Loški glas je priloga časopisa Gorenjski glas Časopis izhaja mesečno www.gorenjskiglas.siOdgovorna urednica: Marija Volčjak

ŠKOFJA LOKA GORENJA VAS - POLJANE ŽELEZNIKI ŽIRI

Spomnili so se Toneta LogondraŠkofjeloški rojak, kipar ToneLogonder, bi bil 14. februarjastar osemdeset let. Na nje-gov rojstni dan so se naumetnika spomnili na spo-minskem večeru v škofjelo-ški gimnaziji.

Ob kulturnem prazniku nov vrtec Sporočilo letošnjega prazno-vanja slovenskega kulturne-ga praznika, ki je bilo tokratv šoli v Javorjah, je bilo Go-voril bom, kot me je matiučila. Na praznik odprli tudidva nova oddelka vrtca.

Na novo bodo volili županaV Železnikih bodo 11. marcavolili župana. Izbirali bodomed Tomažem Demšarjem(SDS), Antonom Luznarjem(SLS) in Igorjem Nastranom(Premik). Kaj je dobro vedetio volitvah?

stran 6 stran 8

Danica Zavrl Žlebir

Škofja Loka - V Škofji Loki sose odločili, da bo uprizoritevtega najstarejšega slovenske-ga dramskega besedila avtor-ja patra Romualda Marušičavsakih šest let. Naslednja boleta 2015 in tudi letošnji pasi-jonski dogodki so pripravananjo, je ob predstavitvi le-tošnjih povedal škofjeloškižupan Miha Ješe. Za prihod-nje leto načrtujejo izid mo-nografije o pasijonu, priprav-ljajo pa tudi dokumentacijoza vpis Škofjeloškega pasijo-na na Unescov seznam ne-snovne kulturne dediščine,je povedala Andreja R. Me-gušar. Vsako leto izidejo tudiPasijonski doneski, ki jihizda Muzejsko društvo Škof-ja Loka. V teh dneh jih svežepričakujejo iz tiskarne, je na-povedal Alojzij Pavel Florjan-čič iz muzejskega društva, vnjih pa bo letos nekaj pravihposlastic. Predstavili bodonoviteto, Gregorinov in To-minčev pasijon INRI iz leta1928, ki bo z objavo v Done-skih tudi prvikrat natisnjen.Objavljena bo tudi pesniškanoviteta Pasijon ubogih avtor-ja Andreja Capudra.Dnevom Škofjeloškega pasi-jona je namenjen ves ma-

rec. 9. marca bodo v Sokol-skem domu odprli razstavoakademskega slikarja Mate-ja Metlikoviča na temo kri-ževega pota. 9. marca boorganizirano srečanje slo-venskih pasijonskih mest,poleg Škofje Loke so to še:Ribnica, Vipavski Križ, Viš-nja Gora, Razborje pod Lis-co, Vir pri Domžalah in Ve-liki Gaber, pričakujejo patudi pasijonce iz Avstrije.Od 28. marca do 11. aprilabo v Sokolskem domu šeena razstava, Zakulisje Škof-jeloškega pasijona 2009 bopredstavil avtor Tomaž Pau-lus. Škofjeločanom želi po-

kazati obseg projekta, kakrš-nega gledalci niso videli, odtega, kaj se je dogajalo v gar-derobah, v maskirnici, kakoso se na predstavo priprav-ljali konjeniki, do glasbe,oskrbe in organizacije ro-manj. Za 30. marec pa napovedu-jejo koncert Pasijon po Jane-zu - kantata za orkester,zbor in soliste, priznanegaskladatelja Damijana Moč-nika. Koncert bo v večna-menski dvorani na Trati, so-delovali pa bodo Simfoničniorkester RTV Ljubljana,mladinski zbor Škofijskeklasične gimnazije Šentvid-

Ljubljana, mešani pevskizbor Lubnik ter priznani so-listi. Svojo prisotnost je žepotrdil tudi že župan občineOberammergau, enega odevropskih pasijonskih mest.S pasijonom pa je povezanaše tretja razstava, ki ne bo vŠkofji Loki, temveč v Ribni-ci, gre pa za razstavo Proces-sio Locopolitana avtoriceMarte Gartner. Na cvetnosoboto, 31. marca, bo v sre-dišču Škofje Loke posebenprogram z izdelovanjem bu-taric in prihodom pasijon-ske konjenice. Slednje jetudi ena od posebnosti Škof-jeloškega pasijona.

Obiskovalce zanimalinovi projektiSredi meseca je Občina Žirina stežaj odprla vrata in obis-kovalcem predstavila svojeprojekte. Novost so Žirovcidobro sprejeli in občinskostavbo obiskovali ves teden.

Marca bodo dnevi Škofjeloškega pasijonaŠkofjeloški pasijon je edinstvena kulturna dediščina. Med uprizoritvama leta 2009 in 2015 pasijonskogibanje ohranjajo z vmesnimi prireditvami.

Pričakovali dva,dobili tri

Pred kratkim smo obiskali Barbaro Rakovec in Janeza Primožiča, ki so se jima zadnjegadne v januarju rodili trojčki.

stran 11stran 7

stran 10

Andreja R. Megušar, Miha Ješe in Alojzij Pavel Florjančič

stran 12

Danica Zavrl Žlebir

Škofja Loka - Občina ŠkofjaLoka je septembra lani, podolgotrajnih postopkih, pod-pisala pogodbo za gradnjo incelovito prenovo kanalizacij-skega omrežja na mestnemin primestnem območju ob-čine. Kot pravi župan občineŠkofja Loka Miha Ješe, bodos tem svojim občanom kar zanekaj generacij zagotovili za-nesljivo in kakovostno odva-janje in čiščenje odpadnihvod tako rekoč iz vseh gospo-dinjstev. V sklopu projektabo zgrajenih skoraj 13 kmprimarnih kanalizacijskihvodov in okoli 15 km glavnihvodovodnih vodov, pa tudiposodobljena in nadgrajenacentralna čistilna naprava zaŠkofjo Loko na Suhi in novačistilna naprava Reteče. "Zagradnjo smo uspeli pridobitinepovratna sredstva Evrop-ske unije in republike Slove-nije. Slabo polovico sredstev,za sekundarno omrežje, pabomo morali zbrati iz občin-skih proračunskih sredstev,"pravi župan Miha Ješe, zado-voljen, da je velika večina ob-čanov gradnji naklonjena."Zavedajo se, da bomo vŠkofji Loki kljub nepriljub-ljenim razkopavanjem pred-

vsem javnih cest, pa tudi za-sebnih zemljišč, pridobili so-doben kanalizacijski in vodo-vodni sistem, ki bo služil vr-sto desetletij. Za pridobitevgradbenega dovoljenja potre-bujemo od zasebnih lastni-kov dovoljenje za služnostnamestitve in kasnejšegavzdrževanja komunalne in-frastrukture.''Nekaj lastnikov zemljišč navsakem območju gradnje, kiso obenem tudi stanovalcitega območja, služnosti še nipodpisalo. ''Glede na to, damoramo z gradnjo začeti le-tos spomladi, je časa za pri-dobitev manjkajočih služ-nostnih dovoljenj vse manj.Pri pridobivanju služnostiaktivno sodelujejo tudi vod-stva krajevnih skupnostih,saj bo nova infrastrukturaslužila njihovim prebival-cem. V primeru, da služnost-nih pogodb ne bomo prido-bili pravočasno, v tistih delihnaselij infrastrukture nebomo mogli zgraditi s po-močjo nepovratnih sredstev,ampak kasneje z lastnimi. Pouredbi Evropske unije mora-mo do leta 2017 poskrbeti začiščenje vseh odpadnih vod,''je pogovor pred začetkomtega zahtevnega projektasklenil župan Ješe.

Čakajo na manjkajočaslužnostna dovoljenjaSpomladi se v občini Škofja Loka začne celovitaobnova kanalizacijskega omrežja.

Časopis za škofjeloško območje Številka 2, Februar 2012

Loka gostilamlade smučarje

Letos sta Škofja Loka in Starivrh že 37. leto gostila mladesmučarje iz vseh koncev sveta.

Sorica

Avsenikova glasba v SoriciUmetniško društvo Groharjeva hiša iz Sorice vabi v nedeljo,11. marca, ob 17. uri v Groharjevo dvorano na koncert Ansam-bla Saša Avsenika z naslovom Veter raznaša pozdrave. "Ivanjih je poslal za njegove in naše prijatelje. Prihaja čas pomla-di, ki je v Groharjevem življenju in slikah pustil močne sedi.Tako kot njegov impresionizem se je tudi Avsenikova glasbamorala potrjevati v tujini. Zato smo izbrali prav ta ansambel,ki nam bo predstavil najlepše Avsenikove melodije. Grohar,Avsenik in Tone Pavček imajo v svojih delih veliko skupnega:slovenstvo, veselje, svetlobo, sonce ... Delujejo zelo pozitivnoin nas nagovarjajo s še kako potrebnim optimizmom," v ime-nu organizatorjev vabi Miro Kačar. Koncert bo v prijetno ce-loto povezala voditeljica Janja Rojc Pintar, Ivanove pozdravepa bo predstavil Miro Kačar. Atelje Urša prispeva sliko Po-mlad, ki jo bodo izžrebali med poslušalci. D. Ž.

2 Loški glas, torek, 28. februarja 2012

IZDAJATELJGorenjski glas, d. o. o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj

ODGOVORNA UREDNICAMarija Volčjak

UREDNICADanica Zavrl Žlebir

NOVINARJIMaja Bertoncelj, Boštjan Bogataj, VilmaStanovnik, Danica Zavrl Žlebir

TEHNIČNI UREDNIKGrega Flajnik

FOTOGRAFIJADenis Bozovičar, Tina Dokl, Gorazd Kavčič,Polona Mlakar Baldasin, Uroš Rosič

VODJA OGLASNEGA TRŽENJAMateja Žvižaj

Loški glas št. 2/letnik I je priloga časopisa Gorenjski glas št. 17, ki je izšla 28. februarja 2012.Loški glas je brezplačno poslan v vsa gospodinjstva v občinah Škofja Loka, Gorenja vas - Pljane, Železniki, Žiri in je priložen Gorenjskemu glasu, izšel je v nakladi 30.000 izvodov. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče. Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor.

GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino.Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj/ Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-mail: info@g-glas.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.: p04/201 42 47 / Delovni čas:ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjskiglas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 19.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska(enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda:1,50 EUR, letna naročnina 2012: 157,50 EUR; redni plačniki (fizične osebe) imajo 10 % popusta, polletni 20% popusta, letni25 % popusta; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega prekli-ca, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48.

