje začelo razvijati in proučevati v začetku
prejšnjega stoletja, pa obveščevalna dejavnost ni izum sodobne države. O njej je že
pred več kot dvatisočpetsto leti pisal slavni kitajski vojaški strateg mojster Sun Zi. V
knjigi Umetnost vojne je vohunom namenil celotno zadnje poglavje in jih označil kot
gospodarjev zaklad, ki mora biti najbližji poveljniku, deležen največjih nagrad in
obravnavan v zaupnosti. Zanj so bili vohuni ključni element vojskovanja od katerih je
odvisna vsaka poteza vojske. (SunZi, 2015) Status vohunov se vse do danes ni
bistveno spremenil, cena njihovih informacij pa je skozi leta samo naraščala.
Obveščevalni podatki so namreč bistvenega pomena za oblikovanje in izvajanje
nacionalno varnostne politike posamezne države. Zatorej aktivnosti obveščevalnih
služb v današnjem globaliziranem svetu veljajo za nekaj povsem običajnega.
Obveščevalno dejavnost izvajajo obveščevalne službe. Slovenci smo prvo dobili leta
1941 z ustanovitvijo Varnostno-obveščevalne službe. Leta 1944 je bil VOS ukinjen,
njegovi kadri so bili vključeni v Oddelek za zaščito naroda. OZNA si je s svojim
delovanjem kmalu prislužila predznak tajne policije in bila januarja 1946
preimenovana v Upravo državne varnosti oziroma v bolj znano Upravo državne
bezbednosti – UDBA, po Brionskem plenumu leta 1966 pa v Službo državne varnosti.
Ustanovitev Varnostno-informacijske službe leta 1991 velja za formalni konec
politične policije. Z ustanovitvijo Slovenske obveščevalne varnostne agencije kot
samostojne vladne službe in sprejetjem Zakona o SOVI, se tudi Slovenija uvršča med
države s sodobno in demokratično urejenim obveščevalno-varnostim sistemom.
14
Magistrsko delo sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela. V splošnem, teoretičnem
delu so predstavljeni temeljni psihološki pojmi, teorija obveščevalne dejavnosti in
razvoj obveščevalnih služb ter obveščevalnega sistema na slovenskih tleh od leta
1941 do danes. Predstavljen je tudi socialni vpliv na stališča in vpliv medijev ter
propagande na predsodke in stereotipe o obveščevalnih službah. Na kratko so
predstavljeni predsodki in stereotipi, ki zadevajo ženske zaposlene v obveščevalnih
službah. V drugem, empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave o predsodkih
in stereotipih prebivalcev Republike Slovenije o obveščevalnih službah.
15
2 Metodološko izhodišče
2.1 Namen in cilji dela
Namen magistrskega dela:
opredeliti temeljne pojme, ki so pomembni za razumevanje tematike:
stališča, stereotipi, predsodki, obveščevalna dejavnost in obveščevalne
službe;
prikazati razvoj obveščevalnih služb na slovenskih tleh od leta 1941 do leta
1993;
na podlagi Ustave Republike Slovenije, Resolucije o strategiji nacionalne
varnosti Republike Slovenije iz leta 2010 in zakonov predstaviti celovit
obveščevalno-varnostni sistem Republike Slovenije;
predstaviti socialni vpliv na predsodke in stereotipe o obveščevalnih službah,
predvsem vpliv zlorab tajnih služb v politične namene v preteklosti;
predstaviti vpliv medijev na percepcijo ljudi o obveščevalnih službah in
podajanje nerealne slike o obveščevalni dejavnosti v filmski industriji in
književnosti;
z analizo časopisnih in internetnih člankov preučiti večje obveščevalne afere v
Republiki Sloveniji;
predstaviti izvor predsodkov in stereotipov o ženskah v obveščevalnih službah.
Cilji magistrskega dela so:
ugotoviti poznavanje obveščevalne dejavnosti in prepoznavanje njenih nalog;
ugotoviti izvor predsodkov in stereotipov, ki se nanašajo na obveščevalno
dejavnost in delo obveščevalnih služb;
ugotoviti kaj vpliva na stališča, predsodke in stereotipi o obveščevalnih
službah;
ugotoviti kaj vpliva na stališča, predsodke in stereotipe o ženskah v
obveščevalnih službah in kako se razlikujejo med spoloma in generacijami.
16
2.2 Raziskovalna vprašanja in hipoteze
Stališča, predsodke in stereotipe o obveščevalnih službah bomo poizkusili ugotoviti s
pomočjo naslednjih raziskovalnih vprašanj:
Ali zgodovina, mediji in obveščevalne afere vplivajo na percepcijo ljudi o delu
obveščevalnih in varnostnih služb?
Ali se izvor predsodkov in stereotipov razlikuje med različnimi generacijami in
spoloma prebivalcev Republike Slovenije?
Ali prebivalci Republike Slovenije gojijo predsodke in stereotipe do žensk v
obveščevalnih in varnostnih službah?
Na raziskovalna vprašanja bomo poizkusili odgovoriti s pomočjo naslednjih hipotez:
H1: Obveščevalne afere skupaj z mediji ter zlorabe obveščevalnih in
varnostnih služb v zgodovini bistveno vplivajo na percepcijo ljudi o delu
sodobnih obveščevalnih služb.
H2: Na predsodke in stereotipe o obveščevalnih službah vplivajo spol, starost,
izobrazba in prepoznavanje obveščevalne dejavnosti ter njenih nalog. Enako
velja za predsodke in stereotipe o ženskah v obveščevalnih službah.
H3: Predsodki in stereotipi o ženskah so del širših socialnih, kulturnih in
etičnih predsodkov. Starejše generacije gojijo več predsodkov in stereotipov
do žensk v obveščevalnih službah kot mlajše generacije, prav tako jih ženske
gojijo več od moških.
2.3 Uporabljene metode raziskovanja
Magistrska naloga je teoretično in empirično delo. V teoretičnem delu naloge
literatura in preostali viri predstavljajo temeljni inštrument zbiranja podatkov, zato
bomo uporabili metodo analize primarnih, sekundarnih in internetnih virov.
Uporabljene bodo naslednje metode:
deskriptivna metoda s katero bodo opisana dejstva, kategorizirani in
opredeljeni temeljni pojmi;
17
zgodovinsko-razvojna metoda s katero bo predstavljen proces oziroma razvoj
obveščevalnih in varnostnih služb na slovenskih tleh v obdobju od Druge
svetovne vojne do danes;
kompilacijska metoda s katero bodo povzeta spoznanja, stališča, sklepi
predelanih avtorjev.
Empirični del naloge bo temeljil na metodi anketiranja s katero bomo poskusili
pridobiti stališča in menja o raziskovani tematiki. Z analizo odgovorov izpraševancev
bomo poskušali potrditi ali zavrniti zastavljene teze. Rezultate analize bomo najprej
predstavili z opisno statistiko. Nadalje bomo uporabili multivariatne statistične
metode: faktorsko analizo, regresijsko analizo, diskriminantno analizo in
Bonferronijev test razlik.
18
3 Opredelitev temeljnih pojmov
3.1 Stališča
Stališča predstavljajo eno od temeljnih poglavij socialne in politične psihologije. Kot
taka so osnova tudi za razumevanje predsodkov in stereotipov. S pojmom stališča se
strokovnjaki ukvarjajo že vrsto let, vendar enotne definicije ni moč najti. Zasidrana
so namreč v duševnosti ljudi in vplivajo na njihovo vedenje, preko katerega lahko o
njih le sklepamo in jih posredno opazujemo. Slovar slovenskega knjižnega jezika
(1994: 1301) opredeljuje stališče kot nekaj »kar določa kriterij za presojanje česa«.
Pečjak (1995: 23) povzema Corsinijevo opredelitev, da so stališča »dispozicije, da
odgovorimo pozitivno ali negativno na neki objekt, osebo, institucijo ali dogodek«.
Crutchfield, Egerton in Krech (v Ule, 2009: 126) definirajo stališča kot »trajne
sisteme pozitivnega ali negativnega ocenjevanja, občutenja in aktivnosti v odnosu do
različnih socialnih situacij in objektov«. Med tremi komponentami iz katerih sestojijo
stališča obstaja tesna povezanost. Gre za tri osnovne duševne funkcije, ki jih realno
ne moremo ločiti. Pojmovno pa jih ločimo na:
1. kognitivno ali spoznavno komponento,
2. emotivno ali čustveno komponento in
3. konativno ali dejavnostno komponento.
Kognitivna komponenta temelji na znanjih, spoznanjih, informacijah o objektu, osebi
ali situaciji. Vendar pa so spoznanja pogosto izkrivljena zaradi različnih zunanjih in
notranjih dejavnikov. Emotivna komponenta stališč so pozitivna ali negativna čustva,
ki jih vzbudijo določene osebe ali situacije, in lahko privlačijo ali odbijajo
posameznika od objekta. Konativna komponenta je pripravljenost posameznika za
reagiranje in delovanje gleda na objekt stališč. (Nastran Ule, 1997, Pečjak, 1995 in
Ule, 2009) Trem komponentam Billig (v Ule 2009: 128) dodaja še četrto, diskurzivno
ali argumentativno komponento. Zanj so stališča »pozicije v razpravi« (v Ule 2009:
175), ki so odvisna tudi od komunikacijske in diskurzivne prakse. Stališča so skozi
socializacijo pridobljene notranje strukture, ki jih oblikujemo in preoblikujemo
celotno življenje. Na njihovo oblikovanje in spreminjanje poleg ekstremnosti,
kompleksnosti in usklajenosti stališč vpliva stabilnost in spreminjanje okolja.
Najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na oblikovanje in spreminjanje stališč so:
1. skupinska pripadnost; predvsem skupni vrednotni sistem primarnih in
referenčnih skupin katerim posameznik pripada ali želi pripadati,
19
2. informacije in znanje; ki jih pridobimo preko različnih množičnih
komunikacijskih sredstev in so pomembne pri oblikovanju stališč, ki jih ne
moremo pridobiti preko neposrednih izkušenj,
3. osebne značilnosti; predvsem neposredne izkušnje in znanje ter samopodoba
in samozaupanje. (Nastran Ule, 1997)
Obstajajo različne klasifikacije stališč. Glede na pomembnost med stališči ločimo
središčna ali obrobna, z njimi povezana pa tudi bolj ali manj ekstremna stališča.
Središčna in bolj ekstremna stališča bistveno vplivajo na posameznikovo življenje,
delovanje in zavzemanje za določeno stvar. Klasificiramo jih lahko še glede na smer,
na pozitivna ali negativna, in glede na obseg, na splošna oziroma specifična.
Razlikujemo jih lahko tudi po stopnji kompleksnosti in diferenciranosti. Ljudje se
trudijo, da bi bila stališča med seboj čim bolj usklajena. Vendar pa se pogosto
pojavljajo neskladja med komponentami stališč, med stališči in najpogosteje med
stališči in vedenjem. Nekonsistentnost prinaša notranjo napetost in stanje, ki ga
želimo čim prej odpraviti z iskanjem rešitve za ponovno vzpostavitev ravnotežja.
Temu lahko sledi sprememba stališča, komponente stališča ali vedenja. Stališča se
lahko spreminjajo od bolj ekstremnih k manj ekstremnim ali obratno in od pozitivnih
v negativna ali obratno. Bolj ekstremna in kompleksna stališča se spreminjajo veliko
težje kot manj ekstremna in manj kompleksna, izjemoma se negativno stališče
spremeni v pozitivno in obratno. Sprememba stališča skoraj nujno vodi tudi v
spremembo obnašanja. (Nastran Ule, 1997 in Pečjak, 1995)
3.2 Stereotipi
Pojem stereotipa je v psihologijo uvedel ameriški pisatelj, novinar in kritik Walther
Lippmann. Leta 1922 je v svoji knjigi Javno mnenje1 stereotipe označil kot
selektivne, samoizpolnjujoče in etnocentrične sodbe, ki konstruirajo nepopolno,
pristransko in neustrezno reprezentacijo sveta. (Ule, 2009) Kot »ustaljeno ali pogosto
ponavljajočo se obliko česa« jih opisuje SSKJ (1994: 1310), saj gre pri stereotipih za
poudarjanje tipičnih in pomembnih potez drugih objektov, ki niso pripadniki naše
skupine. Stereotipiziranje je pripisovanje lastnosti posameznikom na podlagi njihove
skupinske pripadnosti. Torej »o stereotipiziranju lahko razmišljamo kot o
fleksibilnem, tvornem procesu presojanja in kot o pomembnem sklepanju, v katerem
1 Public opinion.
20
so uporabljeni prav vsi kognitivni viri kot potrebni in kadar so potrebni za
ustvarjanje ustreznih socialnih kategorij«. (Haslam, Oakes in Turner, 1999: 74) Je
kategorizacija, pri kateri gre na eni strani za pretirano poudarjanje kontrastov med
skupinami, na drugi pa pretirano poudarjanje homogenosti znotraj skupine. V tem
kognitivnem procesu ne upoštevamo individualnih razlik in sprememb družbene
stvarnosti, kar spodbuja ustvarjanje predsodkov. Stereotipe pridobimo s
poenostavljanjem kompleksnih informacij, ki se širijo od ust do ust in zanje ne
obstajajo empirična dokazila. So težko spremenljiva verovanja in izkrivljene
predstave, katerih glavna funkcija je zmanjševanje števila informacij in
poenostavljanje sveta okoli nas. To je kognitivna funkcija stereotipov, ki pa ni edina,
ki jo je Tajfel identificiral. Stereotipi vplivajo na ohranjanje in predstavljanje
pomembnih socialnih vrednot (motivacijska funkcija), pomagajo ustvarjati in
ohranjati skupinske norme (normativna funkcija), razlagajo socialne dogodke in
skupinske aktivnosti (razlagalna funkcija) in nazadnje z njimi ohranjamo pozitivne
medskupinske razlike v korist lastne skupine (razlikovalna funkcija). (Tajfel v Ule,
2009: 183)
Najbolj razširjeni so etični stereotipi ali neutemeljene sodbe o narodih in etičnih
skupinah, ki nastanejo s posploševanjem določenih lastnosti na celoten narod ali
skupino. Taki stereotipi velikokrat odigrajo vlogo diskriminatorjev, saj ljudi
ocenjujemo na osnovi edine informacije, da pripadajo določeni skupini ali narodu. To
vodi v medskupinsko diskriminacijo, ki temelji na primerjavi lastne skupine z drugo in
na prepričanju, da je skupina kateri pripadamo boljša od skupine kateri ne
pripadamo. Znano je namreč, da bolj kot je skupina oziroma narod oddaljen ali
drugačen od našega slabše ga ocenjujemo. Stereotipi o lastnem narodu so
avtostereotipi, stereotipi o drugih narodih pa heterostereotipi. (Ule, 2009)
Stereotipe, ki nastajajo zaradi nasprotij med političnimi skupinami imenujemo
politični stereotipi. So posledica delovanja različnih političnih skupin v isti državi in
jih velikokrat namerno ustvarja politična propaganda. (Pečjak, 1995) Dobro znani so
tudi spolni, rasni, generacijski in verski stereotipi.
Kljub temu, da stereotipi veljajo za strukture odporne na spremembe, niso
nespremenljivi. Odvisni so od medskupinskih odnosov in se skladno z njimi tudi
spreminjajo. V primeru, da so odnosi med skupinami stabilni ne prihaja do
zmanjševanja stereotipov. Do sprememb med skupinami lahko privedejo medosebni
odnosi med pripadniki različnih skupin, kar raziskovalci imenujejo »hipoteza stika«.
21
Stereotipi služijo političnim in ideološkim namenom. Ustvarjamo jih sproti in
uporabljamo kot sredstvo za razlago in racionalizacijo družbenih in socialnih razlik
med socialnimi, etičnimi, generacijskimi, spolnimi, verskimi, rasnimi in političnimi
skupinami. (Nastran Ule, 1997 in Ule, 2009)
3.3 Predsodki
Predsodki veljajo za najtrdovratnejše sodbe in mikroideologije vsakdanjega sveta. Pri
njih gre za strogo pozitivno ali negativno ocenjevanje in vrednotenje družbenih
skupin, situacij in posameznikov. Primerjali bi jih lahko s karikaturami, saj jih ne
zanimajo različni odtenki objektov ali osebkov, temveč ekstremni prikazi in večanje
razlik med kategorijami. Tvorniki sistema predsodkov so predvsem spolna, etnična,
rasna in verska pripadnost ter družbeni status. SSKJ (1994: 984) predsodek definira
kot »negativen ali odklonilen odnos do koga ali česa, neodvisen od izkustva«.
Predsodki namreč veljajo za vrsto stališč, ki niso argumentirana in preverjena. Tako
kot stališča sestojijo iz kognitivne, emotivne in konativne komponente, vendar pa je
pri predsodkih poudarjena predvsem čustvena komponenta. Predsodke spremljajo
intenzivna čustva, ki so veliko bolj povezana z našo nezavedno kot zavedno
duševnostjo, zato so nedostopni za razumne argumente in dejstva. S prevzetjem
določenega predsodka ohromimo lastno refleksijo, saj pozornost selektivno usmerimo
v opazovanje samo tistih vidikov obnašanja drugih oseb, ki so v skladu s prevzetimi
predsodki. Uporabljamo jih torej nezavedno in jih izražamo skozi govor, fraze med
vsakodnevnimi situacijami in stiki z drugimi. Prisotni so vsepovsod, saj jih najdemo v
medijih, filmih, v kulturi, v političnih in državnih institucijah.
Temeljni mehanizem in povod za oblikovanje predsodkov je socialna kategorizacija, s
pomočjo katere oblikujemo manjše število preglednih tipov ljudi in skupin.
Mikrosocialni pogoji za oblikovanje predsodkov so primarne kategorizacije, ki jih
pridobimo v otroštvu preko starševskega vpliva, skozi proces izobraževanja in
medijev. Makrosocialne pogoje pa ločimo na ekonomsko-politične in kulturno-
normativne. Oblikujejo se torej s pomočjo socialnih reprezentacij, ki se kažejo v
jeziku in govoru, načinu življenja, socialnih stanjih in položajih ter izobraževalnih in
medijskih praksah. Odvisni so od spreminjanja družbenih razmer, saj so v normalnih
razmerah latentno prisotni in enakomerno porazdeljeni v populaciji. Krepijo in
aktualizirajo se v času kriz in pogosto izbruhnejo v času političnih in socialnih
22
napetosti. Nastanejo zaradi raznovrstnih frustracij, strahov, zavisti, občutkov
ogroženosti in sovraštva do manjšinskih skupin, v katerih dominanta skupina išče
glavnega krivca za nastalo krizno situacijo. Propaganda predsodke podpihuje in
neguje ter z njimi manipulira ter jih uporablja v politične namene. (Nastran Ule,
1999 in Ule, 2009)
Ljudje, ki so obremenjeni z visoko stopnjo predsodkov težje ocenjujejo in vsako
situacijo interpretirajo s pomočjo svojih priljubljenih kategorizacij. Predsodki
usmerjajo njihovo delovanje in obnašanje. Izražajo jih lahko v težji ali blažji obliki.
Allport razlikuje pet stopenj izražanja predsodkov:
1. opravljanje – izražanje na navidezno družbeno sprejemljiv način, skozi šale in
vice;
2. izogibanje – socialna distanca do pripadnikov drugih skupin, izogibanje
odnosom;
3. diskriminacija – preprečevanje dostopa do dobrin zaznamovanim skupinam, ki
pa so na voljo dominantni skupini;
4. nasilje – fizična ogroženost pripadnikov manjšinskih skupin in
5. genocid. (Ule, 2009: 188-189)
Za moderne predsodke ja značilno, da se izražajo bolj na zasebni ravni na prikrit in
simbolen način. Zmanjšalo naj bi se predvsem javno izražanje tradicionalnih rasnih in
spolnih predsodkov, ti so se premestili in so sedaj usmerjeni na druga območja
življenja2. Moderni predsodki delujejo s pomočjo pritiska in se izražajo skozi
ignoriranje, distanco in cinizem. Ker so predsodki usmerjeni k drugim, vplivajo tudi
na tiste ljudi proti katerim so usmerjeni. Žrtve se namreč pogosto začno obnašati v
skladu s predsodki in pričakovanji drugih. (Ule, 2009)
Predsodki veljajo za gonilno silo propagande, vendar so sami odporni na strategije
prepričevanja. Tudi kontaktna strategija ali »hipoteza stika« in z njo povezani
strategiji poučevanja in informiranja nista uspešni pri zmanjševanju predsodkov. Do
sprememb privedejo le obsežnejše spremembe v družbenem okolju v katerem
predsodki nastajajo in se ohranjajo. (Ule, 2009)
2 Moderni predsodki so usmerjni proti invalidom, obolelim z aidsom, duševno bolnim, kadilcem, debelušnim ljudem, beguncem, narkomanom, itd.
23
3.4 Obveščevalna dejavnost in obveščevalne službe
Obveščevalna dejavnost je običajno orodje in normalna aktivnost sodobnih držav.
Šaponja (1999: 9) obveščevalno dejavnost predstavlja kot »organiziran proces, ki
zajema zbiranje in analitično obdelavo surovih podatkov in izdela celovit
obveščevalni izdelek, ki ga uporabnik potrebuje pri oblikovanju in sprejemanju
odločitev na državniškem, političnem, gospodarskem in varnostnem področju«.
Opredelili bi jo lahko tudi kot »rezultat zbiranja, analiz, združevanja in
interpretacije vseh razpoložljivih podatkov, ki zadevajo enega ali več vidikov tuje
države oziroma operativnega področja, ki je neposredno ali potencialno pomembno
za načrtovanje« (Richelson v Purg, 2002:14).
Večina avtorjev3, ki se ukvarja z obveščevalno dejavnostjo in temami povezanimi z
njo, jo razume v ožjem in širšem smislu. V ožjem pomenu gre za pretvorbo tajno
zbranih in analiziranih podatkov v obveščevalne informacije, ki so pomembne za
državo. Šaponja (1999) dodaja, da dejavnost v ožjem smislu izvajajo državne
institucije, ki imajo zakonska pooblastila, da na posebne načine zbirajo tajne
podatke. V širšem pomenu obveščevalna dejavnost zajema še tajno delovanje in
protiobveščevalno dejavnost. (Anžič, 1997, Purg, 2002, Podbregar, 2012) Tudi tu se
Šaponja (1999: 56) razlikuje od drugih in navaja, da »uporaba obveščevalne
dejavnosti v širšem smislu ni omejena zgolj na državne, specializirane organizacije,
marveč je dostopna vsem«. Richelson kot glavne elemente obveščevalne dejavnosti
našteva zbiranje in analiziranje podatkov, tajno delovanje in protiobveščevalno
dejavnost. (Podbregar, 2012)
Bistvena značilnost obveščevalne dejavnosti je tajnost. Obveščevalne službe ne
obstajajo brez tajnosti. (Brezovšek, Črnčec, 2007) Tajnost se najprej kaže v načinu
pridobivanja podatkov z različnimi sredstvi in metodami delovanja, nanaša pa se tudi
na obstoj posebne organizacije, zaposlenih, prostorov, itd. (Purg, 1995)
Obveščevalni proces je temelj obveščevalne dejavnosti. Je krožni proces, saj vsak
konec procesa pomeni začetek novega. Različni avtorji obveščevalni cikel različno
razčlenijo na več faz. Richelson ga razdeli na pet, Podbregar pa na šest stopenj.
(Purg, 2002, Podbregar 2012) Njuna delitev se razlikuje le v tem, da Podbregar kot
3 (Anžič, 1997, Brezovšek, Črnčec, 2007, Podbregar 2012, Purg, 1995, Purg, 2002, Šaponja, 1999)
24
prvo stopnjo navaja dodelitev naloge. Naprej sledijo stopnje načrtovanja in
upravljanja, zbiranja podatkov, vrednotenja in primerjanja podatkov, analize in
analitičnega procesa ter stopnja posredovanja končnih izdelkov. (Podbregar, 2012)
Šaponja (1999) obveščevalni cikel razdeli na štiri stopnje. Izpušča stopnji
dodeljevanja naloge in vrednotenja podatkov.
Glede na namene in cilje obveščevalne dejavnosti ločimo posamezne zvrsti.
Obveščevalna zvrst velja za temeljno obliko obveščevalne dejavnosti. Pri njej gre za
dejavnost zbiranja in analiziranja podatkov, ki so pomembni za nacionalno varnost in
se nahajajo izven območja države. Protiobveščevalna zvrst velja za dejavnost, ki se
nanaša na pridobivanje podatkov in izvajanje aktivnosti s katerimi ščitimo nacionalne
interese pred delovanjem tujih obveščevalnih služb. Z varnostno dejavnostjo pa
ščitimo nacionalno ozemlje pred vsemi notranjimi varnostnimi grožnjami, vključno z
grožnjami kot so organiziran kriminal, terorizem, trgovina z mamili, orožjem, itd.
(Podbregar, 2012) Šaponja (1999) uvaja še vojaško zvrst obveščevalne dejavnosti. Ta
je različno od drugih zvrsti namenjena odločanju pri vodenju in poveljevanju v
oboroženih silah.
Obveščevalno dejavnost izvajajo obveščevalne organizacije. V ožjem smislu so to
službe, ki so organizirane kot del državnega aparata, v širšem smislu pa so to
obveščevalne organizacije, ki delujejo kot samostojne vladne službe. (Šaponja, 1999)
Skladno z zvrstjo obveščevalne dejavnosti, ki jo izvajajo, jih imenujemo
obveščevalne, varnostne in protiobveščevalne službe.
Varnostne službe izvajajo varnostno dejavnost in ukrepe za obrambo države. Pri
svojem delovanju uporabljajo metode in sredstva, ki se razlikujejo od metod in
sredstev obveščevalnih služb. Protiobveščevalne službe varujejo državo pred
delovanjem tujih obveščevalnih služb.
Obveščevalne službe so obveščevalne organizacije, ki opravljajo obveščevalno zvrst
obveščevalne dejavnosti. Razlikujemo jih glede na njihovo področje dela in položaj v
sistemu. Gre za delitev na civilne in vojaške službe ter službe posameznih ministrstev
oziroma samostojne vladne službe. (Purg, 2002) Grizold (1996: 111) državne
obveščevalne službe označuje kot »posebne organizacije, ki za državno oblast
zbirajo, analizirajo in ocenjujejo podatke in spoznanja o drugih državah ter
posameznikih in skupinah, ki lahko ogrožajo nacionalno varnost in se ukvarjajo z
25
obveščevalno dejavnostjo v širšem smislu«. Nadalje jih ločimo po stopnji
ofenzivnosti, velikosti in notranji organiziranosti. Na koncu še po usmerjenosti na
posamezna delovna področja ali geografska območja. (Purg, 2002) Cilji in naloge
obveščevalnih služb so definirani na podlagi političnega sistema,
nacionalnovarnostnih interesov in dejavnikov ogrožanja. Politični sistem določa
velikost in ustroj obveščevalnega sistema, od njega so odvisne tudi vrste, obseg in
ofenzivnost nalog, ki jih izvajajo obveščevalne službe. (Purg, 1994) Obveščevalne
službe skupaj z varnostnimi in protiobveščevalnimi službami predstavljajo
obveščevalno skupnost oziroma obveščevalni sistem v ožjem smislu.
