ČedahučiFotoreportaža:

RaggalutionIntervju:

Razlagalka umetnin Pivske igreŠtudelo: Hengaut:

MAR/APR ‘17

brezplačna revija za študente in dijake

Dragi bralci!Dobrodošli v uvodniku. Če vas zanima, kako se držim, je odgovor sledeč. Izpitno

obdobje me je pustilo izmučeno in na robu solza. Zdaj opazujem, kako dnevi postajajo vse daljši in nestrpno pričakujem vremenske razmere, ki mi bodo omogočile gojenje jagod v koritu

na okenski polici.

Če vas zanima, kaj smo počeli v tokratni številki, bi morali že začeti z drugim odstavkom – predvidljive vzorce razvijam ravno v ta namen. Torej: pešačili smo po Drulovki, srkali pivo ob pivskih igrah in zrcalsko obrt preselili v tujino. Ko se naslednjič najdemo v uvodniku, bo Teden mladih že pred vrati – za tiste najbolj neučakane smo že v tej številki pustili nekaj namigov.

Petra Polanič, odgovorna urednica

zapik@ksk.si

www.zapik.si

KAZALO

brezplačna revija za študente

in dijake

Naslovnica:Blaž Pintar

Odgovorna urednica:Petra Polanič

zapik@ksk.si

Tehnični urednik:Luka Stare

Oblikovanje:Jure Vukovič

www.creatizem.si

Avtorji prispevkov:Rok Artiček

Urška Gabrič

Martin Kocijančič

Tim Klemenc

Kristina Pahor de Maiti

Christian Pavuna

Lucija Perne

Tajda Perne

Petra Polanič

Gaja Pretnar

Vid Primožič

Luka Stare

Rok Škrlep

Urednik fotografije:Aljaž Repnik

Križanka:Mateja Novak Kukovič

Izdajatelj:Klub študentov Kranj

Tisk:Tiskarna Littera Picta

Trženje:trzenje@ksk.si

Naklada:2000 izvodov

NAPOVEDNIK KLUBA ŠTUDENTOV KRANJ

Šport

Izobraževanje

Kultura

Zdravstvo in sociala

ŠPORT

Plavanje Olimpijski bazen Kranjčetrtki, 20:00–21:00

nedelje, 20:00–21:30

BadmintonDvorana TŠCsrede, 20:00–21:00

OdbojkaDvorana TŠCtorki od 20:30 do 22:00

KošarkaDvorana TŠCsrede od 21:00 do 22:30

Šport

Izobraževanje

Kultura

Zdravstvo in sociala

KULTURA

Kazahstan26.3.2017, ob 19:30, KluBar

predavala bo Petra Muhič

Potopisni večer: Nova Zelandija2.4.2017, ob 19:30, KluBar

predavala bo Ana Vrhovnik

FRIŠN'8. 4. 2017, ob 21:00, Train

Potopisni večer: Himalaja9.4.2017, ob 19:30, KluBar

predavala bosta Filip in Bor Košnik

Glasbeni tematski: 80s

22. 4. 2017, ob 21.00, Down

Potopisni večer: Kolumbija

23.4.2017, ob 19:30, KluBar

predavala bo Petra Ajdovec

Potopisni večer: Madagaskar

30.4.2017, ob 19:30, KluBar

predavala bo Mateja Balanč

Šport

Izobraževanje

Kultura

Zdravstvo in sociala

IZOBRAŽEVANJE

1. april 2017, sobota

Cikel neznanih dogodkov: Izlet v

neznano

zbor ob 9.45 pred Mercator center Primskovo.

Prijave na Info točki KŠK do srede, 29. marca. Cena

za člane KŠK 8 EUR, za nečlane pa 14 EUR.

Šport

Izobraževanje

Kultura

Zdravstvo in sociala

SOCIALA IN ZDRAVSTVO

11. april 2017, torek

Krvodajalska akcija

Odhod ob 8.00 na parkirišču pred Bufom

(Supernova). Obvezne predhodne prijave na

krvodajalstvo@ksk.si. Vsak, ki daruje, prejme kino

vstopnico!

Zapik se lahko znajde tudi v tvojem poštnem nabiralniku. Brezplačno ga lahko naročiš na dom prek www.zapik.si.

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA KULTURO

KLUBOVANJEKrvodajalska akcija Častim pol litra . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .4Cikel neznanih dogodkov: Izlet v neznano . . . . . . . . . . . . . . . . . . .4KŠK pohod na Stol . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .4Potopisno predavanje - Kazahstan . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .5Mednarodna mladinska izmenjava:“Accept me, accept my culture .” . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .5

ZAPIKOVA ŠTAFETAIskanje kompromisov in politika zmernosti . . . . . . . . . . . . . . . . .6

ZRCALSKA OBRTMercado de la Boqueria . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .7

ŠVICArchery Wars Slovenija:edinstveni na slovenskih tleh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .8

ŠTUDELOSanjska služba: razlagalka umetnin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .11

RAZISKUJEMOPredeli Kranja – Drulovka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .12

OSIŠČEŠtudentsko organiziranje odslej boljtransparentno? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .14

INTERVJURaggalution . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .16

FOTOREPORTAŽAČedahuči . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .20

IZ TUJIH LOGOVEnakopravnost dečkov in deklic na šolskihigriščih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .22

ToJeKranj

Kralj nudeljcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .24

EKSTRA

Avtobusne povezave med šolskimipočitnicami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .25

ZAPIKOV FUTR

Poklon solatarjem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .26

EKSTRA

Internet in knjige, na dober način . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .28

HENGAUT

Pivske igre so vedno aktualne! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .30

LAŽ

Železniška povezava Kranj – Tržič bozgrajena že do leta 2022 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .32

RECENZIJE

Nova glasba: Lemaitre . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .33Recenzija žura: Angelina mavrična torta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .33Album: Bonobo- Migration . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .34Knjiga: Karl Ove Knausgård: A Death in theFamily . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .34Serija: Westworld . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .35Film: Logan (poslednjič) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .35

TEST

Katera pravljična junakinja si? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .36Nagradna križanka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .37Za luno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .38Koncertni napovednik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .39

4 5

MAR/APR '17KLUBOVANJE

Šport

Izobraževanje

Kultura

Zdravstvo in sociala

Krvodajalska akcija Častim pol litraV torek, 11.4. , bo v okviru akcije Častim pol litra po-tekala krvodajalska akcija. Zbirno mesto je parkirišče pred Bufom, vsi krvodajalci pa se nato odpravijo v Ljubljano. Na krvodajalsko akcijo se lahko prijavite najkasneje do ponedeljka, 10. 4. , po elektronski pošti na naslov krvodajalstvo@ksk.si. V prijavo dodajte še svoje ime, priimek in telefonsko številko. Članstvo v KŠK-ju pa ni pogoj za udeležbo na krvodajalski akciji, zato povabite tudi prijatelje in skupaj naredimo nekaj dobrega. Vsak krvodajalec bo prejel tudi majico, darilo in kino vstopnico. Na krvodajalsko akcijo pa pridite le, če se počutite zdravo. Na akcijo ne hodite tešči, ampak lahko pred odvzemom krvi pojeste lahek nemasten ob-rok, kot je na primer kruh z marmelado s čajem, sokom ali kavo. Če se sprašujete, ali ste primerni za darovanje krvi, pa naj povemo še pogoje, ki jih morajo darovalci izpolnjevati. Kri daruje vsak, ki je dobrega zdravja in je med 18. in 65. letom starosti. Darovalec mora tehtati vsaj 50 kilogramov, zadnje mesece ni imel večje operacije. Moški pred tem ne smejo 3 mesece, ženske pa 4 mesece darovati krvi. Krvodajalstvo tudi ni primerno za ženske, ki so bile v zadnjem letu noseče. Poleg njih pa krvodajalstvo tudi ni primerno za vse, ki imajo hujša obolenja srca, imajo ali so imeli maligne (rakave) bolezni, sodijo v rizično skupino z prenos bolezni, imajo sladkorno bolezen, ki jo uravnavajo z inzulinom, prebolevajo ali so v zadnjih 14-ih dneh prebolevali akutni infarkt.Še ena zanimivost. Najbolj pogosta krvna skupina v Sloveniji je A (40%), sledi ji 0 (38%), krvno skupino B ima okrog 15%, najredkejša skupina pa je AB, ki ima le okoli 7% ljudi.Šport

Izobraževanje

Kultura

Zdravstvo in sociala

Cikel neznanih dogodkov: Izlet v neznanoCikel neznanih dogodkov se začenja na prav poseben datum in sicer na 1. april. Prvi dogodek cikla je izlet v neznano. Seveda preveč informacij ne smemo izdati, lahko pa rečemo, da se boš gotovo zabaval. Za izlet pa potrebuješ osebni dokument, pa-metni telefon, kopalke (brez brisače) in sendvič. Zbor je ob 10.00 pred Mercator centrom Primskovo, povratek pa okoli 20.30. Za člane kluba je cena 8, za vse ostale pa 14 evrov. Prijaviti se je potrebno do srede, 29. marca, na info točki KŠK, več informacij pa lahko izveste na elektronskem naslovu izobrazevanje@ksk.si. Pohiti, število mest je omejeno. Če je v tebi kaj pustolovca, ga ne skrivaj in se nam pridruži!

Šport

Izobraževanje

Kultura

Zdravstvo in sociala

KŠK pohod na StolMarčevski pohod bomo izvedli na najvišji vrh Karavank, Stol. V prvi vrsti gre za druženje, izlet v naravo in uživanje ob le-pih razgledih, zato tempo hoje ne bo ubijalski. Ker se razmere v hribih do našega izleta lahko močno spremenijo, obstaja možnost spremembe naše destinacije, toda čas hoje in zahtevnost bo podobna. V primeru res slabega vremena se izlet prestavi. O vseh spremembah boste prijavljeni obveščeni na kontaktni e-mail.

Zbor bo v nedeljo, 26. marca ob 7:30 pred Gimnazijo Frenceta Prešerna (Kidričeva cesta 65, 4000 Kranj). Do izhodišča bomo šli z osebnimi avtomobili. Stol je leži na nadmorski višini 2236 metrov, v eno smer pa je približno 3 ure počasne planinske hoje. Izlet bo izgledal nekako takole: najprej nas čaka dobre pol ure vožnje do izhodišča - Valvasorjev dom. Potem sledijo še tri ure vzpona po Žirovniški poti, do razglednega vrha. Vračali pa se bomo po Zabreški poti. Obvezna oprema so pohodni čevlji, rezervna oblačila, vetrovka, vsaj 1 liter vode, malica, kapa, rokavice in po želji tudi pohodniške palice. Vsa vaša vprašanja lahko naslovite na elektronski naslov cecteja@gmail.com. Prijavite se lahko na spletni strani KŠK, najkasneje do sobote, 25. marca do 18.00. Število prijav je omejeno. Žulji se zacelijo, musklfiber mine, spomini pa ostanejo! Udeležba na lastno odgovornost.

Šport

Izobraževanje

Kultura

Zdravstvo in sociala

Potopisno predavanje - KazahstanV nedeljo, 26. marca, bo ob 19.30 v KluBaru potekalo potopisno predavanje. Tokrat boste lahko poslušali o lepotah Kazah-stana. Predavala bo Petra Muhič, ki o potopisu pravi takole: »Obiskali smo le košček Kazahstana, za katerega smo potrebovali skoraj mesec dni in približno 6000km. Prva dva tedna smo potovali s kombijem, kasneje s prijateljevim ruskim UAZ-om, spali zunaj v šotorih in si kuhali kosilo nad ognjem. Ker je Kazahstan prostrana dežela in redko poseljena ,smo ljudi le poredko srečevali, tako da bo predavanje osredotočeno bolj na sam potek potovanja in naravo Kazahstana.« Vabljeni!

Mednarodna mladinska izmenjava: “Accept me, accept my culture.”Klub študentov Kranj meseca maja gosti mednarodno mladinsko izmenjavo “Accept me, accept my culture.” Projekt vključuje sodelovanje štirih držav; Slovenije, Hrvaške, Malte in Nemčije, skupno 24 mladih. Glavna tema projekta je socialna vključenost mladih preko športa in sprejemanje kulturnih razlik. Projekt se bo odvijal med 10. in 18. majem. Prijave sprejemamo do 24. marca, a v primeru, da ne najdemo ustreznih udeležencev, utegnemo datum podaljšati, kar bo naknadno objavljeno na socialnih omrežjih in na spletni strani Kluba študentov Kranj.Za podrobnejše informacije o programu, ciljih projekta in urniku, obiščite spletno stran KŠK, kjer se pod zavihkom MEDN-ARODNO nahaja informacijski priročnik o izmenjavi skupaj z vsemi pomembnimi datumi.

Sodelujoče organizacije:Slovenija - Klub študentov Kranj (http://www.ksk.si/)

Hrvaška - Mladi za Marof (www.mzm.hr)

Nemčija - Bund ukrainischer Studenten in Deutschland e.V. (http://www.sus-n.org)

Malta - Malta UNESCO Youth Association (www.muya.info) Termin: 10.-18.5. 2017Lokacija: Kranj, SlovenijaStarostna omejitev: 18-25 (status študenta/dijaka ni pogoj za prijavo)Več informacij: Info Pack (na spletni strani KŠK)Prijave: do vključno petka, 24.3.2017, preko spletnega prijavnega obrazca, ki se nahaja na spletni strani KŠK. Projekt je financiran iz programa Erasmus+. Namestitev, organizacijo in prehrano krije orga-nizator - Klub študentov Kranj. Udeleženec/-ka krije le prijavnino v višini 15,00€. Prijavite se lahko z izpolnjenim prijavnim obrazcem do vključno petka, 24. marca 2017. Vse prijavljene bomo o izboru udeležencev obvestili do torka, 28.3.2017, preko elektronske pošte.

Za dodatne informacije nam lahko pišite na: mednarodni@ksk.si

6 7

MAR/APR '17

Družba nam celo življenje postavlja nize pravil, pred-pisov in protokolov, ki se jih pač moramo držati, če želimo biti koristni in spoštovanja vredni posamezniki. Vsem so poznana pravila retorike in diplomatske debate: zrel govorec bo govoril zbrano in umirjeno, pripravljen bo najti kompromis in, najpomemb-neje, spoštoval bo drugačno mnenje. V trenutku, ko je tvoj odziv preveč čustven ali izraža

kanček nespoštovanja nasprotnikovega stališča, si v debati »izgubil«. S tem popolnoma zanemarjamo položaj govo-rca, ki ima neznanski vpliv na kvaliteto povedanega. Pogled na debato kot na nekaj, v čemer lahko »izgubiš«, kaže na nekakšno nagnjenje k stališču, da gre samo za igro; da je politika samo nek aspekt življenja, o katerem lahko v enem trenutku zagreto debatiraš, v drugem pa ga za nekaj časa odložiš in se posvetiš bolj prijetnim zadevam. Tak pogled je znak privilegiranosti. Marginalizirani se debatam in politiki ne posvečajo za zabavo in osebno rast, ampak zato, ker se pač morajo, ker so take debate ključnega pomena za nji-hovo preživetje. To so ljudje, ki imajo največjo verjetnost preveč čustvenega odziva na debato. Oni so tisti, za katere predmet debate ni samo nekaj hipotetičnega, temveč del vsakdana.

Ali lahko res trdimo, da je vsako mnenje enakovredno in zaslužno enakega spoštovanja? Ko je govora o pomemb-nosti cepljenj in se na tem področju postavljajo zakoni, nas bo najverjetneje velika večina večjo težo dala mnenju mik-robiologov in imunologov kot pa mnenju kvazi-znanstve-nikov, ki »na vodi« čutijo, da je s cepljenjem nekaj narobe. V takih primerih, ko eno mnenje temelji na dejstvih, drugo pa na paranoji in slabem razumevanju znanosti, večini ni težko priznati, da si mnenji nista enakovredni. Zakaj se stvar zatakne, ko pride recimo do pravic LGBT+ skupnosti? Zakaj smatramo mnenje, ki temelji na sovraštvu, in mnen-je, ki temelji na želji po preživetju, za vredni iste količine spoštovanja?

Verjamem, da večina tako imenovanih »zmernih« misli samo dobro: želijo umiriti spore; verjamejo v pravico do tega, da si slišan. Ali s tem, da v medijih dovolimo sovražni govor, res samo omogočamo javnosti, da sliši, ali jo s tem tudi desen-sibiliziramo in normaliziramo sovražnost? Med Trumpovo predsedniško kampanjo zloglasnih pripomb in neokus-nih opazk, so mnogi ameriški učitelji poročali o povišanju medvrstniškega nasilja in ustrahovanja ter sovražnega govora pri učencih. Popolna svoboda govora v medijih kot način izobraževanja bi funkcionirala samo, če bi družbo ses-tavljali izključno dobronamerni dozoreli posamezniki.

Poleg eminentnega govora »I Have a Dream«, ki ga tako radi citiramo, še posebej kako »naj ne poskušamo zadovoljiti žeje po svobodi s pitjem iz skodelice grenkobe in sovraštva«, je Martin Luther King mlajši ubesedil tudi »Letter from Birming-ham Jail«, kjer izraža svoje razočaranje nad zmernim belcem, ki predstavlja veliko večjo oviro na poti do enakosti kot člani Ku Klux Klana. Govori, da je bolj frustrirajoče slišati dobrona-meren, a mlačen: »Strinjam se s tvojim ciljem, ampak ne s tvojimi metodami,« kot pa odkrito zlonamerno zavračanje.

Zmerni pogosto spodbujajo iskanje kompromisov in »gra-jenje mostov« med »skrajnima« poloma. Vendar je, ker je konservativni pol pogosto precej odkrit glede svoje netol-erance, odgovornost za prilagajanje po navadi položena na pleča »tolerantnih«, ki so ob nestrinjanju pogosto označeni za hinavce. Ali to ne nakazuje na morda nenamerno opre-deljevanje zmernih na stran konservativnih, saj obe strani na svoj način pomagata ohranjati status quo? Ali se s tem ne zavira kakršenkoli premik naprej?