Boštjan Bogataj

Škofja Loka - Najprej bomozapisali izkušnjo bralke zGodešiča, ki želi ostati ano-nimna: "Uporabljamo Sio-lov (Telekom Slovenija) troj-ček, saj druge možnosti ni,vendar je sistem preobreme-njen, povezave velikokrat ni.Ko pokličem na njihovo ser-visno številko, mi povedo, li-nija je dol padla. Razlog najbi bil v oddaljenosti in pre-obremenjenosti centrale, če-prav je hitra internetna po-vezava danes nekaj povsemobičajnega. Še posebej 15 ki-lometrov iz prestolnice." Pravi, da ob skupni uporabitelevizije in videa prek raču-nalnika slika na televiziji po-stane kockasta in se ustavlja,zato stavi na optično poveza-vo. A kaj, ko je najbrž še dol-go ne bo. S povezavo, kot joima naša bralka, pa bi bil podrugi strani (vsaj nekaj časa)zelo zadovoljen žirovski žu-pan Janez Žakelj: "Vsake dvatedna kličem na TelekomSlovenije." Ne zaradi lastnihtežav z omrežjem, ampakzato, ker povezave v letu2012 praktično nima. Bivšidiplomat, ki je služboval tudina Kitajskem, nam je predčasom povedal, da so mu obnastopu službovanja optikopotegnili v nekaj dneh, v Ži-reh pa doma ne more spreje-mati niti pošte."Povezave, kot smo jih mor-da poznali pred desetletjem,danes niso več sprejemljive.S Telekomom se dogovarja-mo za širitev omrežja, da bilahko zagotovili širokopa-sovnost omrežja," pravi žu-pan Žakelj. Pričakuje, damu bodo pristojni kmalupredstavili študijo boljzmogljive centrale in tudiprojekt boljše povezave zRačevo - v tem delu Žirov,komaj dober kilometer od-daljenem od centra, inter-netna povezava prek telefon-skih bakrenih vodov še ved-no dobesedno kaplja v go-spodinjstva. "Moja izkušnjaje obupna in za današnji časnemogoča. Povedali so miže, da optike ne bodo gradi-li, razen v primeru, da obči-na primakne milijon evrov.Tega denarja seveda nima-mo," še pove župan. Naj obtem dodamo, da so mladiŽirovci pred leti podpisovalipeticijo, s katero so želelispodbuditi občino k sodelo-vanju s T-2. Ti bi sami zgra-dili optično omrežje, občinabi morala zagotoviti le služ-nost. Danes je takšna mož-nost zaradi težav skorajdavseh operaterjev utopična.

V Loki več težav kot v hribih

Pojdimo nazaj v ŠkofjoLoko. "Po podatkih iz Načr-ta razvoja odprtega široko-pasovnega omrežja elek-tronskih komunikacij v ob-čini Škofja Loka, komercial-ni operaterji vsem prebival-cem občine ne omogočajo(in tudi ne bodo, op. a.) do-stopa do širokopasovnihomrežij. Žal na Občini Škof-ja Loka ne razpolagamo znatančnimi podatki o dejan-skem številu uporabnikovstoritev širokopasovnihomrežij, čeprav smo že laniod vseh ponudnikov inter-netnih storitev zahtevali na-vedene podatke, nam jih ti(z izjemo enega operaterja)niso posredovali," pojasnju-je Jernej Tavčar iz občinskeuprave. V nekaterih delih občine,morda na Godešiču vanjsodi tudi naša bralka, dostopdo širokopasovnega omrežjasicer obstaja, vendar je zara-di prevelike oddaljenosticentral možnost uporabe leomejene pasovne širine inposledično omejene hitrostiza prenos podatkov. "Pred

natanko enim letom smo iz-delali načrt gradnje odprte-ga širokopasovnega omrežjaelektronskih komunikacij vdelih, kjer to danes ni mogo-če. Omrežje bi na območjubelih lis gradili z evropskopomočjo, kar z drugimi be-sedami pomeni za približno760 pretežno gospodinjstevv hribovitih delih občine,"pojasnjuje Tavčar. A je Mi-nistrstvo za visoko šolstvo,znanost in tehnologijo zara-di pomanjkanja denarja raz-pis razveljavilo. Na občinipričakujejo, da bo pristojnoministrstvo izvedlo nov raz-pis takoj po sprejemu novefinančne perspektive. Tovrstnih težav pa nimagorenjevaško-poljanski žu-pan Milan Čadež. Pred ča-som je bil tudi sam nezado-voljen z domačo internetnopovezavo: "Bil sem zelo ne-zadovoljen, ko so mi zame-njali opremo, se je vse spre-menilo in je prenos boljši."Ja, težava je lahko tudi vopremi, po odgovorih kraja-nov Gorenje vasi in Poljanpa težav z internetno pove-zavo nimajo. Morda tudizato ne, ker imajo v občinimočnega domačega opera-

terja, ki ponuja brezžičnepovezave.

Optično omrežje bo, agradijo počasiV občini pa bo še bolje.Predvsem v hribih, kjer za-sebnik z evropsko pomočjogradi odprto širokopasovnoomrežje. "Decembra je bilopriključenih 70 uporabni-kov, kmalu naj bi jih bilo200, od skupno nekaj večkot 600 gospodinjstev naobmočju belih lis," pojas-njuje Jernej Nučič iz občin-ske uprave. Evropski projektsicer vsem na območju be-lih lis omogoča naslednjih30 let priključitev po enakihpogojih na optično omrežje- torej tudi tistim, ki se šeniso rodili, kaj šele začeligraditi hišo. Če jo bodo naobmočju bele lise, bo pri-ključek tudi čez 20 ali 29 letstal 240 evrov. Lastniki hiš, ki so se že laniodločili za optično omrežje,so večinoma danes že ne-strpni, celo jezni na Tritel,saj bi jim ta v dveh mesecihpo podpisu pogodbe moralurediti pogoje za priključi-tev. Nekateri čakajo že devetmesecev. Morda se kmalurodi rešitev. "Priključi selahko vsak iz občine, tudi izt. i. sivih lis, vendar priklju-ček ne bo subvencioniran.To pomeni, da danes niti nemoremo izračunati cene pri-ključka," pove Nučič. Ali topomeni, da bodo Sovodenj-čani znova izpadli, vpraša-mo? "Ne, ne bodo. Če se jihveč naenkrat odloči za pri-ključek na optično omrežje,se lahko priključnina zelopribliža subvencionirani."Enako omrežje v hribovitihdelih občine Železniki gradiisto podjetje. Težave so ena-ke, le da je zgrajenih več pri-ključkov in je tudi več zani-manja gospodinjstev. "Ima-mo podpisanih 600 pogodb,zgrajenih je 400 priključ-kov, do sedaj pa aktiviranihpribližno polovica priključ-kov," pojasnjuje Peter Košir.Na belih lisah je sicer 869gospodinjstev, kar pomeni,da so občani zelo prijeli zaponujeno možnost. V ta ob-močja ne spadajo le meščaniiz Železnikov in vaščaniDražgoš. Kakšno povezavoimajo oni? "V mestu so po-vezave dobre, v primerjavi zoptičnim omrežjem, ki gagradimo, pa zagotovo neoptimalno. Tudi mi opera-terje prosimo, da bi povečalizmogljivosti prenosa. Veli-kega navdušenja nad temni." Tako kot ne že v prejopisanih zgodbah.

Nezadovoljiv prenosinternetnih podatkovŠirokopasovne internetne povezave na Škofjeloškem so zelo različno in tudi netradicionalno urejene:medtem ko po mestnih središčih (in še kje) bentijo, da živijo v srednjem veku, po hribovskih naseljihv občinah Železniki in Gorenja vas - Poljane gospodinjstva pridobivajo optične povezave.

Škofja Loka

Gradijo parkirišče za zaposleneLani so pred škofjeloškim zdravstvenim domom parkirni re-žim spremenili tako, da krajši čas lahko obiskovalci parkirajobrezplačno, za nadaljnji čas pa je treba doplačati na parkir-nih avtomatih. Prostora za parkiranje pa je še vedno prema-lo in avtomobile puščajo na obeh straneh Stare ceste. Stiskobo v prihodnje ublažilo tudi novo parkirišče, ki ga Osnovnozdravstvo Gorenjske gradi za zaposlene in koncesionarjezdravstvenega doma. Direktor osnovnega zdravstva Jože Ve-ternik napoveduje, da naj bi bilo zgrajeno do aprila. V uredi-tev bodo vložili 120 tisoč evrov. "Na novem parkirišču bo navoljo 33 parkirnih mest, 60 odstotkov jih bo namenjeno za-poslenim, 40 odstotkov pa koncesionarjem zdravstvenegadoma. Parkirna mesta bodo najemniška in bodo za zaposle-ne na voljo za 20 evrov na mesec," je povedal Veternik. D. Ž.

Več vprašanj v zvezi s težavami naše bralke,predvsem pa o morebitnih načrtih nadgradnjetelekomunikacijskih central v Škofji Loki, Žireh,Gorenji vasi in Železnikih, smo poslali na Telekom Slovenije (saj je največji operater intudi v državni lasti). Odgovor Darinke Pavlič Kamien, odgovorne za stike z javnostmi, je bilkratek: "Da bi lahko natančneje odgovorili na težave vaših poslušalcev, bi potrebovali njihovetočne naslove. Namreč, odgovori kar tako inmalo počez zagotovo ne bodo zadovoljili tistih,ki so se na vas obračali s konkretnimi vprašanji."

Aktualno

Širokopasovne internetne povezave, ki omogočajo tudi kvalitetno spremljanje televizijskega programa, hiter prenospodatkov prek medmrežja in poceni telefonske povezave,so očitno za nekatere na Škofjeloškem zgolj sanje.

Foto

: Tin

a D

okl

Foto

: Tin

a D

okl

Škofja Loka

Dve novi ambulantiPrej sta dva zdravnika delala v eni sami utesnjeni ambulan-ti, odslej bosta ginekologa Milena Igličar in Matija Urh vsakv svoji. Obnovljene prostore so v Zdravstvenem domu Škof-ja Loka slovesno odprli župan Miha Ješe, direktorica zdrav-stvenega doma Sabina Dietner in direktor osnovnega zdrav-stva Gorenjske Jože Veternik (na sliki). Naložba v obnovo jeveljala okoli 130 tisočakov. Ambulanti bosta delali vsak dan,razen petka popoldne, sprejemali pa bosta tudi pacientke izŽeleznikov in Žirov, ki v domačih krajih nimajo možnosti zaultrazvočne preglede. D. Ž.

Foto

: Gor

azd

Kav

čič

Loški glas, torek, 28. februarja 2012

Aktualno

3

Danica Zavrl Žlebir

Škofja Loka - Letos se iztečeveljavnost domala polovicipotnih listov in skoraj četrti-ni osebnih izkaznic sloven-skih državljanov. Če bi se zavložitev vloge za izdajo oseb-ne izkaznice odločili vsi dr-žavljani, ki jim bo poteklaveljavnost, bi bil največji na-val za nove dokumente v po-letnih mesecih. Enako veljaza potne listine, vendar selahko glede na potek veljav-nosti večji val prosilcev zanove potne listine pojaviaprila. Vlogo za izdajo po-tnega lista in osebne izkaz-nice lahko vložimo kadarko-li, tudi pred potekom veljav-nosti, ki je navedena v doku-mentu. Zato nemara ni smi-selno čakati na poletne me-sece, ko je pričakovati naj-večjo gnečo in čakalne vrstepred okenci upravnih enot.O tej tematiki smo se pogo-varjali z mag. VeronikoŠmid, vodjo oddelka zaupravne in notranje zadeveUpravne enote Škofja Loka.

Kolikšno število dokumen-tov prebivalcev vaše upravneenote poteče to leto?"V letu 2012 bo potekla ve-ljavnost 9164 potnim listomin 7243 osebnim izkazni-cam na območju naše uprav-ne enote. Poleg teh pričaku-jemo tudi vloge za nove do-kumente. Že s februarjempa se nam začne povečevatištevilo potnih listin, ki jimbo potekla veljavnost, kar879 jih je v tem mesecu,nato pa se do poletja vztraj-no povečuje. Največje števi-lo beležimo že aprila, ko po-teče veljavnost 1684 potnimlistom. To kaže na dinamiko

vlog za potne liste pred pr-vomajskimi počitnicami.Danes je sicer tudi osebnaizkaznica potovalni doku-ment, zlasti za evropske dr-žave, toda veliko ljudi potujev poceni turistične destina-cije, kakršni sta denimoTurčija ali Tunizija, za kate-ri potrebujejo potni list. Vpoletnih mesecih se številopotnih listov, ki jim potečeveljavnost, giblje od 1100 do1500, nato pa dinamika pro-ti koncu leta počasi upada.Pri osebnih izkaznicah paprav tako sedaj že počasi na-rašča (februarja 431, marca

593, aprila 853, maja 934),največ pa jih poteče junija injulija, 1250 in 1559, nato pavsak mesec manj."

