Igor Feketija

Makroekonomija 110. vaje

http://sites.google.com/site/makroekonomija1/

igor.feketija@gmail.com

Trg dela in določanje plač

Povpraševanje po delu:

mejna produktivnost dela- kapitalna opremljenost

- znanje

Ponudba dela

Ponudba dela• učinek dohodka

• učinek nadomestitve

Vstop v delovno silo / izstop iz nje

Migracije

Predpostavke modela• izbiranje števila ur

• ni pogodbeno določenega št. ur

• delavci maksimirajo koristnost

• delo je nepriljubljeno in terja plačilo

• neplačan prosti čas je normalna dobrina

u. subst. < u. doh.

u. subst. > u. doh.

Razlike v plačah

različno privlačne službe – nadomestitev

razlike med sposobnostmi• človeški kapital (Gary Becker)

• čista ekonomska renta

segmentacija trga dela

Razlike v plačah (2)

• Kapitalna opremljenost dela

Sindikati

Interesna združenja delojemalcev

Kolektivne pogodbe• ekonomski paket

• delovne norme

Pogajalska moč –monopol pri zagotav-ljanju storitev dela

Člani vs. nečlani

Diskriminacija

Po spolu, polti, narodnosti, religiji,...

Statistična diskriminacija

Economic Activity Rate by Gender - UKhttp://www.statistics.gov.uk/StatBase/Product.asp?vlnk=1944

74

59,3

83,3

94,9

50

55

60

65

70

75

80

85

90

95

100

1971

1973

1975

1977

1979

1981

1983

1985

1987

1989

1991

1993

1995

1997

1999

2001

2003

2005

2007

2009

Female Male

Diskriminacija (2)

Diskriminacija (3)

50

55

60

65

70

75

80

2002 2004 2006 2008 2010 2012 2014 2016

Stopnja ekonomske aktivnosti po spolu (%), 15-64 let, EU28

Economic activity rates by sex, age and NUTS 2 regions (%),

http://eurostat.ec.europa.eu

Highlights of Women’s Earnings in 2008, U.S. Department of Labor, U.S. Bureau of Labor Statistics, July 2009

http://www.bls.gov/cps/cpswom2008.pdf

Diskriminacija (4)

Diskriminacija (5)

https://www.bls.gov/opub/ted/2017/womens-

median-earnings-82-percent-of-mens-in-2016.htm

Diskriminacija (6)

https://www.bls.gov/opub/ted/2017/womens-

median-earnings-82-percent-of-mens-in-2016.htm

• geto rožnatih ovratnikov

– pink-collar ghetto

Highlights of Women’s Earnings in 2008, U.S. Department of Labor, U.S. Bureau of Labor Statistics, July 2009

http://www.bls.gov/cps/cpswom2008.pdf

Diskriminacija (7)

Plače skozi čas

Plače skozi čas (2)

Plače skozi čas (3)

Productivity vs Real Wages (USA)Index, 1992 = 100; http://www.bls.gov/lpc/data.htm

80

100

120

140

160

180

200

1987

1988

1989

1990

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

Productivity Real Wages

Plače skozi čas (4)

Real Wages and Labour Productivity in G7OECD, Historical Statistics, 1960-1995; OECD Economic Outlook, No. 67, 2001;

IMF, World Economic Outlook, May 2001

80,0

100,0

120,0

140,0

160,0

180,0

200,0

220,0

240,0

1969

1971

1973

1975

1977

1979

1981

1983

1985

1987

1989

1991

1993

1995

1997

1999

Labour productivity Real Wages

LSUR in potencialni output

Inputi dela, kapitala in naravnih virov, ob dani tehnologiji / učinkovitosti

Najvišja vzdržna raven outputa →

polna zaposlenost

Dolgoročna AS: output ob najnižji vzdržni stopnji brezposelnosti (LSUR)

LSUR za ZDA: med 5 in 6 %

Najnižja vzdržna stopnja brezposelnosti

Dejavniki:

• demografija

• vladna socialna politika

• mobilnost delovne sile

• strukturne spremembe na trgu dela

Ukrepi za zniževanje:

• boljši pretok informacij na trgu dela

• boljši izobraževalni programi

• motiviranje za delo (ukinitev socialne pomoči)

Brezposelnost

Merjenje brezposelnosti - osnovne definicije:• zaposleni

• brezposelni

• delovna sila

• niso v delovni sili

sili delovni voseb št.

ihbrezposeln št. ostibrezposeln st.