Tajda Perne

Karto sem kupila sredi boja z zametki depresije (na to duhomorno birokracijo te ne pripravijo niti vpogledi v ma-turitetne pole), ko je jeseni že skoraj kazalo, da se bodo vsi sporazumi z Universitat de Barcelona, filofaksom in mojo mentalno kondicijo porušili, še preden so sploh bili na papirju. Zbiranje štempljev je spominjalo na plazenje po dvatisočakih in iskanje kovin-skega kaslca (pardon) na skal-

nati špici, v premajhnem anoraku in s polnim mehurjem. Glede na to, da moja podoba katalonske prestolnice ni bila naslikana v Moorovi utopični maniri, temveč sploh ni zares obstajala, sem krvavi pot usklajevanj prenašala z mislijo na pobeg kamor koli pač.

Pričakala me je februarska pomlad. Prvih štirinajst dni sem postopala po mestu in želela kar najhitreje odkriti vse skrivne vogale, sama. Zbujala sem se ob sedmih zjutraj in se vračala v stanovanje s temo. Neuravnovešenost hormonov je kmalu povzročila paranoično prevpraševanje, ali morda nisem čudaška, ker v mestu še vedno poznam samo pet živih bitij: najemodajalko, njenega adolescentnega sina, njunega psa, cimro iz sosednje sobe in Nemko (ki sem jo uočila že prvi spoznavni dan v skupini zadržano smehljajočih se eras-movcev). Začuda sprva sploh nisem čutila potrebe po so-cializaciji, ampak po čudenju, tistem otroškem, ki ga na neki točki pustimo na Kraljevih ležalnikih v mali šoli. V Barceloni je naenkrat vse postalo vredno bolščanja. Moja primarna okupacija je bila vezna na klasifikacijo peščenih delcev na Barceloneti. Sama s sabo sem tekmovala v izmišljanju bi-zarnih biografskih ozadij babic, ki so poleg mene čakale metro pod Sagrado Familio. Hodila sem na tržnico, da bi lahko v teku petih mesecev pokusila vsaj štiritisočinko raz-stavljenih dobrot. Srkala sem besede, se mečevala s preda-vanji v katalonščini (kalifati v 9. stoletju in ontološka ozadja kitajske sodobne umetnosti so že v materinščini španska vas), poskusila doumeti, zakaj ljudje tukaj ne jedo jesiha na solati, kupujejo sladkane navadne jogurte in se bašejo s premastno zmrznjeno tortillo ob polnoči. Učim se sprijazn-jevanja z okolico, ki je ne morem razumeti. To (vsaj na videz) postopoma pelje do osvobojenosti posebne sorte.

Ugotovitev meseca je zagotovo življenjska, tako kot modro-sti vseh izgnancev. Zaenkrat se zdi zadrževanje v inozemstvu

zelo mainstreamovsko, saj nepregledno število študentov kroži po evropskih prestolnicah. Naše poti so podobne spre-hajanju po tržnici, na katero zavije vsak. Ob Rambli, na Mer-cado de la Boqueria ponujajo milijon raznovrstnih oreškov, sladkorčkov, ribjih mehurjev, precvrtih perutničk in zmesi sadnih sokov, ki vztrajno tečejo po vertikalno postavljenih bobnih, podobnih prevelikim orgelskim piščalim. Pri izbiri, ki je vznemirljiva in vsakič spomni na radosti kapitalizma, pa se lahko usodno zmotim(o). In se! Vsake toliko je paella postana, zumo de arándano le kokosova voda v odtenku modrega neba. Zato nam je včasih slabo. Kdo pusti na Plaça de Catalunya mineštro shotov, cerveze in škampov. In kdo škljocne (kako radoživa beseda!) pisano sadjarsko ponudbo še pred prekinitvijo sramežljive uglajenosti črevesja. Se pa sčasoma (sploh driska je nazoren in učinkovit katalizator) spomnimo še dveh stvari iz predšolskih uspavanj: Izbirati po lastni presoji vsemu naricanju branjevcev navkljub in (druga alineja) videz ni vse. O tem več v: GRIMM 1815, ANDERSEN 1837.

Pod črto:

Da pisma iz ubežništva ne bodo moralizirajoče duhomorna, pripenjam nekaj cukrov, če koga zanese na obisk.

Parc de Ciutadella za sobotni dopoldan, Montjüic (z muze-jem katalonske umetnosti, Mirójevo fundacijo, grškim teat-rom, botaničnim vrtom s kaktusi ...), Palo Alto ali hispteraj vsak prvi vikend v mesecu (s koncerti, odprto kuhno, sto-jnicami – stokrat jače kot Berlin, majkemi), plaža (vedno!), strehe (vedno!), Picassov muzej, MACBA, Güell, La Oveja Negra (ena od beznic, če se vam občasno pač ne da v fensi gejevski klub), BARTS ima spodobne koncerte, festivalčič Pri-mavera Sound Barcelona od 31. 5. do 4. 6. je mamljiv.

Za vse v zavetju Alp, zahvalite se – por favor – za gozd, domačo berivko, mami, neklorirano vodo, svetlobo v sobi, Gorenjko med PMS-om pa tudi za to, da lahko rečete vse, kar vam pride na pamet in vas vsaj kdo dobesedno zastop. To mi mal fali.

Urška Gabrič

Iskanje kompromisov in politika zmernosti Ob drastičnih globalnih spremembah, kot sta begunska kriza ter vzpon "alternativne desnice", in ob resnejših poskusih premikov na področju civilnih pravic, kot je na primer celoten fiasko z družinski zakonikom, se bolj ognjeviti civilisti začnemo masivno opredeljevati in premikati na naš pol "skrajnosti", ostaja pa večno prisotno sivo območje, tiha večina: Zmerni.

Mercado de la BoqueriaPet ur sem čalala na letališču v Trevisu z občutkom, da grem na izlet z malo večjim številom štumfov. (Opomba: tudi v nadaljevanju si pridržujem pravico do uporabe besed, za katere se bojim, da bi jih lahko pozabila).

To so ljudje, ki imajo največjo verjetnost preveč čustvenega

odziva na debato. Oni so tisti, za katere predmet debate ni samo nekaj hipotetičnega,

temveč del vsakdana.

V Barceloni je naenkrat vse postalo vredno bolščanja. Moja primarna

okupacija je bila vezna na klasifikacijo peščenih delcev na Barceloneti.

ZAPIKOVA ŠTAFETA ZRCALSKA OBRT

8 9

MAR/APR '17

Kaj pravzaprav je Archery Wars Slovenija?Za nas je to adrenalinska, športna igra z loki, ki je podobna paintballu in airsoftu. Od njiju se razlikuje v tem, da pri tem športu streljaš z loki. To je neboleč kontaktni šport.

Je poleg »orožja« med Archery Wars in paintballom še kakšna razlika?Paintball se po navadi igra v gozdu, kjer igralci igrajo eno samo vrsto igre, na primer capture the flag (boj za zastavico v nasprotnikovem taboru). Pri nas se v enem terminu lahko igra več različnih iger v dvorani, veliki 350 m2. Trenutno imamo sedem različnih iger, nekatere pa še razvijamo. Dejstvo je tudi to, da v igri Archery Wars ni skritih stroškov. Ko pri paintballu porabiš naboje, jih po navadi takoj doplačaš. Pri lokostrelstvu puščic ne zmanjka oziroma vseskozi ostajajo v igri in si jih igralci izmenjujejo.

Omenili ste, da se lahko igra več različnih iger. Katere so te igre in kako se jih igra?Igre so lahko team deathmatch (boj dveh nasprotnih skupin), capture the flag, imamo tudi igro, ki ji pravimo »poligon« ali »konvoj«. Pri tej igri ena ekipa strelja na drugo s strani, ta pa mora priti čez poligon po zastavico in nazaj, brez da bi bila zadeta. Naslednja igra so »zombiji«. Ta se igra tako, da se

morajo igralci, poimenovani zombiji, dotakniti lokostrelcev in v tem primeru lokostrelec postane zombi. V kolikor pa lokostrelec zombija ustreli, ta izpade iz igre.

Od kod ste črpali navdih za te igre?Dobro vprašanje – ta igra izvira iz Amerike. Tam obstaja že nekaj časa, potem se je razširila tudi v Avstralijo, na Novo Zelandijo in drugam. Igro smo najprej videli na spletu, vendar smo originalni različici hoteli dodati nekaj novega. Prvotna različica igre ponuja tudi nek franšizing, torej zakup licence in trženje le-te naprej pod njihovim imenom. Mi smo se hoteli od tega razlikovati, ker na območju Slovenije pa vse do Torina take igre ni. Zato smo se vprašali, kako bi se razlikovali, kako bi lahko naredili stvar zanimivo - bolj zanimivo od tega, da udeležencem samo damo loke in puščice in jim rečemo, naj delajo svojo stvar. Tako smo prišli do ideje, da zasnujemo Archery Wars igre, ki se razlikujejo od že obstoječih.

Termin igranja traja eno uro in pol. Koliko ljudem pa je igra namenjena?Minimalno število oseb v igri je 6, torej 3 na 3. Če ne gre drugače, je tudi to v redu, sicer pa te opcije ne priporočamo. Optimalno število igralcev je od 12 do 14. Če je v igri večje število ljudi, ta postane bolj zanimiva, ker so se igralci primorani tudi kriti, brezglavega tekanja pa je manj.

Kakšen mora biti prostor za boje z loki in puščicami?Veliko je prostorov, ki omogočajo to dejavnost. Najprej smo bili zainteresirani za prenovo zapuščenega skladišča, saj je teh Kranju veliko. Nato smo sklenili, da se v začetni fazi raje povežemo z lokalnimi športnimi dvoranami. Naposled smo se za najem dvorane dogovorili z Gimnazijo Franceta Prešerna v Kranju. Tam uporabljamo polovico prostora, kar je več kot dovolj za našo igro. Hkrati pa lastniki podpirajo, da prostore koristimo ob vikendih in so se nam pripravljeni na ta način prilagoditi. Poletni poligon smo imeli prejšnje leto na več različnih lokacijah, med drugimi tudi na strelišču Kluba Lokostrelcev Kranj. Res je, da obstajamo malo več

kot dobro leto, vendar je naš naslednji cilj odkup ali najem prostorov, ki jih bomo lahko prilagajali našim potrebam ter tam postavili elemente, ki so fiksni in atraktivni.

Ali je igra primerna za otroke in začetnike glede na to, da se uporablja lok?Ta igra je primerna za skoraj vse. Spodnja starostna meja je 7 let. Uporabljamo PVC loke, ki so zelo vzdržljivi. Tetive so vzdrževane, da ne pride do kakšnih poškodb. 18-funtni lok je primeren tako za odrasle, ki imajo večji nateg in posledično večji izkoristek, kot za otroke, ki zmorejo manjši nateg. Gostili smo tudi že lokostrelce, ki pa se mogoče znajdejo celo slabše kot tisti, ki so v streljanju neizkušeni. Manjka nam nepremišljeno streljanje, zato smo pogosto prepočasni.

Začetnikom pred igranjem predstavite osnove streljanja z lokom?Ja. Ne glede na to, kakšna skupina so, igralcem vedno najprej predstavimo osnove tehnike streljanja z lokom. Igralci se preizkusijo tudi v streljanju v tarčo. V tem času

jih opazuje moderator igre in jim pove, kaj delajo prav in kaj narobe. Vedno se izvede tudi kratek trening dolg od 10 do 15 minut, da igralci na poligonu vedo, kako streljati z lokom. Na začetku razdelimo še vso zaščitno opremo; najprej ščitnik za roko oziroma podlaket. Zelo je zaželeno, da igralci te uporabljajo, saj ljudje pri strelu podzavestno roko obrnemo na ven, kar pomeni, da je odprta za udarec tetive. Sicer nekatere boli manj, nekatere bolj, definitivno pa pusti zelo neprijetne modrice. Igralci dobijo še zaščitne čelade, ki so obvezne skozi celotno igro. Čelada niti ni namenjena zadetku puščice, ampak predvsem odboju, saj puščica sama po sebi ne boli. Najbolj problematično je, če se puščica odbije od tal ali od blazine in z drugim koncem prileti v oko.

Ste s projektom dosegli zastavljen cilj?Ne še v celoti, ker je naš glavni namen igro predstaviti čim večjemu številu ljudi. Naša ekipa je sestavljena iz treh članov, vsak od nas pa se s tem ukvarja poleg redne službe. Imamo dobro finančno podporo, Archery Wars Slovenija pa je taka dejavnost, ki se jo da razširiti tudi drugod po Sloveniji in s tem posledično omogočiti odprtje novih študentskih delovnih mest. Tako bi se lahko razbremenili tudi časovnega pritiska, saj bi naše delo opravljali drugi študenti. Vsi člani smo zelo podjetniško usmerjeni in se radi spopadamo z novimi izzivi, zato predanosti za razvoj ne manjka. Naš končni cilj je, da Archery Wars Slovenija postane vsesplošno prepoznavna znamka.

Marcel Nahtigal

Blaž Pintar

Dejstvo je tudi to, da v igri Archery Wars ni skritih stroškov. Ko pri

paintballu porabiš naboje, jih po navadi takoj doplačaš.

ŠVIC

Archery Wars Slovenija: edinstveni na slovenskih tlehNekatere ideje je težje izpeljati kot druge, nekatere potrebujejo več strokovnega znanja, vse ideje pa potrebujejo voljo in zagnanost. Novembra 2015 je projekt Archery Wars Slovenija dobil svoje prve udeležence in tako začel delovati na območju Gorenjske. Kaj to sploh je in kako se je razvila ideja o njem, nam je za-upal slovenski lokostrelski reprezentant in eden izmed ustanovitvenih članov, Aljaž Ferencek.

10 11

MAR/APR '17

Pri štirih letih sem ho-tela biti prodajalka. Ker ima pač največ denarja, shranjenega v blagajni. Zmotna predstava se je zasidra-la skoraj za desetletje, ko so se zanimanja začela preusmerjati v

slikarstvo in ilustracijo. Kot edinka sem goltala knjige, od-krivala meje domišljije, hlastanje za novim vedenjem in eksperimentiranjem je vodilo v raziskovanje barv. Fascini-rala me je zmožnost narediti nekaj izjemnega, lepega, svo-jega, edinstvenega, nekaj, kar te loči od drugih. S tem sem mogoče iskala vzrok, zakaj nisem nikoli potrebovala toliko igre in izgovorjenih besed. Ujetost v nepojasnjeni resnosti je zahtevala oprijemljivost, teorijo, roko je sčasoma preglasila vedoželjnost. Iskala sem umetnine, razloge zanje, jih tehtala in poskusila razložiti. Najprej sama sebi, ker na mestu učitelja sprva nisem imela nikogar. Doma že dvajset let visijo na-tanko tri slike: veduta Bohinja, podarjeno tihožitje pokojne-ga soseda (amaterskega slikarja) in reprodukcija abstraktne kompozicije neznanega izvora (v spalnici z namenom za-polniti belo steno). Obstaja minorna možnost, da je kdo v širšem družinskem drevesu kdaj slišal za Moneta. Odzive na odločitev za moj študij malarjev na Filozofski fakulteti si lah-ko predstavljate sami ... hkrati pa tudi nepopisno navdušenje nad službo v ljubljanski Narodni galeriji. Sredi 2. letnika sem imela privilegij postati del kolektiva najprestižnejše instituci-je pri nas, ene redkih, ki sem jih s strahospoštovanjem cenila od nekdaj. Sanjarjenja, ambicioznosi in ščepa piflarije očitno ne gre podcenjevati.

Prvih par mesecev sem lebdela v mehurju sreče. Galerija je sijala z mano, saj je bila ravno takrat (lanskega januarja) odprta v vsem blišču, prenovljena, z razširjeno zbirko. Post-avitev je segla tudi v čudovito restavriran Narodni dom, historistično stavbo, v kateri so si umetnine poprej delile prostor s telovadnico. Spremembna je sovpadala s stoletni-co ustanove, torej je bila vzhičenost zares neznanska. Zaradi

nebrzdanega adrenalina sem zmogla na teden preživeti okoli petdeset ur med otroki kot animatorka, informatorka na dnevih po slavnostni otvoritvi in norišnici 8. februarja. Programe vodstev vrtcev in osnovnih šol je bilo potrebno osvojiti praktično čez noč. Hospitacije, študij katalogov, obujanje predhodno pridobljenega znanja o slovenski umetnosti in psihične priprave na skupine najstnikov so kro-jili moje izpitno obdobje. V zameno sem bila deležna prvih pohval, izvirnih komplimentov in gala pogostitev. Prvič sem lahko živela življenje povsem tako, kot je bilo v glavi. Z izjemo nekaj žrtev, ki so za tako mero fokusa in popolne posvetitve delu potrebne. Še vedno včasih izpustim preda-vanje, saj so vodstva pretežno v dopoldanskih urah. Od pol desetih zjutraj naprej prihajajo šolske skupine, ki predstav-jajo levji delež obiskovalcev, ki jih nagovarjam(o). Pri tem je ključno strokovno znanje, skoraj enakovredna pa se mi zdi gibčnost v smislu besed, izražanja, domiselnosti, občutka za sočloveka, ki je lahko upokojenec, Mehičan, naporen razgrajač.