Kaj bi ob vsem tem svetova-li občanom glede podaljša-nja dokumentov?"Ljudem svetujemo, naj touredijo čim prej, vsekakorpa kak mesec pred potekomveljavnosti, oziroma predenbodo dokument potrebova-li, saj se utegne ob prejomenjenem številu doku-mentov zgoditi, da bodomorali nanje potem čakati,tako na upravni enoti za vlo-go, kot pri Cetisu, kjer jihizdelujejo. Prosilcem zanove dokumente ne bougodno, če bodo morali ča-kati v gneči pred okenciupravne enote. Ljudem tudisvetujemo, naj vloge za do-kumente vlagajo tudi nakrajevnih uradih. V Žireh jekrajevni urad odprt trikratna teden, v Gorenji vasi inŽeleznikih pa po enkrat."

Kolikšne so cene za nove do-kumente in kaj vse morajoljudje predložiti za njihovoizdajo?"Za osebno izkaznico z ve-ljavnostjo treh let je trebaplačati 12,43 evra, za veljav-no pet let 14,25 in za veljav-

nost desetih let 18,77 evra.Potni list z 32 stranmi bo zadesetletno veljavnost stal41,55 evra, za petletno 34,75in za triletno 30,67 evra.Kdor želi imeti potni list z48 stranmi, bo plačal 2,5evra več. Ob vložitvi vloge zaizdajo osebnega dokumentamora državljan izkazati svo-jo identiteto, bodisi s starim

potnim listom ali osebno iz-kaznico, bodisi s kakim dru-gim identifikacijskim doku-mentom. Za slednje veljajoosebna izkaznica, potni list,vozniško dovoljenje, orožnilist. Če prvič vlagamo vlogoza otrokov dokument, pred-ložimo rojstni list. Priložitimoramo fotografijo (ali po-trdilo fotografa o fotografijiv digitalni obliki). Fotogra-fija za potni list mora bitiprimerna za biometričnipotni list. Za slednjega obvložitvi vloge državljanu podopolnjenem 12. letu staro-sti odvzamejo tudi dva prst-na odtisa."

Letos menjamo osebne izkaznice in potne listeLetos bo potekla veljavnost velikemu številu potnih listin in osebnih izkaznic. Tudi v škofjeloški upravni enoti opozarjajo, naj čim prej uredijo nove listine, da ne bo tik pred potekom prevelike gneče.

Potrdili lokalni energetski konceptObčinski svet v Škofji Loki jena zadnji seji obravnaval insprejel lokalni energetskikoncept, ki govori o konkret-nih ukrepih pri varčevanju zenergijo in uporabi obnovlji-vih virov. Po petih letih boobčina ocenila, kako uspešniso bili pri dosegi energetskihciljev in na novo pripravilaenergetski koncept. Izboljša-ve obljubljajo zlasti z majhni-mi sredstvi, lokalni energet-ski koncept pa je sicer pogoj,če želijo kandidirati na razpi-sana sredstva. Velika pozor-nost je namenjena tudi grad-nji in obnovi stavb v smisluenergetske varčnosti. Da je tomogoče, dokazujeta dva pri-mera dobre prakse: že drugiblok na Partizanski cesti jedobil novo pročelje. D. Ž.

Potne liste in osebne izkaznice za upravne enoteizdela pogodbeni proizvajalec Cetis. Za osebnoizkaznico je zavezan, da jo naredi v štirih dnehod prejema naročila, za potni list v sedmihdneh. Za en delovni dan lahko zamuja v primeru,da prejme več kot dva tisoč vlog za izdajo dokumentov dnevno (za vsakih nadaljnjih petstovlog dnevno).

Ministrstvo za notranjezadeve prek medijev obvešča ljudi, da letospoteče veljavnost velikemu številu osebnih dokumentovin naj čim prej poskrbijo, da dobijonove. V prihodnjihtednih bodo izdali tudiplakate in z njimi opoteku dokumentovobveščali na vidnihmestih.

Veronika Šmid

Škofja Loka

Ne bodo se bali klopovV preventivni akciji cepljenja proti klopnemu meningoence-falitisu (KME) se je na Škofjeloškem odzvalo lepo število lju-di. Ravno na tem območju je obolevnost v regiji največja, 26ljudi na leto, 50 na sto tisoč prebivalcev. Ker so v Zavodu zazdravstveno varstvo Kranj obolevanje za klopnim meningo-encefalitisom prepoznali kot pomemben javno-zdravstveniproblem, zaradi česar so se odločili za široko akcijo z name-nom, da cepljenje približajo vsem prebivalcem, tako krajev-no kot cenovno in v ugodnih terminih. Za šeststo otrok izsocialno šibkejših ali številčnejših družin so zagotovili pov-sem brezplačno cepivo in cepljenje z dvema dozama cepi-va. Prvo cepljenje je bilo v Žireh, kjer so cepili v 294 ljudi,drugo v Gorenji vasi, kjer se je odzvalo 412 ljudi, v ŠkofjiLoki se je cepilo 460 ljudi. Nadaljnja cepljenja na Škofjelo-škem bodo: 10. marca v Žireh, 17. marca v Železnikih, 24.marca znova v Gorenji vasi, 14. aprila v Škofji Loki in 21.aprila v Železnikih (v tamkajšnjih osnovnih šolah). D. Ž.

Po Žireh in Gorenji vasi dober odziv tudi na cepljenje vŠkofji Loki I Foto: Vilma Stanovnik

Škofja Loka

Občina spreminja parkirni režimV Škofji Loki so z ureditvijo parkirnega režima pred upravnoenoto in zdravstvenim domom, kjer je začetni čas parkira-nja brezplačen, nadaljnji pa plačljiv, začeli urejati probleme,povezane z mirujočim prometom v občini. Z dograditvijoparkirišča Nunski vrt, kjer bo parkiranje omogočeno prebi-valcem starega mestnega jedra, bodo razbremenili pločevi-ne zlasti ta del mesta. Kot nam je povedal Robert Strah,podžupan občine Škofja Loka in predsednik SPV, se občinaz Železniškim invalidskim podjetjem dogovarja tudi o uved-bi plačljivega parkiranja na območju železniške postaje,vendar naj bi tamkajšnje območje še prej ustrezneje uredili.To velja tudi za sedaj zelo neurejeno območje Kapucinske-ga predmestja, kjer naj bi bilo parkiranje v prihodnje pravtako plačljivo. D. Ž.

OSTALE ENOTE

KRAJEVNA KNJIŽNICA ŽIRITabor 2, 4226 Žiri04/510 56 20, 031/305 687Ponedeljek, torek in petek od 14.00 - 19.00,sreda od 10.00 - 15.00.Knjižnica v Žireh bo v marcu ob torkih ZAPRTA!

KRAJEVNA KNJIŽNICA GORENJA VASSestranska vas 14, 4224 Gorenja vas04/510 71 00Ponedeljek od 11.00 - 17.00,torek od 13.00 - 19.00in četrtek od 13.00 - 19.00.

KRAJEVNA KNJIŽNICA ŽELEZNIKIČešnjica 54, 4228 Železniki04/510 14 90Torek in petek od 14.00 - 19.00,sreda od 10.00 - 15.00.

KRAJEVNA KNJIŽNICA TRATAFrankovo naselje 74A, 4220 Škofja Loka04/515 13 90Ponedeljek in sreda od 15.00 - 19.00,petek od 10.00 - 15.00.

KRAJEVNA KNJIŽNICA POLJANEPoljane nad Škofjo Loko 77, 4223 Poljane nad Škofjo Loko04/518 33 80Sreda od 13.00 - 19.00, petek od 10.00 - 15.00.

Šolska ulica 6, 4220 Škofja Loka04/511 25 00, 04/511 25 03, 051/67 23 67Mladinski oddelek: 04/511 25 06Bibliofon: 01/563 49 09, 031/909 002info@knjiznica-skofjaloka.si

OBRATOVALNI ČASOddelek za odrasle: ponedeljek, torek, sreda in petek

od 8.00 - 19.00, četrtek od 12.00 - 19.00, sobota od 7.30 - 12.30.

Mladinski oddelek: ponedeljek od 11.00 - 19.00, torek, sreda in petek od 11.00 - 17.00, četrtek od 12.00 - 19.00,

sobota od 7.30 - 12.30.

4 Loški glas, torek, 28. februarja 2012

Občina Škofja Loka

Na občini smo v tem mese-cu pripravili in občinskemusvetu tudi že predstavili Lo-kalni energetski koncept. Tobo temeljni dokument, napodlagi katerega se občina scilji in konkretnimi ukrepizaveže, kako bo zmanjšalaporabo energentov in obe-nem ščitila okolje. Varčeval-ne ukrepe smo zasnovali naveč področjih in bodo tudipredmet delavnic v naši po-mladni akciji Loško je ekolo-ško.Prvi sklop se nanaša na upo-rabo kuriv: v mestu naj bisedaj najpogosteje uporab-ljano lahko kurilno olje za-menjal plin, zlasti še, kerimamo v Škofji Loki za tomožnosti, na voljo imamonamreč še kakih 1500 pri-ključnih mest za plinskoomrežje. Podeželje bi lahkov večji meri izkoriščalo les-no biomaso, s čimer bi poeni strani zagotovili cenejšein okolju prijaznejše gorivo,po drugi pa očistili naše goz-dove. Z drugim sklopomukrepov naj bi dosegli, da bibila poraba energije čimmanjša, in sicer z ustreznogradnjo in obnovo stavb. Vškofjeloški občini smo prvikorak že naredili z izolacijo

dela podstrešja osnovne šoleCvetka Golarja, kmalu bo navrsti pročelje šole Ivana Gro-harja, računamo pa tudi, dabo letos na novo odet v izola-cijo srednješolski center:tamkajšnji direktor je za toizposloval celo nepovratnasredstva. S temi ukrepi lah-ko pri porabi energije v pri-hodnje pričakujemo občut-no nižje stroške. Pri ogreva-nju so pomembni tudi na-mestitev ustreznih merilnihsistemov in avtomatske kon-trole ter krmiljenja ogreva-nja posameznih delovzgradb, boljša izolacija cevo-vodov in namestitev ustrez-nejših kotlovnic. K varčnirabi energije, za kar bomoskrbeli v javnih objektih in ktemu spodbujali gospodinj-stva, bo prispevala tudi upo-raba LED svetil pri osvetlje-vanju prostorov. Loška hišaje že opremljena z njimi.Eden od ukrepov zadevatudi javno razsvetljavo, ki naobmočju občine z več kotdva tisoč svetilkami pred-stavlja velik strošek. Tudi tuje predvidena zamenjavasvetil z varčnejšimi in izbolj-šan režim osvetljevanja.Tudi na področju prometalahko dosežemo velike pri-hranke, največ z nadomeš-čanjem osebnega prometa zjavnim, ki ob prihranku go-riva zmanjša tudi emisijeCO2 v zraku. Prijetno sempresenečen, da se je našalanska pobuda za večjo upo-rabo mestnega avtobusa do-bro prijela. V prometu pa jepomembna tudi uporaba al-ternativnih pogonskih go-riv. Zadnji sklop ukrepovzadeva proizvodnjo energi-je. Na naših strehah je ževeliko sončnih elektrarn,vse več je ogrevanja vode intudi prostorov s toplotnimičrpalkami. Žal nam je le, daobčine nismo dejavnik od-ločanja pri postavljanju ma-lih vodnih elektrarn, saj bijih sicer postavljali na vsa-kem vodotoku!