Naj na tem mestu opredelim še pojem politične policije, ki se pojavlja v nalogi.
Politična policija je oblika obveščevalne službe, ki se od drugih obveščevalnih služb
razlikuje v tem, da je usmerjena v ugotavljanje in preprečevanje delovanja
notranjega sovražnika. Popolnoma je odvisna od političnega sistema, saj je njen
obstoj in delovanje pogojen z političnimi odločitvami. Politična policija uporablja
obveščevalne metode dela znotraj državnih meja, z namenom utrjevanja vodilne
vloge določene politične stranke in zatiranja konkurenčnih političnih idej in
organizacij. Značilna je predvsem za totalitarne in avtoritarne režime, v katerih je
imela na razpolago skoraj neomejena finančna sredstva in kadre ter široka
pooblastila. Velikokrat je zaslediti, da so take službe postale kar država v državi.
(Purg, 1995)
26
4 Razvoj obveščevalnih služb od leta 1941 do leta 1993
Brez vojaške napovedi s silovitim bombardiranjem Beograda se 6. aprila 1941 začnejo
nemške operacije na območju Jugoslavije. Nemobilizirana jugoslovanska vojska se v
takih okoliščinah ni znašla in skoraj brez boja kapitulirala 17. aprila 1941. Slovenija
je bila okupirana že teden prej, njeno ozemlje so si razdelili trije okupatorji: nemški,
italijanski in madžarski. Na predlog Centralnega komiteja Komunistične partije
Slovenije (CK KPS) je bila deset dni po kapitulaciji Jugoslavije ustanovljena
Osvobodilna fronta (OF)4, ki je sprožila proces združevanja slovenskega naroda v boju
proti okupatorju. Vrhovni plenum OF je predstavljal najvišji organ OF, prav tako pa
tudi najvišji slovenski predstavniški organ. Sprva se je septembra 1941 preimenoval v
Slovenski narodnoosvobodilni odbor (SNOO), februarja 1944 pa v Slovenski
narodnoosvobodilni svet (SNOS). (Čepić et al., 1979, 745-754)
Obveščevalne službe so igrale pomembno vlogo pri vodenju narodnoosvobodilnega
boja in revolucije. Varnostno-obveščevalni podatki so bili ključnega pomena za
organiziranje aktivnosti OF in vodenje boja proti okupatorju, zato je CK KPS na
pobudo Edvarda Kardelja avgusta 1941 ustanovil Varnostno-obveščevalno službo
(VOS). Šlo je za prvo obveščevalno službo, ki so jo v celoti vodili in organizirali
Slovenci. Naloga VOS je bila zbiranje podatkov o okupatorju, kolaboracionistih in
ostalih sovražnikih ter zaščita narodnoosvobodilnega boja. Služba je bila razdeljena
na obveščevalni in varnostni sektor. Obveščevalni sektor je bil razdeljen na civilni in
vojaški del. Varnostni sektor je predstavljal izvršilni organ obveščevalne službe. VOS
je sprva vodil tričlanski kolegij, ki se je v začetku leta 1943 preimenoval v Centralno
komisijo VOS. Člani komisije so bili zadolženi in odgovorni za posamezne sektorje v
službi. VOS je bila na začetku aktivna samo v Ljubljani, konec leta 1942 pa je svoje
delovanje začela širiti na celotno ozemlje Slovenije in zbirati podatke za potrebe
zaveznikov. (Dornik Šubelj, 2013, 17-23)
Kot navaja Kranjec (2011:174) imamo v obdobju do leta 1944 na našem ozemlju
dvojno varnostno-obveščevalno strukturo. Vojaška obveščevalna služba se je namreč
razvijala tudi v enotah Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredih Slovenije
(NOV in POS). Pri Vrhovnem štabu narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredih
Jugoslavije (VŠ NOV in POJ) je bil konec leta 1942 organiziran obveščevalni odsek, ki
je izdal navodila za nadaljnjo izgradnjo obveščevalne službe. Na podlagi Navodila za
4 Sprva je bila poimenovana protiimperialistična fronta.
27
izgradnjo obveščevalne službe NOV in POS je bil pri Glavnem štabu organiziran glavni
obveščevalni center (GOC)5 za Slovenijo. V brigadah in odredih so bili ustanovljeni
brigadni in odredni centri, v bataljonih in četah je bila uvedena funkcija
obveščevalca. Njihova naloga je bila, da pred akcijo zberejo vse potrebne
informacije o sovražniku in stanju na terenu ter sodelujejo s pripadniki VOS. Kljub
temu, da sta VOS in GOC tesno sodelovala je prihajalo do napak. (Kranjc, 2011, 173-
174)
Z odlokom SNOS je bila VOS februarja 1944 ukinjena. Večina kadrov službe je bila
vključena v Odsek za notranje zadeve, ustanovljen mesec kasneje pri predsedstvu
SNOS. Odsek je bil razdeljen na tri sektorje6. Sektor državne varnosti se je delil na
več oddelkov: obveščevalni oddelek, evidenčni oddelek, kadrovski oddelek, oddelek
tajnih agentov in na poveljstvo Vojske državne varnosti (VDV). (Dornik Šubelj, 2013,
24) Vojaška formacija je bila odseku dodeljena za potrebe borbe proti peti koloni7 in
je bila sestavni del NOV. Delovanje odseka je bilo ukinjeno z ustanovitvijo Oddelka
za zaščito naroda – OZNA. (Pučnik, 1996, 18)
Vsejugoslovanska obveščevalna služba OZNA je bila ustanovljena 13. maja 1944 z
navodilom vrhovnega komandanta Josipa Broza – Tita. Izvzeta je bila iz notranjih
zadev in bila organizirana pri Poverjeništvu za narodno obrambo. Spadala je v
pristojnost Jugoslavije, zato je bila OZNA za Slovenijo podrejena OZNI za Jugoslavijo.
Načelnik OZNE za Jugoslavijo je bil Aleksander Ranković, vodja OZNE za Slovenijo pa
Ivan Maček – Matija. (Dornik Šubelj, 2013, 25) OZNA je bila centralizirana in vodena
po vojaških načelih ter neodvisna pri svojem delovanju. Njeni pripadniki so bili borci
in člani KP. Imela je izključno pravico do obveščevalnega dela v tujini in vodenja
preiskovalnega postopka pred vojaškimi sodišči, po vojni pa v političnih primerih.
Purg (1995: 108) navaja, da je bila ena temeljnih nalog OZNE priprava na prevzem
oblasti ob osvoboditvi in na delo službe po njej. Z ustanovitvijo OZNE je bil poenoten
takratni obveščevalni sistem. (Dornik Šubelj, 2013, 34-35)
5 Glavni obveščevalni center se pomladi leta 1943 preimenuje v Obveščevalni odsek GŠ NOV in POS, jeseni istega leta pa v Obveščevalni oddelek GŠ NOV in POS, ki je razdeljen na obveščevalni in protiobveščevalni sektor. 6 Trije sektorji: Sektor za narodno zaščito, Administrativni sektor in Sektor državne varnosti. 7 S frazemom peta kolona označujemo »sodelavce in plačance zunanjega sovražnika v lastni državi«, predvsem ga poznamo kot nacistično peto kolono, ki je »sodelovala tako pri aneksiji, kakor tudi pri germanizaciji slovenskega etničnega ozemlja«. (Keber, 2011: 357)
28
V ustanovnem dokumentu je OZNA razdeljena na štiri odseke. (Pučnik, 1996, 89)
Naloga prvega odseka OZNE je bila politična obveščevalna in protiobveščevalna
dejavnost na okupiranem ozemlju in v tujini. (Kranjc, 2011, 174, Dornik Šubelj, 2013,
55) Zbirali in urejali so podatke o sovražnih agenturah in policijah, kvizlinškem
državnem aparatu in nasprotnikovih vojaških formacijah. (Pučnik, 1996, 48) Drugi
odsek OZNE je opravljal naloge protiobveščevalne službe na osvobojenem ozemlju. Z
mrežo zaupnikov so odkrivali agente obveščevalnih služb okupatorjev, delovanje
notranjih političnih in verskih skupin ter posameznikov in delovanje tujih
diplomatskih in vojaških predstavnikov. V pristojnosti drugega odseka je bil tudi
nadzor nad delovanjem drugih odsekov OZNE in šolanje kadrov v okviru obveščevalne
šole. (Pučnik, 1996, 56) Protiobveščevalna služba v lastnih vrstah, imenovana CC-
linija8 je bila prav tako organizirana pri drugem odseku OZNE. Služba je zbirala
podatke v vseh organih in organizacijah narodnoosvobodilnega gibanja, tudi na
tožilstvih in sodiščih. (Zavadlav, 2010, 89) Protiobveščevalno zaščito oboroženim
silam NOV in POS je nudil tretji odsek OZNE. Protiobveščevalna mreža je bila razvita
v vseh armadnih in korpusnih ustanovah. Odsek je deloval kot politična policija
znotraj armade. Pod poveljstvom tretjega odseka je deloval tudi Korpus narodne
obrambe Jugoslavije (KNOJ), ki je bil ustanovljen avgusta 1944. V formacijo KNOJ-a
so bile takrat vključene vse enote VDV. Naloga korpusa je bila varovanje zaledja NOV
in vzdrževanje reda na osvobojenem ozemlju. (Pučnik, 1996, 41-42) Četrti odsek
OZNE se je ukvarjal z evidenčnimi in tehničnimi nalogami. Primerjali bi ga lahko z
analitičnimi oddelki, saj je vodil evidenco oseb, ki so jih obravnavali drugi odseki in
se ukvarjal s fotografijo, šiframi, tajnimi pisavami, itd. (Pučnik, 1996, 84) Pred
koncem vojne sta bila ustanovljena še peti in šesti odsek. Peti odsek se je boril proti
vsem tujim agenturam v Jugoslaviji, nadziral je tuja predstavništva, delo tujih
državljanov in prehajanje meja. Naloga šestega odseka je bila protiobveščevalna
zaščita prometnih objektov in ustanov. (Dornik Šubelj, 2013, 26)
Tik pred koncem vojne, marca 1945, sta se NOV in POS reorganizirala v Jugoslovansko
armado (JA). Istočasno so v armadi ustanovili odseke OZNE, ki so bili podrejeni
tretjemu odseku in so predstavljali protiobveščevalno zaščito. (Dornik Šubelj, 2013,
321) Tretji odsek je bil uradno ukinjen marca 1946. Preimenovali so ga v
Kontraobveščevalno službo JA (KOS), ki je ostala v pristojnosti Ministrstva za
obrambo.
8 CC-linija pomeni kontrakontraobveščevalna linija oziroma protiprotiobveščevalna linija.
29
Po sprejetju Ustave Federativne ljudske republike Jugoslavije (FLRJ), januarja 1946,
so ostale odseke OZNE preimenovali v Upravo državne varnosti (UDV) oziroma v bolj
znano Upravo državne bezbednosti - UDBA. Le ta je bila ponovno vključena v
organizacijo zveznega Ministrstva za notranje zadeve. Reorganizacija službe ni
prinesla ne kadrovskih sprememb, ne sprememb v njenem delovanju. Še vedno je
bila centralizirana in vojaško organizirana. Pripadniki UDBE so veljali za vojaške
osebe do reorganizacije leta 1952, ko so postali civilni uslužbenci. (Dornik Šubelj,
2013, 416) Bivši odseki OZNE so se preimenovali v oddelke, med njimi je bil najbolj
zloglasen drugi oddelek. Veljal je za pravo politično policijo, katerega delo je bilo
usmerjeno v ugotavljanje in preprečevanje delovanja opozicije in notranjega
sovražnika9. Pristojnosti pripadnikov UDBE so bile primerljive s pristojnostmi
tožilstva. Za pregon določene osebe je bila dovolj že pisna ali ustna prijava
kateregakoli državljana. Zaradi tega je prihajalo do številnih aretacij in kazenskih
postopkov, ki jih je prav tako izvajala in vodila UDBA. Vsi obsojenci so bili napoteni v
državna kazenska taborišča,10 ki so bila poverjena preiskovalnemu odseku UDBE.
(Pučnik, 1996, 340) Organiziranost slovenske UDBE se je od zvezne razlikovala le po
tem, da so aprila leta 1947 ustanovili odsek za zavarovanje partijskih in državnih
predstavnikov. Odsek je obsegal referat za osebnosti, referat za ustanove, referat za
prireditve in referat za potovanja. (Pučnik, 1996, 205)
Delovanje varnostno-obveščevalne službe je postalo vse bolj agresivno. Tajno
prisluškovanje najvišjim predstavnikom partije in celo samemu maršalu Titu je
pripeljalo do 4. plenuma CKZKJ na Brionih leta 1966. Brionski plenum je bil formalno
obračun z nekaterimi etatističnimi težnjami v UDV in ZKJ. (Vodušek Starič, 2010, 67)
Plenum privede do reorganizacije UDBE. Ugotovili so na namreč, da je potrebno
vzpostaviti nadzor nad njenim delovanjem in sprejeli sklep, da »nobena služba ne
sme biti izven javnega nadzora samoupravne družbe« (Pusić v Purg, 1995: 109). Z
Zakonom o notranjih zadevah se je UDBA preimenovala v Službo državne varnosti
(SDV), odreči se je morala vodenju kazenskih postopkov in vodenju uprave za
izvrševanje kazenskih sankcij. (Vodušek Starič, 2010, 84) Tudi njen kader se je
zmanjšal skoraj za polovico, večina pripadnikov službe pa je bila prerazporejenih
znotraj Republiškega sekretariata za notranje zadeve (RSNZ). (Brejc, 1994) SDV je
namreč z republiškim Zakonom o notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 13/1967),
sprejetim leta 1967, postala strokovna služba pri RSNZ. Republike so tako pridobile
9V drugem oddelku je notranjo reakcijo obravnaval drugi odsek, ki je imel referat za kler, referat za bande in referat za ostanke meščanskih strank. (Pučnik, 1996, 140) 10 Najbolj poznano je bilo kazensko taborišče na Golem otoku.
30
več pristojnosti na področju obveščevalne dejavnosti, vendar je delo SDV v
republikah in pokrajinah še vedno bilo pod nadzorom zveznih organov. Njihovo delo
je usklajeval Zvezni sekretariat za notranje zadeve (ZRNZ). Po letu 1970 sej ponovno
kadrovsko okrepila, predvsem na tehničnem področju in področju za odkrivanje in
preprečevanje notranjega sovražnika. (Brejc, 1994) Do naslednjega mejnika na
področju obveščevalnih služb privede preobrazba državne uprave. Na podlagi
zveznega Zakona o državni upravi iz leta 1978 in republiškega Zakona iz leta 1979 je
sprejet nov Zakon o notranjih zadevah (Ur. list SRS št. 28/1980). Ta določa, da
zadeve državne varnosti postanejo del RSNZ. (Purg, 1995, 109)
Kljub reorganizaciji je služba še vedno veljala za politično policijo, saj je bilo njeno
delo še vedno usmerjeno v notranjo problematiko. Razpolagala je z zelo širokimi
pooblastili, tudi policijskimi, in pri svojem delovanju uporabljala posebne operativne
metode in sredstva11. (Purg, 2002, 55-56) Podlaga za uporabo le teh je bila tajna
zakonodaja Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ), natančneje
podzakonska akta, ki sta urejala metode dela in pooblastila zvezne SDV in drugih
zveznih vojaških organov. (Šturm, 1991, 4) Vse do leta 1989 je tak paralelni pravni
sistem obstajal tudi v Sloveniji.
Proces proti četverici (JBTZ)12 maja 1988 pomeni začetek konca SDV. Na plan privrejo
skrivnosti in nečednosti službe. Po njem začne vsihati delovanje na področju
notranje problematike in se začne usmerjati v novega nasprotnika – jugoslovanski
vojaško-politični kompleks. (Brejc, 1994) Za formalni konec politične policije in
reorganizacijo službe veljajo spremembe Zakona o notranjih zadevah leta 1991 (Ur.
list RS, 19/91). Z njim je bila SDV preimenovana v Varnostno-informativno službo
(VIS), opredeljena dejavnost službe ter posebne metode in sredstva delovanja.
(Purg,1995) VIS je še naprej ostala organizacijska enota RSNZ. Razdeljena je bila na
operativni sektor, ki je vključeval obveščevalno dejavnost, protiobveščevalno
11 Posebne operativne metode in sredstva: informativni pogovor, tajno sledenje, dvojna kombinacija, plasiranje dezinformacij, tajna preiskava prostora, nadzor nad komunikacijskimi sredstvi in ozvočenje. (Brejc, 1994) 12 Zaradi suma izdaje vojaških skrivnosti so bili pomladi leta 1988 s strani SDV-ja in KOS-a aretirani novinarji Mladine Janez Janša, David Tasič, Franci Zavrl in zastavnik JLA Ivan Borštner. Gre za sodni proces proti zgoraj omenjeni četverici in za politično afero, ki predstavlja vrhunec napetosti med slovensko civilno družbo in takratno JLA. Označimo jo lahko tudi kot ključni mejnik v slovenski politični zgodovini, zaslužni za demokratizacijo in nastanek nove države. (Pred 24 leti…, 2012)
31
dejavnost in detekcijo13, sektor za analize in dokumentacijo in tehnični sektor.
(Brejc, 1994, 66)
Osamosvojitev Slovenije in odhod JLA iz slovenskega ozemlja sta privedla do nove
sistemizacije VIS. Nova zakonodaja je določala, da VIS deluje v sestavi Ministrstva za
notranje zadeve (MNZ) in se ukvarja z zbiranjem, analiziranjem in posredovanjem
podatkov, ki se nanašajo zgolj na tujino. Pooblaščena je bila tudi za obveščevalno
delovanje na gospodarskem področju. (Brejc, 1994)
Nova prisluškovalna afera14 leta 1992 je pospešila odločitev o prehodu službe pod
vladno pristojnost in njeni reorganizaciji. S sprejetjem Zakona o vladi (Ur. list RS, št.
4/93) leta 1993 se VIS izloči iz MNZ in postane samostojna vladna služba. Istega leta
je bila s sklepom Vlade RS preimenovana v Slovensko obveščevalno-varnostno
agencijo (SOVA). (Brejc, 1994)
13 Detekcija se je ukvarjala z zaznavo pojavov, ki bi lahko ogrožali varnost države in je bila usmerjena predvsem v dejavnosti JLA. (Brejc, 1994) 14 Prisluškovanje članu predsedstva SRS odgovornemu za mednarodne odnose Cirilu Zlobcu, ki naj bi italijanskemu kolegu izdal datum osamosvojitve Slovenije, ki je takrat veljal za državno skrivnost.
32
5 Obveščevalno varnostni sistem Republike Slovenije
Obveščevalni varnostni sistem je podsistem nacionalnega varnostnega sistema,
katerega temelj predstavlja Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike
Slovenije15 (Ur. list RS, 27/2010). Celoten sistem nacionalne varnosti upravljata in
vodita zakonodajna in izvršna veja oblasti. Državni zbor RS določa zakonske okvire in
dolgoročne smernice razvoja nacionalno varnostne politike in sistema nacionalne
varnosti ter izvaja parlamentarni nadzor. Vlada RS s pomočjo posvetovalnih in
usklajevalnih teles, zlasti Sveta za nacionalno varnost (SNAV), usmerja in usklajuje
izvajanje nacionalno varnostne politike in delovanje sistema nacionalne varnosti. Nad
delom obveščevalno-varnostnih služb izvaja strokovni nadzor. (ReSNV-1, Ur. list RS,
27/2010)
Obveščevalno-varnostni sistem Republike Slovenije sestavljajo službe, ki opravljajo
obveščevalno-varnostno dejavnost in organi, ki izvajajo parlamentarni nadzor
oziroma usmerjajo, koordinirajo in izvajajo strokovni nadzor nad delom
obveščevalno-varnostnih služb. Izredno pomembno vlogo v obveščevalno-varnostnem
sistemu predstavlja posvetovalni in usklajevalni organ SNAV, ki koordinira dejavnosti
med vsemi organi obveščevalno-varnostnega sistema in svetuje vladi pri sprejemanju
ukrepov in aktov, ki se nanašajo na nacionalno varnost države. V vojnih in izrednih
razmerah se preoblikuje v Državni operativni štab obrambe v skladu z določbami
zakona o obrambi. (Odlok o Svetu za nacionalno varnost, 2014)
Obveščevalno-varnostno dejavnost v Sloveniji izvajajo Slovenska obveščevalno-
varnostna agencija (SOVA), Obveščevalno-varnostna služba Ministrstva za obrambo
(OVS MO) in Kriminalistična služba v sestavi Ministrstva za notranje zadeve.
5.1 Slovenska obveščevalno-varnostna agencija
SOVA je osrednja civilna obveščevalno-varnostna služba. Z imenom, ki ga poznamo
danes obstaja od leta 1993, ko je bila tedanja VIS z Zakonom o vladi (Ur. list RS,
4/93) izvzeta iz MNZ in sklepom Vlade RS preimenovana v SOVO. Skladno z razvojem
in urejanjem političnega in varnostnega sistema novonastale države se je razvijalo
15 V nadaljevanju ReSNV-1.
33
tudi obveščevalno-varnostno področje. Dokončno točko pri reorganizaciji agencije in
ureditvi v skladu s standardi obveščevalno-varnostnih sistemov sodobnih držav
pomeni sprejetje Zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji16 (Ur. list RS,
št. 23/99). ZSOVA sprejet aprila leta 1999 predstavlja pravno podlago za delo in
naloge SOVE17.
SOVA je v 1. členu ZSOVA opredeljena kot samostojna vladna služba, ki opravlja
naloge določene v zakonu in v skladu s prednostnimi nalogami, ki jih določi vlada na
podlagi nacionalnovarnostnega programa, ki ga sprejme Državni zbor. Odgovornost za
delo agencije je naložena direktorju, ki ga na predlog predsednika vlade imenuje in
razrešuje vlada. (4. člen ZSOVA) O svojih ugotovitvah agencija obvešča predsednika
vlade, pa tudi predsednika republike, predsednika Državnega zbora in pristojne
ministre kadar gre za zadeve iz njihove pristojnosti. Informacije in analize pripravlja
tudi za potrebe Sveta za nacionalno varnost. (6. člen ZSOVA)
Samo ime agencije nam pove, da svojo dejavnost opravlja na več področjih. Njeno
delovanje zajema vse zvrsti obveščevalne dejavnosti. Na obveščevalnem področju
pridobiva in vrednoti podatke iz tujine, pomembne za zagotavljanje varnostnih,
političnih in gospodarskih interesov države. Obveščevalna in protiobveščevalna
dejavnost se prepletata na področju pridobivanja in vrednotenja podatkov o
organizacijah, skupinah in osebah, ki svojo dejavnostjo iz tujine ali v povezavi z njo
ogrožajo ali bi lahko ogrozili nacionalno varnost države in njeno ustavno ureditev.
Varnostno dejavnost pa izvaja v sodelovanju s pristojnimi državnimi organi in
službami pri varnostnem preverjanju ter posredovanju podatkov, ki so pomembni za
varnost določenih oseb, delovnih mest, organov, objektov in okolišev. (2. člen
ZSOVA)
Veliko podatkov in informacij je danes javno dostopnih. Vendar je bistvena značilnost
obveščevalne dejavnosti tajnost, zato ZSOVA v 19. členu agenciji dovoljuje, da pod
določenimi pogoji podatke pridobiva s tajnim sodelovanjem in posebnimi oblikami
pridobivanja podatkov. Zakonsko podlago takim načinom pridobivanja podatkov
zagotavlja ZSOVA v členih 20. do 22. v katerih opredeljuje posebne oblike
pridobivanja podatkov in pogoje za njihovo uporabo. S pisno odredbo direktor
agencije dovoljuje:
16 V nadaljevanju ZSOVA. 17 Zakon je bil dopolnjen in spremenjen leta 2006.
34
1. spremljanje mednarodnih sistemov zvez;
2. tajni nakup dokumentov in predmetov;
3. tajno opazovanje in sledenje na odprtih in javnih prostorih z uporabo
tehničnih sredstev za dokumentiranje.
Posamezna odredba se nanaša izključno na enkratno izvedbo določene oblike
pridobivanja podatkov. (ZSOVA, 2006)
V primeru, da obstaja velika verjetnost, da je ogrožena varnost države18 lahko
agencija izjemoma pridobiva podatke in informacije tudi na drugačne načine. ZSOVA
v 24. členu določa, da predsednik Vrhovnega sodišča na predlog direktorja agencije s
pisno odredbo dovoljuje kontrolo pisem in drugih občil ter nadzorovanje in snemanje
telekomunikacij v RS. Pridobivanje podatkov na tak način lahko traja največ tri
mesece in se lahko iz utemeljenih razlogov podaljša vsakokrat za največ tri mesece,
vendar skupno ne več kot 24 mesecev. Predsednik Vrhovnega sodišča mora odobriti
vsako podaljšanje, o prenehanju uporabe teh metod pa ga mora direktor agencijo
obvestiti pisno. S pisno odredbo in pod enakimi pogoji predsednik Vrhovnega sodišča
dovoli tudi nadzorovanje telekomunikacij v RS z izpisom telekomunikacijskega
prometa za največ šest mesecev (24. a člen ZSOVA).
Delavci agencije so uradne osebe agencije in morajo opravljati z zakonom določene
naloge. So imetniki službene izkaznice, ki jo izda direktor agencije, s katero se
izkazujejo pri izvajanju službenih nalog v RS. (ZSOVA, 2006)
18 »...verjetnost, da obstaja nevarnost za varnost države, se kaže v: - tajnih aktivnostih zoper suverenost, neodvisnost, državno celovitost in strateške
interese Republike Slovenije; - tajnih aktivnostih, načrtih in pripravah za izvedbo mednarodnih terorističnih akcij zoper
Republiko Slovenijo ter drugih nasilnih dejanjih proti državnemu organu in nosilcem javnih funkcij v Republiki Sloveniji ter tujini;
- posredovanju podatkov in dokumentov, ki so v Republiki Sloveniji opredeljeni kot državna tajnost, nepooblaščeni osebi v tujini;
- pripravah na oborožen napad na Republiko Slovenijo; - obveščevalni dejavnosti posameznikov, organizacij in skupin v korist tujine; - mednarodni organizirani kriminalni dejavnosti, in je utemeljeno pričakovati, da se v zvezi s to aktivnostjo uporablja določeno telekomunikacijsko sredstvo ali bo to sredstvo uporabljeno, pri tem pa je mogoče utemeljeno sklepati, da podatkov ni mogoče pridobiti drugače oziroma bi njihovo pridobivanje na drug način lahko ogrozilo življenje ali zdravje ljudi.« (1.odstavek 24.člena ZSOVA)
35
5.2 Kriminalistična služba v sestavi Ministrstva za notranje
zadeve
Kriminalistična služba je varnostna služba specializirana za boj proti organiziranem
kriminalu. Delo usmerja in vodi Uprava kriminalistične policije, ki je razdeljena na
različne sektorje in centre. Služba pri opravljanju svojih nalog uporablja posebne
operativne metode in sredstva, ki omogočajo tajno zbiranje informacij o kriminalnem
delovanju zlasti organiziranih kriminalnih struktur, kar jo približuje obveščevalnim
službam. »Zbiranje informacij poteka preko tajnih sodelavcev, prikritih
preiskovalcev, posebnih enot za tajno opazovanje in slikovno snemanje, z
nadzorovanjem telefonskih pogovorov in drugih oblik komuniciranja ter s
prisluškovanjem neposrednih razgovorov članov kriminalnih združb« (Dobovšek,
2009:169).