B-1,2,3 - str.166

Aktivno prebivalstvo, Slovenija, februar 2016; SURS

Vir: SURS, www.stat.si

Aktivni (delovna sila) = sposobni za delo in želijo delati

Delovni aktivni = zaposleni

Registrirani brezposelni = so osebe, stare vsaj 15 let, ki izpolnjujejo splošne zdravstvene pogoje za delo, so prijavljene na Zavodu RS za zaposlovanje, so

pripravljene sprejeti zaposlitev in jo same tudi aktivno iščejo. Poleg tega niso v delovnem razmerju, niso upokojene, niso študenti, dijaki, vajenci ali udeleženci izobraževanja

odraslih, mlajši od 26 let, in niso na prestajanju zaporne kazni, daljše od 6 mesecev. Prav tako niso samozaposlene osebe, lastniki ali solastniki gospodarskih družb ali lastniki,

zakupniki, najemniki ali drugi uporabniki kmetijskega ali gozdnega zemljišča z dobičkom iz dejavnosti oz. katastrskim dohodkom, ki je v preteklem letu presegal zakonsko

določeno višino (http://www.stat.si/doc/metod_pojasnila/07-009-MP.htm)

Delovno aktivno prebivalstvo po prebivališču - SKUPAJ

Registrirane brezposelne osebe

Stopnja registrirane brezposelnosti

SKUPAJ 801.919 116.039 12,6

Moški 436.095 59.100 11,9

Ženske 365.824 56.939 13,5

Stopnja brezposelnosti

https://www.ess.gov.si/trg_dela/trg_dela_v_stevilkah/stopnja_registrirane_brezposelnosti

Stopnja registrirane brezposelnosti

0

2

4

6

8

10

12

14

16

Registrirana brezposelnost

Stopnje registrirane brezposelnosti po spolu, Slovenija, februar 2008 –februar 2016, začasni podatki

Vir: SURS: www.stat.si

0

2

4

6

8

10

12

14

16

2010M02 2011M02 2012M02 2013M02 2014M02 2015M02 2016M02

Spol - SKUPAJ

Moški

Ženske

http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4697

Deležni nekaterih kategorij brezposelnih

Vir: Zavod RS za

zaposlovanje

http://www.ess.gov.si/tr

g_dela/aktualno_o_trgu_

dela

48,8

25,8

23,6

19,5

31,1

23,1

17,3

49,1

28,1

28,8

27,6

15,6

50,9

24,1

24,0

19,7

32,2

22,0

17,8

52,5

28,5

27,6

27,6

16,3

Ženske

Stari od 15 do 29 let

Stari od 30 do 39 let

Stari od 40 do 49 let

Stari 50 let ali več

Trajno presežni delavci in brezposelni zaradistečajev

Iskalci prve zaposlitve

Dolgotrajno brezposelni

Brezposelni z osnovnošolsko izobrazbo

Brezposelni s poklicno izobrazbo

Brezposelni s srednjo izobrazbo

Brezposelni s terciarno izobrazbo

april 2015 april 2014

http://www.ess.gov.si/tr

g_dela/publicistika/mesec

ne_informacije

Učinki brezposelnosti

Ekonomski učinki• oportunitetna izguba proizvoda

• Socialni učinki

− frustracija, nezadovoljstvo,...