Mag. Miha Ješe, župan občine Škofja Loka

Županov kotiček

Lokalni energetski koncept

Danica Zavrl Žlebir

Demšarjeva, poročena, matidveh odraslih sinov in staramama dveh vnukov - osnov-nošolcev, univ. dipl. social-na delavka, je v občinsko po-litiko vstopila na pobudo žu-pana Miha Ješeta in kandi-dirala na njegovi listi Prija-telji Loke. "V občinskem svetu semprvi mandat in to funkcijosem prevzela nekoliko kas-neje od ostalih. Nadomestilasem predhodnico, ki je zara-di določenih razlogov zapu-stila mesto svetnice," pojas-ni Demšarjeva.

V katerem odboru delujetein s čim se v tem organu tre-nutno ukvarjate?"Sem predsednica Komisijeza reševanje vlog za dodeli-tev denarne pomoči iz sred-stev proračuna občine Škof-ja Loka. Komisija se je lanisestala štirikrat in na njejsmo obravnavali 161 prošenj

občanov za premostitev tre-nutne materialne stiske. VStatutarno pravni komisijiobčinskega sveta ŠkofjaLoka sem kot članica nado-mestila mojo predhodnico.

Komisija je bila posebej ak-tivna v prvi polovici leta2011, ko je pripravljala po-slovnik občinskega sveta. Taje bil sprejet na začetku sep-tembra lani."

Katere cilje želite v temmandatu uresničiti kot ob-činska svetnica?"Vsa moja poklicna karieraje povezana z delom na po-dročju varstva starejših lju-di. Želim, da bi lahko kotsvetnica večkrat predstavlja-la problem zavodskega var-stva na našem območju, po-sebej še posebne skupineljudi, ki interventno zaradinarave bolezni in stanja nuj-no potrebujejo zavodskovarstvo. To niso samo starej-ši ljudje, ki zaradi demencepotrebujejo stalno varstvo innadzor, tu so še mlajši obča-ni od 65 let, pa so odvisni odoskrbe in nege drugih oseb,nenadne poškodbe, začasnenamestitve itd. In da bi tapredstavitev problematike

pripomogla k reševanju vdobro ljudi, ki potrebujejopomoč, pa je v domačemokolju ni možno zagotoviti.Tako sedanje stanje zamepredstavlja enega večjih pro-blemov v občini. Idealna re-šitev tega problema je v ob-čini izgradnja novih kapaci-tet zavodskega varstva za vseobčane, ki to pomoč potre-bujejo."

Kako zapolnjujete prostičas?"Kot prostovoljka vodimskupino starih za samopo-moč v Centru slepih in sla-bovidnih že vrsto let, pravtako pa že več kot 20 let po-magam pri delu v Krekovikoči na Ratitovcu. Prosti časnamenjam tudi hoji v hribein gore. Približno enkrat naleto odpotujeva z možem nadaljše potovanje v arabskisvet ... Velika sprostitev mipomeni delo na vrtu, preživ-ljanje prostega časa z druži-no, druženje s prijatelji ..."

Sociala v službi, politiki in prostem času

Občinska svetnica Marija Demšar, sicer socialna delavka na Centru za socialno delo Škofja Loka, imatudi v lokalni politiki zadolžitve zlasti na socialnem področju.

Danica Zavrl Žlebir

Škofja Loka - Predsednik ob-činskega SPV Robert Strah,sicer tudi škofjeloški podžu-pan, pravi, da imata organapomembno vlogo pri izbolj-ševanju prometne varnosti.Tehnična komisija se ukvar-ja s presojo varnosti cestneinfrastrukture in v zvezi stem predlaga ukrepe občin-skemu vodstvu in upravi, tapa predloge skuša umestiti vobčinski proračun."Uresničitev teh ciljev jeomejena s finančnimi sred-stvi, zato jih je treba skrbnonačrtovati. A je med ukrepiveliko tudi takih, ki ne za-htevajo veliko denarja, le po-litično voljo. Takšna je biladenimo namestitev ograjeob Ljubljanski cesti, kjer soavtomobili prej vozili čez ko-lesarsko stezo. Namesto da

bi jih nenehno kaznovali,smo to preprečili z ograjo,"pravi Strah. Naslednji nujnikorak, pravi sogovornik, sovarne šolske poti, za kar siprizadevajo člani SPV (vtem organu so tudi pred-stavniki šol in vrtcev) skupajz vodstvi šol. Te imajoprometno-varnostne načrte,kjer so opredeljene tudi ne-varne točke. Tehnična komi-sija bo opravila terenskiogled, opredelila projekte in

jih skušala umestiti v prora-čun. Prednost bodo imelizlasti cenejši projekti, dražjipa bodo verjetno počakalinekaj dlje. "Recepta za hitro izboljša-nje prometne varnosti ni, jepa mogoče stanje izboljšatiz nadzorom, dolgoročno paz zagotavljanjem varne pro-metne infrastrukture," raz-mišlja Robert Strah. "Enaod pobud, ki se nanaša naizboljšanje varnosti na ne-varnem delu ceste v Poljan-sko dolino na Logu s posta-vitvijo prehoda za pešcepred avtobusnim postajališ-čem in za njegovo osvetli-tev, je bila tudi predmet do-polnila k letošnjemu občin-skemu proračunu. Ker greza regionalno cesto, za kate-ro je pristojna Direkcija RSza ceste, se bo občina mora-la z njo dogovoriti, kako natem mestu zagotoviti pre-glednost in umiriti promet.Direkcija se (verjetno upra-vičeno) sklicuje na podhra-njenost svojega proračuna,vendar je tu treba najti sku-pen jezik. Lokalna skupnost

bi lahko pri rizičnih preho-dih na državnih cestah, kjerso potrebni ukrepi za zava-rovanje in namestitev do-datne signalizacije, lahkosodelovala tudi s svojim de-narjem."Zaradi slabe cestne infra-strukture, šibke osvetlitveprehodov za pešce in po-manjkanja pločnikov so naj-bolj ogroženi pešci, praviStrah, na kar so opozorili znedavno preventivno akcijoza pešce. Slednji bi bili vprometu varnejši in vidnejšitudi z nošenjem odsevnihteles. Sicer pa statistika pro-metnih nesreč na območjuobčine Škofja Loka v prete-klem letu kaže naslednjo po-dobo: od 238 se jih je 174končalo brez poškodb, 52 zlahkimi in 10 s hudimi tele-snimi poškodbami in na ža-lost tudi z dvema smrtnimaprimeroma. Sogovornik šepravi, da nameravajo zaumiritev prometa namestititudi stacionarni radar, a lena cestnih odsekih, ki sonajbolj rizični glede preko-račitve hitrosti.

Številni ukrepi ne zahtevajoveliko denarjaSvet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV) skupaj s tehnično komisijo v občini ŠkofjaLoka uspešno uresničuje programe in vizijo na področju prometne varnosti.

�������������������

��������������

��������

������������� ��� ���

����������������

���� ��� ��� �� �� �

���� �������!"�������������!�

���#����

Tehnična komisija boopravila terenskiogled, opredelila projekte in jih skušalaumestiti v proračun.Prednost bodo imelizlasti cenejši projekti,dražji pa bodo verjetnopočakali nekaj dlje.

Foto

: Tin

a D

okl

OBČINA ŠKOFJA LOKA

Obveščamo Vas, da je na spletni strani Občine Škofja Lokaobjavljen:

JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE FESTIVALA PISANA LOKA, SKLOPA JAVNIH POLETNIH PRIREDITEV

V OBČINI ŠKOFJA LOKA ZA LETO 2012

Stik: Andreja Megušar, 04/5112 312

Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani Občine Škofja Loka (www.skofjaloka.si)

in Kulturnega centra Škofja Loka, Sokolski dom (www.sokolskidom.si) pod rubriko Javni razpisi.

Datum: 28. 2. 2012 Mag. Miha Ješe, l.r.ŽUPAN

NAR

OČ

NIK

: O

bčin

a Š

kofja

Lok

a, M

estn

i trg

15

, 4

22

0 Š

kofja

Lok

a

Marija Demšar I Foto: Tina Dokl

Rober Strah

Loški glas, torek, 28. februarja 2012

Občina Škofja Loka

5

Danica Zavrl Žlebir

Škofja Loka - Škofjeloška ob-čina je sklenila predstavititroje novosti, ki so jih uvelja-vili minulo leto in jih občaninajbrž še ne poznajo dobro.V Loški hiši, nekakšni ob-činski sprejemnici v pritlič-ju Žigonove hiše, je bil tistopopoldne v gosteh energet-ski svetovalec Lojze Filipič,ki je predstavljal energetskoučinkovito gradnjo in obno-vo stavb. Prisluhnili so musicer redki obiskovalci, ven-dar velja, da tovrstne infor-macije vselej dobijo tudi vRazvojni agenciji Sora. Vlani odprtem Centru doma-če in umetnostne obrti v sre-dišču mesta je bila ob dnevuodprtih vrat na ogled razsta-va rokodelskih izdelkov, kiso bili lani izbrani na razpi-su za izbor novih kakovost-nih rokodelskih izdelkovčezmejnega območja. Raz-stava je prikazala izdelke ro-kodelcev z domačega, škof-jeloškega območja, Koroške,avstrijske Koroške, Obsote-lja in Kozjanskega. V živo paje ob tej priložnosti svoje ro-kodelske veščine prikazova-la rezbarka Petra PlestenjakPodlogar, priznana izdelo-valka lesenih modelov za lo-ške kruhke."Ob sobotah, ko v centru do-mače in umetnostne obrtidežuramo člani te sekcijepri Obrtni zbornici ŠkofjaLoka, nas obišče kar nekajmimoidočih. Pogosto jim

kar pomignemo, naj vstopi-jo in si ogledajo, kaj jimimamo pokazati," je poveda-la Petra Plestenjak Podlo-gar. Poleg nje svoje izdelkeprikazujejo še izdelovalkadražgoških in loških kruh-kov, čipkarica, izdelovalecglinenih reliefov, kovač, iz-delovalka narodnih noš, ro-kodelci, ki izdelujejo različ-ne izdelke iz lesa. Gostitelji-ca, ki rezlja že sedemintride-set let, nam je pokazala,kako pod njenimi spretnimirokami nastajajo leseni mo-deli z različnimi ornamenti."Najboljši je hruškov les,brez grč in dovolj gost, da se

pri rezljanju ne kruši," poveumetnica, ki ima pred sebojcelo vrsto dlet, v lesu pa jenastajala filigransko natanč-na podoba angelčka. Pa sekdaj sama loti tudi peke lo-ških kruhkov, oblikovanih vnjenih modelih? Pravi, da seje tega letos lotila prvič, sajje medeno testo precej za-htevno in treba ga je dolgognesti. Za taščin devetdesetirojstni dan je namreč spekladevetdeset kruhkov, zanjepa je naredila tri modele zrazličnimi motivi.Tretja vrata pa so se obisko-valcem odprla v mladin-skem dnevnem centru Blok

v Frankovem naselju. Re-gistriranih ima blizu 120mladih, dnevno pa jih pri-haja okoli trideset, ki tu že-lijo zanimivo in koristnopreživeti svoj prosti čas.Anja Eržen, koordinatoricadnevnega centra, je ob na-šem obisku v družbi dvehprostovoljcev in dveh mla-dih uporabnikov še čakalana morebitne radovedneže.A niso držali križem rok,igrali so namizno igro Ca-tan. Nekateri mladi jo po-znajo tudi v računalniški iz-vedbi, a je takole v družbiza skupno mizo nedvomnozanimivejša.