Vsakič, ko peljem ljudi mimo gotskega timpanona, po-mislim, kako približati srednjeveško simboliko osemsto let kasneje nekomu, ki razmišlja o Pokemonih in mu povezava med levom in Salomonom ter jabolkom in Evo pogosto ni več kristalno jasna. Da se gostje ne počutijo odtujeni ali (bog ne daj) neumni, sestopim iz učiteljskega odra, delo je pogovor o vsakdanjih stvareh. Bistveno je razumeti zgo-dovinski kontekst, poznati okvir, v katerega so postavljena umetniška dela. Verjamem, da lahko vsak ugotovi, zakaj so baročni oltarji naenkrat bohotno zlati, čemu je Kobilca slikala svojo družino pri spletanju vencev in ne freskantski mojster v 13. stoletju. Veliko sprašujem, da tudi sama kaj iz-vem. Znati prisluhniti tujim očem je svojevrsten izziv. Poleg tega, da v izjemnih okoliščinah vskočim nenapovedano, čez nekaj ur, dostojno počesana in brez česna v zobeh. Seveda delavnik ne izključuje sobot in nedelj, je pa vredno doživeti ponedeljkovo jutro v postelji in pripombo štiriletnika, da lepo dišim.

Urška Gabrič

Wikimedia Commons

Sanjska služba: razlagalka umetninSamoizpraševalni prispevek o radostih prostih ponedeljkov in kako sem do njih prišla

Obstajajo ljudje, ki od nekdaj točno vedo, za kaj so rojeni. Da boš frizer, gasilec, slaščičar ali živinozdravnik se zlahka odločiš že kot otrok. Težje si je predstavljati, da bi postal umetnostni zgodovinar, sploh če se definicija izmika tudi odraslim okoli tebe. Zato bi bila romantična izjava v smislu »vedno sem si želela delati v galeriji« laž.

ŠTUDELO

sobota13. maj 2017 ob 21h

Glavni trgKranj

nocnitek.ksk.si

12 13

MAR/APR '17

Drulovka je naselje, ki se nahaja na ob kanjonu reke Save na njenem južnem bregu, a prav veliko prebivalci od tega brega nimajo, saj je kanjon tako globok, da je od vrha pa do rečne gladine kar precejšnja višinska razlika. Lahko pa se po cesti spustimo nižje do Zarice, a tudi tam ob centru za odpadke ne moremo ravno nemoteno občudovati Save. Drulovka je bila v pisnih virih prvič omenjena leta 1436 kot Drwlawitz. Zgodovinarji predvidevajo, da ime naselja izhaja iz staronemškega osebnega imena Drullo. Še do leta 1957 je bila Drulovka samostojen kraj, od takrat naprej pa je del mesta Kranj, spada pa v krajevno skupnost Orehek-Drulovka.

Naše popotovanje po Drulovki smo začeli kar z avtom in ogledovanjem naselja med vožnjo iz centra Kranja. Naš pogled sta takoj pritegnili dve stvari - cerkev Sv. Mihaela in picerija Karantanija, a se tam nismo takoj ustavili. Cerkev je menda precej lepa tudi v notranjosti, saj je v njej slikar Leo-pold Layer naslikal Križev pot. Picerijo Karantanija je verjetno študentom nekoliko bolj znana, saj ponujajo tudi hrano na študentske bone. Mi tokrat nismo bili lačni, a po pričevanju naših kolegov boste tam dobro jedli.

Mimo cerkve in picerije smo se odpeljali do parkirišča ob trgovini Mercator in od tam začeli z raziskovanjem. Ker mora vsako naselje imeti vsaj en lokal, smo se odločili za obiska Bara Ekstra, kjer smo naredili tudi plan za kasnejše raziskovan-je. Lokal nas ni razočaral, saj je ponujal vse, kar mora tak lokal imeti. Zunanji izgled je nekoliko mediteranski, notranjost pa preseneti z barvno kombinacijo bele, črne in vijolične. Stran-ke, ki so bile v tistem trenutku v lokalu, so pričakovano pre-cej dobro poznale natakarico. Povsem domače se je počutil tudi starejši gospod, ki si je pivo privoščil v družbi svojega psa. Na televiziji se je vrtel prenos kvalifikacij smučarskih skokov, fantje pa so v času, ko je bila Zapikova ekipa v lokalu, obdelali mnogo pomembnih tem – pogovor se je vrtel vse od nogometne lige prvakov, športnih stav (ob spremljanju rezultatov na teletekstu) pa do Playboya in ženskih oprsij. V lokalu smo opazili tudi pikado in kar dve oglasni deski z raznimi fotografijami lokalnih prebivalcev.

Po okrepčilu v lokalu je sledil sprehod po ulicah, ki so nam ponujale mnogo tem za razgovor. Skoraj vse ulice so tako ozke, da se samo en avto komaj vozi po njih, tako da na srečanje dveh niti pomisliti ne moremo. Obenem pa so ob hišah, ko se ulice razširijo na dvorišča, ogromni parkirni prostori, tako da ni nikakršnega problema, če boste imeli v lasti več avtov. Še posebej pa so nas presenetili številni mali gozdički, ki se nahajajo med kompleksi vrstnih hiš. Očitno parkirni prostori tudi v prihodnosti ne bodo problematični. V teh gozdičkih je tudi ogromno manjših lop in "skladišč" z raznim gradbenim materialom, ki ga prebivalci ne morejo imeti v hišah. So pa prebivalci Drulovke precej navdušeni nad avtodomi in čolni, saj je skoraj vsaka četrta hiša imela na dvorišču enega od dveh omenjenih počitniških dobrin.

Drugi del našega raziskovanja je sledil Poti jeprškega učitelja – gre za rekreacijsko-izobraževalno pot, ki nas popelje ob robu kanjona Save od enega do drugega konca Drulovke. Glavni razlog za to pot je arheološko najdišče Na Špiku, kjer so na pomolu iz konglomerata v letih 1955 in 1956 našli ostanke naselbine iz mlajše kamene dobe. Kasneje so odkrili še lončenino iz bronaste dobe. Pot nam ponudi tri izobraževalne točke, kjer si lahko odpočijete, spoznate kaj novega o zgodovini in naravi ter si tudi sposodite in prebe-rete kakšno knjigo ali revijo. Predvsem pa prepriča pogled z roba kanjona na Savo, na enem izmed odsekov pa se iz-redno lepo vidi tudi Sv. Jošt. Mogoče je k našem navdušenju pripomogel tudi prihajajoči sončni zahod, ki je nebo nad Joštom obarval v rdeče-oranžno barvo.

Torej izredno lepa pot, ki pa jo po naših srednješolskih in študentskih izkušnjah mladi verjetno uporabljajo tudi za

druge stvari. Zdelo se nam je, da bi bilo na izobraževalnih točkah, kjer je med drugim tudi poskrbljeno za klopi in stole, kar prijetno preživeti petkove ali sobotne večere, ko zbrani nimajo prav veliko denarja za zapravljanje po barih in raje spijejo pivo ali več njih nekoliko oddaljeni od naselja.

Ob zadnji točki smo našli tudi staro košarkarsko igrišče, ki se sicer ponaša z lepimi koši, a podlaga je kar peščena. Vsa čast drulovški mladini, da je lahko tudi v težjih razmerah igrala košarko. Kasneje so sicer dobili tudi pravi košarkarski park, ki smo ga seveda tudi obiskali. In čeprav prej na ulicah nismo opazili prav veliko vrveža, smo na igrišču opazili mladino, ki je vztrajno polnila koše z žogo.

Sledil je še en sprehod po ulicah, nato pa vrnitev v Bar Eks-tra, kjer so stranke ostale skoraj iste kot pri začetnem obisku. Kvalifikacije za smučarske skoke so se pravkar zaključevale, še vedno pa so bile v igri športne stave in podobni pogovori kot prej.

Kaj reči ob zaključku? Vsekakor se nam zdi Drulovka povsem prijetno spalno naselje s sprejemljivo oddaljenostjo od centra Kranja. Celo avtobus za Ljubljano se enkrat na uro pelje mimo (primeren tudi za Kranjčane, če želite na jutran-jem avtobusu nekoliko dlje spati). Glede na zadnjo našo dogodivščino na Primskovem (glejte novembrski Zapik) se nam je sicer malo zdelo škoda, da nismo našli vinotoča, kajti tam se očitno dogajajo najboljše zgodbe. Ob koncu smo še zadnjič pogledali socialno-oglasne deske v baru in se počasi odpeljali nazaj proti centru Kranja.

Luka Stare

Tim Klemenc

Predeli Kranja – DrulovkaKot smo že nakazali dve številki nazaj, smo se za tokratno sezono odločili, da bomo raziskovali različne predele Kranja. Naša prva ekspedicija nas je v novembru, prav na Martinov vikend, peljala na Primskovo, tokrat pa smo se podali na Drulovko.

RAZISKUJEMO

14 15

MAR/APR '17

res, jeseni je bila ustanovljena delovna skupina za pripravo novega ZSkuS. Sodelovali so Študentska organizacija Slo-venije, študentsko društvo Iskra, predstavnik študentskih svetov, predsednik tehničnega predsedstva študentske or-ganizacije samostojnih visokošolskih zavodov, predstavniki Ministrstva za finance in Ministrstva za delo, družino, so-cialne zadeve in enake možnosti ter Rektorska konferenca Republike Slovenije. Kot so zapisali v izjavi za javnost, jim je po dveh celodnevnih sestankih uspelo pripraviti skupni predlog novele, ki je usklajen z vsemi sodelujočimi.

V predlogu novega Zakona o skupnosti študentov, ki ga je pripravila delovna skupina, še naprej ni izrecno defini-rano, ali je ŠOS oseba javnega ali zasebnega prava. Je pa upoštevanih večino ostalih zahtev Iskre, denimo izvajanje zakona, ki ureja preprečevanju korupcije, upoštevanje Zako-na o javnem naročanju, nadzor Računskega sodišča RS nad porabo javnih sredstev, upoštevanje zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja ter financiranje volilne kam-panje samo iz lastnih sredstev in prispevkov drugih fizičnih oseb, ne pa s strani pravnih oseb in političnih strank.

Predlog novele zakona je bil najprej usklajen na delovni skupini, nato je prestal javno in medresorsko obravnavo, februarja letos pa so nekatera ministrstva začasno ustavila postopek sprejemanja zakona, saj so imela nekaj pripomb. Ministrstvi za finance in za javno upravo sta zahtevali izrecno opredelitev Študentske organizacije Slovenije kot pravne osebe javnega prava. Predsednik ŠOS Aleksander Spremo je

že napovedal, da to ni sprejemljivo, ker posega v avtonom-nost in samoupravnost ŠOS. Delovna skupina, ki je decem-bra pripravila predlog zakona, naj bi se ponovno dobila in poskušala poiskati rešitev glede pravnega statusa ŠOS.

Menim, da so vse spremembe v usklajenem novem ZSkuS smotrne in bodo izboljšale transparentnost, poštenost vo-litev znotraj ŠOS in organizacijskih oblik ŠOS ter konec kon-cev tudi ugled Študentske organizacije Slovenije v javnosti, ki trenutno ni ravno najboljši. Hkrati pa moramo ohraniti nekaj skepse, saj papir prenese marsikaj in nov zakon ne po-meni nič, če se ga ne bo izvajalo v praksi. To pa bomo videli šele takrat, ko bo zakon že nekaj časa v veljavi. Študenti bi morali biti bolj proaktivni in od študentskih funkcionarjev ter direktorjev študentskih organizacij zahtevati vpogled v pro-jektno dokumentacijo, svetovalne pogodbe in tako dalje, saj gre za naš denar, prislužen s študentskim delom.

Martin Kocijančič

Nejc Balantič

OSIŠČE

Študentsko društvo Iskra je v marcu 2016 predstavilo svojo novelo ZSkuS. Trdili so, da želijo z novelo sistemsko urediti študentsko organiziranje, saj je v preteklosti pogosto priha-jalo do nepravilnosti. Te bi la-hko preprečili z boljšim ZSkuS. Študentski organizaciji Slovenije so očitali netransparentno po-slovanje in zapravljanje časa in denarja za stvari, ki nimajo koristi za širšo študentsko skup-nost, na primer špekuliranje z nepremičninami. Pri tem je treba poudariti, da je ŠOS sestavljen iz več organizacijskih oblik, to so študentske organizacije treh univerz (v Ljubljani, v Mariboru in na Primorskem), študentske organizacije visokošolskih zavodov ter študentski klubi, kot je na primer KŠK. Nepravilnosti in sporni projekti niso bili očitani vsem organizacijskim oblikam v enaki meri, največ očitkov je letelo na delovanje ŠOU v Ljubljani. Ker je Iskra želela sistemsko urediti študentsko organiziranje na vseh nivojih hkrati, je predlagala spremembe Zakona o skupnosti študentov, ki je krovni zakon in tako pokriva vse entitete ŠOS. Osnovna zahteva Iskre je bila, da se ŠOS opredeli kot oseba javnega prava. V ZSkuS namreč pravni status ŠOS ni izrecno opredeljen in zato pogosto prihaja do različnih interpretacij pravic in dolžnosti ŠOS. Pri tem se je Iskra opi-rala na sodne prakse Upravnega in Vrhovnega sodišča, ki sta večkrat dosodili, da je treba ŠOS šteti za osebo javnega prava. Iskra je očitala, da ŠOS sama sebe šteje za osebo za-sebnega prava in tako pri poslovanju ne upošteva Zakona o javnem naročanju, ampak le interne akte, ki ne zagotavljajo dovolj visokega standarda gospodarnosti, transparentnosti in konkurence med ponudniki.

Na drugi strani se je ŠOS odzvala, da ne more biti opredelje-na kot oseba javnega prava, saj bi to ogrozilo avtonomijo študentskega organiziranja od države, poleg tega bi kot os-eba javnega prava morala zastopati javni interes, namesto interesa študentk in študentov, kar je v nasprotju s poslanst-vom ŠOS. V svojem odzivu je ŠOS zavrnila tudi vse ostale predloge v noveli z argumenti, da so predlagane spremem-be nepotrebne ali celo neskladne z drugimi zakonskimi akti.

Aprila je poslanska skupina Združena levica vložila Iskrino novelo Zakona o skupnosti študentov v zakonodajni posto-pek. Novela je bila deležna različnih odzivov poslancev. Ti so sklenili, da bodo najprej izvedli javno predstavitev mnenj, šele potem pa odločali. Novela je bila nato v Državnem zboru zavrnjena, vendar so se poslanci strinjali, da je 22 let star ZSkuS potrebno prenoviti. Zato so pozvali Minis-trstvo za izobraževanje, znanost in šport naj skupaj s širšo študentsko javnostjo pripravi predlog novega zakona. In

Študentsko organiziranje odslej bolj transparentno?Zakon o skupnosti študentov (ZSkuS) je zakon, ki ureja delovanje Študentske organizacije Slovenije (ŠOS). Sprejet je bil že davnega leta 1994 in še danes velja prva verzija tega zakona. Po 22 letih so za skupno mizo sedli različni predstavniki študentov in države ter decembra lani predstavili novelo ZSkuS, ki je usklajena z vsemi sodelujočimi, kljub razhajanju mnenj na začetku poga-janj. Da bo začela veljati, se mora zgoditi še nekaj korakov, vseeno po si lahko že zdaj pogledamo, kakšne spremembe prinaša in kako se je začelo prenavl-janje Zakona o skupnosti študentov.

Novela je bila nato v Državnem zboru zavrnjena, vendar so se poslanci

strinjali, da je 22 let star ZSkuS potrebno prenoviti.

BIOTEHNIŠKI CENTER NAKLO Strahinj 99, 4202 Naklo T: 04 277 21 00 S: www.bc-naklo.si E: info@bc-naklo.si

Vljudno vabljeni na

DAN ODPRTIH VRAT 20. 4. 2017

Pridite in doživite popoln dan v naši družbi:

Zanimive stojnice in degustacija izdelkov Tekmovanje biotehniških šol Uporabna brezplačna predavanja Vodeni ogledi posestva Predstavitev naših programov skozi prakso

Veselimo se druženja z vami!

16 17

MAR/APR '17INTERVJU

Kako je sploh prišlo do nastanka skupine, koliko časa že igrate skupaj? Je bil že takoj namen igrati reggae?Vse se je začelo leta 2011, ko sva pevec in Mak Sever, basist, delala na arheološkem izkopavanju v Kranju, na malici sva se pogovarjala o tem, da bi imela reggae band. Tako smo ustanovni člani trije arheologi, ki smo skupaj delali na izkopavanjih v Kranju, pridružil se nam je še kitarist, zraven pa smo najprej povabili še bobnarja. Začeli smo z vajami v prostoru za vaje na Planini in začeli z jammi. Bendu se je kmalu pridružil še klaviaturist, v končni fazi še trobentač in tolkalist. Po nekaj menjavah in povečanju zasedbe sedaj v isti zasedbi igramo že slabi dve leti. Reggae je prišel čisto iz povoda začetnih članov, ki sva želela imeti reggae bend, in še vedno teživa k temu žanru. Prihajamo iz različnih glasbenih ozadij in se trudimo delati reggae, na koncu pa pride ven, kar pač pride. Vsak da nekaj svojega, nek svoj stil igranja in iz tega naredimo nek fusion, ki stremi k reggaeju, ni pa klasičen. Mi mu rečemo kar post-reggae.

Kakšen pa je izvor imena Raggalution?Ime smo izbrali precej na hitro, prvi nastop smo imeli na festivalu neuveljavljenih skupin na Tednu mladih, rabili smo ime in smo ga na hitro vzeli iz prvega besedila, prve pesmi, ki smo jo napisali do takrat.

Reggae glasba se v Sloveniji šele razvija, od kod navdušenje nad to zvrstjo? Kaj vas pri njej najbolj pritegne, je to zaradi družbene kritike, pozitivne sporočilnosti besedil?Reggae ima vedno neko sporočilnost, naša besedila so večinoma družbenokritična, nekatera pa so bolj sproščena in zaradi tega delujejo bolj pozitivno. Večinoma opozarjamo na to, da se v družbi nič ne spremeni, saj nihče nič ne naredi v smer, da bi se kaj premaknilo. Opozarjamo na to, kar ljudje vedo, vendar pa se nočejo izpostavljati. Eden izmed novih komadov

z naslovom World of Sleepers govori o tem, kako prav vsi ljudje spimo, se ne oziramo preveč na težave.