C- 8 - str.168

F- 2 - str.171

Razlogi brezposelnosti

frikcijska brezposelnost

strukturna brezposelnost

ciklična brezposelnost

Slovenija in brezposelnost – obseg, razlogi, utemeljitev

C- 7 - str.168

Prostovoljna in neprostovoljna nezaposlenost

D- 4 - str.170

Prostovoljna in neprostovoljna nezaposlenost (2)

Vzrok neprostovoljne brezposelnosti: togost oz. neprilagodljivost plač

• avkcijski : upravljani (administrirani) trgi

• sindikati in kolektivna pogajanja

• "menijski stroški" ("menu costs")

• stroški pogajanj

• učinkovitostne plače ("efficiency wages")

Nova klasična ekonomija (Robert Lucas): ni neprostovoljne brezposelnosti

Brezposelnost v ZDA in EU

•mobilnost delovne sile

•EU: toga monetarna politika (prej Bundesbank, zdaj ECB)

•sistemi socialne pomoči –navidezno neprostovoljna brezposelnost

•višja regulacija trgov dela

•stopnja revščine?

Zagotavljanje stabilnosti cen

inflacija – naraščanje splošne ravni cen

CPI

deflator BDP

st. inflacije

Vrste inflacije

glede na intenzivnost• nizka

• galopirajoča (20 – 100% letno)

• hiperinflacija

glede na pričakovanja• anticipirana / neanticipirana inflacija

glede na relativne cene• ravnovesna / neravnovesna

glede na vzroke• inercijska stopnja inflacije

• povpraševalna inflacija (demand-pull)

• stroškovna inflacija (cost-push)

Ekonomski učinki inflacije

prerazdelitev dohodka in premoženja

zmanjšanje učinkovitosti

• izkrivljanje relativnih cen – težja zaznava cenovnih signalov

• stroški upravljanja z gotovino

• izkrivljanje merjenja dohodka in davčnega sistema

• stroški procesa spreminjanja cen

učinek na makroekoomsko rast

• reakcija monetarne politike

C- str.173-75

Inflacija, tekoči mesec / isti mesec preteklega leta

Slovenija, januar 2000 - april 2010

-2

0

2

4

6

8

10

12

jan.

00

apr.

00

jul.0

0

okt.

00

jan.

01

apr.

01

jul.0

1

okt.

01

jan.

02

apr.

02

jul.0

2

okt.

02

jan.

03

apr.

03

jul.0

3

okt.

03

jan.

04

apr.

04

jul.0

4

okt.

04

jan.

05

apr.

05

jul.0

5

okt.

05

jan.

06

apr.

06

jul.0

6

okt.

06

jan.

07

apr.

07

jul.0

7

okt.

07

jan.

08

apr.

08

jul.0

8

okt.

08

jan.

09

apr.

09

jul.0

9

okt.

09

jan.

10

apr.

10

Inflacija tekoči mesec / isti mesec preteklega leta

Vir: SURS: www.stat.si; http://www.stat.si/tema_ekonomsko_cene.asp

Protiinflacijska politika

Kako dolg je dolgi rok?

Stroški zniževanja inflacije

Protiinflacijska politika (2)

Iskanje bolj cenene politike

• pomen kredibilnosti – spreminjanje inercijske inflacije s transparentno politiko

• prilagoditev inflaciji – indeksiranje

• nadzor plač in cen (dohodkovna politika)

• TIP – davčna dohodkovna politika

• tržne strategije

• politika udeležbe pri dobičku

inflacija : brezposelnost kot politično vprašanje

Phillipsova krivulja

brezposelnost in inflacija – povezuje ju gibanje plačPhillips, A. W. (1958). "The Relation between Unemployment and the Rate of Change of Money Wages in the United Kingdom 1861-1957". Economica 25 (100): 283–299

C- str.175-76

Aritmetika produktivnosti, plač in cen

LSUR – najnižja vzdržna stopnja brezposelnosti: ravnovesje sil, ki potiskajo plače in cene navzgor/navzdol.

Edina raven brezposelnosti, ki je združljiva s stabilno ravnjo inflacije.

Stopnja

inflacije=

Stopnja

rasti plač-

Stopnja rasti

produktivnosti

Phillipsova krivulja v kratkem in dolgem roku

Sprememba inercijske inflacije premik Phillipsovekrivulje

NAIRU

"Krožno gibanje" inflacije

F- 6 - str.179