Odprli so vrata obiskovalcemOb dvajseti obletnici ustanovitve Skupnosti občin Slovenije so se nekatere občine pridružile akcijiOdprta vrata in povabile občane v svoje ustanove.

Petra Plestenjak Podlogar je mlademu obiskovalcu z veseljem pokazala svoje rezbarskeveščine.

OBČINA ŠKOFJA LOKA

OBVESTILOObveščamo Vas, da so na spletni strani Občine

Škofja Loka objavljeni naslednji javni razpisi:

JAVNI RAZPISza sofinanciranje publicistične dejavnosti v Občini

Škofja Loka v letu 2012(kontakt: Sabina Gabrijel, 04/51 12 330),

JAVNI RAZPISo sofinanciranju socialnih, invalidskih in humanitarnih

dejavnosti v letu 2012(kontakt: Sabina Gabrijel, 04/51 12 330),

JAVNI RAZPISza izbor javnih kulturnih programov in kulturnih projektov,

ki jih bo v letu 2012Občina Škofja Loka sofinancirala iz proračuna

(kontakt: Marija Ferjan, 04/51 12 334),

Vsebine javnih razpisov in razpisne dokumentacije so na voljona spletni strani Občine Škofja Loka www.skofjaloka.si, pod

rubriko Javni razpisi ter v sprejemni pisarni Občine ŠkofjaLoka, "Loška hiša", Mestni trg 15, Škofja Loka.

Javni razpisi so odprti do 2. marca 2012 (publicistična dejavnost ter kulturni programi in projekti)

oziroma do 6. marca 2012 (socialne, invalidske in humanitarne dejavnosti).

Datum: 28. 02. 2012 Mag. Miha Ješe, l. r.ŽUPAN

NAR

OČ

NIK

: O

bčin

a Š

kofja

Lok

a, M

estn

i trg

15

, 4

22

0 Š

kofja

Lok

a

Maja Bertoncelj

V Retečah ima kultura dol-goletno tradicijo. Že leta1922 so zgradili društvenidom, ki je bil med drugosvetovno vojno porušen. Zgradnjo novega so začeli leta1953, aktivnosti v njem pa sose začele leto kasneje. Domso kasneje še dograjevali.Danes je Kulturni dom Re-teče v popolni lasti Kultur-nega društva Janko KrmeljReteče-Gorenja vas, ki jepred leti pristopilo k njegoviintenzivni obnovi."Intenzivna obnova doma seje začela leta 1999, ko smokupili oblazinjene stole zaveliko dvorano. Ena večjihinvesticij v teh letih je bilanapeljava novega centralne-ga ogrevanja, poleg tega jebila urejena elektrifikacija,tudi vodovodna instalacija.Dom ima nova okna, notra-nja vrata, notranjo opremo,sanitarije," je le nekaj naj-

večjih pridobitev naštel To-maž Jenko, od leta 1996predsednik KUD Janko Kr-melj Reteče-Gorenja vas.Skupna vrednost vlaganj v

obnovo v preteklih letih pre-sega 105 tisoč evrov, v števil-ko pa niso vštete številneprostovoljne ure. Večino de-narja so dobili iz občinskega

proračuna, pa tudi s pomoč-jo donacij krajanov in spon-zorjev. Dela pa s tem še nisokončana. Uredili bi radi tudiše podstrešne prostore. Že sedaj pa je dom, ki imaklet, prvo in drugo nadstrop-je ter podstrešje, zelo pros-toren. Največji prostor je ve-lika dvorana, ki meri 126kvadratnih metrov. "Pogojiza delovanje v domu so do-bri, radi pa bi ga zapolnili zveč vsebine, da bi dom šebolj zaživel. Trenutno ima vnjem prostore v najemu KSReteče-Gorenja vas in Kra-jevni odbor Rdečega križa.Prostore bi lahko koristilerazlične organizacije, skupi-ne, možnost je predavanj,izobraževanj, koncertov inpodobnega. V domu bi lah-ko uredili tudi mladinskicenter," še pravi Jenko, kivodi društvo z okrog tridesetčlani, v njem pa delujejo šti-ri sekcije: gledališka, literar-na in dve tamburaški.

Obnovili reteški kulturni domV Retečah so v zadnjih letih v obnovo tamkajšnjega kulturnega doma vložili dobrih sto pet tisoč evrov. Želijo si, da bi dom bolj zaživel in dobil še nove vsebine.

Tomaž Jenko, predsednik KUD Janko Krmelj Reteče-Gorenja vas, v gledališki sobi, enem izmed številnih prostorov obnovljenega kulturnega doma

Prvi so nasvetom za energetsko učinkovito gradnjo in obnovo stavb prisluhnili sodelavci občinske uprave.

Pri zanimivi družabni igri v dnevnem mladinskem centruBlok I Foto: Tina Dokl

V lani odprtem Centru domače in umetnostneobrti v središču mesta je bila ob dnevu odprtihvrat na ogled razstava rokodelskih izdelkov, ki sobili lani izbrani na razpisu za izbor novih kakovostnih rokodelskih izdelkov čezmejnegaobmočja. Razstava je prikazala izdelke rokodelcevz domačega, škofjeloškega območja, Koroške,avstrijske Koroške, Obsotelja in Kozjanskega.

Foto

: Tin

a D

okl

6 Loški glas, torek, 28. februarja 2012

Občina Škofja Loka

Škofja Loka

V predoru vrtajo v dveh izmenahObčinska uprava na vsaki seji občinskemu svetu pisno po-roča o dveh za občino najpomembnejših projektih, urejanjuporečja Sore in gradnji poljanske obvoznice. V zvezi s sled-njo so februarja dobili informacijo, da dela zaradi nizkihtemperatur na trasi prve faze (na Suhi) in tretje faze (na dru-gi strani predora proti Zmincu) ne potekajo. Obveščeni sotudi o dveh upravnih sporih, ki sta vložena zoper gradnjo naSuhi. Pač pa so 24. januarja gradbeni delavci začeli znovavrtati v predoru pod Stenom, kjer so bila dela zaradi težavgradbenega podjetja Primorje iz Ajdovščine prekinjena sep-tembra lani. Trenutno v predoru delavci delajo v dveh izme-nah po deset ur, počitek je med eno po polnoči in peto urozjutraj. Zadnje poročilo pravi, da je predor izkopan v dolžni410 metrov (od 660 metrov). D. Ž.

Praznovanje združenja zgodovinskih mestJutri, 29. februarja, bo v Sokolskem domu prireditev ob de-setletnici Združenja zgodovinskih mest Slovenije. V združe-nju je deset zgodovinskih mest: Idrija, Koper, Kranj, Novomesto, Piran, Ptuj, Radovljica, Slovenske Konjice, ŠkofjaLoka in Tržič. V programu praznične prireditve, ki se bo začela ob 18. uri, se bodo spomnili začetkov, se na kratkopomudili v sedanjosti in predstavili zamisli za prihodnje desetletje. D. Ž.

OB

ČIN

A Š

KO

FJA

LOK

A,

PO

LJAN

SK

A C

. 2

, Š

KO

FJA

LOK

A

Danica Zavrl Žlebir

Na odru pred nabito polnopredavalnico GimnazijeŠkofja Loka, kjer je Logon-der poučeval v letih 1978 do1987, so postavili dva doprs-na kipa. Enega je leta 1949izdelal kipar Stane Jarm izKočevja. Učenec drugegaletnika šole za umetno obrtv Ljubljani je upodobil svo-jega sošolca Toneta Logon-dra. Drugi portret je bil Lo-gondrovo diplomsko deloAndrejček, izdelano v carar-skem marmorju. O obehsmo v nadaljevanju večeraslišali veliko zanimivega odpobudnika in pripravljavcavečera Alojzija Pavla Flor-jančiča iz Muzejskega druš-tva Škofja Loka, ki se je oLogondrovem življenju indelu pogovarjal z njegovimisorodniki in prijatelji. Edenod sogovornikov je bil tudiAndrej Rant, ki je v otroškihletih Logondru poziral zakip Andrejčka. Kot model je moral bitimali Andrejček pri miru,spomni se ga kot strogega,molčečega moža. Logonderga je zaposlil tako, da mu jedal modelirati glino. Logon-der je njegov kip najprejustvaril v glini, nato ga jeizklesal v marmorju. Lepspomin ima Andrej Rant napraznovanje svoje petdeset-letnice na gradu, kjer je bilob tej priložnosti tudi nje-gov kip. Zabaven pa je spo-min na čas, ko je Logonderklesal kip Andrejevega oče-ta, svojega podpornika dr.Jožeta Ranta. Kip sedaj kra-si rojstno hišo na Godešiču.

Ko je nastajal, je Logonderpovabil Andreja, naj mu pritem pomaga. Pri tem statudi malce popila in oba do-dajala in odvzemala glino,da bi ujela čim večjo podob-nost z že pokojnim Ran-tom. In ko je Logonder oce-nil, da mu je dovolj podo-ben, je dejal: Glej ga, Joža,že ven gleda!Tone Logonder je v ŠkofjiLoki in okolici pustil po-membne sledi: Ločanomnajbolj znan kip Jurija inAgate iz Visoške kronike,Groharja, Tavčarja, Ažbeta,Koširja ... in vsem znanega

Groharja v njegovi rojstniSorici. Alojzij Pavel Flor-jančič pa je kip sedemnajst-letnega Logondra odkrilpred nekaj leti v ateljeju ki-parja Staneta Jarma. Odku-pil ga je za ugodno ceno,kip, ki je bil v precej sla-bem stanju, pa je potemobdelal kipar Metod Frlic.Kakšen je bil Tone Logon-der: dober opazovalec, krat-kih besed, a je znal zadeti... Zanj je bil značilenzdrav humor, včasih nameji cinizma, smo slišaliod njegovih prijateljev.Odraščal je v kmečkemokolju in je cenil kmetovodelo, zaznamovale so gatudi trda življenjska pot,vojna, revščina. Kot umet-nika ga je nagovarjala nara-va, v gore je hodil iskat svo-bodo in srčni mir. O njemso govorili Ivan Golob,Franc Vidic, AleksandraPretnar, njen sin Andrej, kije kot sedemletni fantič oLogondru po mamini pri-povedi napisal "knjigo".Tudi nekateri drugi so ve-deli kaj povedati o TonetuLogondru, ki je znal ne lekipariti, modelirati, izdelo-vati značke in medalje,temveč je naslikal tudi ne-kaj imenitnih slik. Navzočipa so pritegnili tudi FilipuMohoriču, da bi v kiparjevirojstni vasi Pevno našlizemljišče za spomenikznamenitemu rojaku. Se-daj je njegov kip v Alejiznamenitih Ločanov in poFlorjančičevih besedah seje slednja začela prav z Lo-gondrom in torej po njego-vi zaslugi.

Spomnili so se Toneta LogondraŠkofjeloški rojak, kipar Tone Logonder, bi bil 14. februarja star osemdeset let. Na njegov rojstni danso se na pred petindvajsetimi leti umrlega umetnika spomnili na spominskem večeru.