Za reggae je značilen prav jamajški naglas ali sleng, je za učenje novega naglasa potrebno veliko dela? Nek talent oziroma posluh za jezik je gotovo prisoten. Ali z besedili v angleščini ciljate tudi na tujino?To je čisto oponašanje, delam večinoma s posluhom. To je neka moja verzija naglasa, v resnici ne vem, če je povsem tak. Poskušam zadeti občutek, angleščina pa paše, saj je z njo lažje zadeti prav ta občutek reggaeja. V slovenščini je to težje, jamajški naglas in vibe zvrsti je težko zadeti. Gre za imitacijo slenga. Z angleškimi besedili je lažje doseči tujo publiko, ja. Ciljamo seveda tudi na tujino, bili smo že na par turnejah. Pri nas je reggae majhna skupnost, saj se še razvija, medtem ko je v tujini to čisto druga stvar, že čez mejo v Italiji na primer.

Kako pride do novega komada, kako pišete in ustvarjate? Kdo piše glasbo, kdo besedila?Glavni pisec je Jernej Jenko, naš tolkalist, ki je napisal večino komadov, kdaj pa tudi kdo od ostalih članov pride s kakšno idejo. Pravzaprav vzamem njegova besedila in jih spreminjam, se pa dobro dopolnjujeva. On je že prej pisal pesmi in ima iz tega veliko izkušenj, piše dobra besedila v angleščini.

INTERVJU

Raggalution Počasi se začenja pomlad in naše misli se že obračajo k Tednu mladih, zato smo se ustavili na Trainu in skupino Raggalution zmotili med snemanjem njihove druge plošče. Pogovor s pevcem Lukom Bedenetom, v družbi klaviaturista Ju-reta Grahka in trobentača Leona Slabeta, je potekal kar v studiu, kjer ustvarjajo novost z imenom Gatekeeper. Omenjali smo vse od snemanja nove plošče, kon-certov v Prištini in načrtov za naprej.

Pri nas je reggae majhna skupnost, saj se še razvija, medtem ko je v tujini to čisto druga stvar, že čez

mejo v Italiji na primer.

Raggalutionreggae band

Tako smo ustanovni člani trije arheologi, ki

smo skupaj delali na izkopavanjih v Kranju,

pridružil se nam je še kitarist, zraven pa

smo najprej povabili še bobnarja.

18 19

MAR/APR '17

Kaj pa turneje, odpravili ste se tako južno kot severno od Slovenije, kakšne so razlike med nastopi pred tujo in domačo publiko? Kako pa je igrati na primer v okviru festivala?Na festivalih lahko dobiš več novih poslušalcev, saj so ljudje tam že zaradi festivala samega, še posebej na reggae festivalu, ker imaš ciljno publiko. Turneje pa so naporne, ravno tam se spozna, ali so ljudje med sabo kompatibilni. Med sabo se dobro razumemo, saj se nam je že od začetka šlo bolj za druženje in preživljanje prostega časa. Prav tako na turnejah igraš tam, kjer dobiš možnost v svojem časovnem okviru. Veliko smo igrali po squatih. Publike ne moreš zares primerjati, najboljša pa je seveda domača, kranjska. Zaradi nje smo prišli tja, kjer smo danes. Pridejo družine in prijatelji, ki spredaj razplešejo prav vse. Vseh koncertov pa se ne spomnimo, do sedaj smo jih odigrali približno 120.

Pred tremi leti ste nastopili tudi na festivalu Sziget, kakšna je ta izkušnja res velikega festivalskega odra?Fino je, da greš na festival, ki ti je že všeč in potem tam igraš. Na žalost smo prišli in šli, nismo zares doživeli celega festivala. Si pa kar v nekem drugem filmu, spali smo na primer v istem hotelu

kot headlinerji, navajeni pa smo nečesa povsem drugega. Pa še edini slovenski band smo bili in so nas prišli poslušat vsi Slovenci, kar je dobro glede na to, da smo igrali ob dvanajstih, ko bi si mislil, da vsi še spijo.

Kaj lahko pričakujemo od nove plate, verjetno precej novosti? Kakšne so razlike med začetnimi komadi in zadnjo plato, med prvo in drugo plato?Potrebovali smo res dolgo, da smo se usedli v studio in začeli s snemanjem, malo časa smo izgubili z menjavami v zasedbi, s faksi in službami. Že eno leto nazaj smo govorili, da plata pride in sedaj jo bomo končno res dokončali. Je nek drugačen vibe plošče v primerjavi s prvo, neka drugačna glasba. Mogoče komu ne bo všeč, mogoče pa dobimo kakšnega novega poslušalca.

Komadi so malo bolj kompleksni, nekateri sploh niso reggae. Pač post-reggae. Nekaj komadov smo že igrali, par bo povsem novih. Trudimo se in upamo, da bo ljudem všeč. Gotovo pa se bo na plošči videl razvoj banda. Proces je isti, mogoče sedaj delamo malo bolj kompleksne stvari, bolje smo se naučili igrati. Razliko bodo opazili ljudje, je pa vsak komad nekaj drugega. Smo se pa na naslednjem albumu odločili biti bolj veseli.

O sebi pravite, da ste samouki. Kje pa se največ naučite: sami, na vajah, med snemanji?Povsod se kaj naučiš. Na vaji se uigramo, da se čutimo in poznamo med sabo, kako delamo prehode in delamo skupaj, da se vse sklada. Na koncertih se učiš nastopanja, da se izvlečeš iz kriznih situacij, zatreš tremo, se sprostiš. V studiu pa res slišiš, kaj igraš in lahko bolje razdelaš.

Kaj za vas pomeni naslov prihajajočega albuma Gatekeeper?Gatekeeper je naslov iz enega izmed novih komadov Brainstorming Alchimist. Gatekeeper si sam sebi, so prepreke, ki te držijo v nekem statusu quo, ti ne pustijo napredovati, in jih moraš spoznati sam. Lahko ti odpira ali pa zapira vrata, odvisno od posameznika.

Za pesem Eyes of a Warrior je nastal tudi vaš prvi videospot, od kod ideja za zanimivo izvedbo?Videospot je neka prelomnica za nas, ravno zaradi tega, ker je prvi. Nihče od nas se noče preveč kazati pred kamerami, zato smo imeli neko okvirno idejo - kadri nas ljudi v Kranju in nas, ko igramo. To idejo pa je naprej razvijal snemalec Filip Košnik, v dvorani smo se igrali z lučmi in dimom, kasneje pa sta šla snemalca po ulicah Kranja posnet še ljudi.

Kaj pa kakšni nastopi, govorice se širijo, da boste nastopali tudi na letošnjem Tednu mladih. Bo koncert na vašem domačem Trainu, kjer tudi vadite?V okviru Tedna mladih v Kranju nastopamo 13. maja. Koncert bo seveda na Trainu, doma. Je pa to eden od nastopov ob izidu plošče. Prvi od teh koncertov je planiran 20. aprila v Gali hali v Ljubljani, po tem pa gremo še po Sloveniji, vrnemo pa se seveda tudi v domači Kranj.

Lucija Perne

Raggalution

Publike ne moreš zares primerjati, najboljša pa je seveda domača, kranjska.

20 21

MAR/APR '17FOTOREPORTAŽA

Čedahuči Nejc Balantič

22 23

MAR/APR '17

Raziskavo ste izvedli v eni od francoskih osnovnih šol. Kaj ste opazili?Pri vseh opazovanjih sem lahko zaključila, da osrednji prostor na igrišču ni »mešani« prostor. Največkrat osrednji prostor predstavlja igrišče za nogomet. Narisane meje igrišča nosijo zelo ostro sporočilo: tukaj se igra nogomet in nič drugega. Ko na tak način neko dejavnost v določenem prostoru post-avimo nad druge, postane sprejemljiva le določena raba tega prostora, vse ostale pa so, čeprav z nenapisanim pravi-lom, prepovedane ali vsaj neželene.

Okoli tega zamejenega prostora sem lahko opazila dekleta, ki so se igrala in družila v skupinicah po dve, tri ali štiri. Splošno velja, da dečkom pripada osrednji del igrišča, ki je namen-jen igranju nogometa, košarke in podobno, torej športov, ki od igralcev zahtevajo obvladovanje prostora, hitro premi-kanje… Dečki se kar sami organizirajo v ekipe in začnejo z igro, deklicam pa potem preostane, ne da bi se tega dobro zavedale, le da popolnijo prostor, ki še ni zaseden.

Problematična razdelitev prostora na igrišču se ne kaže le tako, da se na igrišču za nogomet dečki in deklice ne mešajo, ampak tudi, da ta prostor zavzema kar 80 % celotne površine šolskega igrišča, čeprav je namenjen le 30 otrokom od 200 (v tej šoli), ki si morajo poiskati svoj kotiček za igranje. Mešanje kaže na razmerje moči. Nemešana ali enovita skupina je tista, v kateri je porazdelitev manjša od 1/3 : 2/3 oziroma 3 : 7. V takem primeru ni priložnosti za izkušnjo različnosti. A ravno bolj ali manj enakomerna porazdelitev posameznikom v skupini daje enako vrednost, pa naj gre za razpravo, igro, odločanje in tako dalje.

Občutek imamo, da se na igrišču otroci porazdelijo po svo-jih željah, čeprav to ne drži povsem. Glavno vprašanje se ne navezuje na škodljivost dopuščene možnosti svobodne porazdelitve, temveč se osredotoča na pomislek, kolikšen občutek za enakopravnost pri tem vodi otroke. Ne moremo namreč zgolj skomigniti z rameni in odgovori, da deklet na določenem delu igrišča ni, ker se pač igrajo drugje … Če si

nečesa želim, pa do tega ne morem zaradi svojega spola, pri tem pridobim izkušnjo krivice in neenakopravnosti. Številni otroci ju izkusijo že zelo zgodaj in te občutke ponesejo na-prej v življenje.

Če večji del igrišča namenimo t. i. moškim igram, se s tem odzovemo na predvidene ali izražene želje in pričakovanja družbe. Posledično ureditvi dela v ta namen namenimo več denarja. Vse to se zgodi na račun t. i. ženskih ali mešanih dejavnosti. Če nekdo ne sme na osrednji prostor igrišča, to pomeni tudi, da si je prisiljen poiskati prostor za igro na robu in da ne more teči, obvladovati prostora, pridobiti izkušnje biti v središču pozornosti. Iz te izkušnje hitro sledi naslednja, ki je: odmikati se na rob, zadovoljiti se s prostorom, ki nam ga drugi pustijo, in odpovedati se prevzemanju aktivne vloge v prostoru. Žal to lahko opažamo tudi pri raziskavah kasnejših razmerij moči, npr. na trgu dela (navpična in vodoravna spolna segregacija pri porazdelitev poklicev na »moške« in »ženske«, stekleni strop), pri državljanskem udejstvovanju (neenaka vrednost povedanega, strokovnosti), v političnem prostoru (neenako predstavništvo), v javnosti (neenaka porazdelitev, prisotnost in upravičenost) in ne nazadnje v medijih.

Ali je neenaka porazdelitev na igrišču med učenci povzročala spore?Predvsem se zaradi tega ustvarjajo konflikti med dečki. V nasprotju s splošnim prepričanjem, igrišče za nogomet ni miren in miroljuben prostor. Ko sem dečke vprašala, kaj de-lajo, so mi odgovorili, da igrajo nogomet. Vendar so bile na igrišču kar tri žoge. Eden je tekel sam zadaj, drugi so brcali na gol … in to že predstavlja konfliktno situacijo. Nogomet-no igrišče je torej konflikten prostor zaradi svoje sredinske umeščenosti, ki zbuja pozornost. Črte ne označujejo toliko površine, namenjene igranju nogometa, kot pa prostor, kjer moramo biti, kamor si želimo in kamor ne moremo, če nismo povabljeni. Čas za rekreacijo je običajno kratek, zato ni časa za pogajanja. To se kaže zelo jasno: deklici, ki se želi pridružiti igri, enkrat rečemo ne, drugič se zanjo ne zmenimo več, ali pa ji po nekem naključju pustimo vstopiti, vendar ji nikoli ne podamo žoge.

Ali je izven nogometnega igrišča več mešanih skupin?Da, opazimo lahko skupine otrok, ki brcajo žogo ob steno – te skupine so pogosto mešane, pa tudi trenutke burnejših interakcij, ko dečki nagajajo deklicam in obratno. Vidimo tudi več učencev, ki stojijo ob robu nogometnega igrišča z jasno željo, da bi igri lahko prisostvovali.

Deklice pogosto rečejo, da jim dečki ne pustijo igrati, ti pa odgovorijo, da jih sploh nikoli niso vprašale. Spodbujati bi torej morali sporazumevanje – včasih se zgodi spontano, ko nekdo na igrišču začne zbirati ekipo in vpraša sošolce okoli sebe, večinoma pa se ekipe oblikujejo že prej, na hodnikih, v razredu. Rešitev niso kvote, ki bi povsod določale število igralcev moškega in ženskega spola. To bi bilo nesmiselno. Gre predvsem za to, da nekatera dekleta mislijo, da nimajo pravice igrati. To je srčika težave. Vemo, da javne prostore (npr. igrišča, izvzemši npr. stranišča) ne ločujejo na ženske in moške nobena pravila, pa vendar lahko to v praksi opazimo. Dekleta (pa tudi dečke) je torej treba naučiti, da si odgovo-rijo na naslednja tri vprašanja in se potem temu primerno vedejo: 1/ Ali imam pravico (zagotavljanje enakosti pravic za oba spola), 2/ Ali lahko (zagotavljanje enakosti pri dosto-panju do dejavnosti) in 3/ Ali si želim (zagotavljanje enakosti pri svobodnem odločanju).

Kaj bi bilo po vašem treba spremeniti?Nikakor ne drži, da dečki dekletom kradejo prostor. Težava se skriva v dejstvu, da je nogometno igrišče postavljeno v središče prostora za rekreacijo in da je žal nogomet ste-reotipno označen kot moški šport. Lahko seveda rečete, da tudi ženske igrajo nogomet, ampak koga večinoma vidimo igrati nogomet na televiziji – moške, ženske ali mešane ekipe? Segregacija dejavnosti na moške in ženske se začne že v osnovni šoli. Sodelovala sem pri prenovi igrišča šole v Peyrouatu, kjer je arhitekt želel nogometno igrišče zamejiti z lesenimi prečkami, na katerih bi lahko deklice sedele in opa-

zovale dečke pri igri. Bolj ali manj zavedno ustvarjamo pros-tore za dečke, čemur tudi institucije tiho kimajo. Na sredino so tako postavili nepremične gole, kar jasno določa nogo-metno igrišče. Kljub vsemu smo uspeli uvesti nekaj spre-memb. Na robu igrišča smo zasnovali prostor, ki je obkrožen z relativno nizkimi izboklinami, ki učencem lahko služijo za igro ali počitek. Na tem delu se dekleta in dečki veliko bolj mešajo. Pri zasnovi je dobro upoštevati tudi prilagodljivost (npr. uporaba premičnih golov, ki jih lahko umaknemo ali premikamo po želji).

Kakšne spremembe so še uvedli v šoli?Učitelji so predstavili še druge skupinske igre z žogo. Tako je žoga postala pripomoček, ki ni namenjen le igranju nogo-meta. Kupili so druge igralne pripomočke (kije, hodulje, ve-like kocke …). Uvedli so določene dni brez nogometa, ven-dar ne nujno brez žoge, in dneve brez žoge. Zanimivo je, da je v dnevih brez nogometa osrednji del igrišča (torej igrišče za nogomet) samevalo, kar še dodatno potrjuje v začetku omenjeno nenapisano pravilo. Učitelji so učence spodbudili, da uporabijo tudi ta del igrišča (goli so postali npr. hiše ali rakete). Spremenil se je tudi pristop v razredu. Učenci berejo knjige, v katerih so uporabljeni stereotipi (klasično in ob-rnjeno; torej princese, ki ne hrepenijo po princu), nato se pogovarjajo o razlogih za stereotipne predstave in njihovih posledicah.

Za konec bi rekla, da nogometno igrišče, postavljeno na rob, ne bo rešilo širše enakopravnosti razdelitve prostora. Lahko pa ta primer uporabimo za osvetlitev problema. Pomembno je torej, da že od malega otroke učimo enakopravnosti, tudi pri prevzemanju čisto fizičnega položaja v prostoru. Moramo jim predati občutek svobode pri izbiri in pravice do izbire. Na ta način se bodo naučili biti tudi bolj samozavestni in odgovorni.

Kristina Pahor de Maiti

Blaž Pintar

Enakopravnost dečkov in deklic na šolskih igriščihEmilie Brouze, Le Nouvel Observateur

Ali med spoloma na igrišču obstaja enakopravnost? S tem vprašanjem se ukvarja Edith Maruéjouls, feministka in strokovnjakinja za enakost spolov v urbanem okolju. Avtorica raziskav meni, da je nujno naučiti otroke enakopravne delitve prostora že v zgodnjih šolskih letih. Tako se namreč naučijo sobivati v majhnem in omejenem, pa kljub temu javnem prostoru, tj. na šolskem igrišču. Ta izkušnja pozitivno vpliva tudi na vzpostavljanje enakopravnih odnosov kasneje v življenju.

IZ TUJIH LOGOV

24 25

MAR/APR '17

Za posel s testeninami se je odločil, ker mu pravzaprav ni preostalo drugega. Ob začetku Merkurjevih težav so ga odpustili iz računalniške operative. Ker ni mogel najti službe, se je odločil znajti sam in si od mame priskrbel recept za jušne rezance, oziroma po domače “nudeljne”.