Zakonsko podlago posebnim operativnim metodam in sredstvom zagotavlja Zakon o
kazenskem postopku19 (Ur. list RS, št. 32/2012). Ta v členih od 149. a do 156. a
opredeljuje kazniva dejanja za katera se lahko posamezen ukrep uporablja, določa
dokazni standard za posamezen ukrep, opredeljuje dovoljen čas uporabe, predpisuje
postopek uporabe, itd. Prikriti preiskovalni ukrepi so:
1. tajno opazovanje (149. a člen ZKP) se izvaja z neprekinjenim ali
ponavljajočim opazovanjem ali sledenjem z uporabo tehničnih naprav za
ugotavljanje položaja in gibanja ter tehničnih naprav za prenos in snemanje
glasu, fotografiranjem ter video-snemanjem in je osredotočena na
spremljanje položaja osebe za katero obstaja sum, da je izvršila, izvršuje ali
pripravlja kaznivo dejanje. V določenih primerih se lahko odredi tudi za
osebo, ki ni osumljenec, če je mogoče utemeljeno sklepati, da bi opazovanje
te osebe privedlo do identifikacije osumljenca. Ukrep se mora izvajati na
način, na katerega se v najmanjši meri posega v pravice oseb, ki niso
osumljenci;
2. tajno delovanje (155. a člen ZKP) se izvaja z vključitvijo tajnih delavcev in
neprekinjenim ali ponavljajočim zbiranjem podatkov o osebi ter njeni
kriminalni aktivnosti. Tajni delavec je lahko policist, policijski delavec tuje
države ali izjemoma druga oseba;
19 V nadaljevanju ZKP.
36
3. navidezen odkup, navidezno sprejemanje oziroma dajanje daril ali navidezno
jemanje oziroma dajanje podkupnine (155. člen ZKP)20;
4. nadzor elektronskih komunikacij s prisluškovanjem ter kontrola in zavarovanje
dokazov o vseh oblikah komuniciranja, ki se prenašajo v elektronskem
komunikacijske omrežju (150. člen ZKP);
5. kontrola pisem in drugih pošiljk (150. člen ZKP);
6. kontrola računalniškega sistema banke ali druge pravne osebe, ki opravlja
finančno ali drugo gospodarsko dejavnost (150. člen ZKP);
7. prisluškovanje in snemanje pogovorov s privolitvijo vsaj ene osebe, udeležene
v pogovoru (150. člen ZKP);
8. prisluškovanje in opazovanje v tujem stanovanju ali drugih tujih prostorih, z
uporabo tehničnih sredstev za dokumentiranje in po potrebi tajni vstop v
navedene prostore (151. člen ZKP)21;
9. izdaja elektronskega denarja, da tekoče spremlja finančno stanje osumljenca
(156. člen ZKP).
Izvajanje ukrepov tajnega delovanja, tajnega opazovanja in navideznega odkupa,
sprejemanja ali dajanja daril ali podkupnin s pisno odredbo na predlog policije
dovoljuje državni tožilec. Ostale posebne operativne metode in sredstva iz členov
150., 151., 156. in 160. odreja preiskovalni sodnik s pisno odredbo na predlog
državnega tožilca. (ZKP, 2012)
5.3 Obveščevalna varnostna služba Ministrstva za obrambo
OVS MO je vojaška obveščevalna varnostna služba. Je organizacijska enota
Ministrstva za obrambo (MO) od leta 1994, ko je bila ustanovljena z Zakonom o
obrambi22 (Ur. list RS, št. 82/94). Svoje izpostave ima v Slovenski vojski in opravlja
obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne naloge. Njeno delovanje in
organizacijo ureja Uredba o obveščevalno varnostni službi Ministrstva za obrambo
(Ur. list RS, št. 63/99), ki naloge službe razčleni v členih od 3. do 6.:
20 Navidezni nakup dokumentov in predmetov je potrebno ločiti od tajnega nakupa dokumentov in predmetov, kot je določen v ZSOVA. Pri navideznem odkupu dokumentov in predmetov prodajalci vedo, da bo predmet prodan, pri tajnem nakupu pa prodajalaec tega ne ve in mora to ostati tajno. (Podbregar, 2012) 21 151. člen ZKP varnostnim službam daje večja pooblastila kot jih imajo obveščevalne službe, ki so omejene na opazovanje na javnih prostorih. 22 V nadaljevanju ZObr.
37
1. obveščevalne naloge se nanašajo na pridobivanje in analiziranje informaciji in
podatkov o tujini, ki so pomembni za obrambne interese države, zlasti
ugotavljanje in ocenjevanje vojaških in političnih varnostnih razmer, vojaških
zmogljivosti in aktivnosti oboroženih sil drugih držav;
2. protiobveščevalne naloge na obrambnem področju obsegajo odkrivanje,
preiskovanje in preprečevanje dejavnosti drugih držav, obveščevalnih služb,
vojaških organizacij, ki ogrožajo obrambne interese države;
3. varnostne naloge obsegajo preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih
dejanj na ministrstvu in Slovenski vojski, varnostno preverjanje oseb in
opravljanje drugih varnostnih nalog.
Raziskava je temeljna metoda dela na obveščevalnem in protiobveščevalnem
področju. (Uredba o OVS MO, 1999)
ZObr obveščevalne in varnostne naloge obravnava ločeno. To je razvidno iz 34. člena
v katerem določa pooblastila delavcev službe, ki se razlikujejo glede na področje
delovanja. Delavci službe, ki opravljajo obveščevalne in protiobveščevalne naloge
imajo pooblastila kot jih imajo delavci SOVE. Posebne metode pridobivanja podatkov
izvajajo pod pogoji in na način, kot je predpisano v ZSOVA. Na drugi strani so
delavci, ki v službi opravljajo varnostne naloge in imajo pooblastila, ki jih določa
Zakon o policiji. Pooblastili se med seboj izključujeta, kar pomeni, da delavec ne
more imeti obeh pooblastil hkrati. Zaposleni se izkazujejo s službeno izkaznico in
smejo nositi orožje. (ZObr, 2004)
Služba naloge opravlja v skladu z usmeritvami Vlade RS, Sveta za nacionalno varnost
in pristojnega delovnega telesa DZ. Po potrebi sodeluje s policijo, SOVO in drugimi
državnimi organi, po predhodnem soglasju ministra tudi s tujimi obveščevalnimi in
varnostnimi službami. O ugotovitvah službe seznanja ministra, načelnika
generalštaba, predsednika Republike in predsednika Vlade ter na njegovo odločitev
tudi druge organe. Služba ima mirodobno in vojno organizacijo. (ZObr, 2004 in
Uredba o OVS MO, 1999)
5.4 Nadzor nad obveščevalno varnostnimi službami
Obveščevalne in varnostne službe v nasprotju z drugimi državnimi organi lahko, pod
določenimi pogoji, posegajo v ustavno določene človekove pravice in temeljne
38
svoboščine. Zaradi tega je nadzor nad njihovim ravnanjem in delovanjem izrednega
pomena, tako z vidika legitimnosti političnega sistema, kot z vidika zaupanja javnosti
v zakonitost njihovega dela. (Purg, 1995) Nikakor ne moremo govoriti o enotnem,
univerzalnem, najučinkovitejšem modelu nadzorstva, ki bi lahko enako učinkovito
deloval v vseh državah. Nanj namreč vplivajo različni dejavniki. Oblike in mehanizmi
nadzora so odvisni od političnega sistema, politične in varnostne kulture,
razvejanosti obveščevalno-varnostnega sistema in tradicije na obveščevalno-
varnostnem področju. (Podbregar, 2012) Najpomembnejša sta nadzor nad posegi v
zasebnost in druge temeljne človekove pravice in svoboščine ter nadzor nad porabo
finančnih sredstev, predvsem sredstev posebnega fonda. (Črnčec, 2010) Nadzor nad
delovanjem obveščevalnih in varnostnih služb je ponavljajoč in neprekinjen proces,
ki ga nikoli ni preveč. Da bi sistem učinkovito in uspešno deloval pa mora biti jasno in
ustrezno normativno reguliran.
Nadzorni sistem v Sloveniji je zelo razvejan in ima vzpostavljene vse demokratične
oblike nadzora. Poleg nadzora izvršilne, zakonodajne in sodne veje oblasti, obstajajo
še drugi mehanizmi. Nadzor računskega sodišča in proračunske inšpekcije se nanaša
na kontrolo proračuna in porabe javnega denarja. Pravilnost in smotrnost načrtovane
porabe javnega denarja lahko računsko sodišče ugotavlja predhodno, pogosteje pa to
počne z naknadno revizijo porabe javnih sredstev. Varuh človekovih pravic nadzor
izvaja naknadno. Na podlagi pritožbe posameznika izvede neodvisno uradno
preiskavo. Od obveščevalnih in varnostnih služb lahko zahteva informacije o
morebitnih aktivnostih in posegih v človekove pravice povezanih z osebo, ki je vložila
pisno pobudo. Informacijska pooblaščenka posega v delovanje obveščevalnih in
varnostnih služb z vidika varstva osebnih podatkov in z vidika dostopa do informacij
javnega značaja. Vse institucije pa so pod stalnim nadzorom javnosti, kjer
najpomembnejšo vlogo igrajo množični mediji, ki s svojim poročanjem vplivajo na
javno mnenje in s tem posredno na delovanje vlade in drugih institucij za nadzor
obveščevalnih in varnostnih služb. (Črnčec, 2010 in Podbregar, 2012)
5.4.1 Parlamentarni nadzor
Parlamentarni nadzor obveščevalnih in varnostnih služb izvaja Državni zbor RS in ima
posebno mesto v pravnem sistemu vsake moderne države. Nadzorstvena funkcija je
oblika političnega nadzora nad izvršilno vejo oblasti. Za izvajanje nadzora ima
39
parlament na voljo različna sredstva: poslanska vprašanja in pobude, interpelacijo,
nezaupnico, ustavno obtožbo, parlamentarno preiskavo, odbore in komisije.
Neposredni nadzor nad obveščevalnimi in varnostnimi službami državni zbor izvaja
preko Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki deluje na podlagi
Zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb23 (Ur. list RS, št.
93/07), Poslovnika Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb24 (Ur. list RS,
št. 79/04) in Poslovnika državnega zbora (Ur. list RS, št. 92/2007). Ta oblika nadzora
je širša od političnega nadzora, saj zajema tudi nadzor nad ustavnostjo in
zakonitostjo uporabe posebnih operativnih metod in sredstev za pridobivanje tajnih
podatkov. Komisijo z največ devetimi člani ustanovi državni zbor. Člani so izvoljeni z
večino glasov vseh poslancev na predlog poslanskih skupin. Seje komisije so zaprte za
javnost, člani komisije pa so zakonsko zavezani da varujejo tajnost podatkov s
katerimi so bili seznanjeni. (ZPNOVS, 2007)
Predmet nadzora komisije so obveščevalno-varnostni službi pri vladi in MO, varnostne
službe MNZ in MO ter druge obveščevalne in varnostne službe, ki jih za opravljanje
podobne dejavnosti in s pooblastili ustanavljajo državni organi. (3. člen ZPNOVS)
Parlamentarni nadzor obsega nadzor na dejavnostjo in ukrepi obveščevalnih služb in
nadzor ukrepov varnostnih služb. (5. člen ZPNOVS) Komisija nadzira dejavnosti
obveščevalnih služb v skladu s sprejeto politiko nacionalne varnosti, obravnava letna
poročila o delu in finančnem poslovanju obveščevalnih služb, obravnava predlog
proračuna, ki se nanaša na delo obveščevalnih služb in obravnava obvestila in pobude
posameznikov ter organizacij, ki se nanašajo na pristojnosti in naloge komisije.
Nadzira tudi uporabo ukrepov obveščevalnih in varnostnih služb, ki so odrejeni s
sodno odločbo ter odreditev in uporabo ukrepov, ki se ne odrejajo s sodno odločbo.
(13. člen ZPNOVS)
Komisija lahko izvaja nadzor tudi preko pooblaščene skupine najmanj treh svojih
članov. Pooblaščena skupina lahko opravi napovedan ali nenapovedan ogled naprav in
prostorov, ki jih uporabljajo nadzorovane službe v zvezi z nadzorovanjem in
snemanjem telekomunikacij, lahko pa zahteva tudi vpogled v dokumente, drugo
gradivo in podatke, ki se nanašajo na pristojnosti in naloge komisije.
23 V nadaljevanju ZPNOVS. 24 V nadaljevanju PoKNOVS.
40
ZPNOVS v 7. členu zavezuje vlado, pristojna ministrstva, obveščevalne in varnostne
službe ter druge državne organe in organizacije, da komisiji omogočajo izvedbo
njenih nalog. Vlada mora komisiji predložiti v obravnavo program dela posamezne
obveščevalne in varnostne službe in letna poročila o opravljenem delu in finančnem
poslovanju službe. (15., 16., 20. In 21. člen ZPNOVS) Nadzorovane obveščevalne in
varnostne službe morajo vsake štiri mesece komisiji poročati o izvrševanju dejavnosti
oziroma o uporabi nadzorovanih ukrepov. (17. in 19. člen ZPNOVS) Vendar lahko
Vlada odloči, da se v posameznem primeru nadzorovanega ukrepa nadzor začasno
odloži. (27. člen ZPNOVS) Komisija ima možnost, da na sejo povabi zaposlene v teh
službah, ki se seje morajo udeležiti. V okviru svojih pooblastil morajo pojasniti
zadeve in odgovoriti na vprašanja komisije. (Črnčec, 2010) Določene obveznosti do
komisije imajo tudi telekomunikacijski operaterji in izvajalci poštnih storitev.
Komisijo morajo vsake tri mesece obveščati o izvedenem nadzoru nad
telekomunikacijskim prometom in o posegih v tajnost poštnih storitev. (29. in 30.
člen ZPNOVS)
Komisija enkrat letno poroča državnemu zboru o svojem delu in o splošnih
ugotovitvah nadzora ter mu predlaga sprejem stališč in sklepov v zvezi z nadzorom.
(34. člen ZPNOVS in 40. člen Poslovnika DZ)
5.4.2 Vladni nadzor
Vlada RS je politični organ države. Je organ izvršilne oblasti, ki določa, usmerja in
usklajuje izvajanje politike države in v ta namen izdaja predpise in sprejema druge
pravne, politične, ekonomske, finančne, organizacijske in druge ukrepe, ki so
potrebni za zagotovitev razvoja države in za urejenost razmer na vseh področjih iz
pristojnosti države. (2. člen Zakon o Vladi Republike Slovenije25, Ur. list RS, št.
24/05) Kot najvišji organ državne uprave, ima Vlada RS poleg izvršilne funkcije, tudi
upravno funkcijo, s katero usmerja in nadzoruje delovanje upravnih organov. Za
organizacijsko, strokovno in drugo pomoč lahko vlada ustanavlja vladne službe.
(ZVRS, 2005)
Vlada opravlja operativni in strokovni nadzor nad delom obveščevalnih in varnostnih
služb s spremljanjem njihovih aktivnosti in rezultatov dela. Direktor Sove je
25 V nadaljevanju ZVRS.
41
odgovoren vladi in more o ugotovitvah agencije obveščati predsednika vlade ali
pristojne ministre kadar gre za zadeve iz njihove pristojnosti. Nadzor nad OVS MO in
Kriminalistično službo v sestavi Ministrstva za notranje zadeve izvajata pristojna
ministra samostojno ali preko svojih organizacijskih enot v ministrstvu. (Slovenska
obveščevalno-varnostna agencija, 2015)
5.4.3 Sodni nadzor
Človekove pravice so prirojene in nadrejene pozitivnemu pravu, zato ne država ne
kdo drug nima pravice posegati vanje. To pristojnost imajo v zakonsko določenih
primerih le obveščevalne in varnostne službe. Zaradi tega je sodni nadzor nad
ravnanjem teh služb izrednega pomena. Sodno nadzorstvo se izvaja preko sodišč, ki
so pristojna, da »po obstoječi zakonodaji odobrijo vsako uporabo posebnih metod in
sredstev dela, ki so predvidene z zakonom in posegajo na področje človekovih
pravic« (Purg 1995, 142). Vrhovno sodišče izvaja neposredni nadzor nad izvajanjem
določenih ukrepov za pridobivanje tajnih podatkov, posredni nadzor nad
obveščevalnimi in varnostnimi službami pa izvaja Ustavno sodišče in ostala redna
sodišča. Naloga Ustavnega sodišča je ugotavljanje ustavnosti in zakonitosti zakonov,
ki se nanašajo na obveščevalno dejavnost. Pomembno je, da so zakoni nedvoumno
definirani, usklajeni in brez pravnih praznin, saj le tako ne prihaja do zlorab.
Pod točno določenimi pogoji lahko SOVA in OVS MO pridobivata podatke s kontrolo
pisem in drugih občil ter z nadzorovanjem in snemanjem telekomunikacij. S takimi
ukrepi globoko posegata v človekovo zasebnost in kršita temeljne človekove pravice
in svoboščine, ki jih v 37. členu zagotavlja Ustava RS. Ustavno je določeno, da se v te
pravice lahko poseže le na podlagi odločbe sodišča, če je to nujno za uvedbo ali
potek kazenskega postopka ali za varnost države. (37. člen Ustave RS) Tako ZSOVA v
24. členu določa, da predsednik Vrhovnega sodišča, če so izpolnjeni pogoji za uvedbo
ukrepa, s pisno odredbo dovoljuje poseg v ustavno pravico do varovanja tajnosti
pisem in drugih občil. Odredba mora vsebovati podatke o osebi na katero se ukrep
nanaša, utemeljitev razlogov za njegovo uporabo, podatke o načinu izvajanja, obsegu
in trajanju ukrepa. Vsako podaljšanje izvajanja ukrepa mora odobriti predsednik
Vrhovnega sodišča. Naloga direktorja agencije pa je, da ga pisno obvesti o
prenehanju izvajanja ukrepa. (24. člen ZSOVA)
42
Tudi Kriminalistična služba v sestavi MNZ lahko na podlagi ZKP pri opravljanju svojih
nalog posega v posameznikovo komunikacijsko in drugo zasebnost. S tem omejuje in
krši ustavne pravice določene v členih od 35. do 38. Eno izmed temeljnih načel
kazenskega prava, načelo sodnega nadzora, pravi, da poseg v človekove pravice lahko
odreja le sodišče. Sodni nadzor na tem področju izvajata državni tožilec in
preiskovalni sodnik. Na predlog policije državni tožilec s pisno odredbo dovoljuje
ukrepe tajnega delovanja in tajnega opazovanja ter navideznega odkupa,
sprejemanja ali dajanja daril ali podkupnin. Pristojnost preiskovalnega sodnika pa je,
da na predlog državnega tožilca odreja hišno preiskavo in preiskavo drugih zasebnih
prostorov ter ostale prikrite preiskovalne ukrepe, ki jih določa ZKP v 150., 151. in
160. členu. (ZKP, 2012)
Poleg zgoraj opisanega predhodnega sodnega nadzora, lahko sodišča izvajajo tudi
naknadni sodni nadzor. Podbregar (2012: 456) ga opredeljuje kot »možnost
državljanov, da v kolikor menijo, da so bili določeni ukrepi uporabljeni proti njim
nezakonito, zahtevajo pravico na sodišču«.
43
6 Socialni vpliv na stališča o obveščevalnih službah
O socialnem vplivu govorimo kadar delovanje ene osebe usmerja delovanje druge
osebe ali kadar je delovanje ene socialne skupine predpogoj za delovanje druge
skupine. Je obojestranski proces v katerem gre za neprestano izmenjavo vplivov.
Namreč v socialni interakciji prihaja do socialne izmenjave med izvorom in objektom
vpliva, kar bi fizikalno lahko primerjali z prvim Newtonovim zakonom o akciji in
reakciji. Torej nihče v procesu socialnega vpliva ni samo izvor vplivanja in nihče ni
samo objekt vplivanja. Socialni vpliv izvajajo različne institucije, to so šola, mediji in
cerkev, in temelji na vrednotah, normah in pravilih delovanja. Vpliv, ki temelji na
normah in pravilih imenujemo normativni vpliv. V tem primeru se podrejamo le
nosilcem sporočil, ki ne povzročajo spremembe stališč, temveč vodijo le v
prilagoditev dani situaciji. Lahko pa se človek podreja vsebini sporočil, takrat
govorimo o informacijskem vplivu, katerega temelj so informacije, znanje, argumenti
in izkušnje. Tak vpliv terja spremembo v kogniciji, ki nato povzroči spremembo
obnašanja. Posameznik na tak način zadovoljuje potrebe po informacijah in potrebe
po socialnem priznanju. (Nastran Ule, 1997 in Ule, 2009)
Na posameznikovo oblikovanje stališč, mnenj, stereotipov in predsodkov poleg
mikrosocialnih pogojev vplivata tudi politično in družbeno okolje. Tak vpliv je
odvisen predvsem od časa oziroma dobe vplivanja in učinkuje na tri načine:
1. učinek življenjskega obdobja;
2. generacijski učinek in
3. učinek zgodovinskega obdobja. (Barner-Barry in Rosenwein v Pečjak, 1995,
87)
6.1 Generacijski vpliv
Generacije veljajo za zgodovinski prerez družbe. Posamezniki, ki jim pripadajo so
podobno družbeno zaznamovani, saj doživljajo posebna zaporedja ekonomskih,
političnih in kulturnih dogodkov ter obdobja v družbenem razvoju. (Ule, 2008) Ta
zaporedja dogodkov in družbeni razvoj so vzrok za razlike med mnenji in stališči
različnih generacij. Preprost primer razhajanja mnenj med generacijami je moda
mini kril. Medtem ko jo mlade generacije obožujejo se starejše nad njo zgražajo. To
lahko pripišemo generacijskemu učinku. Vsako generacijo namreč zaznamujejo in
44
oblikujejo obdobja, ki na ljudeh puščajo različne občutke, spoznanja in vrednote.
Tako v Sloveniji kot tudi v drugih bivših socialističnih in komunističnih državah še
vedno živijo generacije, ki so bile podvržene represiji tajnih služb oziroma političnih
policij. Strah, ki so ga občutili zaradi širokih pooblastil in podrejenosti sodstva tajnim
službam, se odraža tudi na predsodkih in stereotipih, ki jih te generacije gojijo do
sodobnih obveščevalnih in varnostnih služb. V isti družbi danes živijo tudi mlajše
generacije, ki so za represijo in grozote političnih policij izvedele posredno. Na
njihova stališča, predsodke in stereotipe, bolj kot zgodovinski vidik obveščevalnih
služb vplivajo sodobni mediji, filmska industrija in književnost.
6.2 Zgodovinski vpliv – politične policije
Teza, da poznavanje zgodovine pomaga pri razumevanju sedanjosti ni iz trte izvita,
saj je prav zgodovina eden od razlogov za gojenje predsodkov in stigmatizacijo
obveščevalnih služb v sedanjosti. Negativno usmerjenost ljudi do teh služb je mogoče
pripisati političnim zlorabam tajnih služb v preteklosti, ki so delovale v imenu
vladajoče politične elite in razpolagale s skoraj neomejenimi finančnimi sredstvi in
kadri. Z njihovo pomočjo so vlade ohranjale oblast in varovale partijo pred
ljudstvom. Nastale so po Drugi svetovni vojni predvsem v enopartijskih sistemih
Vzhodnega komunističnega bloka po zgledu in ob podpori Stalinove NKVD26. NKVD
znano predvsem po političnih čistkah, montiranih procesih in gulagih27, je po
Stalinovi smrti leta 1954 nasledila KGB28. Komite državne varnosti je vlekel vse niti v
državi in nadziral vse vidike življenja, predvsem politično pripadnost prebivalstva in
pripadnikov vojske. Aleksander Litvinenko29 je dejal: »Ko ljudje slišijo izraz agent
KGB, pomislijo na najslabše, na špiclje, ki izdajajo svoje prijatelje ali na vohune v
Ameriki.« (Goldfarb, Litvinenko, 2008: 33).
Skrajno deformacijo obveščevalne službe v politično policijo predstavlja Stasi30, ki je
bil del Vzhodnonemškega ministrstva za državno varnost. Nemška demokratična
26 Ljudski komisariat za notranje zadeve, sovjetska varnostno-obveščevalna služba, bolje poznana ko Stalinova tajna policija. 27 Kazenska delovna taborišča. 28 Komite državne varnosti, sovjetska varnostno-obveščevalna služba od 1954 do 1991. 29 Aleksander Litvinenko je bil nekdanji pripadnik ruske tajne službe FSB (naslednice KGB), ki je umrl zaradi zastrupitve z radioaktivnim polonijem 210. 30 Služba državne varnosti, nemško Staatssicherheitsdienst.
45
republika31 je delovala kot branik vzhodnega bloka proti zahodu. Veljala je za državo
z najbolj izpopolnjenim policijskim nadzorom vseh časov. S pomočjo Stasija in
Sovjetske zveze se je v letih od 1949 do 1990 na oblasti ohranjala Enotna
socialistična stranka Nemčije32. Stasi je bil notranja vojska, ki je s pomočjo
obveščevalnih metod delovala proti državljanom. Široka pooblastila so Stasiju
omogočala, da je aretiral, zaslišal in zaprl kogarkoli, vsakodnevno pregledoval pošto
in prestregal telefonske pogovore. Njegova skrajnost se je kazala predvsem v številu
obveščevalcev in ovaduhov, ki jih je imel razporejene čez celotno vzhodnonemško
družbo. Stasijev aparat je bil namreč eno in pol krat večji od redne vojske NDR in je
pred padcem berlinskega zidu štel 97.000 uslužbencev in 173.000 ovaduhov. To je
pomenilo, da je bil vsak triinšestdeseti državljan NDR stasijevec ali ovaduh. (Funder,
2005, 65 in 68) Za policijsko državo je veljala tudi Čaušeskova Romunija.