Jurij in Agata, Škofjeločanom najbolj znano Logondrovo delo

Kip Toneta Logondra v alejiznamenitih Ločanov

Vilma Stanovnik

Stari vrh - Letošnje tekmo-vanje je bilo sicer v hlad-nem vremenu, ko je za na-meček tudi snežilo, toda toza Beli dan, kot druženje nasnegu imenujejo v Krajevniskupnosti Trata, ni bilo ničposebnega. Po progi na Sta-rem vrhu se je spustilo tri-insedemdeset tekmovalcevin tekmovalk, najprej pa jebil na vrsti najstarejši, 81-letni Anton Oman. Mednajstarejšimi tekmovalkamisi je medaljo prislužila 62-letna Mimi Jamnik, v kate-goriji veterank med 51 in 60let je bila najhitrejša MagdiBizovičar, med mlajšimi ve-terankami je zmagala Ro-mana Stanonik, v kategorijigospa in gospodičen pa jeslavila Darka Krmelj, ki jebila tudi absolutna zmago-valka ženskih kategorij.Med rožicami od 16 do 30let je zmagala Špela Stano-nik, pri starejših deklicah je

bila najhitrejša Neži Krmelj,pri deklicah do 10 let pa Jer-ca Oman. Med moškimi jepri najstarejših koreninahzmagal Peter Ziherl, pri ko-reninah med 61 in 70 let jebil najhitrejši Roman Ber-čič, med veterani Bojan Ga-ber, v kategoriji mož od 41do 50 let Roman Oman,med možakarji od 31 do 40let pa Peter Porenta, ki je biltudi absolutni zmagovalecmed tekmovalci. V kategori-ji zrelih fantov je zmagalJure Krmelj, med dečki TimBogataj, v kategoriji do 10let pa Jaka Starman. Pri de-skarjih je prvo mesto osvojilUroš Doljak, pri deskarkahpa Sandra Bizovičar."Organizatorji se vsako letotrudimo udeležencem pri-čarati nepozabno doživetjena belih strminah, udeležbapa kaže, da krajani takšnadruženja potrebujejo," je potekmovanju povedal AvgustHartman iz komisije zašport pri KS Trata.

Beli dan krajanov Trate pomeni tudi druženje

Letos je na Belem dnevu tekmovalo triinsedemdeset fantov in deklet vseh starosti, seveda pa ni manjkalo niti navijačev.

OBČINA ŠKOFJA LOKA

OBVESTILOObveščamo Vas, da bo Občina Škofja Loka

predvidoma v mesecu marcu 2012 objavila javnonaročilo za "opravljanje prevozov

OSNOVNOŠOLSKIH otrok v Občini Škofja Loka v šolskih letih 2012/13, 2013/14 in 2014/15".

Bistvena pogoja, da lahko ponudnik kandidira, sta, da ima ve-ljavno licenco za opravljanje prevozov oseb v notranjem cest-nem prometu in prevozna sredstva, s katerimi se bo opravljalprevoz v skladu z veljavno zakonodajo.

Vsebina javnega naročila in razpisna dokumentacija bo na voljona spletni strani Občine Škofja Loka www.skofjaloka.si, podrubriko Javni razpisi ter v sprejemni pisarni Občine Škofja Loka,pritličje, Mestni trg 15, Škofja Loka. Kontakt: mag. Hermina Krajnc, 04/51 12 331.

Datum: 28. 2. 2012Mag. Miha Ješe, l. r.

ŽUPAN

NAR

OČ

NIK

: O

bčin

a Š

kofja

Lok

a, M

estn

i trg

15

, 4

22

0 Š

kofja

Lok

a

Loški glas, torek, 28. februarja 2012

Občina Škofja Loka

7

Pred uradnim odprtjem MDCBloka v Frankovem naseljuoktobra 2011 nam je gospa vcvetličarni podarila rože, da bibili prostori novega mladin-skega centra ob odprtju lepookrašeni. Preden sem odšla izcvetličarne, mi je še povedala,kaj je pravi razlog za to. Daima brata, ki se je nekje nasvoji poti v življenju popolno-ma izgubil. Zaradi njegovezgodbe si želi, da bi bilo več ta-kih centrov, kot je naš. Verjet-no je mislila nekaj v zvezi zzmožnostjo in željo pomagatimladim v okvirih ustanov, kiso za to tudi uradno pristojne.Funkcija centra na Trati jebila definirana, še preden smoga odprli. Na kratko razlože-no je MDC Blok namenjen

preventivni skrbi za mlade, kine živijo v idealnih družin-skih razmerah (saj - kdo padanes živi v idealnih razme-rah?), oziroma vsem, ki potre-bujejo kakršno koli pomoč priuresničevanju svojih ciljev inželja. Vtis, ki ga ima kdo obimenu "dnevni center", je lah-ko, da gre predvsem za pros-tor, namenjen zgolj "proble-matičnim otrokom". V resnicije ta mladinski center name-njen vsem. Njegov pomen infunkcija je v povezovanju insodelovanju mladih med sabo.Šola ustvarja predvsem pogojeza razvoj tekmovalnosti, ki ji težko pristavimo pridevnikzdrava. Družba, na katerošola mlade pripravlja, je preže-ta s tekmovalnostjo. Mladinski

dnevni center Blok si lahkopredstavljamo nekje vmes. Imavlogo amortizerja, ki blaži"udarce ob pretrdo podlago".Verjetno ste vsi, ki vas tako alidrugače zanima mladina, pre-brali Galimbertijevega Grozlji-vega gosta. Ena od tem, ki jihzelo skrbno obravnava ta knji-ga, je emotivna oziroma čus-tvena brezbrižnost mladih. Odkod in zakaj ta brezbrižnost,pomanjkanje prave dobre volje, porast apatije? Galim-berti odgovarja: kako naj bo-do otroci boljši od odraslih?Čustveno in intelektualnobrezbrižni odrasli producirajoenako brezbrižne otroke. Vizi-ja MDC Bloka je med drugimvložiti čim večji del svoje ener-gije v reševanje potapljajočega

se čolna "čustvene nepismeno-sti". Poleg tega, da se z mladi-mi igramo razne igre (kajtiigra je pravica vsakega otro-ka), da jim pomagamo pri šoli(pred kratkim sem dobila vreč-ko bonbonov, ker je R. pisalangleščino pet), jih navajamona skrb za skupne prostore,poleg teh osnovnih funkcij imaBlok še nekakšno nadfunkcijo,ki je zgoraj omenjena skrb zaboljše počutje mladih v glob-ljem pomenu. Spomnim se prigode na enemod grških otokov. Sedeli smo zamizo, jaz in neka srednje veli-ka grška družina. Pri mizi jebil tudi deček, star kakšnih de-vet, deset let. Takrat sem prvičopazila gromozansko razliko vnačinih komuniciranja med

otroki in odraslimi, ki obstajajona svetu. Tisti deček je bil po-polnoma enakovreden članomizja. Ko je nekaj rekel, so gavsi poslušali in mu potem resnoodgovorili nazaj. Nisem slišalanobenih komentarjev v stilu"da ne boš kaj polil po mizi","ne brcaj z nogo", "ne packajpo kuhinji". Bila sem popolno-ma presenečena. Odkrila sem,da ne obstaja poseben jezik zaotroke, ki ga uporabiš po potre-bi. Da je to nek mit, ki smo sega navzeli v Sloveniji.Mlade je treba jemati resno.Treba jih je poslušati. Treba seje pogovarjati z njimi. Trebajim je nameniti veliko časa.Treba jim je zaupati. In se za-vedati, da je zvezdnato nebonad nami še kako pomembno.

Anja Eržen, Dnevni mladinski centerBlok

Vilma Stanovnik

Škofja Loka - Čeprav je na-men Pokala Loka predvsemtekmovanje in primerjavamoči mladih alpskih smu-čarjev iz vseh koncev sveta,starih med enajst in petnajstlet, pa je z leti postal tudi po-membna družabna, zabavnain kulturna prireditev. Tudiletos je bilo tako, saj so seprireditve začele z druže-njem v Galeriji Ivana Gro-harja, kjer je Loški muzej po-skrbel za zanimivo razstavoo Loških olimpijcih in zma-govalcih Pokala Loka. V na-bito polni galeriji je razstavoodprla dvakratna zmagoval-ka Pokala Loka in udeležen-ka olimpijskih iger v Naganuin Salt Lake Cityju Špela Bra-čun Vnuk, na razstavi pa sopredstavljeni škofjeloškiolimpijci, ki so sodelovali nazimskih olimpijskih igrah:Boris Strel, Ivo Čarman, po-kojni Jože Kuralt, Andrej Mi-klavc, Nataša Bokal, ŠpelaBračun Vnuk, Nejc Brodar,Nina Bednarik in Matic Sku-be. Poleg njih so predstavlje-ni škofjeloški zmagovalci po-kala Loka, organizatorji iz

Smučarskega kluba Alpe-tour pa so bili po letošnjemtekmovanju veseli, da se jimje pridružil nov, saj je Škof-jeločan Martin Rihtaršič v veleslalomski konkurenciugnal prav vse sotekmovalce.

Letos so sicer pokal za ekip-no zmago s Starega vrhaznova odnesli avstrijskismučarji, ki so zmagali predreprezentanco Hrvaške inSlovenije, številni obiskoval-ci uvodne slovesnosti pa so

bili veseli, da so si zanimi-ve obračune mladih lahkoogledali kar na hribu podŠkofjeloškim gradom, kjerso prvič pripravili paralel-ni veleslalom predstavnikovvseh ekip.

Loka gostila mlade smučarjeLetos sta Škofja Loka in Stari vrh že 37. leto gostila mlade smučarje iz vseh koncev sveta, prvič pa jebil uvod v tekmovanje nočni paralelni veleslalom ob grajskem obzidju.

Uvod v Pokal Loka je bila zanimiva razstava z naslovomOd zimskih spustov do olimpijskih krogov, ki jo je v Galeriji Ivana Groharja pripravil Loški muzej, predstavilapa direktorica Jana Mlakar.

Kipec Loškega smučarja za zmagovalno ekipi vsako leto izdela Peter Jovanovič (na sliki levo), ki je marsikaj zanimivega o svojem delu povedal tudi Ivanu Križarju inpredsedniku častnega odbora Pokala Loka Miru Cerarju.

Letošnja popestritev programa ob Pokalu Loka je bil nočni paralelni veleslalom, ki je navdušil tako tekmovalce kot številne gledalce, ki so se zbrali ob progi pod Škofjeloškimgradom. / Foto: Gorazd Kavčič

Vilma Stanovnik

Podčetrtek - Prvi dnevi tegameseca so bili naporni zaslovensko floorball repre-zentanco, ki je v Podčetrtkunastopila na kvalifikacij-skem turnirju za nastop nasvetovnem prvenstvu v Švi-ci. Čeprav fantom ni uspelpodvig, da bi se v močnikonkurenci uvrstili na enoprvih dveh mest, ki sta vodi-li na prvenstvo, pa so z bor-beno igro osvojili četrto me-sto ter zaostali le za ekipamiEstonije, Slovaške in Srbije.Večji del pomlajene ekipe,ki sta jo vodila Tomo Sta-novnik in Jani Šubic, koor-dinator reprezentance pa jebil Andraž Zupančič, so se-stavljali igralci iz škofjelo-

škega konca in Poljanskedoline, ki igrajo v škofjelo-ški ekipi Insporta, pri Žirehin Olimpiji: Jure Kržišnik,Iztok Miklavčič, Janez Alič,Miha Pustavrh, Anže Bur-nik, Luka Lavtar, TomažTriler, Rok Ritonja, NejcStanovnik, Anže Šneberger,Aleš Zorman, Miran Likarin Sašo Bizjak. Po zadnjitekmi, ko so naši reprezen-tanti premagali ekipo Nizo-zemske, je slovo od repre-zentančnih nastopov napo-vedal 35-letni kapetan IztokMiklavčič. Iztok pa še vednoostaja kapetan ekipe Inspor-ta, ki v letošnjem državnemprvenstvu brani naslov dr-žavnih prvakov. Trenutnojim kaže dobro, saj vodijona prvenstveni lestvici.