Sprva je uporabil materin gorenjski recept pa tudi recepturo sorodnikov iz Vojvodine. Poleg tega je sestavo popolnih testenin odkrival tudi med potovanjem po Italiji. Kot mi je povedal, se različni recepti razlikujejo predvsem v razmerju med sestavinami in strukturi testa. V osnovi so testenine sestavljene iz moke in jajc, slabšim pa je dodano tudi veliko vode in drugih dodatkov. Kljub vsem nabranim receptom pa je na koncu zaključil, da je najbolj zanesljiv recept, ki ga razvije in preizkusi sam. Do sedaj je iznašel okoli 17 receptov. Pri njem lahko kupite navadne jušne rezance (nudeljne), pa tudi špagete, kašo in široke rezance različnih okusov, od jurčkov, peteršilja, kamuta, ajde, paprike pa vse do kakava.

Na dan izdela največ 15 kg testenin, postopek od testa do “nudeljna” pa traja en dan in eno noč, ko se rezanci sušijo. Večino dela opravi ročno, pomaga si edino z mešalnikom in strojčkom za valjanje ter rezanje, sicer pa vse ostale faze dela opravi na tradicionalen način. Najprej zmesi testo, po navadi po 3 kilograme na enkrat, ga razvalja, deloma osuši na platnenih podstavkih, nato pa ga še razreže in dokončno posuši. Sam testenine tudi pakira.

Kot je Igor povedal, največ pozornosti posveti kakovosti ses-tavin, predvsem moke. Kot je dejal, v Italiji poznajo čez 40 vrst samo pšenične moke, pri nas pa je izbire veliko manj. Moko najraje kupuje pri kmetih, ki jo meljejo sami, veliko pa je uvozi tudi iz Vojvodine, ki po njegovih besedah pre-more veliko vrst kvalitetne moke. Za takšno zelo kvalitetno moko sicer plača kak evro več, a se to precej pozna pri okusu končnega izdelka. Sam svojim testeninam ne dodaja no-bene vode, olja ali konzervansov.

Sprva je prodajal na različnih tržnicah in vaških sejmih pa tudi v tujini, kjer so izjemno pohvalili njegovo “robo”. Največ strank je po svojih besedah pridobil s kakovostjo izdelka in brezplačnimi vzorčki. Sedaj pa večino testenin proda v svo-jem butiku. Največ prometa ustvari v soboto, ko je v starem Kranju največ obiskovalcev. Takrat po navadi proda celotno tedensko zalogo.

Kot je dejal Šaršanski, ima toliko kupcev, da testenine lažje in hitreje proda, kot pa jih izdela. Na vprašanje, ali razmišlja o širitvi proizvodnje pa je odgovoril nikalno. Prometa bi bilo po njegovem sicer dovolj, a bi moral proces nekoliko zin-dustrializirati, kar bi se poznalo na slabši kvaliteti, hkrati pa bi moral najeti še kakšnega delavca, ki bi mu prinesel precej birokratskih težav in nevarnost, da izda skrivne recepture. Vztrajal bo pri svoji butični izdelavi, s katero bi mu, kot pravi, uspelo tako v Ljubljani ali pa v Avstriji. V njegovem poslu se sicer ne obrne ogromno denarja, a ga delo veseli in mu omogoča minimalen zaslužek potreben za preživetje, zato službe, v kateri je sam svoj šef, ne bi zamenjal za nič na svetu.

Pogovor sva sklenila z debato o njegovi specialiteti, kaka-vovih “nudljih”, za katere je idejo dobil na sejmu v Italiji. Za razliko od konkurence so njegovi kakavovi rezanci res iz pravega kakava in ne poceni nadomestkov, kar se pozna že po barvi. Kakovosten kakav kupuje kar v sosednjem butiku z indijskimi čaji. Ti rezanci so primerni tudi kot sladica, saj jih še tople lahko zmešamo s sladoledom ali pa gozdnimi sadeži. Tovrstne “makarone” sem v kombinaciji s smetano preizkusil tudi sam in tako potrjujem vse pohvale omenjene sladice.

& Vid Primožič

ToJeKranj

Kralj nudeljcevŽe kar nekaj let se stari Kranj lahko pohvali tudi s kraljestvom “makaronov,” ki mu kraljuje Igor Šaršanski, oziroma kralj nudeljcev. Igor se preživlja z butično ročno izdelavo in prodajo domačih testenin. Svojo delavnico in prodajalno ima na Poštni ulici odprto že dobro leto in pol, pred tem pa je testenine izdeloval doma v Seničnem in jih prodajal po različnih sejmih in tržnicah.

Največ strank je po svojih besedah pridobil s kakovostjo izdelka in

brezplačnimi vzorčki. Sedaj pa večino testenin proda v svojem butiku.

EKSTRA

Avtobus pogosto zamudi, vendar redko za več kot 15 minut. V trenutku se mi je v spomin priklical glas prijatelja, ki mi je še ne dva dni nazaj veselo opeval tako pričakovane počitnice. Skomignil sem z rameni, ter se ravnodušno odpravil nazaj domov. Na srečo udeležba na fakulteti tistega dne ni bila obvezna, zato sem predvideno snov ob gledanju serij ter igranju videoigric predelal doma.Seveda mi ta sistem avtobusnega prevoznika nakoplje nekaj logističnih težav. Najbližja avtobusna postaja, na kateri ustavlja avtobus mestnega prometa Kranj, je dobre tri kilometre oddaljena. Seveda sem že večkrat pešačil tja, recimo, ko sem se odpravil na četrtkanja v KluBar. Vendar je trn v peti zjutraj vstati pol ure prej ter, še v jutranji temi, pešačiti do avtobusne postaje. Ob zastavljenem vprašanju o odpovedi avtobusnih povezav pri informativnem okencu mi je gospa razložila, da se jim ob »pomanjkanju« vozočih se srednješolcev, medkrajevnega avtobusa enostavno ne izplača pošiljati v manjše kraje, ki so od Kranja relativno oddaljeni. V čem je torej težava, da mladina dandanes več ne uporablja avtobusnih povezav, saj so, v mojem primeru, odlična rešitev, glede na oddaljenost od Kranja ali Ljubljane. Tukaj se pojavi začaran krog, saj z padanjem potnikov narašča strošek oziroma cena za vse ostale udeležence. Ker pa cena vozovnice naraste, potem potniki vedno redkeje pomislijo na avtobusni prevoz. Vzemimo za primer Ljubljano, kjer Ljubljanski potniški promet uporablja širša množica in ne samo šoloobvezna mladina. Mnogokrat je razlog za uporabo javnega prevoza povezan z nasičenostjo parkirnih mest za osebne avtomobile. Kar nekaj znancev slišim tarnati, da tak problem obstaja tudi v Kranju. Pa vseeno vztrajajo s predčasnim odhodom od doma, katerga namen je najti parkirno mesto, ki je razmeroma blizu mestnemu centru ter po možnosti brezplačno.

Vsako leto se več študentov odloči, da bodo na fakulteto prihajali z lastnim prevozom. Prepričan sem, da pri večini tiči razlog v slabih medkrajevnih avtobusnih povezavah. Tudi čas potovanja je z lastnim prevozom občutno krajši, saj vožnja

z avtobusom iz Kranja do Ljubljane traja najmanj 40 minut, če je zastoj na Celovški cesti lahko tudi do ene ure. Ta čas je pogosto smatran kot izgubljen, vendar ima praktično uporabo za učenje ali pa za nadomeščanje močno pogrešanega spanca. Z uporabo avtobusa si tudi težje prilagodiš čas prihoda, saj lahko zaradi nenačrtovanih zamud zamudiš na predavanja. Tudi sam veliko časa preživim v knjižnici, saj velikokrat na avtobus do mojega doma čakam uro ali dve.

Poleti je pomanjkanje avtobusnih povezav enostavno nadoknaditi s kolesom, ki ima poleg pozitivnega okoljevarstvenega odtisa mnogo ostalih pozitivnih stvari. Načrtovanje potovalnega časa se poenostavi, tudi strogi center Kranja in ostalih mest je lahko dostopen s kolesom, ter seveda pripomore k zdravemu življenskemu slogu. Seveda pa se vse sliši prelepo, da v realnem življenju ne bi šlo brez zapletov. Zaradi časa, ki je pri kolesarjenju iz širše okolice Kranja nezanemarljivo velik, je priporočljiva uporaba kvalitetnega kolesa. To pa je lahka in na žalost prepogosta tarča za lopove, ki vsako nepozornost lastnika izkoristijo, ter ukradejo vsaj kakšen del kolesa, če ne kar kolesa samega. Seveda kolo pride v uporabo samo poleti, ko se temperature dvignejo čez prijetnih 20°C.

V današnjih časih, ko je urnik marsikaterega starša natrpan in ko prevoz sinov in hčera v šolo in nazaj mnogokrat postane obvezno breme, bi vzpostavitev kvalitetnih avtobusnih prevozev postala izjemna dobrina slovenskega šolstva. Upanje, da se bo v bližnji prihodnosti kaj spremenilo, pa sem izgubil kar nekaj časa nazaj.

Tim Klemenc

Wikimedia Commons

Avtobusne povezave med šolskimi počitnicamiKot vsako jutro v študijskem letu sem se v ponedeljek, 27. 2. 2017, peš odpravil na avtobusno postajo v Vogljah, kjer mi ustavi medkrajevni avtobus do Kranja. Še v procesu bistrenja z grenkim priokusom kave čakam in čakam. »Pa kje je ta prekleti avtobus?« sem refleksno zatarnal in pogledal na uro.

Vzemimo za primer Ljubljano, kjer Ljubljanski potniški promet

uporablja širša množica in ne samo šoloobvezna mladina

26 27

MAR/APR '17

Njegove besede so skupaj z nadaljnjim pogovorom za kar nekaj dni zaposlile moje misli. Njegovi argumenti in razla-ga njegove filozofije je bila tako preprosta in tako logična, da me je v sekundi postalo sram. Sram, saj sem se s pove-danim strinjala, a sem vendar delovala drugače. Preprosto povzeto je meso živali, ki se prosto gibajo v naravi bolj zdravo. Itak. Žival se prehranjuje s svežo krmo, ki jo nagon-sko najde v naravi in je zanjo običajno najbolj optimalna. Tako žival uživa hranila, ki so ji namenjena in ne tistih, ki ji jih posreduje človek z namenom lastne koristi. Človeka, pa naj gre za malega kmeta s 4 kravami ali milijonsko prašičjo farmo, zanima le prirast pri vzreji. Tako zanemarja kvaliteto na račun kvantitete. Diete živali v živinski in mesni industriji so natančno regulirane glede na vsebnost posameznih hra-nil in specifične glede na namen vzreje živali, torej ali gre za prirejo mesa, mleka ali kože. Pa saj vem, da vse to veste – ampak v kolikšni meri to tudi upoštevate? Zanima nas ali je čips ocvrt ali pečen v pečici, na kvaliteto mesa pa se gladko požvižgamo.

Živali, ki prosto bivajo v naravi, živijo manj stresno in njim bolj prijetno življenje. Seveda jih vsake toliko prestraši potres ali motorna žaga, ki seka drevesa, vendar gre za stres, ki ga zna vsako živo bitje obvladovati in si omogočiti preživetje. Ravno obratno pa so živali v prireji dnevno izpostavljene izločanju majhnih količin stresnega hormona, zaradi neus-treznih in neprijetnih življenjskih razmer. Pa čeprav se nekat-eri kmetje še tako trudijo z predvajanjem klasične glasbe svojim kravicam, me prav zanima, kako srečni bi bili vsi mi, če bi se pri uživanju vsakega obroka butali v kovinsko

ogrodje varovalne ograje. Pa tudi, če izpustimo empatijo do živali in se sebično osredotočimo na kvaliteto mesa, ravno ves ta stres in izločanje stresnih hormonov v kri in mišičje na-jbolj vpliva na kvaliteto mesa. Bodite pozorni pri peki mesa, kadar meso izpusti večje količine vode in v trenutku postane trda žagovina, čeprav ste se še tako trudili za kot maslo me-hak medium steak. V kolikor se vam pripeti kaj takega, naj vam bo kristalno jasno, da je bila žival pred zakolom pod hu-dim stresom (bodi si zaradi neustreznih razmer transporta, vročine, dehidracije, neustrezne usmrtitve), kar je sprožilo izločanje povečane količine stresnega hormona v kri in posledično zakisanje mišice. Taka mišica oziroma meso je blede barve, vsebuje ogromno vode in ima visoko kislinsko stopnjo. Ob termični obdelavi pa se vsa ta voda izloči, os-tane suha žagovina brez barve in brez ali s kiselkastim oku-som. Pa si rečete, ja, kako pa naj to vem? Logika je običajno preprosta, malo denarja, malo muzike. Ustvariti živalim v vzreji prijetne razmere, življenje in svežo ter kvalitetno krmo, vsakega rejca stane veliko denarja in časa. In vse to se odraža v ceni, s katero se srečate pri nakupu mesa. Tako na primer 1 kg ekološko vzrejenega piščanca stane med 11-17 € na kilogram, medtem ko ob akcijskih priložnostih dobite kilogram piščanca industrijske vzreje tudi za 3,5 €. Vendar preprosto nočemo vedeti, kaj vse se je s tem piščančkom

Preprosto, v mesni industriji življenje nima cene, oziroma plačamo pač

zakol, razsek, transport in po možnosti embalažo.

ZAPIKOV FUTR

dogajalo. Oziroma vemo, a si nočemo priznati, da se zavedamo, kakšno grdobijo jemo, saj se pač spodobi imeti vsak dan na krožniku zajeten kos mesa. Veliko vas bo reklo (in priznam, morda sem tudi kdaj sama med vami), da je to previsoka cena za meso, ki ga vaše telo potrebuje! Gre za osnovno živilo, ali so nori s takimi cenami? Prvič: ne, vaše telo ga ne potrebuje za vaše preživetje in ni esencialno. Drugič: se res pritožujete nad ceno življenja oziroma kako sploh podati ceno življenju? Preprosto, v mesni industriji življenje nima cene, oziroma plačamo pač zakol, razsek, transport in po možnosti embalažo. Vem, sedaj vas na-padam kot marsikateri zagrizen vegan, ampak naj vam povem, da sem enaka kot vi. Po še kako resničnih besedah mojega cimra Jagra, preprosto nimam jajc uloviti srnjačka in mu prerezati vratu. Še kdo, ki nikoli ne bi moral živem bitju načrtno in zavedno odvzeti življenja? Uh, na tone nas je. Naj to za nas raje naredijo drugi, potem naše roke niso polne krvi… In če nam je mati narava dala toliko empatije do živih bitij, potem nam morda le ni namenjeno uživati mesa. Mati narava bi rekla, da si ga ne zaslužimo. Skozi večji del človekove zgodovine je človek meso užival zelo poredko, a smo se kljub temu razvili brez večjih težav. Tudi kolega Jager ostane vsako leto okoli februarja, marca brez mesnih zalog in se do nadaljnjega prehranjuje izključno vegetarijansko (le čemu 40 dnevni post pred veliko nočjo). Mesojedec resne kategorije, ki je točil solze ob rezanju zadnje klobase, se temu preprosto odpove, saj mu »narava tega v tem letnem času pač ne nudi«.

Mnogo mesojedcev ob branju tega verjetno v sebi nabira bes. Tasti bes, ki se vas poloti, ko vam mama teži glede šole, ko vam komunala teži z ločevanjem odpadkov in ko vam država podraži cigarete. V resnici pa ne gre za bes, vendar za hudo nelagodje in občutek nadlegovanja z argumenti, za katere nekje globoko veste, da so resnični. Ja, resnica boli. Človek ni zares napredoval na vrh prehranske verige, ugo-tovil je le, kako izkoriščati in postal je dvoličen. Doma se po preobilnem kosilu, kjer so kraljevali čevapčiči, uležemo na kavč in crkljamo našo ljubko hišno mačko. Kako in zakaj je življenje enega bitja vredno več od drugega? Vprašajte vse

nasprotnike splava, kaj so imeli za kosilo in koliko življenj so sami končali v preteklem letu zavoljo lastnega gurmanstva.

Moje glavno sporočilo ni, da ne smete uživati mesa. Le-to je globoko zakoreninjeno v našo tradicijo, predvsem pa se v dandanašnjem vrhuncu kapitalizma na tem področju obrne ogromno denarja. Tako mi je jasno, da se mesna industrija in povpraševanje po njej ne bo kar prenehalo. Vendar bi vsi mi mesojedci storili ogromno, če bi dvignili svoje standarde o kvaliteti mesa, ki ga uživamo, s poudarkom na načinu vzreje živali. Spoštovati, kar imamo na krožniku in ne jemati za sa-moumevno. Da imamo na krožniku enako razvito žival z ena-ko količino mehke dlake, kot jo ima vaša mačka. Vključiti ne-kaj zdrave pameti v pogostost uživanja mesa. V kolikor boste zmanjšali uživanje mesa, predvsem mesa nižje kvalitete in mesnih izdelkov, vam bo telo in vaše zdravje kar hvaležno. Ta delež se da normalno in uspešno pokriti z rastlinskimi živili, ki so bogata z beljakovinami, vitamini, minerali in dru-gimi nutrienti (včasih še veliko bolj kot meso). Danes obstaja 1001 recept za odlične vegetarijanske obroke, ki vas nasitijo do razpoka, brbončice pa bodo jokale od sreče. Ste se mor-da kdaj pritoževali, ko so bile za kosilo babičine palačinke? In ne, ne boste postali slabokrvni (poznam več slabokrvnih mesojedcev in ogromno vegetarijancev z popolno krvno sliko) in ne, ne boste brez moči in energije. Samo poglejte seznam znanih vegetarijancev in kaj so v življenju dosegli s svojo fizično ali umsko močjo, kot na primer Martina Navra-tilova, Leonardo Da Vinci, Franz Kafka, Venus Williams in celo Mike Tyson (morda to razloži izplunjeno odgriznjeno uho) in tako dalje. Tako se ob naslednji priložnosti raje vzdržimo kvazi argumentov in izjav proti vegetarijancem, saj se z njimi sramotimo in preprosto izpademo zahojeni in neizobraženi. Spoštujmo njihovo odločitev in se od njih raje poskusimo kaj naučiti.