Securitate33je s terorjem in ustrahovanjem rekrutiral veliko število informatorjev, ki
so ovajali družinske člane in najbližje prijatelje. Čaušeskova tajna policija je
ohranjala voditeljev kult osebnosti in vladavino peščice njegovih sorodnikov in
bližnjih sodelavcev. Neposredno se je vmešavala v življenja navadnih državljanov in
nanje vplivala, kar je razvidno iz politike načrtovanja družine, ki jo je zasnovala
Čaušeskova žena Elena. Kontracepcija v socialistični Romuniji ni bila dosegljiva, od
leta 1966 je veljala tudi prepoved splava. Za ženske, ki so zahtevale splav so
»poskrbeli« agenti Oddelka za državno varnost, ki so bili razporejeni na ginekoloških
oddelkih bolnišnic. Po ocenah naj bi politika načrtovanja družine povzročila smrt vsaj
10.000 žensk in 100.000 otrok. (Duque, 2011)
Obsedenost z nadzorom, ki je bil glavno orožje za ohranjanje režima, se kaže v
ogromnem številu dokumentov, ki so nastali med vladavinami tajnih političnih policij.
Kljub temu, da je bilo nekaj arhivskega gradiva uničenega sproti, del pa po padcu
komunističnih režimov v devetdesetih, število tajnih dokumentov politični policij
ostaja zelo veliko34. Večina prvih demokratično izvoljenih vlad se je ukvarjala s
problemom tajnih dosjejev, niso namreč vedeli ali naj jih odprejo, sežgejo ali
zaklenejo za določen čas. Stasijevi dokumenti so na voljo za vpogled od leta 1990,
slovenska politika pa se s te problemom ukvarja še danes. Tudi zakona o lustraciji, ki
31 V nadaljevanju NDR. 32 Nemško Sozialistische Einheitspartei Deutschlands (SED). 33 Oddelek za državno varnost, Čaušeskova tajna policija. 34 Romunska služba Securitate naj bi ustvarila 35 kilometrov dokumentov, vsak meter naj bi vseboval 5000 dokumentov, posamezni dosje naj bi v povprečju bil dolg 200 strani. (Duque, 2011) Ustanova za dokumente Stasija bi s štiridesetimi sestavljalci dokumentov potrebovala 375 let za rekonstrukcijo 15.000 vreč uničenih dokumentov. (Funder, 2005)
46
bi preprečeval bivšim pripadnikom tajnih služb opravljanje javnih funkcij, v Sloveniji
še nismo sprejeli. Imajo pa te zakone v veljavi bivša Vzhodna Nemčija, Romunija,
Češka, Slovaška, Madžarska in Makedonija. Maja 2015 je tudi Albanija sprejela zakon
o odpiranju arhivov tajne policije, kateri bivšim pripadnikom Segurimija prepoveduje
zaposlovanje v javni upravi.
Za stigmatizacijo obveščevalnega dela pa niso krive samo politične policije
vzhodnega bloka, temveč tudi zahodne obveščevalne službe, katerih nečednosti so
prišle v javnost. Pomoč pri rušenju Mosadkove vlade po nacionalizaciji naftne
industrije v Iranu, rušenje vlade v Gvatemali po agrarni reformi in odstranitev
Panamske vlade zaradi protiimperialistične politike je le nekaj primerov kršenja
suverenosti drugih držav pod katere se je podpisala ameriška CIA35.
35 Central Intelligence Agency, Centrala obveščevalna agencija.
47
7 Vpliv medijev na predsodke in stereotipe o
obveščevalnih
Čeprav strategije poučevanja in informiranja večinoma ne delujejo na zmanjševanje
predsodkov in stereotipov se zdi, da je prav pomanjkanje znanja in informacij
temeljni razlog za mistifikacijo ter gojenje predsodkov in stereotipov do
obveščevalnih in varnostnih služb. Zaradi tajnosti dela in konstantnega
primanjkovanja informacij s strani predstavnikov obveščevalnih služb, mediji
velikokrat veljajo za edini vir informacij, ki so ljudem na voljo za ocenjevanje in
oblikovanje mnenj o obveščevalnih in varnostnih službah. Uradne informacije o SOVI
so zelo redke, zaradi tega novinarji podatke pridobivajo od neuradnih virov, ki so
blizu službi. Pogosto viri pripadajo določeni politični opciji, zato le del novic,
predvsem političnih, sestavljajo resnične in pravilne informacije.
Mediji v današnjem svetu predstavljajo četrto vejo oblasti in pogoj za oblikovanje
civilne družbe. So namreč sredstvo vladajočih za komuniciranje z državljani, po drugi
strani pa s svojim delovanjem in poročanjem vplivajo na javno mnenje in s tem na
delovanje političnih elit. Javno mnenje danes ustvarjajo publicisti, ki veljajo za
sodobne mnenjske voditelje. Splichal (2005: 42-43) meni, da ne gre več samo za
podajanje mnenj, temveč za oblikovanje in spreminjanje stališč. Težnja po
kognitivni konsistenci zamenjuje racionalni diskurz s selektivnim zaznavanjem in
pomnjenjem. Kar pomeni, da se ljudje izogibajo informacijam in mnenjem, ki bi
lahko omajala notranje ravnotežje med stališči in delovanjem ali privedla do tako
imenovane kognitivne disonance. Politični akterji in druge vplivne osebnosti zato
poskušajo s posredovanjem identifikacijskih simbolov prek sredstev množičnega
komuniciranja postati privlačni za državljane. (Splichal, 2005) Pri posredovanju
simbolov in informacij so še vedno odvisni od novinarjev, ki ustvarjajo sporočila o
dogodkih in komentarje, zato si vsaka še tako demokratična oblast želi podrediti
sredstva za množično obveščanje. Mediji namreč ljudi usmerjajo o čem naj
razmišljajo in razvrščajo zadeve na dnevni red po pomembnosti. Zadevam katerim
mediji pripisujejo pomembnost, pripisuje tudi javnost sama. (Tönnies, 1998 in Ule,
2009) Današnji tržno usmerjeni svet ni prizanesel niti medijem, ki imajo monopol nad
produkcijo in distribucijo informacij. Za doseganje višjih naklad in gledanosti, so
uredniki in novinarji pripravljeni razširjati vesti ne glede na njihovo resničnost in
48
pravilnost. Do popačenja novic tako prihaja zaradi napak, nesporazumov,
nepoznavanja tematike, zanikrnosti ali celo namerno. (Tönnies, 1998)
7.1 Mediji, propaganda in obveščevalne afere
Nasprotno s teorijo, da imajo novinarji nalogo nadzornika pri pokrivanju političnih
tematik in bi zaradi tega mogli objektivno in agresivno predstavljati pomembne
politične zadeve, se večina političnih novic zlorablja v tržne namene. Vendar
senzacionalistično poročanje ni le posledica zadovoljevanja potreb nakupa in
prodaje, temveč dejstva, da so mediji postali močan partner političnih akterjev, ki si
želijo oziroma imajo nadzor nad medijskim poročanjem. (Tönnies, 1998)
Politični akterji medije izkoriščajo za propagando, pri kateri gre za namerno in
sistematično širjenje političnih idej. Namen propagande je sprememba stališč in
vedenja ljudi, zato propagandisti največkrat uporabljajo tehnike, ki delujejo na
emotivno komponento stališč. Različne propagandne tehnike delujejo tako, da
poskušajo očrniti nasprotnika ali tako, da poskušajo olepšati lastno skupino. V
obveščevalni dejavnosti sta najpomembnejši tehnika pranja perila in tehnika
stereotipiziranja. Velik propagandi učinek imajo tudi politični škandali in razkrivanje
afer v katere so vpleteni voditelji ali politične stranke. (Pečjak, 1995) Politične
škandale, med katere spadajo tudi obveščevalne afere, na eni strani uporabljajo
mediji zaradi finančnega interesa na drugi strani pa politične elite za svojo uspešno
reprodukcijo. (Thompson, 2000) Tako velja Durkheimova teza, da je škandal politična
patologija, ki jo vsak sistem potrebuje za svojo potrditev in konsolidacijo statusa
quo. Po njegovem mnenju naj bi škandali legitimirali politično skupnost in
mobilizirali množice, saj najbolj asocialno dejanje krepi socialne vezi. (Durkheim v
Lukšič, 1991 in Thompson, 2000)
7.1.1 Obveščevalne afere v Sloveniji
Obveščevalne afere so stalnica v sistemih liberalne demokracije. Uvrščamo jih med
politične škandale, ki v naši politični kulturi veljajo kot akt odkrivanja nelegalnega
ravnanja, moralno nečistih dejanj in kršenja vrednot in norm. Do njih lahko pride v
okolju kjer je prisotnih več političnih strank in je zagotovljena svoboda tiska. (Lukšič,
49
1991) Leta 1992 sta bila v Sloveniji oba pogoja izpolnjena. V politično naelektrenem
ozračju, tik pred prvimi državnozborskimi volitvami v samostojni državi in v boju za
politične glasove je izšla Janševa knjiga Premiki. Knjiga je povod za prvo
obveščevalno afero v Republiki Sloveniji. Janša (1992: 155) v knjigi zapiše:
»»Najpogumnejši« slovenski politik je datum dejanske osamosvojitve že 17. ali 18.
junija izčvekal tujemu diplomatu in ta ga je takoj sporočil svoji vladi.« V opisu se je
prepoznal Ciril Zlobec, ki je bil v takratnem obdobju član predsedstva, odgovoren za
mednarodne odnose. Zlobec naj bi takratnemu italijanskemu veleposlaniku Fabiu
Cristianiju v telefonskem pogovoru izdal datum osamosvojitve in citiral nekatere
ustavne akte, ki so veljali za državno tajnost. Javnosti postane jasno, da je Janša
informacije pridobil na osnovi prisluhov VISA italijanskemu konzulu v Sloveniji.
Vrhunec prisluškovalne afere se je zgodil tik pred volitvami, ko so v javnost prišli
zapisi prisluhov spornega pogovora. (Trampuš, 2007) Seveda se je pojavilo vprašanje
ustavnosti in zakonitosti takega delovanja. Takratni direktor obveščevalne službe
Miha Brejc je v knjigi Vmesni čas (1994: 229-230) na to temo zapisal, da tvorcem
afere ni bilo mar za ustavnost in zakonitost, temveč za dogajanje v javnih občilih, ki
so javnost prepričali o nezakonitem in neustavnem delovanju VISA. Največjo škodo v
aferi naj bi utrpela država, kateri se je zmanjšal mednarodni ugled, afera pa naj bi
pomenila tudi začetek konca obveščevalne službe VIS. Po volitvah je bilo s strani
Komisije za nadzor VISA ugotovljeno, da je bilo ravnanje obveščevalne službe
legitimno. (Brejc, 1994) Afera ni dosegla sodnega epiloga.
S pojavom elektronskih medijev je prišlo do vzpona škandalov. Informacije se namreč
širijo veliko hitreje kot v preteklosti in so dostopne večjemu številu ljudi. Slovenski
politični prostor in javnost je spomladi leta 2003 pretresala afera udba.net. Na
istoimenski spletni strani se je pojavil imenski katalog ljudi, ki so bili na različne
načine povezani z SDV. Tako imenovano centralno aktivno evidenco RSNZ36, v kateri
so bili razgaljeni osebni podatki tajnih sodelavcev, tajnih agentov, nadzorovanih
oseb, funkcionarjev in rezervne sestave SDV ter ostalih virov, je na medmrežje
postavil častni konzul Slovenije za Avstralijo in Novo Zelandijo Dušan S. Lajovic.
Večina vidnih slovenskih politikov je v objavljeni evidenci imela svoj zapis.
Dešifriranje dosjejev je politiko ponovno razdvojilo. Ni se vedelo namreč ali je
interpretacija šifranta natančna, razvozlal naj bi ga namreč Lajovic sam. Pojavljala
so se različna vprašanja, med njimi tudi ali je dr. Janez Drnovšek bil redni sodelavec
SDV. Drnovšek, takratni predsednik države, je trditve kategorično zanikal in v pismu
36 Evidenca je nastala okoli leta 1988.
50
opozoril takratnega predsednika vlade Antona Ropa, da je bila evidenca naknadno
dopolnjena, spremenjena in prirejena. Največ prahu se je dvigalo okoli razkritja in
varstva osebnih podatkov. Z odločbo inšpektorja za varstvo osebnih podatkov je bil
dostop do strani nekaj časa onemogočen. Odločba je bila kasneje preklicana. Poleti
istega leta je Lajovicu potekel mandat častnega konzula, ki mu ga Vlada RS ni
podaljšala in kot razlog navedla starost. (Trampuš, 2007 in Konec prepovedi..., 2003)
Tako je tudi Slovenija preizkusila moč svetovnega spleta in jo vsakič znova preizkuša,
ko se centralna aktivna evidenca pojavi na katerem od tujih strežnikov.
Razgibano parlamentarno življenje in močna opozicija predstavljata idealno okolje za
finančne in politične škandale. Čeprav naj bi škandali bili v domeni opozicije, se zdi,
da je največjo obveščevalno afero v zgodovini Slovenije zakuhala vlada sama. Tako
imenovana afera Sova se je kot kača vlekla od začetka leta 2007 do sredine leta
2008. Vlada Janeza Janše je 1. februarja 2007 na redni seji sprejela sklep o
imenovanju Delovne skupine za oceno dela Sove37, ki je nosil oznako interno. Povod
za imenovanje vladne skupine naj bi bili pismi, ki ju je namestnik direktorja SOVE
Branko Cvelbar že jeseni leta 2006 poslal takratnemu finančnemu ministru Andreju
Bajuku in ministru za javno upravo Gregorju Virantu ter ju opozoril na domnevne
finančne in kadrovske nepravilnosti v SOVI. Vlada o imenovanju skupine ni obvestila
niti Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki je za imenovanje
skupine in obiske na sedežu SOVE izvedela šele mesec dni kasneje. (Petek, 2010)
V medijsko areno se je afera preselila 21. marca 2007 z objavo članka »Dolgi politični
prsti v bazah podatkov tajne službe«. Avtor članka, novinar Dnevnika Rok Praprotnik,
je zapisal, da so člani delovne skupine pri obisku SOVE pogledali v agenturno mrežo,
denarni sklad in v delovno gradivo ter razvid. (Praprotnik, 2007) Istega dne je vlada
iz dokumenta o ustanovitvi skupine odstranila oznako interno. Javnost je bila tako
seznanjena, da je Vlada delovni skupini naložila oceno ustreznosti zakonskih podlag
za delo agencije, zakonitost dela agencije, zakonitost in smotrnost ravnanja z
arhivskim gradivom ter pregled finančno materialnega poslovanja agencije. (Vlada
Republike Slovenije, 2008)
Mediji, politiki, pravniki in parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih in
varnostnih služb so sprva ugotavljali ali ima Vlada zakonsko podlago za ustanovitev
37 Predsednik delovne skupine je bil dr. Lovro Šturm, sekretar Aleksander Lavrih, člani so bili dr. Janez Podobnik, dr. Milan Zver, dr. Tone Jerovšek, dr. Milko Mikola, dr. Vinko Gorenak, Branko Cvelbar in mag. Peter Ješovnik.
51
take delovne skupine in ali lahko njeni člani vstopajo v prostore SOVE ter brskajo po
bazah podatkov. Vlada je svoje delovanje utemeljevala s 6. členom poslovnika
vlade38 (Ur. list RS, št. 10/14) in se branila obtožb, da so člani skupine pogledali v
tajne baze podatkov. Razkritje tajne lokacije na Malem trgu v Ljubljani, naj bi
dokazovalo, da je vlada vpogledala v tajne evidence. Lokacijo naj bi v spremstvu
direktorja SOVE obiskal svetovalec predsednika vlade, kar naj bi ogrozilo delo
agencije. (Praprotnik, 2007a) Za konspirativko v centru Ljubljane so namreč vedeli le
posebej pooblaščeni posamezniki, saj je služila tajnemu pridobivanju podatkov in
srečanjem s tajnimi sodelavci. Po medijskem razkritju so lokacijo zaprli,
dokumentacijo pa prenesli na sedež SOVE. Ko se je medijski prah okoli ustanovitve
vladne skupine in kompromitirane sodelavske mreže polegel, so na dan začele
prihajati podrobnosti o delovanju in nezakonitem ravnanju SOVE. SOVA naj bi poleg
posebnega sklada imela še črni ali tajni fond, ki ni izviral iz proračunskih sredstev,
prav tako pa ni bil prikazan v nobenem poročilu SOVE. Mediji so poročali, da v njem
manjka veliko denarja, kar pa je ovrgel takratni direktor agencije Matjaž Šinkovec, ki
ga je, po odstopu Iztoka Podbregarja z mesta direktorja, pol leta pred začetkom
afere imenovala Janševa vlada. S sredstvi iz črnega fonda naj bi bilo leta 2004
ustanovljeno podjetje Webs d.o.o., ki ga je prevzela partnerica bivšega zaposlenega
v SOVI, leto kasneje pa plačana letalska vozovnica za indijskega zdravilca39. V obeh
primerih je bivši direktor agencije Iztok Podbregar zanikal vpletenost in podpis na
dokumentu o nakupu letalske vozovnice označil za ponarejenega. Informacija, da je
večina sredstev v črni sklad prišla iz sodelovanja z nemško tajno službo BND40, je
privedla do razkritja druge tajne lokacije. Na Slovenski cesti v Ljubljani v stavbi
imenovani Kozolec sta se SOVA in nemška tajna služba priključili na glavni optični
vod, ki teče pod Ljubljano in na ta način nadzirali telekomunikacije, ki so se
pretakale med južno in severno Evropo. (Praprotnik, 2007b) Razkritje črnega fonda
je spodbudilo Računsko sodišče, da je prvič po svoji ustanovitvi revidiralo poslovanje
SOVE in v končnem poročilu SOVI izdalo negativno mnenje. Poleg ugotovitev o
obstoju črnega fonda, se je delovna skupina soočila tudi z nepravilnostmi pri
skladiščenju arhivskega gradiva SDV. Ugotovila je namreč, da je bil osem let kršen
38»Za izpolnitev nalog, ki jih vlada naloži več ministrstvom in vladnim službam, lahko vlada imenuje delovno skupino. S sklepom o ustanovitvi delovne skupine vlada določi:
- nalogo delovne skupine in rok za njeno izpolnitev; - vodjo skupine in člane delovne skupine.
Delovna skupina preneha delovati po izpolnitvi naloge ali po poteku roka za njeno izpolnitev. Ob prenehanju delovanja vodja delovne skupine nemudoma predloži vladi poročilo o izpolnitvi naloge.« (6. člen Poslovnika Vlade Republike Slovenije, Ur. list RS, št. 10/14) 39 Zdravilec naj bi takrat nudil usluge takratnemu že hudo bolnemu predsedniku države Janezu Drnovšku. 40 Krajšava za nemško Bundesnachrichtendienst.
52
ZSOVA, saj je bilo arhivsko gradivo namesto v Arhivu Republike Slovenije skladiščeno
v kletnih prostorih SOVE. Poleg tega pa je skupina v arhivu SOVE naletela na stroj za
uničevanje arhivskega gradiva, ki je bil kasneje odstranjen. (Vlada RS, 2007) Afera se
je stopnjevala z razkritjem podatka, da SOVA razpolaga s prisluškovalno napravo za
prisluškovanje mobilnim telefonom v brezžičnem omrežju, ki naj bi jo uporabljala v
notranjepolitične namene. Konkretno za prisluškovanje in nadzorovanje Slovenske
demokratske stranke (SDS) in njenega predsednika Janeza Janše. (Petek, 2010)
Dramaturški vrh in mednarodno razsežnost je škandal dosegel z obtožbo nekdanjega
predsednika vlade Antona Ropa, da sta se Janez Janša in Ivo Sanader41 pred
parlamentarnimi volitvami leta 2004 dogovarjala o insceniranju incidentov v
Piranskem zalivu. Ugotovljeno je bilo, da sta se takrat vodja slovenske opozicije in
hrvaški predsednik vlade ujela v prisluhe SOVE, vendar se o incidentih nista
dogovarjala temveč pogovarjala.
Afera SOVA je bila politična in sodna afera. Politično je bila zaključena takoj, ko je
odslužila svojemu namenu. Po mnenju nekaterih predvsem merjenju političnih kopij
in predvolilni kampanji pred parlamentarnimi volitvami leta 2008, spet po mnenju
drugih pa diskreditaciji Janševe vlade tik pred predsedovanjem Slovenije Evropski
uniji. Kriminalistična policija je v aferi SOVA spisala 11 kazenskih ovadb, 10 ovadb
zoper znane osumljence in eno zoper neznanega storilca. (Petek, 2010) Maja 2013 je
državno tožilstvo umaknilo obtožni predlog proti bivšemu direktorju SOVE Iztoku
Podbregarju za kaznivo dejanje neupravičene uporabe v službi, domnevno zaradi
spornega odtekanja denarja iz črnega fonda v projektu Webs d.o.o.. (Ropac, 2013)
Oktobra 2014 je bil opran tudi očitkov zlorabe položaja oziroma javnih evidenc v
primeru nakupa letalske vozovnice za indijskega zdravilca, saj je tožilstvo umaknilo
obtožnico, sodišče pa izdalo zavrnilno sodbo. (Zavrnilna sodba..., 2014) Nekdanji
premier Anton Rop je bil decembra 2013 obtožen izdaje tajnih podatkov v zvezi z
izjavami o prisluškovalni aferi Janša – Sanader. Višje sodišče je sodbo potrdilo
januarja 2015 in mu naložilo denarno kazen. (Rop obtožen..., 2015)
Novinarji in uredniki elektronskih in tiskanih medijev se velikokrat znajdejo v
središču škandalov. Obstoj le teh je namreč pogojen z obstojem svobodnega,
raziskovalnega novinarstva. Vendar pa se velikokrat zgodi, da se kot grešnega kozla
označi tistega, ki je novico objavil, namesto tistega, ki je javni položaj oziroma
organizacijo zlorabil v lastne namene. (Lukšič, 1991) Takim primerom smo bili priča v
41 Predsednik vlade Republike Hrvaške od leta 2003 do 2009.
53
zadnjih letih. Medije sta zaposlovali aferi o sodnem pregonu novinarke Dela Anuške
Delić in novinarja RTV Slovenija Erika Valenčiča. Deličevi je tožilstvo očitalo kaznivo
dejanje izdaje tajnih podatkov. Za SOVO so sporni Deličevi novinarski članki leta
2011, v katerih je razkrila povezavo med SDS in neonacistično skupino Blood&Honour.
Na naroku 15. aprila 2015 je tožilstvo umaknilo obtožni predlog proti Deličevi,
sodišče pa izdalo zavrnilno sodbo. (Žist, 2015) Specializirano državno tožilstvo je tudi
Valenčiča sumilo kaznivega dejanja izdaje tajnih podatkov v dokumentarnem filmu
Koalicija sovraštva, ki je bila objavljena v oddaji Dosje na TV Slovenija januarja
2014. V oddaji je Valenčič želel prikazati, da je bilo poročilo SOVE o delovanju
skrajnih skupin politično prirejeno oziroma cenzurirano, saj v njem naj ne bi bilo
uporabnih podatkov o delovanju in organiziranosti desničarskih skrajnih skupin in
ozadja izgreda, ki ga je izzvala neonacistična skupina na protestih novembra 2012.
Kazenska ovadba zoper Valenčiča je bila zavrnjena. Seveda so bili mediji razdeljeni.
Večina jih je opozarjala, da pregon novinarjev ni sprejemljiv in so bili podatki, ki sta
jih osumljena posredovala javnosti v javnem interesu. Spet drugi so bili mnenja,
predvsem v zadevi Deličeve, da gre za konstrukt s političnim ozadjem, katerega
namen je bil očrniti stranko SDS tik pred parlamentarnimi volitvami leta 2011.
Stranka SDS je leta 2011 kljub porazu na državnozborskih volitvah imenovala novo
vlado in na ustanovni seji razrešila starega ter imenovala novega direktorja SOVE42, ki
je bil odgovoren tudi za sporno poročilo SOVE. Tedanja vlada Janeza Janše, naj bi
zavlačevala s posredovanjem poročila parlamentarni komisiji za nadzor nad
obveščevalnim in varnostnimi službami ter ji ga predala cenzuriranega. (Glücks,
2015, Kajzer, 2015, Tožilstvo nadaljuje pregon..., 2015, Valenčič svojih virov...,
2015) V povezavi s tem je na kazenskem področju prišlo do premika v smeri bolj
svobodnega izražanja. Oktobra 2015 so namreč v veljavo stopile spremembe in
dopolnitve Kazenskega zakonika, ki uvaja tako imenovani institut v korist svobode
medijev oziroma svobode izražanja. Tretji odstavek 260. člena Kazenskega zakonika43
(Ur. list RS, št. 54/2015) pravi, da se ne kaznuje uradna ali druga oseba, ki izda tajne
podatke, če se z njimi razkriva protipraven poseg v človekove pravice ali temeljne
svoboščine, druge ustavne ali zakonske pravice, hujše zlorabe oblasti in dejanje ni
izvršeno iz koristoljubja ter ne ogroža življenja ljudi in nima hujših ali nepopravljivih
škodljivih posledic za varnost ali zakonsko varovane interese republike Slovenije. Ne
kaznuje se niti oseba, ki do tajnih podatkov pride protipravno ali jih objavi brez
dovoljenja, če sta izpolnjena pogoja. In sicer, pogoj da javni interes po razkritju
42 Damir Črnčec 43 V najdaljevanju KZ-1.
54
tajnega podatka prevlada nad interesom po ohranitvi njegove tajnosti in pogoj, da z
dejanjem ni neposredno ogroženo življenje ene ali več oseb. (4. odstavek 260. člena
KZ-1)
Logue (v Lukšič 1991: 215-216) pravi, da so škandali v sferi obveščevalne in
protiobveščevalne dejavnosti najpogostejši, ker je ravno tu ilegalno delovanje
vseskozi na delu, ko pa postane javno, je praviloma škandalozno. Ločimo med dvema
tipoma obveščevalnih škandalov. Prvi imajo izvor v obveščevalnih neuspehih. Tukaj
gre predvsem za neprijetne dogodke, ki so se zgodili. Obtožbe nato letijo na
obveščevalne službe, ki niso dovolj dobro opravljale svojega dela, da bi preprečile
neželeni dogodek. Drugi tip škandalov, med katere spada tudi večina slovenskih
obveščevalnih afer, ima izvor v zlorabi in prekoračitvi pooblastil, ki jih imajo
obveščevalne službe. (Pillar, 2013) Informacije o zlorabah obveščevalnih služb v
Sloveniji so največkrat prišle v javnost pred volitvami ali med zamenjavo politične
garniture. Služile so nabiranju političnih točk določeni politični opciji. Praviloma so
za razkritje poskrbele desne politične stranke in tisti, ki bi morali tajne podatke
varovati. Čeprav škandali dolgoročno lahko izzovejo reforme političnega sistema, je
njihov učinek praviloma kratek. Kaznovanje vpletenih je zadnja faza škandala, ki se
lahko izraža v zamenjavi oblasti ali posameznikov na visokih položajih, pa tudi s
sodnimi odločbami.