Kapetan se je poslovil

Večino slovenske floorball reprezentance sestavljajo igralciiz škofjeloškega konca.

Škofja Loka

Športna priznanja za uspehe in minulo deloTudi letos bosta Zavod za šport in Športna zveza ŠkofjaLoka podelila priznanja najzaslužnejšim škofjeloškim šport-nicam in športnikom, ki so nas razveseljevali v minulemletu. Priznanja bodo dobili tako mladi perspektivni škof-jeloški športniki kot tisti, ki so se izkazali v članskihreprezentancah. Hkrati bodo za svoje dolgoletno delo na-grajeni športni delavci. Podelitev bo potekala v torek, 27.marca, v hramu škofjeloškega športa v Sokolskem domu inse bo začela ob 19. uri. V. S.

Tek štirih mostovŠportna zveza Škofja Loka in Občina Škofja Loka bosta 16.junija organizatorja Teka štirih mostov. Ob teku se obetatudi zanimiv spremljevalni program, več pa že lahko izvestena spletni strani http://tekstirihmostov.si. V. S.

Rože, bonboni in zvezdnato nebo nad nami

8 Loški glas, torek, 28. februarja 2012

Občina Gorenja vas - Poljane

Boštjan Bogataj

Javorje - V sporočilu Govorilbom, kot me je mati učila jeskrita zavest, da v krajih podBlegošem spoštujejo slo-vensko besedo. Javorci, ki sopripravili osrednjo občinskoslovesnost, pa so pokazali,da lahko prav vsak prispevak ohranjanju in razvoju na-rodove kulture. "Slovenci se moramo še po-sebej zavedati, da se od dru-gih narodov razlikujemoprav zaradi slovenskega je-zika," je nagovor začela dr.Milena Alič in nadaljevala:"Ponosni moramo biti nanaš knjižni jezik in še pose-bej na živo domačo besedo.Naj nas ne bo sram govorititako, kot so nas doma staršiučili. Kmečki človek je ved-no ljubil materni jezik. Tudiče je šel v svet, ga ni zatajil.Zato se je slovenski jezikohranil in je danes enako-vreden v Evropi." Izpostavi-la je tudi tri rojake, ki so siprizadevali za ohranitev slo-venskega jezika: duhovnikaLuka Jerana, slavista dr.Gregorja Kreka in prof. Ja-neza Dolenca. V programuje nastopilo več domačih iz-vajalcev, več jih je izvajalotudi domače avtorje. Pomembno pridobitev pa sona slovenski kulturni praz-

nik pridobili tudi najmlajšiv krajih pod Starim vrhom.V podružnični šoli Javorje, vnekdanjem učiteljskem sta-novanju, je občina v dvehmesecih preuredila in opre-mila dva nova oddelka vrtca,za prvo in drugo starostnostopnjo. "Na ta način sledi-mo cilju, da podružničnešole živijo, so zasedene inpolne življenja," je povedalžupan Milan Čadež. Zado-voljni so tudi domačini, sajimajo starši za svoje malčkevarstvo povsem blizu doma,kar je bilo še pred približnoštirimi leti nepredstavljivo. Pred prenovo stanovanja jebil v Javorjah en kombini-ran oddelek vrtca. "Prej sobili otroci v šolski učilnici,sedaj so prostori ločeni,hkrati pa smo pridobili tudi

nove sanitarije, dodatnosmo opremili garderobe,imamo tudi nov prostor zavzgojiteljice," je povedalaMetka Debeljak, ravnatelji-ca Osnovne šole Poljane, hkateri spada tudi vrtec Aga-ta. Igralnica za prvo starost-no obdobje je nekolikomanjša, zato je vanj vpisa-

nih šest otrok, za drugo sta-rostno skupino pa običajnaz 21 otroki. Občina Gorenjavas - Poljane je za dela od-štela dobrih 20 tisoč evrov,kar pa pomeni da danes vobčini, ki se ponaša kot naj-mlajša (po starosti občanov)občina v državi, ni otrokbrez možnosti varstva.

Ob prazniku nov vrtec Sporočilo letošnjega praznovanja slovenskega kulturnega praznika, ki je bilo tokrat v javorski šoli, jebilo: Govoril bom, kot me je mati učila. Na praznik so odprli tudi dva nova oddelka vrtca.Pa bo za nami tudi letošnjimesec kulture, ki je bil res v

znamenju kulture, pa ne toli-ko zaradi našega rojaka Pre-šerna in državnega praznika,kot bi moral biti, ampak zara-di nekulturnih izpadov neka-terih kulturnikov. Nova vladase je odločila, da ne bo več sa-mostojnega kulturnega mi-nistrstva. Nihče od odgovor-nih pa ni ne omenil in ne go-voril, da ne bo za kulturo na-menskih sredstev. Smo pa zveč strani slišali, da bo nadrazpisi in porabljenimi sred-stvi tudi za namen kulturevzpostavljen natančnejši nad-zor. Pa se vprašajmo, kateriso pa bili tisti "nekulturnikulturniki", ki so pospremilinovega, tudi kulturnega mi-nistra na kulturno proslavona državni praznik z zelo ne-kulturnimi besedami ... Pomojem mnenju, daleč podnivojem kulture. Na predvečer Kulturnegapraznika ima Kulturno druš-tvo Ivan Tavčar iz Poljan usta-ljeno občni zbor in se ga tudiredno udeležim. Zbere se ve-liko članov in simpatizerjevdomače poljanske kulture,kjer se pregleda delo pretekle-ga leta in predstavi plane zaprihodnje. Ti marljivi članiimajo kaj za pokazati, za sebojogromno odlično obiskanihprireditev, od glasbenih, pev-skih, igralskih, slikarskih, fo-tografskih in še bi lahko na-števal. Po končanem urad-nem delu sem se tudi sam

dolgo zadržal med poljanski-mi kulturniki, med njimi pani bilo besede, da ne bo in za-kaj ne bo samostojnega kul-turnega ministrstva. Prava kultura, ki ima dušo insrce, se dela na lokalnih nivo-jih s spoštovanimi, požrtvo-valnimi in predvsem kulturni-mi ljudmi, ki ogromno svoje-ga časa namenijo vsem nam,ko občudujemo in ploskamopredstavam. Na občini ceni-mo delo kulturnih društev, vta namen smo v letošnjemproračunu namenili več sred-stev, kot jih je bilo leto prej.Vendar moram poudariti, daod njih dobimo veliko, velikoveč, kot jim damo, in tega semoramo zavedati. Sedaj pa ra-zumem tudi "nekulturne kul-turnike", ki so spregovorili obzaznavanju, da ne bo več tako,kot so do sedaj dirigirali.

Županov kotiček

Kulturni praznik po slovensko

Milan Čadež

OB

ČIN

A G

OR

EN

JA V

AS -

PO

LJAN

E,

PO

LJAN

SK

A C

. 87

, G

OR

EN

JA V

AS

"Vrtec je danes poln,vendar je interes zavpis v prvo starostnoskupino velik. V Javorjah je velikootrok, kar desetericagre z novim šolskimletom v šolo, zato boprostora v vrtcu dovolj,"pravi ravnateljica Metka Debeljak.

Foto

: Den

is B

ozo

viča

r

Boštjan Bogataj

Javorje - Sredi zimske sezo-ne, ko je na Starem vrhu boljobičajno smučanje, dela nagradbiščih stojijo, a naj bi seže čez dober mesec nadalje-vala. "Približno polovica vo-dovodnega omrežja Podvrh-Zapreval je zgrajenega, do-končana je tudi gradnja vo-dohrana v Starem vrhu, ure-jeno je zajetje in črpališče," ogradnji vodovoda pravi žu-pan Milan Čadež.Pri gradnji kanalizacije jezgrajena kanalizacija ČetenaRavan, kjer je zgrajena tudičistilna naprava, spomladi sebo gradnja nadaljevala v Do-lenčicah, Muravah in Javor-jah. V Dolenčicah je gradnjačistilne naprave na sredi. Žu-pan napoveduje, da bosta do konca junija zaključeniobe investiciji, medtem ko sebodo hišni priključki gradilido konca leta 2012. "Paralel-no, kjer kanalizacija teče podcesto (odsek Murave-Javorje),izvajamo tudi rekonstrukcijolokalne ceste. Kjer je le mo-goče, kjer uspemo pridobitisoglasje lastnikov, urejamo

tudi pločnike," pojasni županČadež, na vprašanje, ali bocesta tudi zaprta, pa odgovorinikalno: "Možne so kratko-trajne zapore, dlje časa pa ce-sta ne sme biti zaprta."Občinska uprava je za zadnjosejo občinskega sveta pripra-vila spremembe odloka opodlagah za odmero komu-nalnega prispevka, ki pa so gasvetniki zavrnili. S spremem-bo odloka se vključuje novakomunalna oprema naselijDolenčice, Javorje, Murave inČetena Ravan z javno kanali-zacijo in Podvrh, Četena Ra-van in Zapreval z javnim vo-dovodom. "Pripravljamo novkrog posvetovanja med stro-

ko in politiko, kjer bomo pre-verili predlagane spremem-be. Pričakujem potrditev od-loka, saj spremembe priprav-ljamo zato, da bo enak kriterijza odmero komunalnega pri-spevka veljal za vse v občini,"pojasnjuje župan. Spremem-be, ki so jih zajeli v zavrnje-nem odloku, se nanašajopredvsem na gospodinjstva vkrajevni skupnosti Javorje, kise bodo imela možnost pri-ključiti na javno kanalizacijoin javni vodovod. Koliko bodo morali plačatikrajani, je zaenkrat preura-njeno računati, a bo za vse, kiimajo urejeno kanalizacijo invodovod, v občini veljal enak

znesek na kvadratni meterzemljišča. Na vprašanje, za-kaj morajo krajani plačevatipriključek, če pa gre za evrop-sko pomoč, župan odgovarja,da zaračunavajo zgolj strošekobčine: "Velja pa ugotovitev,da brez denarja iz EU obehinvesticij v tem času ne biuspeli izvesti, če sploh kdaj."Investicije se bodo kmalu za-čele izvajati tudi v dolini. Zagradnjo čistilne naprave vGorenji vasi je predvidenpodpis pogodbe z izbranimizvajalcem v aprilu 2012, zagradnjo kanalizacije (polegbodo gradili tudi vodovod) papripravljajo razpis za izbiroizvajalca.

Gradnja se bo kmalu nadaljevalaV vaseh pod Starim vrhom že več mesecev rastejo nov vodovod z vodohrani in kanalizacijski vodi s čistilnimi napravami.

Primer izračuna prispevka po obstoječem in osnutku odloka za stanovanjsko stavbo z 200 kvadratnimi metri neto tlorisne površine, ki stoji na parceli s 500 kvadratnimi metri stavbnega zemljišča.

Komunalna oprema Obstoječi odlok Osnutek odloka Razlika Kanalizacijsko omrežje 1.883,5 EUR 1.867,6 EUR - 0,85 % Vodovodno omrežje 2.263,8 EUR 2.311,5 EUR + 2,06 % SKUPAJ 4.147,3 EUR 4.179,1 EUR + 0,77 % Vir: Občina Gorenja vas - Poljane

Predaja poslov je potekala v sproščenem vzdušju.