Gaja Pretnar

Teja Klanjšek

Poklon solatarjem Na moj prvi večer v novem stanovanju me cimer med packanjem v kuhinji, kar tako mimo grede, povpraša za nasvet, kako pripraviti jelenje meso. Priznam, da nimam pojma in se pogreznem v razmislek o velikem finančnem zaledju 24-letnega cimra, ki si kar tako na sredin večer pripravlja jelena. Čez čas se opogumim in povprašam ali je v Avstriji običajno uživati divjačinsko meso in ali je morda pomemben del njihove kulinarike. »Zdi se mi, da ne,« mi odgovori » vendar osebno uživam le meso živali, ki jih sam ulovim. Tako sem resničen del naravne prehranske verige in ne le hinavski prisklednik mesne industrije.«

Vendar bi vsi mi mesojedci storili ogromno, če bi dvignili svoje standarde

o kvaliteti mesa, ki ga uživamo, s poudarkom na načinu vzreje živali.

28 29

MAR/APR '17EKSTRA

Res je, da z njimi težko podstavite mize na krivem terenu in po njih ne morete pisati s svinčniki, vendar imajo tudi e-knjige svoje prednosti. Bralniki omogočajo dostop do velikega števila knjig in včasih so med njimi tudi tiste, ki bi bile sicer nedostopne. Če v tujini želite prebirati knjige v slovenščini in vam cene poštnin zvabljajo solze v oči, je rešitev lahko knjiga v elektronski obliki. E-knjige so, jasno, med drugim na voljo v digitalnih knjižnicah.

Med bolj znanimi je Projekt Gutenberg, digitalna knjižnica prosto dostopnih e-knjig, za katere avtorske pravice ne vel-jajo več (kar običajno pomeni, da je od avtorjeve smrti mini-lo sedemdeset let ali več) oziroma nikoli niso veljale. Če ste študentka angleščine, ki se ji ne ljubi v knjižnico, lahko tam najdete vse Shakespearove drame in romane Jane Austen. Če vas zanima, kaj vse je pri BBC-jevem Sherlocku netočno, naj vas razveselim s podatkom, da je Sir Arthur Conan Doyle svet (avtorskih pravic) zapustil že leta 1930.

Goodreads je spletna stran, ki omogoča »socialno katal-ogiziranje« knjig – povedano drugače, uporabniki lahko na enostaven način oblikujejo seznam knjig, ki jih želijo prebra-ti, ali beležijo in ocenjujejo knjige, ki so jih prebrali. Ker je stvar socialna, lahko svoje bralske ambicije delijo z drugimi. Prenesete si lahko tudi aplikacijo, ki vam omogoča, da knjige dodate s skeniranjem črtnih kod – kar ima dodatno pred-nost prezira starejše populacije, ki vas pri tem početju opa-zuje in glasno komentira, kako tragično je, da študentarija samo še strmi v telefone, ko pa bi lahko brala.

Mladina, ki svoj čas trati oziroma investira v ogled posnetkov prisrčnih mačjih mladičev na YouTubu, se na isti strani lahko seznani tudi z umetnostjo ličenja – in s knjigami. Booktube je ime za del YouTuba, na katerem ljudje recenzirajo prebrane

knjige, občinstvu kažejo ravnokar kupljene knjige, snemajo intervjuje s pisatelji in v dogovoru z založbami vodijo na-gradne igre. S pomočjo socialnih omrežij si booktuberji la-hko izoblikujejo javno podobo, ki jim omogoča promocijo tako knjig kot njih samih. Če vestno prebirate modni blog modela, s katerim si delite ljubezen do naravne kozmetike, lahko navdih za branje najdete v posnetkih človeka, s kat-erim si delite ljubezen do magičnega realizma.

Recenzije in priporočila laičnega bralstva seveda niso na ravni literarne kritike. Konec koncev to niti ni mesto, ki ga skušajo zapolniti. Od posnetkov na YouTubu, komentarjev na portalu Goodreads in objav na raznih blogih pričakujem predvsem, da me opozorijo na sam obstoj nekega dela. Gre za povsem klasično bralsko vprašanje – kaj pa ti bereš zadnje čase, mi lahko priporočiš kakšen roman? V svojih osnovnošolskih dneh sem lokalnega knjižničarja nadlego-vala z vprašanji, ki so šla približno takole: »Imate kakšno knjigo, ki bi bila všeč štirideset let stari ženski, ki rada pre-bira ljubezenske romane in ne mara premajhnih črk?« Velika količina ocen običajnih bralcev, ki za razliko od resnih liter-arnih kritikov potarnajo tudi nad premajhnimi črkami, mi danes omogoča, da knjige za svojo mati poiščem na inter-netu in osebje Mestne knjižnice Kranj mi je najbrž hvaležno. V času, ko mi knjigarne, ki so po sili razmer skoraj vedno tudi papirnice, poskušajo prodati predvsem kuharske knjige, osnovnošolske delovne zvezke in priročnike za opravljanje mature, se za priporočila in nasvete ne morem zares obrniti na prodajalce. Seveda razumem, da morajo nekako preživeti in želim jim vso srečo pri prodaji knjig, ki meni pač niso pri srcu. Pred leti je v centru Ljubljane vrata zaprla zadnja (meni znana) neodvisna knjigarna. Tega nikoli nisem zares

prebolela in svoje Erasmus kolege z zagotovilom, da je to ključen del ogleda mesta, še vedno vlačim skozi ulico, v kat-eri je stal Behemot. Skrbno sestavljena izbira knjig, o katerih je imel prodajalec vedno tudi kaj povedati, je držala mojo pozornost skozi mnogo prešpricanih ur športne vzgoje. Kot dramatično povem tudi poslušalcem slabo vodenega ogle-da Ljubljane, tovrstnega prostora pač ni več. Internet mi po svojih najboljših močeh nudi tolažilno platformo, kjer posa-mezniki skrbno sestavijo izbor knjig, ki jih nato predstavijo svojemu občinstvu. Še vedno sem zagrenjena, ampak vsaj malenkost manj.

Počasi se navajamo na idejo, da so modni blogerji lahko pomemben del promocije nekega izdelka ali znamke. Za razliko od mnogih drugih vrst oglaševanja, blogerji izdelke predstavijo stalnemu občinstvu in pri tem igrajo na svojo osebno prepoznavnost; bistveno je, da izdelke (bojda) up-orabljajo sami. Podobno vlogo lahko prevzamejo knjižna priporočila na socialnih omrežjih – če delo izpostavi vam poznana oseba, ki ima po vašem mnenju še dober okus, je to dodan element, ki ga plakat v izložbi Mladinske knjige pač ne more ponuditi.

Založbe – vsaj tiste, ki so pozorno spremljale dogajanje na svetovnem spletu – z blogerji in vlogerji običajno sodelujejo s sponzorskimi vsebinami in preko pošiljanja recenzentskih izvodov, ki k prepoznavnosti knjige lahko pripomorejo še preden ta zares izide. Pan Macmillan, ki spada med največje britanske založbe, si mladino na primer poskuša na svojo stran pridobiti s kanalom Book Break, ki posnema tip pos-netkov, ki jih tipično objavljajo booktuberji. Potenciala book-

tuberjev pa niso prepoznale zgolj založbe. Zadnji dve leti, na primer, relativno prestižna Bookerjeva nagrada (Man Booker Prize) v promocijo vključuje uradne »Man Booker vlogerje«, ki na svojih kanalih in profilih na drugih socialnih omrežjih recenzirajo nominirana književna dela in o njih debatirajo s svojim občinstvom. S preteklimi dobitniki, kot so Salman Rushdie, A.S. Byatt in Margaret Atwood, Bookerjeva nagrada ni povezana z lahkotnim poletnim čtivom ali mladinskimi romani, katerih prebiranje bi literarni snobi lahko očitali večini booktuberjev.

Booktuberjem se običajno pripisuje določena plehkost – četudi knjig morda ne sodijo po platnicah, jim je za estetski izgled še kako mar. Gre za ljudi, ki knjige običajno kupujejo ali prejmejo od založnikov – na njihovih posnetkih vidimo nove knjige, ki še niso videle knjižnice ali služile kot podstav-ki za skodelice čaja. Zlasti pri tistih, ki imajo večje občinstvo, podoba včasih presenetljivo spominja na natančno urejene police klasične knjigarne. Ne gre le za spodbujanje branja, ampak tudi za spodbujanje kupovanja knjig. In vendar – govorimo o policah polnih novih tiskanih knjig. Na spletu osnovana skupnost tako podpira prodajo tiskanih knjig, ki naj bi bile po ljudskem pričevanju ogrožena vrsta ravno zaradi razvoja tehnologije. Največji del občinstva pa pred-stavljajo ravno mladi – saj veste, generacija, ki ne zna več vzeti knjige v roke in namesto tega raje zabija čas na inter-netu.

Petra Polanič

Wikimedia Commons

Internet in knjige, na dober način Včasih mi kdo potoži o zlohotnem početju interneta, ki ima v teh pritožbah vedno lastno voljo in nikoli ni zgolj orodje, ki ga ljudje uporabljamo, kakor pač želimo. Največje žrtve smo seveda mladi, ki bi knjige najbrž z veseljem metali v kamine, če ti ne bi bili le projekcije na televizijah. Tokrat o pozitivnih poveza-vah med svetovnim spletom in prebiranjem literarnih besedil.

V svojih osnovnošolskih dneh sem lokalnega knjižničarja nadlegovala z vprašanji, ki so šla približno takole: »Imate kakšno knjigo, ki bi bila všeč

štirideset let stari ženski, ki rada prebira ljubezenske romane in ne mara

premajhnih črk?«

30 31

MAR/APR '17HENGAUT

Prva igra na sporedu je bila dokaj preprosta. Imenuje se konjske dirke. Igra je zaradi svoje enostavnosti verjetno bolj primerna, ko so igralci že v zaključni fazi igranja pivskih iger. Za igro poleg pijače potrebujemo še paket kart. Okvirna pravila pa so taka: na mizo postavimo 4 ase, po enega vsake barve. Vsak as predstavlja konja in ti lahko staviš različno število požirkov na kat-eregakoli konja (recimo 4 požirke na karo). Ase postavimo v vrsto, zraven pa damo v stolpec 5 kart obrnjenih na hrbet. Ko se stave poberejo se začne obračanje kart, ki so ostale v kupčku. Takšne barve kot je karta, ki jo obrnemo, tisti as se premakne za eno mesto naprej. Na primer, če iz kupčka najprej izvlečemo srčevo osmico, potem se srčev as premakne po stolpcu petih kart, za eno mesto naprej. Potem nadaljujemo z obračanjem kart, dokler prvi as ne pride prek vseh petih kart, torej do konca. Če ni zmagal tvoj konj, potem moraš popiti toliko požirkov, ko-likor si jih stavil, če pa si uganil, lahko požirke, ki si jih zastavil, porazdeliš med soigralce.

Naslednja na sporedu je bila piramida. Zabavna igra, pri kateri potrebuješ le dva paketa kart in pijačo. Igra ima malo več pravil, zato jih bom poskusil opisati na kratko. Pred začetkom igre iz kupčkov izberemo le karte, ki so višje od 6 (vse od sedmic do asov), izločimo pa tudi jokerje. Prva faza igre je deljenje kart. Karte se deli eno po eno v štirih krogih. V prvem krogu delivec vsakega posebej vpraša, če se mu zdi, da bo njegova karta črna (križ ali pik) oziroma rdeča (src ali kara). Če igralec ne ugane pravilno, mora spiti en požirek. Ko vsak igralec dobi prvo karto sledi drugi krog, v katerem igralci ugibajo, ali je karta višja ali nižja od prve. Če se zmotijo, spet pijejo. V tretjem krogu ugibajo, ali je karta vmes med prejšnjima kartama ali zunaj. V zadnjem krogu pa morajo ugibati, ali bo četrta karta src, pik, kara ali križ. Tako vsak igralec dobi štiri karte, večina pa si že naredi začetno alkoholno podlago za nadaljevanje igre. Potem pride druga faza – piramida. Vsi igralci svoje karte obrnejo na hrbtno stran in si poskusijo zapomniti, katere karte imajo in kje. Nato se postavi piramida s petimi kartami v prvi vrsti, štirimi v drugi in tako dalje. Karte so obrnjene s hrbtom navzgor. Nato delivec obrne prvo karto v spodnji vrstici. Recimo, da se obrne pikova dama. Potem lahko katerikoli igralec reče, da ima pikovo damo in določi nekoga, ki mora narediti en požirek. »Žrtev« lahko igralcu verjame in spije požirek, lahko pa podvomi in zahteva, da karto pokaže. Če igralec v prvem poskusu obrne enako karto, potem mora dvomljivec popiti dva požirka, če pa je blefiral ali obrnil napačno karto, mora sam popiti dva požirka. Igra gre tako naprej in najprej se obrnejo vse karte v spodnjem stolpcu. Zatem se igra prestavi v drugi stolpec, kjer so požirki podvojeni. Tako karte odkrivamo do zadnjega stolpca, kjer je kazen 5 požirkov, ali za dvomljivce oziroma bleferje 10 požirkov. Na koncu igre še vsak razkrije vse svoje karte v pravilnem vrstnem redu. Vsako napako se kaznuje s požirkom. Igra je zelo zabavna in ni čudno, da ji je kolektiv določil najvišjo oceno.

Če ste prejšnjo igro že poznali, pa sem za naslednjo prepričan, da še niste slišali zanjo, saj lahko ponosno povem, da smo jo izu-mili s kolegi. Igra se imenuje Olševska ruleta, saj je bila prvikrat igrana z olševskim žganjem. Pri preizkušanju z Zapik ekipo tega privilegija nismo imeli, smo pa igrali z vodko. Za igro torej potrebuješ brezbarvno alkoholno pijačo, vodo in toliko kozarcev, kolikor je igralcev. Tudi pravila te igre so zelo preprosta. Eden od igralcev nalije v en kozarec žganje, v drugega pa vodo. Tisti bolj izkušeni lahko žganje natočite tudi v več kozarcev. Kozarce nato premešamo, zatem pa vsak od igralcev vzame kozarec. Oseba, ki je nalivala zadnja izbira kozarec. Cela skupina naenkrat nazdravi in spije vsebino kozarca. Kdor je imel to nesrečo, da je dobil žganje, pa mora to čim bolj prikriti, saj nato sledi glasovan-je. Skupina demokratično določi osebo, ki je imela po mnenju večine v svojem kozarcu žganje. Če uganejo, nesrečnik pije še enkrat, če pa ne, pa pijejo vsi ostali.

KONJSKE DIRKE

PIRAMIDA

OLŠEVSKA RULETA

Pivske igre so vedno aktualne!Tokrat smo imeli Zapikovci – vsi polnoletni in brez avtomobilov - prav posebno nalogo. Ob druženju smo morali oceniti kakovost različnih pivskih iger. Bilo je res zabavno, ampak recenzije smo se lotili tako kot vsake druge – resno in sistematično. Verjetno poznate mnogo pivskih iger. Tudi mi smo jih kar nekaj, toda na recenziji smo se osredotočili na štiri. Igre pa smo preizkušali s pijačami z nizko alkoholno vrednostjo in tudi vam priporočamo enako.

Na koncu smo preizkusili še igro, pri kateri potrebuješ le pijačo in pametni telefon. Prenesli smo Drinkopoly aplikacijo in jo preizkusili. Na telefonu se je pojavil virtualni kupček kart. Vsak od igralcev je pogledal eno karto in izpolnil nalogo. Nato je dobil izziv, ki ga je opravil, drugače pa je moral piti.

Tako, upam, da ste se kaj naučili. Seveda pa moram ob koncu opozoriti, da pivske igre niso primerne za mladoletne osebe, šoferje in vse, ki imate slab želodec. Nikakor ne preizkušajte vseh iger naenkrat, saj se vam lahko zgodi, da boste večera zaključili predčasno. Vse igre so primerne tudi za vaše kolege, ki si raje natočijo kavo ali ledeni čaj. Čeprav bom zvenel kot vaš oče pred v vsakim večerom, ko se odpravite ven, se res poskušajte izogibati mešanju pijač. Pa po pamet'!

MOBILNA DRINKOPOLY APLIKACIJA

& Rok Škrlep

PLUSI:• Razgibano, izzivi

• Lahko nastaviš stopnjo perverznosti

• Učenje tujih jezikov

• Vedno si v stanju pričakovanja

• Nekatere naloge so zabavne

PLUSI:• Možnost sabotiranja

kolegov

• Lahko igraš, tudi če ne razumeš pravil igre

• Enostavno

• Cenovno ugodno

• Hitro se obrne rezultat

PLUSI:• Ravno prav zahtevna

• Ne gre samo za srečo

• Spominska sposobnost

• Ta igra je »lajf«!