7.2 Filmska industrija in književnost
Poleg sredstev za množično obveščanje na percepcijo ljudi o obveščevalnih službah in
na javno mnenje odločilno vplivata filmska industrija in književnost. Vohunske
zgodbe burijo domišljijo, vzbujajo radovednost in občudovanje, ne nazadnje pa
prispevajo k oblikovanju predsodkov in stereotipov o delu obveščevalnih in varnostnih
služb. Tajnost kot glavna značilnost obveščevalne dejavnosti, spodbuja upodabljanje
tega poklica v književnosti in filmski industriji ter ga še dodatno mistificira. Zadnja
leta smo priča velikemu naboru vohunskih filmov, nanizank in romanov. Nič drugače
ni z računalniškimi igrami, katere navdihujejo predvsem mlajše generacije. Dela
britanskih pisateljev Iana Fleminga in Johna la Carréja44 so prepričala javnost, da je
obveščevalni svet razburljiv in poln intrig. Kljub temu, da sta bila oba pripadnika
britanskih obveščevalnih služb preden sta se posvetila pisateljski karieri, imajo te
44 Avtorjev psevdonim, pravo ime David John Moore Cornwell.
55
zgodbe le malo skupnega z realnostjo in nam vrinjajo napačne predstave o tem kaj je
glavno poslanstvo obveščevalnih služb.
Flemingove zgodbe, bolje poznane kot filmske uspešnice o Jamesu Bondu, so polne
glamurja. Podoba fiktivnega junaka Agenta 007 britanske obveščevalne službe MI645
je daleč od realnosti. Na velikem platnu agenta obdajajo lepotice, opremljen je z
različnim orožjem in pripomočki, njegov videz je izdelan do potankosti, prevaža se v
zavidanja vrednih avtomobilih in se udeležuje zabav polnih omamnih pijač. Čeprav je
Fleming Bondove osebne značilnosti črpal pri svojih kolegih, ki jih je srečeval med
svojo obveščevalno kariero, življenja poklicnih obveščevalcev še zdaleč niso
primerljiva s tistimi prikazanimi v filmih in romanih. Dober obveščevalec se mora zliti
z okolico in ne sme izstopati. Rimingtonova (2002: 126) pravi, da so najboljši in
najuspešnejši obveščevalci tihi in na videz dolgočasni, ki leto za letom opravljajo isto
nalogo brez da bi se s svojim delom postavljali in hvalili pred drugimi. Zanimivo je
tudi dejstvo, da je večina fiktivnih tajnih agentov brez družine in prijateljev.
Bližnjim srečanjem in odnosom se morajo odreči zaradi tajnosti in nevarnosti dela, ki
ga opravljajo. V vsakdanjem svetu zaposleni v obveščevalnih službah in tisti, ki
delujejo na terenu prav tako razpolagajo s tajnimi podatki in opravljajo tajne
naloge, vendar jim to ne preprečuje, da bi ohranjali stike s svojimi najbližjimi.
Nekdanji operativec pri Centralni obveščevalni agenciji46, Vaughn Sherman, kot edino
podobnost filmov z realnimi odnosi v obveščevalnih in varnostnih službah navaja
napetosti med obveščevalcem na terenu in njegovimi nadrejenimi, ki mu dodeljujejo
naloge. (Sherman, 2013)
45 Secret Intelligence Service (SIS) ali Military Intelligence, section 6 (MI6). 46 Ameriška Central Intelligence Agency (CIA).
56
8 Predsodki in stereotipi o ženskah v obveščevalnih
službah
»Namesto rož, enako plačo« je bil eden od grafitov, ki je zaznamoval letošnji 8.
marec, Dan žena. Da ženske ponekod niso enako obravnavane, kljub zakonsko
deklarirani ekonomski, politični in socialni enakopravnosti, ni več skrivnost. Nekateri
poklici veljajo za tipično ženske, spet drugi za tipično moške. V primeru, da ženska
zasede stereotipno določeno moško delovno mesto, so njeni prejemki manjši kot pri
njenem moškem kolegu. Tradicionalno velja, da je delo v obveščevalnih službah
domena moških. Tako stereotipno razmišljanje o ločevanju dejavnosti na ženske in
moške spodbuja pomanjkanje literature in filmska industrija. Ženskam v
obveščevalnih službah in tajnim sodelavkam je, tako v strokovni kot v trivialni
literaturi, posvečene bistveno manj pozornosti kot tajnim sodelavcem in vohunom.
Kar pa ne pomeni, da ženske niso prisotne in zveste temu poklicu. Kdo od nas ne
pozna slovite kurtizane in plesalke Mata Hari? Čeprav popolne resnice o njenem
dejanskem delovanju ne bomo nikoli poznali, Mata Hari velja za najslavnejšo
vohunko. Ni jasno ali je med Prvo svetovno vojno svoje vohunske usluge nudila
francoski ali nemški vojski. Jasno pa je, da je bila leto pred koncem vojne aretirana v
Parizu in obsojena na smrt zaradi vohunjenja za Nemce. Pred strelskim vodom je
prav tako kot Mata Hari pristala tudi britanska tajna agentka na francoskih tleh
Violette Szabo. Deška, vendar zelo lepa in postavna je leta 1944 postala agentka
SOE47. Iznajdljivo se je izmikala nemškemu okupatorju, naposled pa končala v rokah
2. SS tankovske divizije. Prestala je gestapovska zasliševanja in mučenja,
koncentracijska in delovna taborišča, pa vendar vse skrivnosti in informacije odnesla
s seboj v grob. Leta 1946 jo je v tilnik ustrelil esesovski desetnik. (Grujičić, 2015) Za
najbolj poznano vohunko 21. stoletja nesporno velja Rusinja Anna Chapman. V
ameriškem političnem krogu je z ostalimi ruskimi operativci pridobivala občutljive
informacije in poročala Moskvi. Aretirana je bila leta 2010 v New Yorku, takoj po
sestanku z FBI agentom, ki se je izdajal za ruskega uradnika. Po dogovoru o menjavi
ujetih vohunov med Združenimi državami Amerike in Rusijo, je skupaj z ostalimi
obsojenimi ruskimi vohuni bila deportirana v Rusijo, kjer je postala prava medijska in
politična zvezda. (Anna Chapman Biography)
47 SOE – Special Operation Executive (Uprava za posebne operacije) je bila britanska diverzantska obveščevalna služba med Drugo svetovno vojno.
57
Stereotipno razmišljanje o ženskah izvira iz poskusa, da bi družbene razlike med
spoloma prikazali kot posledico naravnih razlik. Ženske in moški različno slišijo,
vidijo, čutijo in presojajo tisto, kar čutijo drugi. Zaradi tega različno obdelujejo
dražljaje in nanje tudi različno reagirajo. Oba spola sta v povprečju enako
inteligentna in lahko uresničujeta enake cilje in naloge, vendar pri tem uporabljata
različne možganske tokokroge. (Brizendine, 2009) Že res, da se ženske od moških
razlikujejo po fizičnih in fizioloških znakih, vendar pa gre pri stereotipnih predstavah
predvsem za delitev posameznih socialnih vlog. Sama delitev izhaja iz predsodkov, ki
so kot mikroideologije vgrajene v vzgojno-izobraževalni sistem, medije in politike.
Predsodki do žensk služijo predvsem opravičevanju konkretnih razmerij moči,
privilegijev in diskriminacij. Pri nastanku in utrjevanju stereotipov in predsodkov gre
za kolektivni ideološki proces. Že v rani mladosti so deklicam za igro namenjene
punčke, dečkom pa avtomobilčki. Tudi v medijih redko zasledimo mladega očka v
reklami za pralni prašek ali kateri drugi proizvod namenjen gospodinjstvu. Predsodki
do žensk se razlikujejo med družbami in kulturami. V zahodni kulturi velja, da so
ženske steber družine, katerih glavna domena je skrb za gospodinjstvo in
socializacijo otrok. (Ule, 2009)
Obveščevalno delo zahteva veliko časa in vpliva na zasebnost, zato se morajo ženske
sprva otresti lastnih stereotipnih mišljenj o vlogi žensk v družbi. Znano je namreč, da
si ženske pripisujejo več negativnih lastnosti, kot jih jim pripisujejo moški. (Ule,
2009) Stella Rimington, nekdanja generalna direktorica britanske obveščevalne
službe MI5, meni, da morajo predvsem matere v taki službi, naprej opraviti z lastnimi
predsodki in občutki krivde, ker se po porodniškem dopustu vrnejo na delo, ki terja
veliko časa in energije. Njena odločitev, da se po rojstvu otroka vrne na delo v
obveščevalno službo je bila nerazumljiva za večino njenih kolegov. (Rimington, 2002)
S svojo uspešno kariero je Rimingtonova ovrgla predsodek, da ženske niso primerne
za delo v obveščevalni službi, ker imajo družino, ki jo lahko ogrozijo. Prav tako kot
ženske imajo tudi moški zaposleni v obveščevalni službi svoje družine, ki jih lahko
ogrozijo. Najbrž so iz tega vidika ženske veliko primernejše za tako delo, saj lahko
opravljajo več nalog hkrati, lažje krmarijo in vzdržujejo ravnotežje med družinskimi
in službenimi obveznostmi. Neprimerne oziroma omejene pri delovanju na
obveščevalnem področju naj bi bile tudi zaradi svoje ženskosti, plašnosti,
čustvenosti, radovednosti in nežnosti. V nasprotju s stereotipi ženska intuicija in
sposobnost razbiranja čustev in razpoloženj iz izraza na obrazu in tona glasu,
obveščevalkam in tajnim sodelavkam omogoča, da hitreje ocenijo nastalo situacijo,
58
nevarnosti in opazijo malenkosti, ki so zbežale moškemu očesu. Na omenjene ženske
lastnosti sta vezana tudi predsodka, da ženske niso primerne za delo v operativi in ne
morejo voditi moških sodelavcev, ker se lahko vanje zaljubijo. Operativno delo sloni
na komunikaciji in vzdrževanju medosebnih odnosov. Torej na lastnostih, ki žensko
spremljajo od rane mladosti, saj hitro navezujejo stike in tako lažje dosegajo
zastavljene cilje. (Rimington, 2002 in Ziegler, 2012) Rimingtonova (2002: 121-122) se
je v svoji karieri srečevala še s predsodki, da ženske ne morejo vzpostaviti stikov z
muslimani, delovati na protiterorističnem področju, sodelovati z vojsko in policijo. V
tem primeru gre predvsem za predsodke, ki so del širših socialnih, kulturnih in
etičnih predsodkov. Ne nanašajo se toliko na obveščevalne službe, temveč na
patriarhalno zasnovano zahodno kulturo in stereotipen pogled na muslimanski svet.
Predvsem emancipacija od zasebne sfere, izobraženost in integracija žensk v javno
življenje je pripeljala do sprememb na področju zaposlovanja žensk v stereotipno
določene moške službe. Vedno večje število žensk zaseda javne funkcije, ki so še
pred leti veljale za moško področje. Nič drugače ni v obveščevalnih službah in SOVA
pri tem ni izjema. V njenih vrstah je zaposlenih 37 odstotkov žensk, za katere velja
enaka politika zaposlovanja kot za moške. V agenciji ni delovnih mest, ki bi jih lahko
zasedali le moški. Ženske so prisotne na vseh področjih dela agencije in v vseh njenih
organizacijskih enotah. (SOVA48)
48 Podatki so nam bili posredovani s strani SOVE. Na predstavnico za stike z javnostjo smo naslovili elektronsko pošto s sledečimi vprašanji:
- Koliko žensk je zaposlenih v SOVI? (procentualno od vseh zaposlenih) - Ali za ženske velja enaka politika zaposlovanja kot za moške? Ali so določena delovna
mesta primerna samo za moške in obratno? - Ali so ženske prisotne v vseh sektorjih SOVE? V katerih so prisotne bolj in v katerih
manj?
59
9 Rezultati raziskave o stališčih, predsodkih in
stereotipih o obveščevalnih službah
9.1 Podatki
Podatke, ki smo uporabili v raziskovalnem delu magistrske naloge, smo zbrali s
pomočjo primarne kvantitativne metode raziskovanja – anketiranja z vprašalnikom.
Podatki o prisotnosti predsodkov in stereotipov o obveščevalnih službah so bili zbrani
med prebivalci Republike Slovenije. Za potrebe uspešnega preverjanja zastavljenih
hipotez je bilo potrebno pridobiti čim več odgovorov od pripadnikov različnih
generacij.
9.1.1 Populacija in vzorec
Namen raziskave je bil ugotoviti izvor predsodkov in stereotipov, ki jih gojijo
prebivalci Republike Slovenije, zato so bili ciljna populacija anketiranja prebivalci
Republike Slovenije. Z vzorčenjem smo želeli doseči čim večjo natančnost ocen
posameznih parametrov. Izpraševance smo v vzorec zbrali z ne-slučajnim
vzorčenjem, sprva z naključnim vzorčenjem in po principu snežne kepe. Naključno
smo povezavo do spletne ankete posredovali kontaktom v imeniku spletne pošte in jo
delili na osebni Facebook strani. V obeh primerih smo prijatelje in naslovnike prosili,
da anketo posredujejo svojim prijateljem in kontaktom. Ker pa večanje vzorca
zagotavlja manjšo vzorčno napako, smo na koncu uporabili še metodo vzorčenja po
principu kvot. V vzorec smo po tej metodi želeli vključiti čim več anketirancev s
starostjo nad 61 let, saj smo med samim zbiranjem podatkov ugotovili, da je njihov
delež v vzorcu sorazmerno majhen. Vzorec ni reprezentativen. Izpolnjenih je bilo 458
vprašalnikov. Vzorec torej šteje 458 enot. Sledi statistična predstavitev demografskih
značilnosti vzorca, ki smo jo pridobili s programsko opremo SPSS.
Najprej v sliki 1 podajmo porazdelitev anketiranih po spolu. Na vprašanje o spolu
odgovorilo 430 anketirancev, 28 anketirancev podatka o spolu ni podalo. Med 430
anketiranci, ki so spol navedli, je bilo 211 žensk (46,1 %) in 219 moških (47,8 %), kar
je grafično prikazano v spodnjem krožnem diagramu. Zelen krožni izsek označuje
delež žensk, modro obarvani del pa delež moških anketirancev.
60
Slika 1: Grafični prikaz deležev za spremenljivko Spol
V nadaljevanju v slika 2 prikazuje porazdelitev anketiranih po starosti. Na vprašanje
o starosti je odgovorilo 430 anketirancev, 28 anketirancev na vprašanje ni odgovorilo.
Mladih anketirancev do 25 let je bilo 92 (20,1 %), 154 (33,6 %) pa jih je bilo starih od
26 do 40 let. Izpraševancev, ki so bili stari med 41 in 60 let je bilo 93 (20,3 %). Nad
61 let je štelo 91 (19,9 %) anketirancev. Skupine so grafično prikazane v spodnjem
histogramu, kjer so na abscisni osi x prikazane starostne skupine (od leve proti desni
si sledijo v vrstnem redu od najmlajše do najstarejše), na ordinatni osi y pa
frekvence.
Slika 2: Grafični prikaz frekvenčne porazdelitve za spremenljivko Starost
61
V tabeli 1 prikazujemo porazdelitev anketiranih po izobrazbi.
Tabela 1: Frekvenčna porazdelitev za spremenljivko Izobrazba
Frekvenca Odstotek Veljavni odstotek
Kumulativni
odstotek
Veljavni Osnovna šola 28 6,1 6,5 6,5
Srednja šola 194 42,4 45,1 51,6
Visoka, višja ali univerzitetna 208 45,4 48,4 100,0
Total 430 93,9 100,0
Manjkajoči Prekinjeno 28 6,1
Total 458 100,0
V tabeli lahko vidimo, da je na vprašanje o najvišji doseženi formalni izobrazbi
odgovorilo 430 anketirancev, 28 pa jih na vprašanje ni odgovorilo. Največji delež
(45,5 %) v vzorcu predstavljajo anketiranci, ki so pridobili visoko, višjo ali
univerzitetno izobrazbo. Takih je 208. Srednješolsko izobrazbo je pridobilo 194 (42,4
%) anketirancev. Izpraševancev z osnovnošolsko izobrazbo je bilo 28 ali skupno samo
6,1 odstotka vseh vprašanih.
9.1.2 Zbiranje podatkov
Podatke za raziskovalno nalogo smo zbrali s pomočjo vprašalnika v pisni obliki,
elektronsko po internetu in osebno. Zbiranje podatkov je potekalo od 15.09.2015 do
15.12.2015. Večina podatkov je bila zbranih s pomočjo spletne ankete na spletni
strani www.1ka.si. Ostale podatke, predvsem starejših generacij, je bilo potrebno
pridobiti osebno. Zbrani so bili s pomočjo različnih društev in centrov za starejše
občane. V tem primeru je bila uporabljena metoda vzorčenja po principu kvot.
9.1.3 Omejitve raziskave
Omejitve raziskave izhajajo predvsem iz same teme raziskave. Večina prebivalcev
Slovenije se namreč zelo redko ukvarja z vsebinami vezanimi na obveščevalno
dejavnost in obveščevalne službe. Problem se pojavlja tudi pri pridobivanju mnenj in
stališč starejših generacij. Ker želimo, da je delež njihovih odgovorov sorazmerno
enak deležem mlajših generacij je potrebno vložiti veliko dodatnega truda in osebno
anketirati pripadnike starejših generacij. Zaradi teh problematik je bilo bistvenega
62
pomena, da je vprašalnik zastavljen razumljivo in čim bolj enostavno. Nenazadnje
omejitve raziskave izhajajo tudi iz velikosti oziroma izbire vzorca, saj je velikost
relativno nizka, zato rezultatov analize ne moremo posplošiti na celotno populacijo.
9.1.4 Opis vprašalnika
Vprašalnik je sestavljen iz štirih sklopov. V prvem sklopu so zajeta 4 vprašanja (eno
vprašanje zaprtega tipa, eno vprašanje zaprtega tipa z več možnimi odgovori in dve
vprašanji odprtega tipa) na podlagi katerih smo želeli ugotoviti stopnjo poznavanja
obveščevalne dejavnosti in SOVE ter asociacije anketirancev ob besedni zvezi
obveščevalna služba. Drugi sklop je poizvedoval o izvoru predsodkov in stereotipov o
obveščevalnih službah, zajemal je eno vprašanje z devetimi spremenljivkami.
Anketiranci so odgovore izbirali na petstopenjski Likertovi lestvici, pri čemer je
veljalo 1 – sploh se ne strinjam, 5 – popolnoma se strinjam. Ženske in obveščevalne
službe je bila tema tretjega sklopa vprašalnika. Tako kot drugi sklop je tudi tretji
zajemal eno vprašanje z devetimi spremenljivkami z odgovori na petstopenjski
Likertovi lestvici, pri čemer je veljalo 1 – sploh se ne strinjam, 5 – popolnoma se
strinjam. V četrtem sklopu smo z zaprtimi tipi vprašanj zbirali sociodemografske
podatke o spolu, starosti in najvišji pridobljeni formalni izobrazbi.
9.1.5 Analiza zanesljivosti vprašalnika
Analiza zanesljivosti vprašalnika podaja odgovor na vprašanje o konsistentnosti
odgovorov, ki so jih izbirali anketiranci. Dobro lastnost vsakega vprašalnika
predstavlja njegova visoka zanesljivost, kar pomeni, da pri ponovljenem merjenju
istih lastnosti in pri istih osebah pridobimo enake rezultate. Test zanesljivosti bomo
izračunali v SPSS-u s pomočjo Cronbachovega koeficienta alfa. Na osnovi korelacije
med spremenljivkami pridobimo vrednost na intervalu med 0 in 1, kjer pomeni 0,8 <
visoko zanesljivost vprašalnika, med 0,6 in 0,8 pa srednjo zanesljivost vprašalnika.
(Šifrer in Bren, 2011)
Analizo zanesljivosti vprašalnika bomo izvedli za drugi in tretji sklop vprašalnika, kjer
so bili odgovori podani na intervalni lestvici, ki je pogoj za izvedbo analize
zanesljivosti.
63
Sprva bomo merili zanesljivost drugega sklopa vprašalnika, ki je poizvedoval o izvoru
predsodkov in stereotipov o obveščevalnih službah. Vprašanje je zajemalo devet
spremenljivk, vendar je Cronbach alfa v tem primeru nizko zanesljiv in znaša 0,461.
Po pregledu koeficientov korelacije med posamezno spremenljivko ter vsemi
spremenljivkami vprašalnika smo se odločili, da iz nadaljnje analize izločimo
spremenljivki Poročanje medijev o SOVI je objektivno in nepristransko in Agenti
SOVE morajo imeti na razpolago neomejena finančna sredstva in orožje za uspešno
opravljanje obveščevalnih nalog. Tudi v tem primeru je zanesljivost vprašalnika
nizka, kar pomeni, da odgovori niso konsistentni. Najverjetneje bi pri ponovnem
merjenju istih spremenljivk pri istih osebah dobili drugačne rezultate. Iz spodnje
tabele 2 je razvidno, da Cronbachov koeficient alfa za sedem spremenljivk znaša
0,484.
Tabela 2: Izračun koeficienta zanesljivosti- Cronbachov koeficient alfa
Cronbachov alfa
Cronbach's Alpha
Based on
Standardized Items N spremenljivk
,484 ,488 7
Program nam omogoča tudi pregled koeficientov49 korelacij med posamezno
spremenljivko in vsemi spremenljivkami vprašalnika. Kljub temu, da smo izločili dve
spremenljivki, ostale spremenljivke ne korelirajo visoko s celoto, saj ima le ena
spremenljivka vrednost višjo od 0,3. To dokazuje, da je ta sklop vprašalnika nizko
zanesljiv. (Šifrer in Bren, 2011) Njegove zanesljivosti ne moremo povečati, tudi če bi
izločili še katero od spremenljivk. Vrednost Cronbach alfe bi se namreč še nekoliko
znižala, zato bomo analizo nadaljevali s sedmimi spremenljivkami in pri tem
upoštevali nizko zanesljivost vprašalnika.
Sledi analiza zanesljivosti za tretji sklop vprašalnika, ki se je nanašal na ženske v
obveščevalnih službah. Zajemal eno vprašanje z 9 spremenljivkami. Ta del
vprašalnika je visoko zanesljiv, saj njegov Cronbach alfa za 9 spremenljivk znaša
0,912 (0,8 < visoka zanesljivost). Vrednost alfe je razvidna iz spodnje tabele 3.
Tabela 3: Izračun koeficienta zanesljivosti – Cronbachov koeficient alfa
Cronbachov alfa
Cronbach's Alpha
Based on
Standardized Items N spremenljivk
,912 ,915 9
49 Glej Priloga 2.
64
V tem primeru vse spremenljivke visoko korelirajo50 s celoto in imajo vrednost višjo
od 0,3, kar pomeni, da je vprašalnik visoko zanesljiv. Ni nam potrebno izločiti
nobene spremenljivke, čeprav nam statistični program nakazuje, da bi se koeficient
alfa nekoliko povečal (0,917) v primeru, da bi izločili spremenljivko Ženske z delom v
obveščevalni službi lahko ogrozijo družino. Mnenja smo, da izločitev zaradi visoke
zanesljivosti ni potrebna, zato bomo analizo nadaljevali z vsemi spremenljivkami.
9.2 Opisna statistika za sklop vprašalnika Poznavanje
obveščevalne dejavnosti
Opisna statistika je sklop statističnih metod s katerimi povzemamo z vprašalnikom
pridobljene podatke. V tem delu bomo analizirali prvi sklop vprašalnika, ki meri
poznavanje obveščevalne dejavnosti in njenih nalog. Vsa štiri vprašanja prvega sklopa
so zahtevala nominalne odgovore, zato je smiselno, da v nadaljevanju merimo število
enot, moduse in deleže. (Šifrer in Bren, 2011)
Na prvo vprašanje Ali, veste kaj je obveščevalna dejavnost je odgovorilo vseh 458
anketirancev. Pritrdilno jih je odgovorilo 393 (85,8 %), medtem ko 65 (14,2 %)
anketirancev ne pozna obveščevalne dejavnosti.
Drugo vprašanje je poizvedovalo, ali anketiranci poznajo naloge obveščevalne
dejavnosti. Nanj so odgovorili vsi anketiranci. Vprašanje je bilo zaprtega tipa z
možnostjo izbire več odgovorov. Takih, ki so potrdili svoje nepoznavanje
obveščevalne dejavnosti in so med možnostmi izbrali odgovor Na prejšnje vprašanje
sem odgovoril/a z NE je bilo 62, kar predstavlja 13,5 % vseh anketirancev. Za potrebe
nadaljnje analize bomo potrebovali predvsem odstotek tistih anketirancev, ki
poznajo naloge obveščevalne dejavnosti51. Delež anketirancev, ki so obkrožili
odgovore a, b in c bomo pridobili s pomočjo programa SPSS. Novo spremenljivko
bomo poimenovali Poznavanje nalog obveščevalne dejavnosti. V tabeli 4 vidimo, da
je anketirancev, ki poznajo naloge obveščevalne dejavnosti 133, kar predstavlja
skoraj 30 % vseh izprašanih.
50 Glej Priloga 3. 51Richelson kot glavne elemente obveščevalne dejavnosti našteva zbiranje in analiziranje podatkov, tajno delovanje in protiobveščevalno dejavnost. (Podbregar, 2012) Odgovori a, b in c.
65
Tabela 4: Frekvenčna porazdelitev za novo spremenljivko Poznavanje nalog obveščevalne dejavnosti
Frekvenca Odstotek Veljavni odstotek
Kumulativni
odstotek
Veljavni ne poznajo 325 71,0 71,0 71,0
poznajo 133 29,0 29,0 100,0
Total 458 100,0 100,0
Tretje vprašanje je bilo odprtega tipa. Anketiranci so bili naprošeni, da v prazen
prostor napišejo pomen kratice SOVA52. Odgovore smo kategorizirali v štiri nove
skupine, ki so grafično prikazane v spodnjem histogramu (Slika 3). Največji delež
predstavlja skupina anketirancev, ki točno vedo kaj pomeni kratica SOVA. Takih je
280 ali 61,1 % vseh vprašanih. Pomena kratice SOVA ne vedo 104 anketiranci (22,7 %).
Skoraj 15 % anketirancev smo kategorizirali v skupino Nepravilni zapis, kar pomeni,
da so pravilno mislili vendar navedli napačen zapis kratice. Najpogosteje so zapisali
služba namesto agencija, izpustili besedo obveščevalna ali besedo varnostna, ali
bodisi besedo varnostna zamenjali za vojaška. Kljub temu, da je delež skupine, ki ji
pripadajo zapisi tajna služba zelo majhen (1,7 % vseh vprašanih), smo ga zavoljo
nadaljnje analize vseeno kategorizirali kot samostojno skupino.
Slika 3: Grafični prikaz za spremenljivko Ali veste, kaj pomeni kratica SOVA
Tako kot tretje je tudi četrto vprašanje bilo odprtega tipa. Nanj je odgovorilo vseh
458 anketirancev. Zanimale so nas tri besede, ki anketiranca asociirajo na besedno
zvezo obveščevalna služba. Pridobili smo veliko asociacij, zato je bilo potrebno
odgovore kategorizirati. Po predhodnem pregledu odgovorov smo oblikovali 14 skupin
52 Slovenska obveščevalno-varnostna agencija.
66
in vanje poskusili smiselno uvrstiti kar se da veliko število odgovorov. Po ponovnem
pregledu smo za nadaljnjo analizo obdržali 12 kategorij skupin, katerim je pripadalo
najmanj 30 zapisov anketirancev.
Kategoriji Metode dela obveščevalnih služb pripada največje število podanih
odgovorov. Najpogosteje sta se pojavljali asociaciji prisluškovanje in agenti oziroma
tajni agenti. Pogosto tudi zalezovanje in sledenje ter krinka in tajne operacije. V
tabeli 5 je razvidno, da je 144 anketirancev podalo v odgovoru vsaj eno besedo, ki
pripada tej kategoriji.
Tabela 5: Asociacije na Metode dela obveščevalnih služb
Frekvenca Odstotek Veljavni odstotek
Kumulativni
odstotek
Veljavni ne 314 68,6 68,6 68,6
da 144 31,4 31,4 100,0
Total 458 100,0 100,0
V tabeli 6 vidimo, da je vsaj eno besedo, ki pripada kategoriji Tajnost zapisalo 142
anketirancev. Najpogosteje so se pojavljale besede tajnost, tajno ali tajna. Sledile so
ji še zaupnost in tajni podatki.
Tabela 6: Asociacije na Tajnost
Frekvenca Odstotek Veljavni odstotek
Kumulativni
odstotek
Veljavni ne 316 69,0 69,0 69,0
da 142 31,0 31,0 100,0
Total 458 100,0 100,0
Tretje mesto zaseda kategorija Obveščanje v katero smo uvrstili besede obveščanje,
informacije in podatki. Besedo iz te kategorije je zapisalo 113 anketirancev. Vsaj eno
besedo iz kategorije Varnost je podalo 107 anketirancev. Poleg besede varnost smo
vanjo vključili še pogosto ponavljajoče besede nadzor, zaščita in obramba. Besedo, ki
pripada kategoriji Zbiranje in analiziranje podatkov je zapisalo 74 izpraševancev.
Besedo ali več besed, ki pripadajo kategoriji Špijonaža in vohunjenje je izbralo 73
anketirancev. Besedo iz kategorije Država in politika je zapisalo 70 anketirancev,
zapis ene ali več tujih obveščevalnih služb, ki pripadajo kategoriji Tuje obveščevalne
službe53 je zapisalo 66 vprašanih. V kategorijo Obveščevalne službe iz preteklosti smo
umestili odgovore 44 anketirancev, ki so najpogosteje zapisali UDBA ali KGB. Zapise
53 Največkrat so anketiranci zapisali CIA in FBI. Znemarljivi delež predstavljajo zapisi MI6, Mosad in NSA.
67
James Bond (007) ter druge filmske in knjižne vohunske junake smo umestili v
kategorijo Film. Vsaj enega od junakov je navedlo 40 anketirancev. Kategoriji
Kriminal in terorizem pripada 36 asociacij anketirancev. Zadnji kategoriji, ki smo jo
poimenovali Obveščevalne afere, pripada 31 zapisov anketirancev. Besede, ki so jih
izpraševanci navajali se navezujejo predvsem na povode in vzroke za nastanek
obveščevalnih afer (migranti, arbitraža, korupcija, zloraba, razkritje, izdaja, itd.) in
na znane žvižgače (Litvinenko, Snowden).
9.3 Faktorska analiza
Faktorsko analizo bomo uporabili za zmanjšanje števila spremenljivk in nam bo
omogočala lažjo nadaljnjo analizo. Zanjo morajo biti izpolnjeni določeni pogoji. Prvi
pogoj, ki ga naš vzorec izpolnjuje, je velikost samega vzorca. Šifrer in Bren (2011:
44) navajata, »da je potrebno število izpraševancev vsaj 10-15 krat toliko, kot je
število spremenljivk«.
9.3.1 Faktorska analiza za sklop vprašalnika Izvor predsodkov in
stereotipov o obveščevalnih službah
Normalna porazdelitev podatkov je drugi pogoj za izvajanje faktorske analize.
Ustreznost podatkov se kaže v vrednostih koeficientov asimetričnosti in sploščenosti,
ki morajo zavzemati vrednosti na intervalu med -3 in 3. V SPSS-u bomo preverili ali so
podatki o izvoru predsodkov in stereotipov o obveščevalnih službah ustrezno
porazdeljeni. Ugotovili smo, da podatki sedmih spremenljivk ustrezajo kriteriju
normalne porazdelitve, saj so vse vrednosti med -3 in 3. (Šifrer in Bren, 2011). Ostale
kriterije faktorske analize bomo preverili med analizo samo. Upoštevati moramo, da
je zanesljivost tega sklopa vprašalnika nizka in rezultatov ne moremo posploševati na
celotno populacijo.
Faktorsko analizo smo prvotno naredili s sedmimi spremenljivkami. Po pregledu
ekstrahiranih komunalitet54 smo se odločili, da izločimo spremenljivko Obveščevalne
54 Ekstrahirane komunalitete predstavljajo skupno varianco (multiplo korelacijo med vsako spremenljivko in faktorjem) in so mere razmerja pojasnjene variance z izločenimi faktorji. (Šifrer in Bren, 2011)
68
afere so medijski in politični konstrukt. V nadaljevanju sledi faktorska analiza za
šest spremenljivk iz sklopa vprašalnika Izvor predsodkov in stereotipov o
obveščevalnih službah.
Pri faktorski analizi med spremenljivkami ne sme biti multikolinearnosti. V
statističnem programu bomo v korelacijski matriki (R-matriki)55 preverili korelacije
med spremenljivkami, stopnje značilnosti in vrednost determinante. Vrednost
determinante mora biti večja od 0,00001. V našem primeru determinanta zavzema
vrednost 0,487, kar pomeni, da med našimi spremenljivkami ni multikolinearnosti,
zato lahko nadaljujemo analizo z vsemi spremenljivkami. (Šifrer in Bren, 2011)
Primernost podatkov za izvedbo faktorske analize merimo z Kaiser-Meyer-Olkinovo
mero primernosti vzorca (KMO). Višja je mera KMO, bolj so podatki ustrezni. Mera
primernosti vzorca mora biti višja od 0,5. Optimalno je, da je mera višja od 0,8.
(Šifrer in Bren, 2011) Iz tabele 7 je razvidno, da podatki niso optimalni za faktorsko
analizo, vendar pa je KMO 0,583 še sprejemljiva mera primernosti podatkov za
izvajanje faktorske analize. V tabeli vidimo tudi, da korelacijska matrika ni enotska.
Ničelno hipotezo smo zavrnili z Bartlettovim testom, saj je p-vrednost statistične
značilnosti Bartlettovega testa manjša od 0,05 in znaša P=0,000. Spremenljivke so
torej med seboj odvisne in primerne za analizo.
Tabela 7: Kaiser-Meyer-Olkinova mera ustreznosti vzorca in Bartlettov test
Kaiser-Meyer-Olkin Measure of Sampling Adequacy. ,583
Bartlett's Test of Sphericity Approx. Chi-Square 309,936
df 15
p-vrednost ,000
Ekstrahirane komunalitete morajo zavzemati vrednost večjo od 0,3. To pomeni, da
spremenljivka definira naš pojav in meri željeno. Iz tabele 8 lahko vidimo, da le
druga in peta spremenljivka zadoščata temu kriteriju, prva in četrta pa se mu zelo
približata. Tretja in šesta spremenljivka imata nekoliko nižjo vrednost, kar bomo
upoštevali pri nadaljevanju faktorske analize z vsemi kazalniki.
55 Glej Priloga 4.
69
Tabela 8: Komunalitete
Začetne Ekstrahirane
1 Poročanje medijev o obveščevalni
dejavnosti bistveno vpliva na mnenja
o obveščevalni dejavnosti in SOVI.
,232 ,289
2 Obveščevalne afere bistveno
vplivajo na oblikovanje mnenj o
SOVI.
,316 ,764
3 Zloraba obveščevalnih služb v
preteklosti vpliva na mnenja o
obveščevalnih službah.
,142 ,185
4 SOVA je organizacija, ki pripomore
ohranjati vladi oblast. ,195 ,296
5 Prebivalci Slovenije smo pod
stalnim nadzorom SOVE. ,223 ,620
6 Agenti SOVE lahko državljana
Slovenije pridržijo, zaslišijo, itd. ,093 ,133
Extraction Method: Principal Axis Factoring.
V tabeli 9 lastnih vrednosti in pojasnjene variance izločenih faktorjev vidimo, da sta
bila izločena dva faktorja. Skupno pojasnjujeta 38 % skupne variance. Ostalih 62 %
variance ne moremo pojasniti z dobljenimi faktorji kar pomeni, da predsodki in
stereotipi o obveščevalnih službah izvirajo še iz drugih faktorjev v analizi. Kljub temu
z dvema izločenima faktorjema pojasnimo dovolj variance, ki mora v družboslovju
znašati vsaj 30 %. (Šifrer in Bren, 2011)
Tabela 9: Lastne vrednosti in pojasnjena varianca izločenih faktorjev
Faktor
Initial Eigenvalues Extraction Sums of Squared Loadings
Total Odstotek variance
Kumulativni
odstotek Total Odstotek variance
Kumulativni
odstotek
1 1,761 29,343 29,343 1,269 21,156 21,156
2 1,588 26,459 55,802 1,017 16,945 38,102
3 ,844 14,066 69,868
4 ,759 12,657 82,525
5 ,581 9,688 92,213
6 ,467 7,787 100,000
Extraction Method: Principal Axis Factoring.
70
Rešitev z dvema faktorjema je prikazana v kolenskem diagramu. Slika 4 prikazuje
točko preloma med drugim in tretjim faktorjem.
Slika 4: Kolenski diagram
Iz faktorske matrike, tabela 10, je razvidna končna rešitev z dvema izločenima
faktorjema in pripadajočimi faktorskimi utežmi od največje do najmanjše. Velikost
faktorske uteži nam pove koliko je določen faktor povezan s spremenljivko. Večja je
faktorska utež večja je povezanost med faktorjem in spremenljivko. Sklepamo lahko
torej, da spremenljivke pripadajo dvema faktorjema, vendar je potrebno poudariti,
da je 62 % variance ostalo nepojasnjene, kar pomeni, da predsodki in stereotipi
izvirajo še iz drugih faktorjev. Ker smo z rešitvijo zadovoljni rotacije faktorske
matrike niso potrebne56. Prvi faktor bomo poimenovali Obveščevalne afere, drugi
faktor pa Metode dela obveščevalnih služb v preteklosti.
56 Za vsak slučaj smo naredili rotaciji Oblimin in Varimax. V obeh primerih rešitev ostaja enaka.
71
Tabela 10: Faktorska matrika
Faktor
1 2
Obveščevalne afere bistveno vplivajo na
oblikovanje mnenj o SOVI. ,873
Poročanje medijev o obveščevalni dejavnosti
bistveno vpliva na mnenja o obveščevalni
dejavnosti in SOVI.
,537
Zloraba obveščevalnih služb v preteklosti
vpliva na mnenja o obveščevalnih službah. ,427
Prebivalci Slovenije smo pod stalnim
nadzorom SOVE. ,775
SOVA je organizacija, ki pripomore ohranjati
vladi oblast. ,529
Agenti SOVE lahko državljana Slovenije
pridržijo, zaslišijo, itd. ,361
Extraction Method: Principal Axis Factoring.
9.3.2 Faktorska analiza za sklop vprašalnika Ženske in obveščevalne službe
Tudi sklop podatkov o ženskah in obveščevalnih službah ustreza kriteriju normalne
porazdelitve podatkov. Namreč vse vrednosti koeficientov asimetričnosti in
sploščenosti so med -3 in 3.
Tako kot v prejšnjem primeru bomo sprva s pomočjo programske opreme SPSS
preverili ali med spremenljivkami tretjega sklopa obstaja multikolinearnost.
Ugotovimo, da med spremenljivkami ne obstaja multikolinearnost57. Determinanta
zavzema vrednost višjo od 0,00001, zato lahko nadaljujemo analizo z vsemi
spremenljivkami. Vrednost determinante je 0,005.
Iz tabele 11 je razvidno, da so podatki iz našega vzorca optimalni za faktorsko
analizo, saj je KMO v našem primeru 0,917. Vrednost KMO nad 0,8 pa predstavlja
optimalno mero za faktorsko analizo. Iz tabele 11 je razvidno tudi, da korelacijska
matrika ni enotska, saj je p-vrednost statistične značilnosti Bartlettovega testa
manjša od 0,05 in znaša p=0,000. Spremenljivke so torej med seboj odvisne in
primerne za analizo.
57 Glej Priloga 5.
72
Tabela 11: Kaiser-Meyer-Olkinova mera ustreznosti vzorca in Bartlettov test Kaiser-Meyer-Olkin Measure of Sampling Adequacy. ,917
Bartlett's Test of Sphericity Approx. Chi-Square 2289,877
df 36
p-vrednost ,000
Pogoj za faktorsko analizo je tudi, da ekstrahirane komunalitete zavzemajo vrednost
večjo od 0,3. To pomeni, da spremenljivka definira naš pojav in meri željeno. V
tabeli 12 spremenljivka Ženske z delom v obveščevalni službi lahko ogrozijo družino
(vrednost ekstrahirane komunalitete je 0,297) zavzema vrednosti nižjo od 0,3,
vendar bomo analizo nadaljevali z vsemi spremenljivkami, saj je razlika zelo majhna
ostale komunalitete pa imajo vrednosti višje od 0,487.
Tabela 12: Komunalitete Začetne Ekstrahirane
1 Ženske niso primerne za delo v
obveščevalnih službah, saj je delo
prenaporno in prenevarno.
,663 ,644
2 Ženske so preveč čustvene in
nežne za delo v obveščevalnih
službah.
,665 ,622
3 Tajnost je bistvena značilnost
obveščevalne dejavnosti, zaradi
tega ženske niso primerne za delo v
obveščevalnih službah, saj so
preveč zgovorne in radovedne.
,657 ,691
4 Ženske niso primerne za delo v
obveščevalnih službah, ker morajo
skrbeti za družino, otroke in dom.
,608 ,612
5 Ženske z delom v obveščevalni
službi lahko ogrozijo družino. ,342 ,297
6 Ženske so v obveščevalni službi
lahko zaposlene le kot tajnice,
analitičarke, dokumentalistke, itd.
,566 ,578
7 Ženske niso primerne za delo v
operativi in ne morejo voditi moških
sodelavcev, ker se vanje lahko
zaljubijo.
,538 ,539
8 Ženske so primerne le za
operacije v katerih morajo uporabiti
ženske čare.
,514 ,492
9 Ženske niso primerne za delo na
področju terorizma, organiziranega
kriminala in islamističnega
fundamentalizma.
,467 ,487
Extraction Method: Principal Axis Factoring.
73
V tabeli 13 lahko vidimo, da je bil s faktorsko analizo izločen en faktor, ki ima skupno
pojasnjeno varianco približno 55 %. Ostalih 45 % variance pripada preostalim
faktorjem v analizi.
Tabela 13: Lastne vrednosti in pojasnjena varianca izločenih faktorjev
Faktor
Initial Eigenvalues Extraction Sums of Squared Loadings
Total Odstotek variance Kumulativni odstotek Total Odstotek variance Kumulativni odstotek
1 5,390 59,887 59,887 4,961 55,126 55,126
2 ,800 8,893 68,780
3 ,704 7,820 76,600
4 ,470 5,217 81,817
5 ,452 5,017 86,834
6 ,389 4,321 91,156
7 ,294 3,265 94,420
8 ,290 3,227 97,647
9 ,212 2,353 100,000
Grafično je izločitev enega faktorja prikazana v kolenskem diagramu (Slika 5), kjer je
razvidna točka preloma med prvim in drugim faktorjem.
Slika 5: Kolenski diagram
Končna rešitev naše faktorske analize je en faktor. V tabeli 14 so prikazane faktorske
uteži za izločeni faktor, ki so razvrščene po velikosti. Večja je faktorska utež, bolj je
faktor povezan s spremenljivko. Ker smo izločili le en faktor, rotacije faktorske
matrike niso mogoče. Faktor bomo poimenovali Predsodki in stereotipi o ženskah v
obveščevalnih službah.
74
Tabela 14: Faktorska matrika
Faktor
1
Tajnost je bistvena značilnost
obveščevalne dejavnosti, zaradi
tega ženske niso primerne za delo v
obveščevalnih službah, saj so
preveč zgovorne in radovedne.
,831
Ženske niso primerne za delo v
obveščevalnih službah, saj je delo
prenaporno in prenevarno.
,803
Ženske so preveč čustvene in nežne
za delo v obveščevalnih službah. ,789
Ženske niso primerne za delo v
obveščevalnih službah, ker morajo
skrbeti za družino, otroke in dom.
,782
Ženske so v obveščevalni službi
lahko zaposlene le kot tajnice,
analitičarke, dokumentalistke, itd.
,760
Ženske niso primerne za delo v
operativi in ne morejo voditi moških
sodelavcev, ker se vanje lahko
zaljubijo.
,734
Ženske so primerne le za operacije
v katerih morajo uporabiti ženske
čare.
,701
Ženske niso primerne za delo na
področju terorizma, organiziranega
kriminala in islamističnega
fundamentalizma.
,698
Ženske z delom v obveščevalni
službi lahko ogrozijo družino. ,545
Extraction Method: Principal Axis Factoring.
a. 1 factors extracted. 4 iterations required.
Dobljene faktorje obeh faktorskih analiz bomo v nadaljevanju uporabili v večkratni
regresiji in diskriminantni analizi.
9.4 Večkratna regresija
O večkratni ali multipli regresiji govorimo, kadar v medsebojni odvisnosti nastopa več
pojavov. Z multivariatno statistično metodo večkratne regresije želimo ugotoviti
zvezo med eno odvisno spremenljivko in več neodvisimi spremenljivkami.
S to metodo bomo v nadaljevanju poskušali preveriti hipotezo: »Na predsodke in
stereotipe o obveščevalnih službah vplivajo spol, starost, izobrazba in poznavanje
obveščevalne dejavnosti ter njenih nalog. Enako velja za predsodke in stereotipe o
75
ženskah v obveščevalnih službah«. S faktorsko analizo smo predhodno izločili dva
faktorja o izvoru predsodkov in stereotipov o obveščevalnih službah in faktor, ki se
nanaša na ženske v obveščevalnih službah. Faktorji Obveščevalne afere, Metode dela
obveščevalnih služb v preteklosti in Predsodki in stereotipi o ženskah v
obveščevalnih službah predstavljajo odvisne spremenljivke v analizi. Neodvisne
spremenljivke pa: poznavanje obveščevalne dejavnosti, poznavanje nalog
obveščevalne dejavnosti, prepoznavanje kratice SOVA, spol, starost in najvišja
pridobljena formalna izobrazba.
Pri večkratni regresiji morajo biti izpolnjeni določeni pogoji. Sprva bomo preverili
pogoje, ki veljajo za obe regresijski analizi, saj so neodvisne spremenljivke v obeh
analizah enake. Velikost našega vzorca je primerna, saj imamo v vzorcu več kot 100
enot. Drugi pogoj predstavlja normalna porazdelitev spremenljivk. Kot že omenjeno
morajo biti vrednosti koeficientov asimetričnosti in sploščenosti med -3 in 3. V našem
primeru so vse spremenljivke znotraj te vrednosti, kar pomeni, da bomo analizo
nadaljevali z vsemi spremenljivkami. Ostale pogoje bomo preverili za vsak faktor
posebej.
9.4.1 Večkratna regresija za faktor Obveščevalne afere
V tem delu bomo pregledali, katere spremenljivke statistično značilno vplivajo na
predsodke in stereotipe o obveščevalnih službah, ki imajo izvor v obveščevalnih
aferah. Za uspešno izvedbo večkratne regresije med spremenljivkami ne sme biti
multikolinearnosti. Korelacije58 bomo preverili z Pearsonovim koeficientom
korelacije, ki lahko zavzema vrednost na intervalu od -1 do 1, pri čemer -1 pomeni
popolno negativno povezanost, 1 pa popolno pozitivno povezanost med
spremenljivkama. Iz tabele korelacij ugotovimo, da so spremenljivke med seboj
negativno in pozitivno šibko povezane. Kljub temu, da korelacije niso najbolj
primerne, bomo nadaljevali z vsemi spremenljivkami.
V tabeli 15 lahko preverimo koliko odstotkov variabilnosti odvisne spremenljivke
lahko pojasnimo z napovedanimi spremenljivkami. R kvadrat je v našem primeru
0,08, kar pomeni, da z napovedanimi spremenljivkami lahko pojasnimo le 8 %
variabilnosti odvisne spremenljivke Obveščevalne afere. Ostalih 92 % odstotkov torej
58 Glej Priloga 6.
76
pripišemo drugim dejavnikom. Odstotek variabilnosti odvisne spremenljivke ne
dosega družboslovnega kriterija, zato bomo na tem mestu regresijsko analizo
zaključili.
Tabela 15: Povzetek regresije
R R kvadrat Adjusted R Square
Std. Error of the
Estimate
1 ,282a ,080 ,067 ,86473819
a. Predictors: (Constant), Poznavanje nalog obveščevalne dejavnosti, kraticaSOVA, Spol:,
Kakšna je vaša najvišja dosežena formalna izobrazba? , V katero starostno skupino
spadate?, Ali veste, kaj je obveščevalna dejavnost?
9.4.2 Večkratna regresija za faktor Metode dela obveščevalnih služb v
preteklosti
Večkratno regresijo bomo uporabili tudi za ugotavljanje spremenljivk, ki statistično
značilno vplivajo na faktor Metode dela obveščevalnih služb v preteklosti. Torej
katere napovedane spremenljivke vplivajo na predsodke in stereotipe o
obveščevalnih službah, ki imajo izvor v metodah dela v preteklosti. Ugotovili smo že,
da je velikost vzorca primerna in da se spremenljivke porazdeljujejo normalno. Iz
tabele korelacij59 pridobljene v programu SPSS ugotovimo, da so Pearsonovi
koeficienti korelacije negativno in pozitivno nizki, med njimi ni multikolinearnosti.
Spremenljivke so negativno in pozitivno šibko povezane. Zaradi namena analize bomo
nadaljevali z vsemi spremenljivkami.
V tabeli 16 lahko vidimo, da R kvadrat zavzema vrednost 0,012. Z napovedanimi
spremenljivkami torej pojasnimo le 1 % variabilnosti odvisne spremenljivke, ostalih
99 % pripada spremenljivkam, ki niso zajete v regresijski model. Nadaljevanje z
regresijsko analizo zaradi tega ni smiselno.
Tabela 16: Povzetek regresije
59 Glej Priloga 7.
Model R R kvadrat Adjusted R Square
Std. Error of the
Estimate
1 ,109a ,012 -,002 ,82573959
a. Predictors: (Constant), Poznavanje nalog obveščevalne dejavnosti, kraticaSOVA, Spol:, Kakšna je
vaša najvišja dosežena formalna izobrazba? , V katero starostno skupino spadate?, Ali veste, kaj je
obveščevalna dejavnost?
77
Zavrnemo torej lahko tisti del druge hipoteze, ki se nanaša na splošen vpliv na
predsodke in stereotipe o obveščevalnih službah. In sicer, da »Na predsodke in
stereotipe o obveščevalnih službah vplivajo spol, starost, izobrazba in poznavanje
obveščevalne dejavnosti in njenih nalog.«. Izhajamo iz tega, da je ta sklop
vprašalnika nizko zanesljiv, podatki niso optimalni za regresijsko analizo in pri obeh
faktorjih z napovedanimi spremenljivkami pojasnimo zelo malo variabilnosti odvisne
spremenjljivke. Drugi del hipoteze, ki se nanaša na vpliv spola, starosti, izobrazbe in
poznavanja obveščevalne dejavnosti ter njenih nalog na predsodke in stereotipe o
ženskah v obveščevalnih službah, bomo preverili v nadaljevanju.
9.4.3 Večkratna regresija za faktor Predsodki in stereotipi o ženskah v
obveščevalnih službah
V nadaljevanju bomo poizkusili ugotoviti, katere napovedane spremenljivke vplivajo
na predsodke in stereotipe o ženskah v obveščevalnih službah. Iz tabele korelacij60
smo razbrali, da so spremenljivke šibko povezane in med njimi ni multikolinearnosti.
Pearsonovi koeficienti korelacije so negativno in pozitivno šibko povezani.
V tabeli 17 vidimo, da R kvadrat za faktor, ki se nanaša na ženske znaša 0,152.
Napovedane spremenljivke torej pojasnijo 15 % variabilnosti odvisne spremenljivke,
ostalih 85 % variabilnosti je odvisnih od spremenljivk, ki niso zajete v naš regresijski
model.
Tabela 17: Povzetek regresije
Model R R kvadrat Adjusted R Square Std. Error of the Estimate
1 ,390a ,152 ,140 ,89272636
a. Predictors: (Constant), Poznavanje nalog obveščevalne dejavnosti, KraticaSOVA, Spol:, Kakšna je vaša
najvišja dosežena formalna izobrazba? , V katero starostno skupino spadate?, Ali veste, kaj je obveščevalna
dejavnost?
Iz tabele 18 je razvidno, da je p-vrednost manjša od 0,05 in znaša p=0,000. Naš
model je torej statistično značilen.
60 Glej Priloga 8.
78
Tabela 18: Statistična značilnost ocenjenega regresijskega modela (ANOVA) Model Sum of Squares df Mean Square F p-vrednost
1 Regresija 60,156 6 10,026 12,580 ,000b
Residual 334,723 420 ,797
Total 394,879 426
a. Dependent Variable: Predsodki o ženskah
b. Predictors: (Constant), Poznavanje nalog obveščevalne dejavnosti, KraticaSOVA, Spol:, Kakšna je vaša najvišja dosežena
formalna izobrazba? , V katero starostno skupino spadate?, Ali veste, kaj je obveščevalna dejavnost?
Iz tabele 19 je razvidno, da na predsodke in stereotipe o ženskah v obveščevalnih
službah statistično značilno vplivajo štiri napovedane spremenljivke, ki imajo
vrednost statistične značilnosti p < 0,05.