• Če imaš dobre bleferske sposobnosti lahko hitro napiješ sotekmovalce

PLUSI:• Tako se lahko popije tudi pijača, ki

se sicer ne bi

• Preprosta igra

• Adrenalin

• Učenje prikrivanja pitja alkohola

• hidracija

MINUSI:• Zelo odvisno od sreče

• Karte se hitro začnejo ponavljati

• Kakšne stvari so neizvirne

• Po prvih treh krogih postane dolgočasno

MINUSI:• Velika verjetnost je, da boš

stalno izgubljal igro

• Kmalu postane dolgočasna

• Nekoliko monotono

• Primerno za čas, ko si že pijan

MINUSI:• Relativno zapletena pravila

• Ni idealno za bolj sramežljive posameznike

• Zahteva razmišljanje

• Če si pijan, je preveč komplicirana

MINUSI:• Veliko je odvisno od sreče

• Čez nekaj časa postane monotono

• Točenje vzame veliko časa

Ocena: 6,2

Ocena: 6,4

Ocena: 8,7

Ocena: 7,1

32 33

MAR/APR '17LAŽ

Spomnimo, prvi vlak je v Tržič pripeljal leta 1908 po progi speljani po dolini Tržiške Bistrice. Železnica je bila takrat speljana preko Strahinjskega in Kriškega polja. V Kranj je prišla preko Struževega in Nakla, kamor še danes vodi slepi krak proge namenjen oskrbi lokalnih gradbenih trgovin. Železnica je bila prvotno namenjena oskrbi najbolj industri-jskega mesta v bivši državi. Po železnici so prevažali pred-vsem surovine za Tržiške tkalnice, v obratno smer pa les z okoliških gozdov. Po drugi svetovni vojni so železnico izpo-drinili tovornjaki, zaradi česar so jo januarja leta 1966 ukinili ter tako Tržiško območje odrezali od preostalih krajev.

Zatonu železnice je sledil tudi zaton lokalne industrije, ki je dokončno propadla z uvedbo stečaja nekdanjega obutven-ega velikana Peko, ki je svoja vrata zaprl lani. Stečajni upravi-telj trenutno skuša čim hitreje prodati njegovo premoženje, hkrati pa zagotoviti delovna mesta, ki jih Gorenjska še kako potrebuje. Kot kupec poslovnih prostorov (nekdanje tovarne) se omenja nemški koncern IG Farben, ki namerava v Tržiču zagnati proizvodnjo insekticidov in odpreti obrat za reciklažo avtomobilskih pnevmatik.

Nemci posel trenutno pogojujejo z zagotovitvijo zanes-ljive prometne povezave in s spremembo evropske zako-nodaje glede obremenjevanja okolja s hrupom, ki jo bo evropski parlament predvidoma potrdil v maju. Nemškemu kemičnemu velikanu so prišli naproti v Združenju goren-jskih občin, kjer so izpostavili nujnost investicije v železnico in potrebno vrnitev delovnih mest v Tržič. Zato so podprli ponovno vzpostavitev železniške proge Kranj – Tržič.

Načrtovanje projekta je bilo položeno v roke inženirskemu biroju iz Šenčurja. Podjetje je pripravilo osnutek načrtov in bo v prihodnje vodilo tudi javne razpise za iskanje izvajalcev in urejalo celotno projektno dokumentacijo. Železnico naj bi v dveh tretjinah financirali iz evropskih sredstev, preostanek pa bodo primaknile občine Kranj, Naklo in Tržič.

Čeprav se novogradnja na prvi pogled zdi vabljiva, skriva tudi nekaj pasti. Na prvem mestu je poraba občinskega de-

narja, saj naj bi gradnja vse tri občine stala okoli 27 milijonov evrov, ki jih bo potrebno nekje privarčevati.

Bistveno večji problem pa bo trasa proge. Ta bo do Nakla sicer potekala enako, kot tista izpred stoletja, torej skozi Križe, Žiganjo vas, Duplje in Naklo. Sprememba pa bo pri poteku trase do Kranjske železniške postaje. Nova avtobusna postaja na Zlatem Polju bo povezana z železniško postajo s pomočjo proge Kranj – Tržič. Železnica bo potekala preko Police, Zlat-ega polja in nato vzporedno s Staro cesto in prečkala Savo po novozgrajenem mostu v bližini Savskega otoka.

Izbira trase ima številne slabe posledice, saj bo zaradi zahtevnega terena zelo draga, hkrati pa bo obremenjev-ala stanovanjske soseske, saj bodo po njej vozili predvsem nočni tovorni vlaki. S prisotnostjo vlaka v neposredni bližini mestnega središča se bo poslabšala prometna varnost, še posebej v okolici vrtcev in šol.

Naj zaključim z mislijo, da bi bila ponovna vzpostavitev železniške povezave velik plus za regijo, a je pri sedanjih predlogih potrebno nekoliko skepticizma, saj vsebujejo ve-liko nejasnosti in slabih odločitev.

Hasan ibn Saba

Wikimedia Commons

Železniška povezava Kranj – Tržič bo zgrajena že do leta 2022V Kranju se v bližnji prihodnosti obeta kar nekaj novogradenj, ki bodo močno vplivale tako na prostorsko podobo mesta in širše regije kot tudi na življenje domačinov. Poleg razvpite prenove avtobusne postaje, ki naj bi se selila na izjemno neprimerno lokacijo na Zlatem Polju, je bila na februarski seji občinskega sveta obravnavana tudi idejna zasnova medobčinskega projekta tako imenovane Tržiške železnice. Projekt pripravlja zasebno podjetje, kar že samo po sebi kliče po dodatnih pojasnilih. Prav tako je bila sumljiva pred-stavitev projekta, saj je potekala v popolni odsotnosti javnosti in novinarjev; zanjo smo izvedeli le preko poznanstev v občinski upravi.

Večer se je pričel v slavljenkini jedilnici, kjer nam je vse do zadnje drobtinice uspelo pospraviti čudovito mavrično torto z mavričnimi okraski, ki jo je spretno pripravila Virginia Woolf. Tako okrepčane smo se podale na pot do glavne lokacije, Rock Bara Down Town. Za volan je sedla Charlotte Brontë, za glasbeno spremljavo pa je poskrbela DJ Nora Roberts. Preden smo se podale na ciljno točko, smo morale še odložiti Emily Brontë pri Planetu Tuš. Ob tem smo prepevale ob popevkah Helene in Hajnija, Lepe Brene, Šabana Šaulića in Nede Ukraden, zabavala pa sta nas tudi »Naj stvari so 3« iz rapperskega obdobja Jana Plestenjaka in »ful hud« techno remix A je to. Ob desetih, ko je bila Brontë mlajša varno oddana, mi pa skoraj na cilju, smo se srečale z glavnim izzivom (in sredinskim dogodkom) večera: Kje parkirati? Pri Brionih je prišlo do kolobocij, ko sta dva neznana moška skušala zapustiti parkirišče, kar je Brontëjovo prisililo v umik. Ker nam je medtem pot presekala še štorasta voznica (ali, po besedah Nore Roberts, Nekulturna Prasica), sta nam težko pričakovano parkirišče vmes zasedli dve bejbi v Peugeotu. Na srečo sta se ta čas prikazala še dva možiclja, ki sta zapustila parkirišče in nam sprostila parkirno mesto.

Po tem napornem dogodku smo se končno sprehodile do Downa. Tam smo hitro doživele še en udarec: vse mize so bile zasedene. Edina prosta miza je bila miza za štiri ob toaleti,

nas pa je bilo sedem. Ko smo se nekako stlačile na štiri sedišča, smo se odžejale z nekaj kozarčki Jack-Cole.

Ko so bili naši kozarci prazni, so se tri hude bejbe, ki so naročile kavo in dva čaja, odločile zapustiti lokal in bolj primerna miza je bila naša. V tem trenutku je postal večer res prima. Angela nam je razlagala o angleški slovnici, reševale smo še neobjavljene Zapikove teste ter organizirale recenzije kranjskih ginekologov. Charlotte

Brontë nam je z odlično dramaturgijo povedi razkrila: »Moj, ja kul je model, tko, okej, pregledal

vse. A kej rabš? Sem rekla, da ja, pa je bil tko, naj pridem pa mo zamenal.«

Ob enih smo se odločile, da bi lahko počasi zaključile večer. Brontë je odpeljala prvo rundo deklet, Nora Roberts, Mary Shelley in moja malenkost pa smo pridno počakale ob debatiranju o glasbeni teoriji in vzvišenih pianistih. Po dolgem čakanju nas je Brontëjova odpeljala še na McSuper obrok. Pobrale smo še popolnoma trezno Emily Brontë in se, zadovoljne z večerom, odpravile domov.

Agatha Christie

Recenzija žura: Angelina mavrična tortaImena vpletenih so bila v njihovo dobro spremenjena.

Začetek meseca je Angela Carter dopolnila dvaindvajset let, zato se nas je se-dem divjih deklet odločilo ta praznik počastiti z vragolij polno sobotno zabavo.

RECENZIJE

Zveni kot:Norveški Daft Punk je precej pogost izraz s katerim nekateri nazivajo to glasbeno tvorbo. Mogoče zato ker sta dva. Mogoče zato ker gre za funkerski pristop k elektroniki.

Za ljubitelje:Daft Punk, M83, Gramatik

Priložnost uživanja: Na avtobusnih postajah in drugih javnih mestih. To bo viralno, stari.Kako zabaven bend. Ketil in Ulrik sta na sceno stopila leta 2010 s svojo interpretacijo elektro-pop žanra in si nemudoma pridobila zvesto bazo sledilcev. V zadnjih letih sta svoje delo uveljavila tudi bolj komercialno – pesmi se uporabljajo v oglasih korporativnih gigantov kot Google, Apple in Hugo Boss. Do danes še ni bil izdan noben Lemaitre plošček, vendar sta se javnosti predstavila s tremi zelo raznovrstnimi EP-ji. Izoblikovala sta svoj prepoznaven zvok, in četudi vedno delujeta znotraj elektro pop žanra, ga začinita malce po svoje. Težko bi sicer govorili o glasbenih presežkih aranžmajev, a vseeno ju bogati izjemna vsestranskost. V svojem opusu sta eksperimentirala že s primesmi funka, hip hopa, indieja

in techna. Za njun zvok so značilni predvsem zvoki nežnih, melodičnih sintov in udarne bas linije. Njuni začetki so bolj funkersko naravnani, medtem ko so v zadnjih letih močnejši vplivi hip hopa in indieja. V vseh primerih pa vas Lemaitre spretno, gentlemansko vodi na plesišče, brez da bi se tega

sploh zavedali.Poleg produkcijsko dovršenih štiklov se Lemaitre

lahko pobahata tudi z video materialom. Videospoti ne le da so odlično režijsko zasnovani, vendar tudi idejno začrtujejo smernice – podton je skandinavsko črnohumoren. Večkrat se pojavi Frank, enkrat v vlogi potapljača na festivalu, drugič kot

snemalec zvokov za filme in reklame. V drugem spotu v eni hiši poteka sabljaško tekmovanje, kar

tako spontano.Izjemno zabaven bend. Ni kaj dodati. Trenutno se na

moji playlisti najde vsaj 4 do 5 njunih komadov in vsak me vedno znova navduši. Bend, ki vam bo – pa naj bo še tako klišejsko – pričaral nasmeh na obraz, ko bo shuffle pomotoma zavrtel enega izmed komadov.

Obvezno slušno gradivo:Closer

Rok Artiček

Nova glasba: Lemaitre

34 35

MAR/APR '17RECENZIJE RECENZIJE

Albumom, ki nas je objel in nas odpeljal globoko v naše sanjarije. Stisnili smo tipko za predvajanje, zaprli oči in odplavali v klasične Bonobo zvoke. Čeprav v poslušanju izjemno uživamo ter občudujemo sproščujočo naravo zvokov, nas vsake toliko predrami misel o izredni preprostosti in umirjenosti melodije.Zdi se, da je Bonobovo kreativnost in drznost trip hopa, acid jazza in down tempa povozil z emocionalnostjo chillwave-a in ambientalne elektronike. Otožne melodije nas na trenutke popeljejo v samorefleksijo in refleksijo vsega slabega, kar se trenutno na svetu dogaja. Dobimo občutek, da je album nastal z namenom nekega globljega sporočila, katerega temo nakaže z izborom imena albuma. Z nekaterimi pesmi, kot so prvenec albuma Kerala ter Bambro Koyo Ganda, se avtor še resnično drži svojega značilnega stila in navduši vse svoje oboževalce, medtem ko pri Outlier in 7th

Seven rahlo razočara z enostavnimi house komponentami, ki bi jih izvajalec z tako zgodovino že zdavnaj moral prerasti.

Tudi tokrat mu uspe izpeljat kolaboracije z izjemnimi vokalisti, ki z rahlim pridihom popa in soula

začinijo stilsko tipične komade. Album je sicer po mnenju mnogih najboljši v zgodovini

ustvarjanja Simon Greena, ki z izjemnimi inštrumentalisti ob strani deluje pod imenom Bonobo, se pa kritičnemu ušesu vseeno zazdi, da albumu manjka rdeča nit. Album je tako miks vsega, kar je Bonobo bil, je in v kar se poskuša

razviti. Osebno bi v sam vrh albuma uvrstila Bambro Koyo Ganda, ki je nastal

v sodelovanju z bandom Innov Gnawa, kjer izvajalci medsebojno poigravajo z združevanjem

afriške plemenske glasbe z moderno inštrumentalno elektroniko. Navkljub rahli kritičnosti vseeno odkrito rečemo: Bonobo, slava ti!

Gaja Pretnar

Album: Bonobo- MigrationV sredini najbolj mrzlega, otožnega in nadležnega meseca (januarja), nas je po rami potrepljal Bonobo z svojim novim albumom Migration.

Gre za precej zajetno besedilo, ki pa je le vstop v korpus nadaljnjih petih delov Knausgårdovega življenja. Več kot 3500 strani v celoti naj nikakor ne predstavlja prepreke pred naskokom tega neizprosnega, surovo grobega leposlovja, ki je dvignilo nemalo prahu v svetu in (kaj šele) pri avtorju doma.Naselbine ob norveških fjordih so se naenkrat prenehale misteriozno zrcaliti v močvirnati krajini vase zaprtih, zadržanih in melanholičnih pogledov. Zaledenelo povrhnjico te na videz tihe, obzirne, skorajda bukolične pokrajine s čuječimi prebivalci, je avtor presekal z drobljenjem osebne zgodovine. Secirnica družinske ustaljenosti nas posrka v premišljevanja o smrti, ki nastopi nepričakovano, z vso intenziteto, nepovratnostjo, ter prekine tok abstraktnega bivanja. Z vonjem po alkoholu, trpkemu okusu shlajenih rib, pogledom na urejene lesene hiše, v katerih se obeduje v napeti tišini in vztraja v zaigrani nezlomljivosti. Razburljivih fantastičnih zapletov v delu ni najti, se pa lahko pobaha s pronicljivimi odtenki jezika, s katerimi Knausgård

uspe opisati odtenke čustev, ki odslikavajo tudi nam znane spomine. Dogajanje je omrtvičeno zavoljo čustvenega kaosa znotraj pisatelja, ki se spopada s smrtjo očeta. Ta zadnja leta

izsesava poceni vino, sebe in svojo shirano mamo, pričo njegovega klavrnega konca, h kateri se

Karl Ove vrne v spremstvu brata. V zadnjem delu knjige se sorojenca spopadata z

banalnostmi pospravljanja nagrmadenih praznih steklenic in zasušene hrane, istočasno pa hrepenita po razjasnitvi okoliščin smrti ter osmislitvi nenehnega bojevanja s solzami. Trenutnost veže nase retrospektivne vložke najstništva in privlači

s svojo neprisiljenostjo, spontanim tokom dogajanja, filmskim občutkom menjavanja

prizorov, ki učinkovito puščajo sledi na bralcu. Ker je moja razsodba (potihem vedno) pogojena

z intuitivnim istovetenjem in včasih ne prepriča, naj pridam posplošen refren, zaradi katerega se boste prisiljeni strinjati z recenzijo in pokukati v izpoved. “Life's a pitch, as the old woman said. She couldn't pronounce her 'b's.”

Urška Gabrič

Knjiga: Karl Ove Knausgård: A Death in the FamilySlovenski prevod avtobiografskega cikla Min kamp (Moj boj oz. My Struggle) smo dobili pred dvema letoma, čeravno je bil prvi del (A Death in the Family) na severu naprodaj že leta 2009.

To je zadnji film iz Wolverinove franšize s Hughom Jackmanom v glavni vlogi mišičastega in sabljastega protagonista. Antagonist z jeklenim zapestjem je tokrat Boyd Holbrook, ki zadovoljivo odigra svojo nalogo zlikovca. Film ima zasluženo oznako R, saj pogosto uporabljajo prstne špice za mesarjenje sovražnikove betice in vse to je zajeto na film. Ti prizori so nazorni, a na srečo v odrezane glave ne strmimo predolgo in ni strahu pred ponovnim okušanjem kosila.Filmu manjka inovativnosti, ki smo jo videli pri drugih Marvelovih filmih – Deadpool, Dr. Strange. Logan si ni drznil pokukati iz preverjenih kalupov. Tudi tipičen prizor z vlakom, kjer naš junak ujame zadnje centimetre, da uspe priti na drugo stran, zlobneže pa pusti za sabo, je vključen. Glasba je na žalost nezanimiva in ne ostane v spominu.

Kot gledalca s srcem se nas najbolj dotakne prizor s Charlesom (Patrick Stewart). Za nekaj trenutkov so se mi

veke napolnile s solzami. Prizor ni trajal dolgo, saj je že v naslednjem trenutku na vrsti zopet zbodljaj in

veliko krvi.Sedemnajst let je odkar se je Hugh prvič znašel v koži svojega lika Wolverina.

Tokrat se je na samostojno podal že tretjič in po njegovih besedah zadnjič.Tempo filma je za akcijsko sekljačino nenavadno počasen, a vseeno ostaja napetost, ki ti preprečuje spanje v kinu.

Ljubiteljev ostrih krempljev film ne bo pustil razočaranih, če pa kdo išče v tem

dvournem filmu odgovor na smisel življenja, bo ostal praznih rok.