Tabela 19: Ocene regresijskih koeficientov in njihova statistična značilnost
Model
Unstandardized Coefficients
Standardized
Coefficients
t
p-
vrednost
Korelacije
B Std. Error Beta Zero-order Partial Part
1 (Constant) ,734 ,288 2,550 ,011
Ali veste, kaj je
obveščevalna dejavnost? ,069 ,133 ,024 ,515 ,607 ,024 ,025 ,023
Kratica SOVA -,039 ,037 -,050 -1,069 ,286 -,054 -,052 -,048
Spol: -,314 ,088 -,163 -3,553 ,000 -,143 -,171 -,160
V katero starostno skupino
spadate? ,245 ,043 ,267 5,744 ,000 ,222 ,270 ,258
Kakšna je vaša najvišja
dosežena formalna
izobrazba?
-,331 ,072 -,211 -4,585 ,000 -,236 -,218 -,206
Poznavanje nalog
obveščevalne dejavnosti -,315 ,101 -,149 -3,104 ,002 -,111 -,150 -,139
a. Dependent Variable: Predsodki o ženskah
Na predsodke in stereotipe o ženskah v obveščevalnih službah statistično značilno
vplivajo spol, starost, formalna izobrazba in poznavanje nalog obveščevalne
dejavnosti. Kljub temu, da neodvisna spremenljivka poznavanje obveščevalne
dejavnosti ne vpliva statistično značilno, lahko del hipoteze, ki se nanaša na
predsodke in stereotipe o ženskah, potrdimo.
9.5 Diskriminantna analiza glede na spol
Diskiminantna analiza je statistična metoda s katero želimo poiskati tiste zbrane
podatke, ki najbolje pojasnjujejo razlike med proučevanimi skupinami. S pomočjo
79
programske opreme SPSS bomo naredili diskriminantno analizo za faktor Predsodki in
stereotipi o ženskah v obveščevalnih službah.
Z diskriminantno analizo bomo poskusili preveriti resničnost tistega dela hipoteze, ki
pravi, da ženske gojijo več predsodkov in stereotipov do žensk v obveščevalnih
službah od moških. Iz tabele 20 sta razvidni povprečni vrednosti in standardna
odklona za ženske in moške, ki nakazujeta ravno obratno. Namreč pri ženskah
zasledimo negativne povprečne vrednosti, kar pomeni, da ženske gojijo manj
predsodkov in stereotipov do žensk v obveščevalnih službah od moških.
Tabela 20: Skupinska statistika
Spol:
Povprečne
vrednosti Standardni odkloni
Veljavni N (listwise)
Unweighted Weighted
Moški Predsodki o ženskah ,1333568 ,92469730 219 219,000
Ženski Predsodki o ženskah -,1424141 ,98383615 208 208,000
Total Predsodki o ženskah -,0009766 ,96278077 427 427,000
Vendar to ni dovolj, zato bomo v nadaljevanju še statistično preverili ali obstaja
razlika med skupinama. To bomo storili s pomočjo Wilksove lambde, s katero bomo
testirali ničelno hipotezo pri nasprotni hipotezi, da sta povprečji različni. (Šifrer in
Bren, 2011) V tabeli 21 je razvidno, da lahko ničelno hipotezo zavrnemo, saj je
vrednost Wilksove lambde manjša od 0,05 in znaša p=0,003. S tem lahko sprejmemo
sklep, da se predsodki in stereotipi o ženskah v obveščevalnih službah med spoloma
statistično značilno razlikujejo.
Tabela 21: Test enakosti povprečnih vrednosti
Wilksova lambda F df1 df2 p-vrednost
Predsodki o ženskah ,979 8,915 1 425 ,003
Iz spodnje tabele 22 lastnih vrednosti lahko ugotovimo moč diskriminantne funkcije,
ki v našem primeru pojasnjuje 100 % razlik med skupinami. Večja je lastna vrednost,
večja je moč diskriminantne funkcije. (Šifrer in Bren, 2011) V tem primeru vrednost
ni visoka (0,021), kar pomeni, da razlike med v vzorec zajetima skupinama nimajo
velikega razpona. Razviden je tudi koeficient kanonične korelacije, ki meri moč
povezave med diskriminantno funkcijo in skupinama. Primerna vrednost koeficienta
je med 0,3 in 0,9. (Šifrer in Bren, 2011) V našem primeru je moč povezave nizka, saj
vrednost koeficienta znaša 0,143.
80
Tabela 22: Lastne vrednosti
Funkcija Lastna vrednost Odstotek variance
Kumulativni
odstotek Kanonična korelacija
1 ,021a 100,0 100,0 ,143
a. First 1 canonical discriminant functions were used in the analysis.
Tabela 23 prikazuje, da je vrednost Wilksove lambde značilna, saj je njena vrednost
manjša od 0,05 in znaša p=0,003. To pomeni, da je model statistično značilen in da
se predsodki in stereotipi o ženskah v obveščevalnih službah razlikujejo med
spoloma.
Tabela 23: Wilksova lambda (Wilks' Lambda) Test of Function(s) Wilksova lambda Chi-kvadrat df p-vrednost
1 ,979 8,812 1 ,003
Povprečni vrednosti diskriminantne funkcije po skupinah sta razvidni iz spodnje
tabele 24. Vidimo, da ženskam pripadajo centroidi z negativnim predznakom iz česar
lahko sklepamo, da moški gojijo več predsodkov in stereotipov o ženskah v
obveščevalnih službah.
Tabela 24: Centroidi (Functions at Group Centroids)
Spol:
Funkcija
1
Moški ,141
Ženski -,148
Unstandardized canonical discriminant functions
evaluated at group means
V nadaljevanju so v klasifikacijski tabeli 25 predstavljeni rezultati diskriminantne
analize.
Tabela 25: Klasifikacijska tabela
Spol:
Predicted Group Membership
Total Moški Ženski
Original Count Moški 141 78 219
Ženski 90 118 208
Ungrouped cases 1 1 2
% Moški 64,4 35,6 100,0
Ženski 43,3 56,7 100,0
Ungrouped cases 50,0 50,0 100,0
a. 60,7% of original grouped cases correctly classified.
81
V klasifikacijski tabeli 25 vidimo, da je bilo skupno pravilno razvrščenih 60,7 %
anketirancev, in sicer 64,4 % moških in 56,7 % žensk. Model je statistično značilen in
odstotki razvrščenosti so dovolj veliki, da lahko sklepamo o razlikah med spoloma. V
tem primeru to pomeni, da bomo del tretje hipoteze zavrnili, saj nam
diskriminantna analiza nakazuje, da ženske gojijo manj predsodkov in stereotipov o
ženskah v obveščevalnih službah kot moški. Vendar pa razlike med skupinama nimajo
velikega razpona, saj sta moč diskriminantne funkcije in vrednost kanonične
korelacije nizki.
9.6 Predsodki in stereotipi o ženskah v obveščevalnih službah
glede na starost
Podatki, ki zadevajo starostne skupine niso primerni za diskriminantno analizo, zato
bomo v nadaljevanju z Bonferronijevim testom razlik med pari skupin poskušali
preveriti tisti del hipoteze, ki pravi da »starejše generacije gojijo več predsodkov in
stereotipov do žensk v obveščevalnih službah kot mlajše generacije«. Test bomo
opravili v programu SPSS.
Sprva bomo v tabeli 26 preverili skupinsko statistiko iz katere je razvidno, da so bili
anketiranci razdeljeni v štiri starostne skupine, pri katerih se razlikujejo povprečne
vrednosti in standardni odkloni. Pri skupini od 26 do 40 let in skupini od 41 do 60 let
zasledimo negativne povprečne vrednosti, kar pomeni, da anketiranci iz teh skupin
gojijo manj predsodkov in stereotipov do žensk v obveščevalnih službah kot
anketiranci iz skupin do 25 let in nad 61 let.
Tabela 26: Skupinska statistika
V katero starostno skupino spadate?
Povprečne
vrednosti N Standardni odklon
do 25 let ,0125319 91 1,02956290
26 - 40 let -,2846698 152 ,80361198
41 - 60 let -,1399224 93 ,90207696
61 let ali več ,6013757 91 ,94303133
Total -,0009766 427 ,96278077
Vendar to ni dovolj, zato bomo v nadaljevanju še statistično preverili ali obstajajo
razlike med skupinami. Z enosmernim ANOVA testom lahko ocenimo, ali se skupine
srednjih vrednosti med seboj občutno razlikujejo. Test nam torej pove ali obstajajo
82
statistično značilne razlike med skupinami. Iz tabele 27 je razvidno, da vrednost
p=0,000, kar pomeni, da lahko zavrnemo ničelno hipotezo, da so vsi koeficienti enaki
nič (značilnost < 0,05). Zaključimo lahko, da se predsodki in stereotipi o ženskah v
obveščevalnih službah statistično značilno razlikujejo med starostnimi skupinami.
(IBM Knowledge Center)
Tabela 27: ANOVA
Vsota kvadratov df Mean Square F p-vrednost
Med skupinami 47,063 3 15,688 19,079 ,000
Znotraj skupin 347,817 423 ,822
Total 394,879 426
Test ANOVA nam pove samo ali razlike obstajajo, zato za nadaljnjo analizo
napravimo »post hoc« Bonferronijev test na faktorju. Tabela 28 nam prikazuje razlike
med pari skupin. Zvezdice za odebeljenimi in podčrtanimi povprečnimi razlikami
označujejo katere razlike so pomembne. Ugotovimo torej, da se statistično
pomembno razlikuje le skupina anketirancev nad 61 let. Iz tabele je razvidno, da
imajo vse starostne skupine negativno povprečno razliko v primerjavi s starostno
skupino nad 61 let. To pomeni, da hipoteze, ki se nanaša na starost lahko potrdimo,
saj je iz analize razvidno, da največ predsodkov in stereotipov do žensk v
obveščevalnih službah gojijo anketiranci stari nad 61 let.
Tabela 28: Bonferronijev test
(I) V katero starostno skupino
spadate?
(J) V katero starostno skupino
spadate?
Povprečne
razlike (I-J)
Standardna
napaka p-vrednost
95% Confidence Interval
Lower Bound Upper Bound
do 25 let 26 - 40 let ,29720169 ,12018926 ,083 -,0213869 ,6157903
41 - 60 let ,15245429 ,13370626 1,000 -,2019642 ,5068728
61 let ali več -,58884383* ,13443096 ,000 -,9451833 -,2325044
26 - 40 let do 25 let -,29720169 ,12018926 ,083 -,6157903 ,0213869
41 - 60 let -,14474740 ,11937813 1,000 -,4611859 ,1716912
61 let ali več -,88604552* ,12018926 ,000 -1,2046341 -,5674569
41 - 60 let do 25 let -,15245429 ,13370626 1,000 -,5068728 ,2019642
26 - 40 let ,14474740 ,11937813 1,000 -,1716912 ,4611859
61 let ali več -,74129812* ,13370626 ,000 -1,0957166 -,3868797
61 let ali več do 25 let ,58884383* ,13443096 ,000 ,2325044 ,9451833
26 - 40 let ,88604552* ,12018926 ,000 ,5674569 1,2046341
41 - 60 let ,74129812* ,13370626 ,000 ,3868797 1,0957166
*. The mean difference is significant at the 0.05 level.
83
10 Zaključek
10.1 Verifikacija zastavljenih hipotez in mnenje
Vzorec naše raziskave ni reprezentativen, zato dobljenih rezultatov analize ne
moremo posploševati na celotno populacijo oziroma na vse prebivalce Republike
Slovenije. Vendar pa nam je statistična analiza zbranih podatkov o predsodkih in
stereotipih o obveščevalnih službah pokazala, da večina (86 %) v vzorec zajetih
anketirancev prepozna obveščevalno dejavnost, več kot polovica (61 %) pa pomen
kratice SOVA. Vendar le tretjina vprašanih pozna naloge, ki jih izvajajo obveščevalne
službe, kar dopušča dovolj prostora za nastajanje in gojenje predsodkov in
stereotipov. Dejstvo je namreč, da česar ne poznamo ocenjujemo bolj negativno in
hitreje kategoriziramo v skupine, ki se razlikujejo od naše. Tajnost in metode dela
obveščevalnih služb pri tem igrajo pomembno vlogo, kar je razvidno iz analize
asociacij. Namreč tretjina vseh izprašancev v vzorcu je ob besedni zvezi
obveščevalna služba zapisala tajnost ali eno od posebnih oblik pridobivanja podatkov.
Gre za pričakovan pojav, saj sta tajnost in posebne oblike pridobivanja podatkov
temeljni značilnosti obveščevalne dejavnosti, ki sta v Sloveniji zakonsko določeni po
merilih sodobnih demokratičnih držav, vendar pa pri ljudeh puščata negotovost in
strah. Morda smo na tem mestu pričakovali več asociacij na filmske in knjižne
vohunske junake, katerih zapisi predstavljajo manj kot deset odstotkov vseh
asociacij. Tudi zapisov obveščevalnih služb totalitarnih sistemov je le okoli deset
odstotkov, najpogosteje sta se pojavljali UDBA in KGB. Dodajmo le še to, da je
odstotek takih, ki so SOVO označili kot tajno službo zanemarljiv.
Tajnost se je torej izkazala za enega izmed glavnih vzrokov za gojenje predsodkov in
stereotipov. Ta spodbuja filmsko industrijo za upodabljanje poklica obveščevalcev,
izdaja tajnih podatkov pa je velikokrat vzrok za obveščevalne afere. Torej institut
tajnosti deluje kot neposredni izvor predsodkov in stereotipov o obveščevalnih
službah, posredno pa vpliva še preko ostalih izvorov. Mnenja smo, da gre za zadostni
razlog, da institut tajnosti v povezavi z predsodki in stereotipi o obveščevalnih
službah v prihodnosti postane tema samostojne raziskave.
S faktorsko analizo sta bila izločena dva faktorja, ki smo ju poimenovali
Obveščevalne afere in Metode dela obveščevalnih služb v preteklosti. Upoštevati
moramo, da je zanesljivost tega dela vprašalnika nizka in primernost vzorca ni
84
optimalna. Tako lahko samo sklepamo, da za naš vzorec velja, da na percepcijo ljudi
o obveščevalnih službah vplivajo obveščevalne afere in metode dela obveščevalnih
služb v preteklosti. Taka rešitev nam omogoča, da potrdimo prvo hipotezo, ki se
glasi: »Obveščevalne afere skupaj z mediji ter politične zlorabe obveščevalnih in
varnostnih služb v zgodovini bistveno vplivajo na percepcijo ljudi o delu sodobnih
obveščevalnih služb.«. Kljub temu, da smo hipotezo potrdili obstajajo še drugi
faktorji izvora predsodkov in stereotipov, ki pa niso bili izločeni v analizi. Kot
samostojni faktor smo morda pričakovali tudi medije, ki pa jih ne moremo definirati
enoznačno in samostojno, saj njihova vloga presega samo vlogo informatorja o
dogodkih. Dobro znano je, da mediji vplivajo na mnenja in stališča ljudi. Predvsem
pa je potrebno poudariti njihovo propagando funkcijo in povezavo s političnimi
elitami, ki so v modernem medijskem svetu odvisni eden od drugega.
Zaradi latentnosti predsodkov in stereotipov, ki pogosto izbruhnejo v času političnih
in socialnih kriz. Bi morda bilo smiselno raziskavo z enakim vprašalnikom opraviti tudi
ob izbruhu obveščevalne afere. Namreč glavna propaganda tehnika v takih aferah je
stereotipiziranje. Primerjalna analiza podatkov pridobljenih med trajanjem afere in
podatkov pridobljenih v »mirnem« času, bi nam torej razširila pogled na izvor
predsodkov in stereotipov, predvsem pa učinek propagande in medijev na mnenja in
stališča ljudi o obveščevalnih službah.
Dobljena faktorja smo nadalje uporabili v večkratnih regresijskih analizah.
Ugotavljali smo kako starost, spol, izobrazba, prepoznavanje obveščevalne dejavnosti
in poznavanje njenih nalog vpliva na predsodke in stereotipe o obveščevalnih
službah. Izkazalo se je, da pridobljeni podatki niso optimalni za regresijsko analizo in
pri obeh faktorjih z napovedanimi spremenljivkami pojasnimo zelo malo variabilnosti
faktorjev. Zavrnemo torej prvi del druge hipoteze, ki pravi: »Na predsodke in
stereotipe o obveščevalnih službah vplivajo spol, starost, izobrazba in prepoznavanje
obveščevalne dejavnosti ter njenih nalog. Enako velja za predsodke in stereotipe o
ženskah v obveščevalnih službah.« Drugi del hipoteze, ki se nanaša na ženske, lahko
potrdimo, saj v našem vzorcu na faktor Predsodki in stereotipi o ženskah v
obveščevalnih službah statistično značilno vplivajo spol, starost, formalna izobrazba
in poznavanje nalog obveščevalne dejavnosti.
V drugi faktorski analizi, za visoko zanesljiv tretji sklop, je bil izločen le en faktor, ki
smo ga poimenovali Predsodki in stereotipi o ženskah v obveščevalnih službah.
85
Faktorske uteži spremenljivk so nam pokazale, da se predsodki in stereotipi bolj kot
na delo žensk v obveščevalnih službah nanašajo na stereotipne predstave o fizičnih in
psihičnih lastnosti žensk, ki naj bi bile preveč zgovorne, radovedne, čustvene, nežne
in prešibke za delo v obveščevalnih službah. Potrdimo torej lahko del tretje
hipoteze, ki pravi, da so »predsodki in stereotipi o ženskah del širših socialnih,
spolnih, kulturnih in etičnih predsodkov«. Predhodno smo že zapisali, da na
predsodke in stereotipe do žensk vplivajo spol, starost, formalna izobrazba in
poznavanje nalog obveščevalne dejavnosti. Kako vpliva starost smo ugotavljali s
pomočjo ANOVE in Bonferronijevega testa razlik med pari skupin. Vpliv spola pa smo
ugotovili s pomočjo diskiriminantne analize. Pokazalo se je, da več predsodkov in
stereotipov do žensk v obveščevalnih službah gojijo moški in stari nad 61let.
Potrdimo torej tisti del hipoteze, ki pravi, da »starejše generacije gojijo več
predsodkov in stereotipov do žensk v obveščevalnih službah kot mlajše generacije«,
in zavrnemo tistega, ki pravi, da jih ženske gojijo več od moških«.
Kljub temu, da v analizi nismo potrdili, da predsodki in stereotipi starejših generacij
izvirajo predvsem iz politične zlorabe obveščevalnih služb in pretirane represije v
preteklosti, se je pri osebnem anketiranju starejših generacij pokazalo drugače.
Večina anketirancev starejših od 61 let, ki smo jih anketirali na domu se je ustrašila
vsebine vprašalnika. Največkrat so spraševali: »Ali nas bo sedaj kdo iskal?«, »Ali
bomo morali zaradi odgovorov v vprašalniku na zaslišanje?« in »Ali delate za službo?«.
86
11 Seznam uporabljenih virov
Anna Chapman Biography. Biography.com. Pridobljeno 01.06.2015 na
http://www.biography.com/people/anna-chapman-17183786
Anžič, A. (1996). Vloga varnostnih služb v sodobnih parlamentarnih sistemih-
nadzorstvo. Ljubljana: Enotnost.
Anžič, A. (1997). Varnostni sistem Republike Slovenije. Ljubljana: Uradni list
Republike Slovenije.
Brejc, M. (1994). Vmesni čas. Varnostno-informativna služba in nastajanje nove
slovenske države 1990-1993. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.
Brezovšek, M. in Črnčec, D. (2007). Demokratična uprava in tajnost podatkov.
Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Brizendine, L. (2009). Ženski možgani. Ljubljana: Modrijan.
Čepić, Z., Gestrin, F., Grafenauer, B., Hainz, P., Ivanič, M., Jeri, J. et al. (1979).
Zgodovina Slovencev. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Črnčec, D. (2010). Sodobni izzivi nadzora nad obveščevalnimi službami = Modern
challenges of intelligence services control. Bilten Slovenske vojske, 12(3),
143-160.
Dobovšek, B. (2009). Transnacionalna kriminaliteta. Ljubljana: Fakulteta za
varnostne vede.
Duque, N. (21.07.2011). Inside Ceausescu's Romania: An Unquestionably Efficient
Police State. Thevieweast.wordpress.com. Pridobljeno 07.08.2015 na
https://thevieweast.wordpress.com/2011/07/21/inside-ceausescus-romania-
an-unquestionably-efficient-police-state/
Dornik Šubelj, L. (2013). OZNA in prevzem oblasti 1944-1946. Ljubljana: Modrijan.
87
Funder, A. (2005). Zloglasni Stasti: dokumenti in izpovedi obeh strani. Tržič: Učila
International.
Glücks, N. (08.02.2015). Konstrukt o povezavah SDS z neonacisti: Zloraba SOVE za
obračun s SDS. Reporter.si. Pridobljeno 17.02.2015 na
http://www.reporter.si/iz-tiskane-izdaje/konstrukt-o-povezavah-sds-z-
neonacisti-zloraba-sove-za-obra%C4%8Dun-s-sds/49881
Goldfarb, A. in Litvinenko, M. (2008). Disidentova smrt: Zastrupitev Aleksandra
Litvinenka in vrnitev KGB. Tržič: Učila International.
Grizold, A. (1996). Posameznikova varnost in obveščevalne službe. V A. Anžič (ur.),
Zbornik strokovno-znanstvenih razprav (str. 108-115). Ljubljana: Ministrstvo
za notranje zadeve Republike Slovenije.
Grujičić, P. (2015). Steber pokončnosti. Radar, junij 2015 (441), 2-21.
Haslam, S. A., Oakes, P. J. in Turner, J. C. (1999). Politika, predsodki in mit v
preučevanju stereotipov. V M. Nastran Ule (ur.), Predsodki in diskriminacije:
izbrane socialno-psihološke študije. Ljubljana: Znanstveno in publicistično
središče.
IBM Knowledge centre. Ibm.com. Pridobljeno na
https://www.ibm.com/support/knowledgecenter/search/bonferroni.
Janša, J. (1992). Premiki: nastajanje in obramba slovenske države 1988-1992.
Ljubljana: Mladinska knjiga.
Kajzer, R. (26.01.2015). Svoboda medijev: Tožilstvo hoče še četrti novinarski skalp.
Delo.si. Pridobljeno 17.02.2015 na http://m.delo.si/clanek/323130
Kazenski zakonik. (2015) Uradni list Republike Slovenije, (54/2015). Pridobljeno na
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2015-01-2227
Keber, J. (2011). Slovar slovenskih frazemov. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
88
Konec prepovedi do dostopa udba.net. (28.04.2003). 24ur.com. Pridobljeno
10.03.2015 na http://24ur.com/bin/article.php?article_id=2023768
Kranjc, M. F. (2010). Legendarni slovenski obveščevalci. Maribor: Pro-Andy.
Lovšin, A. (2001). Skrita vojna spopad varnostno-obveščevalnih služb 1990-1991.
Ljubljana: Alpe avto d.o.o..
Lukšič, I. (1991). Andrei S. Markovitz in Mark Silverstein (ur.): The politics of scandal:
power and process in liberal democracies. Holmes&Meier, New York, London,
1990. Časopis za kritiko znanosti, 19(140/141), 212-216.
Nastran Ule, M. (1997). Temelji socialne psihologije. Ljubljana: Znanstveno in
publicistično središče.
Odlok o Svetu za nacionalno varnost. (2014). Uradni list Republike Slovenije,
(76/2014). Pridobljeno na http://www.uradni-
list.si/1/objava.jsp?urlurid=20143223
Pečjak, V. (1995). Politična psihologija. Ljubljana: samozaložba.
Petek, M. (2010). V sovinem gnezdu. Maribor: Založba Pivec.
Pillar, P.R. (01.11.2013). The two types of spy scandals. Consortiumnews.com.
Pridobljeno na https://consortiumnews.com/2013/11/01/the-two-types-of-
spy-scandals/
Podbregar, I. (2012). Obveščevalno-varnostna dejavnost: procesi, metode, nadzor.
Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede.
Poslovnik Državnega zbora. (2007). Uradni list Republike Slovenije, (92/2007).
Pridobljeno na: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20074543
Poslovnik Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. (2004) Uradni list
Republike Slovenije, (73/04). Pridobljeno na:
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=POSL53
89
Poslovnik Vlade Republike Slovenije. (2014). Uradni list Republike Slovenije, (10/14).
Pridobljeno na http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=POSL32
Praprotnik, R. (21.03.2007). Dolgi politični prsti v bazah podatkov tajne službe. Pod
plaščem tajnosti in z vprašljivo pravno podlago je vladna skupina vstopila v
prostore Sove in pridobila podatke iz najbolj tajnih registrov. Dnevnik, str. 1,
2.
Praprotnik, R. (04.04.2007a). Ekskluzivno: Razkrit tajni objekt Sove v Ljubljani.
Dnevnik.si. Pridobljeno 06.03.2015 na
http://www.dnevnik.si/slovenija/238203
Praprotnik, R. (30.05.2007b). Denar nemških obveščevalcev v Sovinem črnem fondu.
Dnevnik.si. Pridobljeno 05.03.2015 na
http://www.dnevnik.si/slovenija/248592
Pred 24 leti se je pričela afera JBTZ. (01.06.2012) Mladina.si. Pridobljeno 24.05.2016
na http://www.mladina.si/112721/pred-24-leti-se-je-pricela-afera-jbtz/
Pučnik, J. (1996). Iz arhivov slovenske politične policije. Ljubljana: Veda.
Purg, A. (1994). Poglavitne funkcije obveščevalnih služb in tendence v njihovem
razvoju. V A. Anžič (ur.), Zbornik strokovno-znanstvenih razprav (str. 177-
186). Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije.
Purg, A. (1995). Obveščevalne službe. Ljubljana: Enotnost.
Purg, A. (2002). Primerjalni obveščevalni sistemi. Ljubljana: Visoka policijsko-
varnostna šola.
Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije. Uradni list Republike
Slovenije, (27/2010). Pridobljeno na: https://www.uradni-
list.si/1/content?id=97018
90
Rimington, S. (2002). Open secret. The Autobiography of the Former Director-
General of MI5. London: Arrow Books.
Rop obtožen na plačilo 10.000 evrov. (15.01.2015). Delo.si. Pridobljeno 10.03.2015
na http://www.delo.si/arhiv/rop-obsojen-na-placilo-10-000-evrov.html
Ropac, I. (10.05.2013). Nekdanji prvi mož Sove opran očitkov. Delo.si. Pridobljeno
10.03.2015 na http://www.delo.si/novice/kronika/nekdanji-prvi-moz-sove-
iztok-podbregar-opran-ocitkov.html
Sherman, V. (03.12.2013). How Accurate Are Bourne and Bond? Ask an Ex-CIA Officer.
Huffingtonpost.com. Pridobljeno 27.07.2015 na
http://www.huffingtonpost.com/vaughn-sherman/espionage-
films_b_2451700.html
Slovar slovenskega knjižnega jezika.(1994) Ljubljana: DZS.
Slovenska obveščevalno-varnostna agencija. (2015). Nadzor nad delom SOVE.
Pridobljeno na http://www.sova.gov.si/si/povezane_vsebine/nadzor/
Splichal, S. (2005). Javno mnenje: teoretski razvoj in spori v 20. Stoletju. Ljubljana:
Fakulteta za družbene vede.
SunZi (2015). Umetnost vojne: kitajska knjiga življenja z uvodom in razlago
prevajalca Johna Minforda. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Šaponja, V. (1999). Taktika dela obveščevalnih služb. Ljubljana: Visoka policijsko-
varnostna šola.
Šifrer, J. in Bren, M. (2011). SPSS – Multivariatne metode v varstvoslovju. Ljubljana:
Fakulteta za varnostne vede.
Šturm, L. (1991). Fenomen tajne zakonodaje v nekdanji SFRJ. Ministrstvo za
pravosodje. Pridobljeno na:
http://www.mp.gov.si/fileadmin/mp.gov.si/pageuploads/mp.gov.si/PDF/pop
rava_krivic/6_Fenomen_tajne_zakonodaje_v_nekdanji_SFRJ.pdf
91
Thompson, J. B. (2000). Political scandal: power and visibility in the media age.
Cambridge: Polity Press.
Tönnies, F. (1998). Kritika javnega mnenja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Tožilstvo nadaljuje pregon novinarjev. Na muhi tudi Erik Valenčič. (25.01.2015).
Rtvslo.si. Pridobljeno 17.02.2015 na http://www.rtvslo.si/slovenija/tozilstvo-
nadaljuje-pregon-novinarjev-na-muhi-tudi-erik-valencic/356571
Trampuš, J. (11.05.2007). Obveščevalne igre: Zgodovina nas uči, da je afera Sova
samo nadaljevanje številnih podobnih obveščevalnih afer, ki so se v Sloveniji
že zgodile in so izvirale iz enega gnezda. Mladina.si. Pridobljeno 17.02.2015
na http://www.mladina.si/95349/obvescevalne-igre/
Ule, M. (2008). Za vedno mladi?: socialna psihologija odraščanja. Ljubljana:
Fakulteta za družbene vede.
Ule, M. (2009). Socialna psihologija: analitični pristop k življenju v družbi.
Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Založba FDV.
Uredba o obveščevalno varnostni službi Ministrstva za obrambo. (1999). Uradni list
Republike Slovenije, (63/99). Pridobljeno na:
http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED699
Valenčič svojih virov ne bo izdal, ostre obsodbe pregona novinarjev. Janša: Valenčič
je potencialni terorist. (28.01.2015). Rtvslo.si. Pridobljeno 17.02.2015 na
http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/valencic-svojih-virov-ne-bo-izdal-ostre-
obsodbe-pregona-novinarjev/356954
Vlada Republike Slovenije. (2007) Vmesno poročilo o izročanju arhivskega gradiva
nekdanje Službe državne varnosti Arhivu Republike Slovenije. Pridobljeno
05.03.2015 na
http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/projekti/projekti_do_2009/SOV
A/Prvo_vmesno_porocilo.pdf
92
Vlada Republike Slovenije. (30.09.2008). Zaključno poročilo delovne skupine za
oceno dela Slovenske obveščevalno-varnostne agencije. Pridobljeno
20.02.2015 na
http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/projekti/2011/sova/zakljucno_
porocilo.pdf
Vodušek Starič, J. (2010). Brionski plenum leta 1966 – ocene in njegov vpliv. V Z.
Čepić (ur.), Slovenija – Jugoslavija, krize in reforme 1968/1988 (str. 67-88).
Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino.
Zakon o kazenskem postopku. (2012). Uradni list Republike Slovenije, (32/2012).
Pridobljeno na: http://www.uradni-list.si/1/content?id=108445
Zakon o obrambi. (2004). Uradni list Republike Slovenije, (103/2004). Pridobljeno
na: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2004103&stevilka=4405
Zakon o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb. (2007). Uradni
list Republike Slovenije, (93/07). Pridobljeno na:
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3455
Zakon o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji. (2006). Uradni list Republike
Slovenije, (81/06). Pridobljeno na:
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1884
Zakon o Vladi Republike Slovenije. (2005). Uradni list Republike Slovenije, (24/05).
Pridobljeno na http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO242
Zavadlav, Z. (2010). Pozna spoved. Iz dnevnika slovenskega oznovca. Celovec:
Mohorjeva.
Zavrnilna sodba za Iztoka Podbregarja, ki je bil obtožen zlorabe uradnega položaja
ali uradnih evidenc. (27.10.2014). Večer.com. Pridobljeno 10.03.2015 na
http://www.vecer.com/clanek2014102706069106
Ziegler, M. (30.09.2012). Why The Best Spies in Mossad And The CIA Are Women.
Forbes.com. Pridobjeno 05.06.2015 na
93
http://www.forbes.com/sites/crossingborders/2012/09/30/why-the-best-
spies-in-mossad-and-the-cia-are-women/
Žist, D. (15.04.2015). Tožilstvo umaknilo obtožnico zoper Anuško Delič, zavrnilna
sodba že pravnomočna. Večer.com. Pridobljeno 22.04.2015 na
http://www.vecer.com/clanek/201504156110040
94
12 Priloge
Priloga 1: Vprašalnik
PREDSODKI IN STEREOTIPI O OBVEŠČEVALNIH SLUŽBAH
Spoštovani,
Sem Gaja Kovač, študentka magistrskega študija Fakultete za varnostne vede. V
okviru predmeta Metodologija raziskovanja in multivariatne statistične metode
izvajam raziskavo glede predsodkov in stereotipov o obveščevalnih službah.
Ugotovitve raziskave bodo podlaga za magistrsko delo z naslovom Stališča, predsodki
in stereotipi o obveščevalnih službah, zato Vas prosim, da si vzamete 10 minut časa
in rešite spodnjo anketo. Vaše sodelovanje je popolnoma anonimno in prostovoljno.
Pridobljeni podatki bodo uporabljeni izključno za namene raziskave in bodo dostopni
v raziskovalni nalogi in magistrskem delu. Za sodelovanje se Vam lepo zahvaljujem.
1. SKLOP: Poznavanje obveščevalne dejavnosti
1. Ali veste, kaj je obveščevalna dejavnost?
a) DA b) NE
2. Ali veste, kakšne so naloge obveščevalne dejavnosti? (Obkrožite, možnih je več odgovorov) a) Zbiranje in analiziranje podatkov
b) Tajno delovanje c) Protiobveščevalna dejavnost
d) Na prejšnje vprašanje sem odgovoril/a z NE
3. Ali veste, kaj pomeni kratica SOVA? Napišite.
__________________________________________________________
4. Napišite tri besede, ki Vam pridejo na misel o besedni zvezi obveščevalna
služba (asociacija): a)______________________
b)______________________
c)______________________
95
2. SKLOP: Izvor predsodkov in stereotipov o obveščevalnih službah.
Obkrožite v kolikšni meri se strinjate s spodnjimi trditvami, pri čemer velja:
1 - Sploh se ne strinjam 2 – Ne strinjam se 3 – Deloma se strinjam/deloma se ne strinjam 4 – Strinjam se
5 – Popolnoma se strinjam
5. Poročanje medijev o obveščevalni dejavnosti bistveno vpliva na mnenja o
obveščevalni dejavnosti in SOVI.
1 2 3 4 5
6. Poročanje medijev o SOVI je objektivno in nepristransko.
1 2 3 4 5
7. Obveščevalne afere bistveno vplivajo na oblikovanje mnenj o SOVI.
1 2 3 4 5
8. Obveščevalne afere so medijski in politični konstrukt.
1 2 3 4 5
9. Zloraba obveščevalnih služb v preteklosti vpliva na mnenja o obveščevalnih
službah. 1 2 3 4 5
10. SOVA je organizacija, ki pripomore ohranjati vladi oblast. 1 2 3 4 5
11. Prebivalci Slovenije smo pod stalnim nadzorom SOVE. 1 2 3 4 5
12. Agenti SOVE lahko državljana Slovenije pridržijo, zaslišijo, itd. 1 2 3 4 5
13. Agenti SOVE morajo imeti na razpolago neomejena finančna sredstva in orožje za uspešno opravljanje nalog. 1 2 3 4 5
96
3. SKLOP: Ženske in obveščevalne službe.
Obkrožite v kolikšni meri se strinjate s spodnjimi trditvami, pri čemer velja:
1 - Sploh se ne strinjam 2 – Ne strinjam se 3 – Deloma se strinjam/deloma se ne strinjam 4 – Strinjam se
5 – Popolnoma se strinjam
14. Ženske niso primerne za delo v obveščevalnih službah, saj je delo prenaporno in prenevarno. 1 2 3 4 5
15. Ženske so preveč čustvene in nežne za delo v obveščevalnih službah. 1 2 3 4 5
16. Tajnost je bistvena značilnost obveščevalne dejavnosti, zaradi tega ženske niso primerne za delo v obveščevalnih službah, saj so preveč zgovorne in radovedne. 1 2 3 4 5
17. Ženske niso primerne za delo v obveščevalnih službah, ker morajo skrbeti za družino, otroke in dom. 1 2 3 4 5
18. Ženske z delom v obveščevalni službi lahko ogrozijo družino. 1 2 3 4 5
19. Ženske so v obveščevalni službi lahko zaposlene le kot tajnice, analitičarke, dokumentalistke, itd. 1 2 3 4 5
20. Ženske niso primerne za delo v operativi in ne morejo voditi moških sodelavcev, ker se vanje lahko zaljubijo. 1 2 3 4 5
21. Ženske so primerne le za operacije v katerih morajo uporabiti ženske čare. 1 2 3 4 5
22. Ženske niso primerne za delo na področju protiterorizma, organiziranega kriminala in islamističnega fundamentalizma. 1 2 3 4 5
97
4. SKLOP: Demografska vprašanja.
23. Spol (obkroži): M Ž
24. Starost (obkroži): a) do 25 let
b) od 26 do 40 let
c) Od 41 do 60 let
d) od 61 let naprej
25. Izobrazba (obkroži): a) osnovna šola
b) srednja šola
c) visoka, višja ali univerzitetna
Odgovorili ste na vsa vprašanja v tej anketi. V primeru, da želite dobiti obdelane
podatke mi zahtevo posredujte na elektronski naslov: [email protected].
Hvala za sodelovanje.
98
Priloga 2: Koeficienti korelacije med posamezno postavko ter
vsemi postavkami za drugi sklop vprašalnika
Scale Mean if Item
Deleted
Scale Variance if
Item Deleted Korelacija s celoto
Squared Multiple
Correlation
Cronbach alfa v
primeru izločitve
spremenljivke
1 Poročanje medijev o obveščevalni
dejavnosti bistveno vpliva na
mnenja o obveščevalni dejavnosti in
SOVI.
19,55 8,831 ,206 ,229 ,456
2 Obveščevalne afere bistveno
vplivajo na oblikovanje mnenj o
SOVI.
19,32 8,428 ,281 ,316 ,423
3 Obveščevalne afere so medijski in
politični konstrukt. 19,79 9,016 ,178 ,043 ,467
4 Zloraba obveščevalnih služb v
preteklosti vpliva na mnenja o
obveščevalnih službah.
19,26 8,856 ,235 ,147 ,444
5 SOVA je organizacija, ki pripomore
ohranjati vladi oblast. 20,11 7,877 ,342 ,205 ,390
6 Prebivalci Slovenije smo pod
stalnim nadzorom SOVE. 20,21 8,654 ,207 ,222 ,456
7 Agenti SOVE lahko državljana
Slovenije pridržijo, zaslišijo, itd. 20,35 8,465 ,172 ,098 ,478
99
Priloga 3 : Koeficienti korelacije med posamezno postavko ter
vsemi postavkami za tretji sklop vprašalnika
Scale Mean if Item
Deleted
Scale Variance if
Item Deleted Korelacija s celoto
Squared Multiple
Correlation
Cronbach alfa v
primeru izločitve
spremenljivke
1 Ženske niso primerne za delo v
obveščevalnih službah, saj je delo
prenaporno in prenevarno.
15,00 34,033 ,751 ,663 ,897
2 Ženske so preveč čustvene in
nežne za delo v obveščevalnih
službah.
14,93 35,011 ,739 ,665 ,899
3 Tajnost je bistvena značilnost
obveščevalne dejavnosti, zaradi tega
ženske niso primerne za delo v
obveščevalnih službah, saj so preveč
zgovorne in radovedne.
14,96 34,576 ,781 ,657 ,896
4 Ženske niso primerne za delo v
obveščevalnih službah, ker morajo
skrbeti za družino, otroke in dom.
14,85 33,831 ,755 ,608 ,897
5 Ženske z delom v obveščevalni
službi lahko ogrozijo družino. 14,35 35,101 ,525 ,342 ,917
6 Ženske so v obveščevalni službi
lahko zaposlene le kot tajnice,
analitičarke, dokumentalistke, itd.
15,02 34,242 ,726 ,566 ,899
7 Ženske niso primerne za delo v
operativi in ne morejo voditi moških
sodelavcev, ker se vanje lahko
zaljubijo.
15,06 35,461 ,700 ,538 ,901
8 Ženske so primerne le za operacije
v katerih morajo uporabiti ženske
čare.
15,03 35,448 ,668 ,514 ,903
9 Ženske niso primerne za delo na
področju terorizma, organiziranega
kriminala in islamističnega
fundamentalizma.
14,90 35,078 ,662 ,467 ,904
100
Priloga 4: Prikaz korelacijske matrike (R-matrika)
Poročanje
medijev o
obveščevalni
dejavnosti
bistveno vpliva
na mnenja o
obveščevalni
dejavnosti in
SOVI.
Obveščevalne
afere bistveno
vplivajo na
oblikovanje
mnenj o SOVI.
Zloraba
obveščevalnih
služb v
preteklosti vpliva
na mnenja o
obveščevalnih
službah.
SOVA je
organizacija, ki
pripomore
ohranjati vladi
oblast.
Prebivalci
Slovenije smo
pod stalnim
nadzorom SOVE.
Agenti SOVE
lahko državljana
Slovenije
pridržijo,
zaslišijo, itd.
Korelacija Poročanje medijev o
obveščevalni dejavnosti
bistveno vpliva na mnenja o
obveščevalni dejavnosti in
SOVI.
1,000 ,474 ,235 ,031 -,065 ,003
Obveščevalne afere bistveno
vplivajo na oblikovanje mnenj
o SOVI.
,474 1,000 ,367 ,141 -,088 -,044
Zloraba obveščevalnih služb v
preteklosti vpliva na mnenja
o obveščevalnih službah.
,235 ,367 1,000 ,102 -,025 -,010
SOVA je organizacija, ki
pripomore ohranjati vladi
oblast.
,031 ,141 ,102 1,000 ,394 ,179
Prebivalci Slovenije smo pod
stalnim nadzorom SOVE. -,065 -,088 -,025 ,394 1,000 ,292
Agenti SOVE lahko državljana
Slovenije pridržijo, zaslišijo,
itd.
,003 -,044 -,010 ,179 ,292 1,000
Sig. (1-tailed) Poročanje medijev o
obveščevalni dejavnosti
bistveno vpliva na mnenja o
obveščevalni dejavnosti in
SOVI.
,000 ,000 ,257 ,090 ,479
Obveščevalne afere bistveno
vplivajo na oblikovanje mnenj
o SOVI.
,000 ,000 ,002 ,034 ,179
Zloraba obveščevalnih služb v
preteklosti vpliva na mnenja
o obveščevalnih službah.
,000 ,000 ,017 ,305 ,415
SOVA je organizacija, ki
pripomore ohranjati vladi
oblast.
,257 ,002 ,017 ,000 ,000
Prebivalci Slovenije smo pod
stalnim nadzorom SOVE. ,090 ,034 ,305 ,000 ,000
Agenti SOVE lahko državljana
Slovenije pridržijo, zaslišijo,
itd.
,479 ,179 ,415 ,000 ,000
a. Determinant = ,487
101
Priloga 5: Prikaz korelacijske matrike (R-matrika)
Ženske niso primerne za
delo v obveščeval
nih službah, saj
je delo prenaporno
in prenevarno
.
Ženske so preveč
čustvene in nežne za delo
v obveščevalnih službah.
Tajnost je
bistvena značilnos
t obveščev
alne dejavnosti, zaradi
tega ženske
niso primerne za delo v obveščev
alnih službah, saj so preveč
zgovorne in
radovedne.
Ženske niso primerne za delo v
obveščevalnih
službah, ker morajo skrbeti za družino, otroke in
dom.
Ženske z delom v obveščev
alni službi lahko
ogrozijo družino.
Ženske so v obveščevaln
i službi lahko
zaposlene le kot tajnice, analitičarke, dokumentalistke, itd.
Ženske niso
primerne za delo v operativi
in ne morejo voditi moških
sodelavcev, ker se vanje lahko
zaljubijo.
: Ženske so primerne le za
operacije v katerih morajo
uporabiti ženske čare.
Ženske niso primerne za delo na področju terorizma, organiziranega kriminala in islamističnega fundamentalizma.
Correlation 1 Ženske niso primerne za delo v obveščevalnih službah, saj je delo prenaporno in prenevarno.
1,000 ,759 ,692 ,615 ,381 ,612 ,563 ,490 ,544
2 Ženske so preveč čustvene in nežne za delo v obveščevalnih službah.
,759 1,000 ,729 ,578 ,367 ,559 ,536 ,533 ,518
3 Tajnost je bistvena značilnost obveščevalne dejavnosti, zaradi tega ženske niso primerne za delo v obveščevalnih službah, saj so preveč zgovorne in radovedne.
,692 ,729 1,000 ,618 ,407 ,642 ,584 ,573 ,569
4 Ženske niso primerne za delo v obveščevalnih službah, ker morajo skrbeti za družino, otroke in dom.
,615 ,578 ,618 1,000 ,562 ,668 ,558 ,484 ,538
5 Ženske z delom v obveščevalni službi lahko ogrozijo družino.
,381 ,367 ,407 ,562 1,000 ,466 ,397 ,386 ,359
6 Ženske so v obveščevalni službi lahko zaposlene le kot tajnice, analitičarke, dokumentalistke, itd.
,612 ,559 ,642 ,668 ,466 1,000 ,510 ,529 ,494
7 Ženske niso primerne za delo v operativi in ne morejo voditi moških sodelavcev, ker se vanje lahko zaljubijo.
,563 ,536 ,584 ,558 ,397 ,510 1,000 ,635 ,575
8 Ženske so primerne le za operacije v katerih morajo uporabiti ženske čare.
,490 ,533 ,573 ,484 ,386 ,529 ,635 1,000 ,555
9 Ženske niso primerne za delo na področju terorizma, organiziranega kriminala in islamističnega fundamentalizma.
,544 ,518 ,569 ,538 ,359 ,494 ,575 ,555 1,000
Sig. (1-tailed) 1 Ženske niso primerne za delo v obveščevalnih službah, saj je delo prenaporno in prenevarno.
,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000
2 Ženske so preveč čustvene in nežne za delo v obveščevalnih službah.
,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000
3 Tajnost je bistvena značilnost obveščevalne dejavnosti, zaradi tega ženske niso primerne za delo v obveščevalnih službah, saj so preveč zgovorne in radovedne.
,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000
4 Ženske niso primerne za delo v obveščevalnih službah, ker morajo skrbeti za družino, otroke in dom.
,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000
5 Ženske z delom v obveščevalni službi lahko ogrozijo družino.
,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000
6 Ženske so v obveščevalni službi lahko zaposlene le kot tajnice, analitičarke, dokumentalistke, itd.
,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000
7 Ženske niso primerne za delo v operativi in ne morejo voditi moških sodelavcev, ker se vanje lahko zaljubijo.
,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000
102
8 Ženske so primerne le za operacije v katerih morajo uporabiti ženske čare.
,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000
9 Ženske niso primerne za delo na področju terorizma, organiziranega kriminala in islamističnega fundamentalizma.
,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000
a. Determinant = ,005
103
Priloga 6: Korelacije
Obveščevalne
afere
Ali veste, kaj je
obveščevalna
dejavnost? kraticaSOVA Spol:
V katero
starostno
skupino
spadate?
Kakšna je vaša
najvišja
dosežena
formalna
izobrazba?
Poznavanje
nalog
obveščevalne
dejavnosti
Pearsonova
korelacija
Obveščevalne afere 1,000 -,084 ,074 -,128 ,084 ,212 ,175
Ali veste, kaj je
obveščevalna dejavnost? -,084 1,000 -,220 ,131 -,141 -,069 -,225
kraticaSOVA ,074 -,220 1,000 -,034 ,163 ,136 ,122
Spol: -,128 ,131 -,034 1,000 -,036 ,018 -,181
V katero starostno skupino
spadate? ,084 -,141 ,163 -,036 1,000 ,037 ,208
Kakšna je vaša najvišja
dosežena formalna
izobrazba?
,212 -,069 ,136 ,018 ,037 1,000 ,163
Poznavanje nalog
obveščevalne dejavnosti ,175 -,225 ,122 -,181 ,208 ,163 1,000
Sig. (1-tailed) Obveščevalne afere . ,041 ,063 ,004 ,040 ,000 ,000
Ali veste, kaj je
obveščevalna dejavnost? ,041 . ,000 ,003 ,002 ,076 ,000
kraticaSOVA ,063 ,000 . ,244 ,000 ,002 ,006
Spol: ,004 ,003 ,244 . ,228 ,354 ,000
V katero starostno skupino
spadate? ,040 ,002 ,000 ,228 . ,225 ,000
Kakšna je vaša najvišja
dosežena formalna
izobrazba?
,000 ,076 ,002 ,354 ,225 . ,000
Poznavanje nalog
obveščevalne dejavnosti ,000 ,000 ,006 ,000 ,000 ,000 .
N Obveščevalne afere 429 429 429 429 429 429 429
Ali veste, kaj je
obveščevalna dejavnost? 429 429 429 429 429 429 429
kraticaSOVA 429 429 429 429 429 429 429
Spol: 429 429 429 429 429 429 429
V katero starostno skupino
spadate? 429 429 429 429 429 429 429
Kakšna je vaša najvišja
dosežena formalna
izobrazba?
429 429 429 429 429 429 429
Poznavanje nalog
obveščevalne dejavnosti 429 429 429 429 429 429 429
104
Priloga 7: Korelacije
Metode dela
iz preteklosti
Ali veste, kaj
je
obveščevalna
dejavnost? kraticaSOVA Spol:
V katero
starostno
skupino
spadate?
Kakšna je
vaša najvišja
dosežena
formalna
izobrazba?
Poznavanje
nalog
obveščevalne
dejavnosti
Pearsonova
korelacija
Metode dela iz
preteklosti 1,000 ,034 -,001 ,002 ,044 -,050 -,078
Ali veste, kaj je
obveščevalna dejavnost? ,034 1,000 -,220 ,131 -,141 -,069 -,225
kraticaSOVA -,001 -,220 1,000 -,034 ,163 ,136 ,122
Spol: ,002 ,131 -,034 1,000 -,036 ,018 -,181
V katero starostno
skupino spadate? ,044 -,141 ,163 -,036 1,000 ,037 ,208
Kakšna je vaša najvišja
dosežena formalna
izobrazba?
-,050 -,069 ,136 ,018 ,037 1,000 ,163
Poznavanje nalog
obveščevalne dejavnosti -,078 -,225 ,122 -,181 ,208 ,163 1,000
Sig. (1-tailed) Metode dela iz
preteklosti . ,241 ,491 ,485 ,183 ,150 ,054
Ali veste, kaj je
obveščevalna dejavnost? ,241 . ,000 ,003 ,002 ,076 ,000
kraticaSOVA ,491 ,000 . ,244 ,000 ,002 ,006
Spol: ,485 ,003 ,244 . ,228 ,354 ,000
V katero starostno
skupino spadate? ,183 ,002 ,000 ,228 . ,225 ,000
Kakšna je vaša najvišja
dosežena formalna
izobrazba?
,150 ,076 ,002 ,354 ,225 . ,000
Poznavanje nalog
obveščevalne dejavnosti ,054 ,000 ,006 ,000 ,000 ,000 .
N Metode dela iz
preteklosti 429 429 429 429 429 429 429
Ali veste, kaj je
obveščevalna dejavnost? 429 429 429 429 429 429 429
kraticaSOVA 429 429 429 429 429 429 429
Spol: 429 429 429 429 429 429 429
V katero starostno
skupino spadate? 429 429 429 429 429 429 429
Kakšna je vaša najvišja
dosežena formalna
izobrazba?
429 429 429 429 429 429 429
Poznavanje nalog
obveščevalne dejavnosti 429 429 429 429 429 429 429
105
Priloga 8: Korelacije
Predsodki o
ženskah
Ali veste, kaj
je
obveščevalna
dejavnost? KraticaSOVA Spol:
V katero
starostno
skupino
spadate?
Kakšna je
vaša najvišja
dosežena
formalna
izobrazba?
Poznavanje
nalog
obveščevalne
dejavnosti
Pearsonova
korelacija
Predsodki o ženskah 1,000 ,024 -,054 -,143 ,222 -,236 -,111
Ali veste, kaj je
obveščevalna dejavnost? ,024 1,000 -,220 ,133 -,143 -,069 -,227
KraticaSOVA -,054 -,220 1,000 -,033 ,162 ,137 ,121
Spol: -,143 ,133 -,033 1,000 -,030 ,018 -,179
V katero starostno
skupino spadate? ,222 -,143 ,162 -,030 1,000 ,038 ,204
Kakšna je vaša najvišja
dosežena formalna
izobrazba?
-,236 -,069 ,137 ,018 ,038 1,000 ,163
Poznavanje nalog
obveščevalne dejavnosti -,111 -,227 ,121 -,179 ,204 ,163 1,000
Sig. (1-tailed) Predsodki o ženskah . ,313 ,134 ,001 ,000 ,000 ,011
Ali veste, kaj je
obveščevalna dejavnost? ,313 . ,000 ,003 ,001 ,077 ,000
KraticaSOVA ,134 ,000 . ,250 ,000 ,002 ,006
Spol: ,001 ,003 ,250 . ,271 ,359 ,000
V katero starostno
skupino spadate? ,000 ,001 ,000 ,271 . ,219 ,000
Kakšna je vaša najvišja
dosežena formalna
izobrazba?
,000 ,077 ,002 ,359 ,219 . ,000
Poznavanje nalog
obveščevalne dejavnosti ,011 ,000 ,006 ,000 ,000 ,000 .
N Predsodki o ženskah 427 427 427 427 427 427 427
Ali veste, kaj je
obveščevalna dejavnost? 427 427 427 427 427 427 427
KraticaSOVA 427 427 427 427 427 427 427
Spol: 427 427 427 427 427 427 427
V katero starostno
skupino spadate? 427 427 427 427 427 427 427
Kakšna je vaša najvišja
dosežena formalna
izobrazba?
427 427 427 427 427 427 427
Poznavanje nalog
obveščevalne dejavnosti 427 427 427 427 427 427 427