Christian Pavuna

Film: Logan (poslednjič)Logan skupaj s Calibanom (zaradi precejšne preobrazbe sprva neprepoznaven Stephen Merchant) skrbi za precej načetega in starega Charlesa (Patrick Stewart), ki je videl že boljša leta. V Loganovo življenje na silo vstopi skrbnica male Laure in kaj kmalu izvemo, da ima tamala, kljub večletnem iztrebljanju mutantov po svetu, tudi super moči. In ni edina. Logan je sprva noče spustiti v svoje življenje, a tudi njegovo jekleno srce se omehča.

V senci izjemno priljubljene HBO-jeve serije Game of Thrones je taista združba oktobra lani izdala novo serijo Westworld. Ob končanju serije Game of Thrones, je Westworld tihi visokoproračunski favorit za prevzem žezla izjemne priljubljenosti v širšem krogu občinstva.Idejo za serijo so našli v istoimenskem filmu iz 70-ih let prejšnjega stoletja ter ji nadeli prefinjen, vendar izjemno domiselen futuristični pridih. Izjemna igralska zasedba je delo opravila z odliko, ob kulisi ameriškega divjega zahoda pa je češnjo na vrh torte položil skladatelj Ramin Djawadi, ki je nase opozoril že z glasbeno podlago v prej omenjeni seriji Game of Thrones.Westworld je zabavišči park, poln robotov. Ti so sprogramirani z namenom, da ugodijo vsem zahtevam bogatih obiskovalcev. Vsak dan v parku se začne enako, vendar je razplet dneva odvisen od obiskovalcev samih. Čar serije je v tem, da se dolgo časa ne ve, katera oseba je robot, in katera človek. Kmalu se pojavijo težave, saj se nekateri roboti po nadgraditvi programske

opreme, prenehajo obnašati v skladu z načrti parka. Tako se skupina vodij in strokovnjakov sooči z reševanjem težav, saj so življenja nekaterih obiskovalcev v nevarnosti. Nit zgodbe

doživi mnogo spletk, preračunljivih zarot in skorajda nedosegljivih načrtov. Nepredvidljivi preobrati,

katerih avtor je ustanovitelj parka Dr. Ford, ki ga je upodobil nezamenljivi Anthony Hopkins,

povzdignejo serijo na povsem novo raven, nad sivino neizvirnosti in nizke kakovosti v množici serij današnjega časa.Prva sezona se, nepričakovano, ni končala z cliffhangerjem, pa vendar je vprašanje o nadaljevanju v drugi sezoni,

katere izid je napovedan za leto 2018, prav tako napet in nevzdržno pričakovan.

Na internetu že krožijo prenekatere teorije o vsebini nadaljevanja, in tudi marsikatera teorija

zarote. Prepričan sem, da nas producenta Jonathan Nolan in Lisa Joy ne bosta pustila ravnodušnih.

Tim Klemenc

Serija: WestworldV današnji poplavi serij in filmov je izjemno težko pritegniti publiko, saj je dobra vsebina zelo redka in prepogosto »zlajnana«.

36 37

MAR/APR '17

SESTAVILA MATEJA

ZAPOREDJE ČRK KONTINENT

GLAVNO MESTO GRČIJE

ZAPIK BRATOVA ŽENA

GIBANJE V ZRAKU

JEDRSKI REAKTOR

SLOVENSKI FAGOTIST SREČKO

SRBSKO MOŠKO IME

SLOVENSKI GLASBENIK

LOJZE

PECELJ PRI GOBI

PRAVICA UGOVORA

RADIKAL IZ ETILENA

DVIGALO

POSMEH-LJIVEC

MARJAN ORAŽEM ABRAHAMO-

VA ŽENA

19. IN 20. ČRKA ABC

MAJHNO TNALO

ZAPIK GRIČ, HRIB (NAR.)

TV VODITELJICA ŠIRCA ROŠ

UPANJE, UP

INDIGO (STAR.)

SUFLER V

GLEDALIŠČU NEKD. KAN. HOKEJIST

PLETENA POSODA

OLJČNI NASAD

ŽELATINA IZ ALG

TOLAŽBA

POVRŠINSKA MERA

GERMANSKI OREL

SREBRNIK V ST. GRČIJI IN

JUDEJI IZOLACIJA PREDMET OBOŽEVANJA

POGLAVAR, PRED-

STOJNIK

MADŽARI

VODA V TR-DEM STANJU

KRATICA ZA EKOLOŠKO

NEKD. KOZAŠ-KI POVELJNIK

ZAPIK PREBIVALEC

ARKTIKE, INUIT

ANT. MESTO V MEZOPOTAMIJI

POBIRALEC DAVŠČIN

OMLATENA

ŽITNA STEBLA IGRA Z ŽOGO IN LOPARJEM

ESTONEC

UREJENA ZBIR-KA LISTKOV

ŽENSKO IME

SMUČARSKA DISCIPLINA

SL. PISAT. PEROCI

TIM HORVAT

VRSTA

ŽUŽELKE SL. IGRALKA

… RINA

SOBNA RASTLINA, ŠKRNICELJ

BEOTIJEC, AONEC

BENIGNA BULA

4. IN 5. SA-

MOGLASNIK NATAŠA ABRAM

KRAJ OB SOTLI PRI

POD-ČETRTKU

AMERIŠKI

IGRALEC IN PEVEC FRANK

NEKD. PORTUGAL. POSEST NA KITAJSKEM,

MAKAO

POLOŽAJ TELESA V

JOGI ZAPIK ZAPIK

KRIŽANKA

Nagradna križankaGeslo prejšnje križanke je bilo študenti dijakom – s pravilnim odgovorom sta si nagradi priborila Maja Jevnikar in Drejc Podobnik. Nagrajenca bosta nagradi prejela po pošti. Rešitev tokratne križanke nam sporočite na www.zapik.si, najkasneje do 15. aprila.

TEST

4-7 TOČK:RDEČA KAPICA - Ljubek/ljubka si in dobrega srca, tako kot mala Rdeča Kapica. Odet/a v rdečo kapuco rad/a pohajkuješ po naravi s košarico polno dobrot. S prijetnimi opravili, na primer z nabiranjem gozdnih cvetlic, se hitro popolnoma zamotiš in pozabiš na vse ostale obveznosti. Verjameš, da so ljudje po naravi dobri, zato hitro zaupaš tudi popolnemu neznancu. Bodi previden/previdna, da tvoje naivnosti ne izkoristijo veliki hudobni volkovi, ali pa vsaj poskrbi, da imaš ob sebi lovca, ki te bo rešil iz volčjega žrela.

8-10 TOČK:PALČICA - Rojen/a si bil/a iz cveta. Zelo si lep/a (česar se zavedaš), a tudi zelo majhen/majhna (naravnost drobcen/a!). Pravzaprav ti je lepota prej v breme kot v korist, saj imaš za ljubezenske podvige zelo visoke standarde: veliko zgodb bi lahko povedal/a o pustolovskih podvigih, ki si jih izpeljal/a, da bi se otresel/otresla nezaželenih snubcev. Želiš si le, da bi dobil/a svoja krila in spoznal/a princa, ki bi ti bil enakovreden v svoji popolnosti.

11-13 TOČK:ZLATOLASKA - Tvoji radovednosti ni para! Pogosto te pripelje v situacije, iz katerih te rešujejo samo tvoji prisrčni zlati kodrčki. Spadaš med tiste ljudi, za katere pregovor »Kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni,« pač ne drži – zakaj bi se opekel/opekla, če lahko ješ kašo, ki je ravno prav topla? Rad/a spiš, še posebej v najmanj primernih situacijah. Zadnje čase se strastno zavzemaš za pravice medvedov. »Nikomur ni mar za medvede,« jočeš. Ampak tebi je mar.

14-16 TOČK:GRDA POLSESTRA - Življenje ti ni vedno šlo tako, kot si si ga začrtal/a. Živiš v senci bolj (konvencionalno) privlačne prijateljice ali sestre, ki obrača glave tvojih simpatij. Meniš, da v vsem izgleda bolje kot ti. Pa še tisti frdamani čeveljc ti je moral biti premajhen, ko si enkrat samkrat imel/a priložnost osvojiti princa! Vendar je to v preteklosti, zdaj uživaš samsko, žurersko življenje. (Princ naj bi bil, domnevno, baraba).

Točkovnik a b c d1 3 1 2 42 2 3 4 13 4 2 1 34 1 4 3 2

Tajda Perne

Katera pravljična junakinja si?Če si izčrpan/a zaradi nedavnega izpitnega obdobja, pod hudim stresom zaradi neuspehov med nedavnim izpitnim obdobjem, ali pa samo rahlo obupuješ nad življenjem na splošno, si želiš ta svet doživljati v veliko bolj pravljični luči. S tem testom lahko ugotoviš, katera prikupna pravljična junakinja se skriva v tebi.

1. Katera je tvoja najljubša alkoholna pijača?a) Težko rečem: pivo je pregrenko, po vinu boli

glava…b) Jaz ne pijem… Babi ima rada vino.c) Kaj sladkega, recimo medica.d) Vse se spije, če smo žejni.

2. Kako je z ljubeznijo?a) Toliko snubcev, jaz pa bi rad/a le malo miru…b) Sem že našel/našla svojega medveda (ali tri).c) Oh, kako zelo si želim, da bi ujel/a korenjaka. Saj

ni treba, da je princ!d) Premlad/a sem še za te zadeve!

3. Kaj je tvoja slabost?a) Prevelika stopala – noben čevelj mi ni prav!b) Sem majhen/majhna in ranljiv/a.c) Moja dobrosrčnost in naivnost.d) Nikoli nisem z ničemer zadovoljen/zadovoljna.

4. Kako najraje preživiš vikend?a) Čas preživljam z družino – rad/a obiščem stare

starše.b) Hodim plesat (in iskat ljubezen).c) Jem in spim (včasih v tujih posteljah).d) Družim se s prijatelji.

MAR/APR '1738 KONCERTNI NAPOVEDNIK 39

2Cellos

Apocalyptica

Adi Smolar

Siddharta

Depeche Mode

Deep Purple

Green Day

Pixies

Nick Cave & The Bad Seeds

Agata Petar Stojanović

Znanstveni dokazi kažejo, da med spancem dinamične povezave v možganih niso vzpostavljene. Pri vas se redko vzpostavijo tudi v budnem stanju, žal. Zresnite se in v pomlad zakorakajte z novimi cilji. Namesto, da že petič pogledate vseh osem sezon svoje najljubše serije, se posvetite šoli ali reševanju potepuških mačk. Vaš priimek vam bo šel na živce, saj vas bodo vsi profesorji po abecedi klicali na tablo ali pa spraševali nevarno blizu vašega mesta v klopi.

Vaše življenje se počasi spreminja v hvalnico žalosti in depresije. Pomladni sončni žarki vas bodo nekoliko razvedrili, kljub temu pa boste v primerjavi z drugimi še vedno izgledali kot povoženi. Privoščite si močno priporočen oddih, peljite boljšo polovico v kino ali na razvajanje v toplice, če vas po vseh napadih zimske depresije še vedno prenaša. Zdravje vam še služi, vendar pa vam toplo priporočamo veliko gibanja v naravi.

Pomladi se, kot vsako leto, veselite že od novega leta. Ne toliko zaradi višjih temperatur in sončnih dni, ampak zaradi dejstva, da konzumacija sladoleda spet postane družbeno sprejemljiva in da Tržičan že počasi spet odpira svoj kiosk. To izkoriščate na vsakem koraku, klub temu pa kdaj pomislite na prihajajoče poletje, vročino, plažo … No, pa saj veste kam ciljamo. Študenti boste v tem mesecu porabili vse bone.

Danes boste skoraj zamudili avtobus, zahvalite se vozniku, ki se je usmilil vašega prepotenega obraza in vas je počakal na postaji. Zaradi njegove dobrodelnosti ste ujeli zadnji del svoje najljubše španske nadaljevanke, v zahvalo mu naslednjič prinesite čokolado. Prav tako kot z avtobusi boste imeli srečo tudi v ljubezni in pri financah, saj se Saturn še do konca poletja nahaja v tretji hiši. To se bo najbolj pokazalo v prvem tednu aprila.

Maminega prigovarjanja ne vzemite preveč z lahkoto, saj ji bo počasi zmanjkalo potrpljenja in na zabave v prihajajočem mesecu boste lahko pozabili. Pospravite sobo, odnesite smeti in se ji opravičite s šopkom zvončkov ali trobentic. Bolje kot v družinskih odnosih vam kaže pri denarju, saj boste nepričakovano podedovali milijone, ki vam jih bo zapustil skrivnostni nigerijski princ, domnevno vaš bratranec v dvanajstem kolenu.

Komaj čakam na pomlad in na regrat v solat' se natančno nanaša na vas. Sosedje vas bodo začudeno opazovali, kako se mastite kar na sredi travnika. Raje počakajte do doma in si ga privoščite s krompirjem in kuhanimi jajci. Priporočamo travnike, ki niso v bližini prometnih cest in kemičnih tovarn.

Komaj čakam na pomlad in na regrat v solat' se natančno nanaša na vas. Sosedje vas bodo začudeno opazovali, kako se mastite kar na sredi travnika. Raje počakajte do doma in si ga privoščite s krompirjem in kuhanimi jajci. Priporočamo travnike, ki niso v bližini prometnih cest in kemičnih tovarn.

Vezani pazite na svoje finance, samski pa na zdravje leve ledvice. Čaj se lahko uporablja tudi kot orožje, prav mogoče je, da boste to izkusili na svoji koži, zato ne dražite ljudi, ki imajo dostop do vrelih napitkov. Prav tako bodite previdni v bližini gasilnih domov in stanovanjskih blokov, saj lahko hitro naletite na težave. Raje se odpravite v naravo, na izlet v hribe ali pa se na morju predajte toplim sončnim žarkom.

Začetek meseca bo minil v pozitivnih elativih in superlativih: izgledali boste lepše ali prelepo, vaša denarnica bo polnejša, zabave, ki se jih boste udeležili, bodo najboljše in družili se boste z najbolj fantastično družbo, prav tako pa boste tam tudi med najbolj pijanimi. Tako se lahko proti koncu meseca zgodi, da boste kdaj tudi najpozneje prispeli na faks ali najslajše prespali katero od zgodnjih šolskih ur. Upamo, da vaš učni proces ne bo preveč trpel.

Čas je za temeljito prenovo vaše sobe ali stanovanja. Fengshui naj vam postane vodilo do srečnejšega življenja, zato se znebite vse odvečne navlake in v najbolj severni kot postavite modrozeleno vazo. Za poslovne uspehe in zdravje si kupite rdečkasto posteljnino. Več denarja vam prinese nova bela blazina namesto vašega plišastega zajčka, za ljubezen pa sobe ne ogrevajte na več kot 17 stopinj.

Nujno potrebujete novo profilko, saj vas ljudje po stari sploh ne prepoznajo več. Nehajte se zgražati nad slabimi slikami, ki nastajajo zadnje čase in raje vložite nekaj več časa v pripravo na odhod iz hiše ali pa si priskrbite boljšo osvetljavo. Priporočamo tudi gibanje v bližini profesionalnih fotografov, po nesreči (ali ne) se spotaknite v kader katerega od poročevalcev na ulici ali pa se naključno spoprijateljite se z ljudmi, ki obvladajo umetnost selfijev. Uspeh zagotovljen.

S prijatelji se že nekaj tednov dogovarjate za kavo, a še vedno niste našli skupnega časa. Mogoče jih raje povabite k sebi domov na ogled filma, postrezite jim z doma pečeno pico in limonado iz sosedovih limon. Čas je tudi, da nekoliko poživite svoj življenjepis. V prihodnosti si boste zelo hvaležni, da ste se že med šolanjem naučili osnov portugalščine, pletenja, kreativnega pisanja ali izdelovanja origamijev.

Oven Bik Dvojčka

Rak Lev Devica

Tehtnica Škorpijon Strelec

Kozorog Vodnar Ribi

ZA LUNO

Rudi Bučar & Istrabend 1. april, KluBar early bird 6 €, nato 8 €

Gypsy Kings 1. april, Dvorana Stožice od 29 €

Apocalyptica (FIN) 3. april, Dvorana Vatroslava Lisinskog Zagreb od 22,50 €

Sonic Jesus (noise rock, ITA) 5. april, Kino Šiška 8 €

Letz Zep (Led Zeppelin tribute) 6. april, Cvetličarna 18 €

2Cellos 7. april 2017, Dvorana Stožice od 22 €

Parov Stelar (elektro swing, AUT) 7. april, Dom sportova Zagreb 32 € (early bird)

Janez Bončina Benč 8. april, KluBar early bird 6 €, nato 8 €

Adi Smolar 8. april, Bazen Kranj brezplačno

Thalia Zedek Band (indie rock, ZDA) 9. april, Kino Šiška 8 €

Mi2 akustično 13. april, Festivalna dvorana Ljubljana 21 €

Torul (indie/pop/elektro) 15. april, KluBar early bird 5 €, nato 7 €

Siddharta 15. april, dvorana Zlato polje 18 €

Hauschka (elektro-pop, NEM) 20. april, Kino Šiška 18 €

Big Foot Mama 21. april, Loški Pub 12 €

Remember Yesterday – The Beatles Story 21. april, Hala Tivoli od 24 €

Parni Valjak 22. april, Cvetličarna 21,90 €

Joške Vn – kresovanje 30. april, Bazen Kranj brezplačno

Depeche Mode 14. maj, Dvorana Stožice od 45 € naprej

Deep Purple 16. maj, Arena Zagreb od 40 € naprej

Soley (indie pop, ISL) 25. maj, Kino Šiška 14 €

Green Day 6. junij, Dvorana Stožice od 49 €

Andre Rieu (violina, NIZ) 14. junij, Dvorana Stožice od 39 € naprej

Pixies (alter rock, ZDA) 12. julij, Križanke 39 €

Pankrti 20. oktober, Dvorana Stožice od 25 €

Nick Cave & The Bad Seeds 30. oktober, Hala Tivoli od 42 €