Nova županja: preveč papirjaPred natanko tednom dni je na Občini Gorenja vas - Poljane za-vel nov veter, od župana Milana Čadeža je posle prevzela novažupanja Coprnica Brunhilda, ki je s svojo ekipo prevzela tudiobčinski ključ. "Ključ odpira vsa vrata, tako na občini kot srcaobčanov," je povedal Čadež. Nova županja si je s sodelavci, na-gajivo Piko in šejkom z ženo, ogledala delo občinske uprave:"Občina danes dobro deluje, vem pa, da bo po izteku mojegamandata še boljše, predvsem bolj noro." Po ogledu je županjaugotovila, da so se zaposleni pridno delali, da delajo, da je medzaposlenimi preveč papirja in da bo treba podreti steno v župa-njini pisarni in zgraditi balkon: "Narod je treba nagovoriti, vča-sih pa tudi kaj pokaditi." Arabski šejk je dodal, da bo v občinopripeljal denar in nafto, kar pomeni, da ne bodo v občini najce-nejši le odpadki, ampak tudi bencin, zgradil bo nov hotel in vsedo občinskega doma pripeljal morje: "Pod občinskim domombo plaža." Pika je temu sicer nasprotovala, a njenega mnenjažupanja, ki išče moža, ni upoštevala. Coprnica Brunhilda je podelu na občini obiskala še najmlajše, ki so se zbrali v velikemštevilu, proti večeru pa v občinskem domu gostila še pustno ra-janje. Klub študentov Poljanske doline in njena županja so ključobčine s torka na sredo že predali nekdanjemu in novemu žu-panu Milanu Čadežu. Pust pa je po dveh desetletjih spet oble-žal v gostilni Pr' Sedmic, kjer je bil tudi zažgan ...

Loški glas, torek, 28. februarja 2012

Občina Gorenja vas - Poljane

9

Boštjan Bogataj

Podgora, Poljane - Ta mesecje bila v avstrijskem Gross-wilfersdorfu že dvanajsta li-citacija visoko vrednega lesa,kjer je s 101 hlodom sodelo-valo tudi 41 gorenjskih last-nikov gozdov. Največ jih jeponujalo hlode gorskega ja-vorja, pa tudi nekaj orehov,brestov in češenj je bilo. Pov-prečno so lastniki za kubičnimeter hlodovine iztržili 530evrov, deset hlodov je biloprodanih po ceni, ki je bilavišja od tisoč evrov. Zelo zadovoljen je bil (tako jeporočal kolega Cveto Zaplot-nik) Janez Dolinar, Tratarjeviz Podgore, ki je za pet me-trov dolg hlod gorskega ja-vorja s premerom 54 centi-metrov in volumna 1,15 ku-bičnega metra iztržil 5.143evrov oziroma tretjo najvišjoceno med vsemi hlodi nadražbi. "Javor je bil lep, de-bel, a nisem mislil, da je toli-ko vreden," je dejal Tratar, kise je za dražbo odločil na po-budo revirnega gozdarjaFranca Miklavčiča. Redna aliobičajna cena za gorski javorse giblje med sto in 150 evriza kubični meter!Novica o dobro prodani hlo-dovini se je kaj hitro razširilapo Poljanski dolini, a lastniki

še vedno premalo poznajosvoj gozd in možnosti draž-be: "Veliko javorja in tudidrugih vrst žal konča v peči,"razlaga Bogo Žun, vodja kra-jevne enote Poljane Zavodaza gozdove RS. Gorski javor,podoben Tratarjevemu, jedokaj pogost v gozdovih naPoljanskem, le opaziti ga jetreba, pravi Žun, a ga lastni-ki ne: "Običajno raste na ro-dovitnih tleh v vlažnih gra-pah. Pomembno je, da je ra-ven in dolg pet, šest metrov.Nekateri rastejo tudi drugod,tako Tratarjev ob robu goz-da, zato smo bili tudi prese-nečeni nad ceno, ki jo je do-segel."Skoraj vsak lastnik torej imakako drevo gorskega javorja,če ga ne najde, naj povprašagozdarja. Vsi še niso primer-ni za sečnjo, zato pa je prav,da imajo prostor za hitro inkvalitetno rast. Gozdarji vPoljanski dolini vedo, da jihje veliko, vendar šele okoli 30do 40 centimetrov premera,kar pomeni, da bo treba po-čakati (ob prej omenjenihboljših pogojih) še kakih 20let. Zakaj lep javor, premeračez petdeset centimetrov, do-seže tako visoko ceno (lahkotudi 15 tisoč evrov in več),Žun ne ve. Kdo je končni kupec hloda, ni znano, ra-

zen, da gredo običajno vNemčijo, Skandinavijo in Ja-ponsko, znano pa je, da izkvalitetnega hloda naredijoveliko metrov furnirja, upo-rablja se za inštrumente, vavtomobilski industriji, ...Je povpraševanja danes, ponovici o dobri prodaji, več?"Seveda je, pa vendar nihčene ve, zakaj kupci odštejejoveč deset tisoč evrov za hlod.Veliko nas je bilo na dražbi,pa nam ni jasno, zakaj je bilen vreden 800, drugi paosem tisoč evrov," pojasnjujeBogo Žun. Vse skupaj ozna-čuje tudi loterijo, vendar sko-

raj zanesljivo lastnik prodahlod dražje, kot bi običajno.Od izkupička morajo odštetistroške prevoza in udeležbona dražbi. Danes tako visokecene, kot jo ima javor, drugahlodovina nima, pred leti paje bila zelo zanimiva divjačešnja. Veliko povpraševa-nja, s tem pa tudi višje cene,so po orehu, hruški oziromavseh sadnih vrstah, saj jih jeenostavno malo, pri gozdnihvrstah pa še po brestu in je-snu. In še to: na dražbi v av-strijskem Gradcu je lastnikza kubični meter češpljevihdrv iztržil petsto evrov.

Bogastvo v poljanskih gozdovih"Večinoma lastniki ne vedo za bogastvo, ki ga imajo v gozdu, saj so vse javorje, ki so končali nadražbi, lastniki poslali na pobudo gozdarja," pravi Bogo Žun.

Boštjan Bogataj

Poljane, Sovodenj - "Medkrajani Poljan in Sovodnjase širi nezadovoljstvo zaradinapovedi Pošte po krčenjudelovnega časa in storitev.Poštarji se bodo selili v so-sednje kraje in občine, zakajgremo razvojno nazaj, pakrajanom ni jasno," je nazadnji seji občinskega svetaopozoril svetnik Janez Hro-vat. Marko Kržišnik, svetniks Sovodnja, je bil bolj oster:"Smo drugorazredni držav-ljani. Petdeset let je poštnaizpostava lahko delovala, se-daj pa je naenkrat nerenta-bilna. Zakaj?"Izvedeli smo, da ukrep nidokončen niti ne takojšen.V Poljanah naj bi deljen de-lovni čas (od 8 do 10.30 inod 14.30 do 17. ure) uvedli 1.maja ali 1. julija, ko se boupokojila tudi sedanja upra-vnica poljanske izpostave.Pismonoš zaradi tega ukre-pa tu ne bo nič več, nekaterikrajani vedo povedati, dajim napovedana novost nipreveč všeč (a o njej boljmalo vedo), drugim je vse-eno. V Poljanah je pošta do-

bro obiskana, primerna jetudi za starejše, saj je parki-rišče tik pred vhodom, brezstopnic (kot v Gorenji vasi),zelo obiskan je bankomat. Na Sovodnju naj bi bila re-organizacija hujša, saj naj bipo novem delovala zgolj dveuri na dan. Kako si takšnoskrajšanje delovnega časapredstavljajo na Pošti Slove-nije, ni jasno, zato pa tolikobolje to vedo krajani (želeli

so ostati anonimni): "Obprihodu poštarja, ki bo imelpriporočeno pošiljko, me nebo doma. Zato bom moralpo delu še enkrat v dolino, ane na Sovodenj, ampak vGorenjo vas. To je, milo re-čeno, čudno." Poštarji bodopo novem pošiljke spreje-mali zgolj v Gorenji vasi. "Izslužbe ponavadi pridem ob16. uri, če bom lahko po pri-poročeno pošiljko prišla do

17. ure, je v redu. Ja, res pabo to težje za občane iz hri-bov, ki se v snegu tako alitako težjo prebijejo dodoma," nam je povedala šeena od krajank.Megi Jarc iz Pošte Slovenijenam je povedala, da že dlječasa pripravljajo projektoptimizacije delovnih časovpošt: "To bomo izvedli po-stopno, predvidoma do sre-dine tega leta. Posameznejavnosti, tudi medije, bomopred izvedbo sprememb de-lovnih časov pošt pravočas-no obvestili. Sedaj so na-mreč v pripravi še končnipredlogi sprememb delo-vnih časov pošt in vam po-drobnejših informacij, žal,ne moremo posredovati."Le z neuradnimi informaci-jami razpolaga tudi županMilan Čadež: "Ta teden sesestajam z direktorjem go-renjskega dela Pošte, zatobom lahko kaj več povedalprihodnji mesec. Lahko papovem, da razumem podjet-je, ki želi optimizirati poslo-vanje glede na obseg poslo-vanja, po drugi strani pamora iti nasproti prebival-cem."

Krajani proti, na pošti še neodločeni

Pošta Slovenija bo delovni čas v svojih izpostavah v Poljanah in na Sovodnju močno skrajšala. Nekateri to odločitev razumejo, drugi zavračajo.

Občinski svet je v prvi fazipotrdil osnutek občinskegapodrobnega prostorskeganačrta ureditve območjamed potokom Ločivnica vPoljanah in Osnovno šoloPoljane, ki vključuje pred-vsem prometno ureditevobmočja z zadostnim števi-lom parkirnih mest ter ure-ditev prostora pred Štefa-novo hišo. "V hiši je pre-malo prostora za razvijanjeumetniške dejavnosti, zatobomo izkoristili s soncemobsijano dvorišče," pravižupan Milan Čadež. Zaen-krat dvorišče Štefanovehiše predstavlja zgolj cesta,zato nov načrt predvidevaureditev pločnika tik ob hi-

šah, razširjeno enosmernocesto in vzdolž te ceste par-kirišča. "Pred Štefanovo hišo bo pri-reditvena ploščad s spome-nikom in klopjo, razen tehposegov pa na obravnava-nem območju zaradi varova-nja kulturne dediščine medobema cestama ne bo mož-na gradnja," je občinskimsvetnikom povedal RobertPotokar iz Arhitekturnegabiroja Ravnikar Potokar.Ploščad bo urejena za slikar-ske kolonije pa tudi drugeprireditve, župan Čadež paizpostavlja predvsem varnopešpot za šolarje - vse od av-tobusnega postajališča doosnovne šole.

Ploščad bo odsevalafasado hiše

Nova turistična karta občineObčina je ta mesec izdala posodobljeno karto občine z vse-mi novostmi (občinski kolesarski krog) in novo, dopolnjenoturistično ponudbo krajev pod Blegošem. Namenjena jevsem obiskovalcem kot tudi domačinom, saj marsičesa vobčini niti občani sami ne poznajo.

Koncerti, predstave, razstave, delavniceLutkovna predstava Pravljica o brezi - V Vilinski deželi je ne-koč živelo drevesno ljudstvo. Moška in ženska drevesa sohodila vsak svoja pota. Ko je v deželi zavladala vojna vihrain jih je zagrnila velika tema, so se drevesa razbežala. Moška drevesa ženskih dreves niso več našla. Breza Nana-Jasna, o kateri pripoveduje pravljica, se je utrujena zatekla vsamotno dolino ... Avtorica pravljice in lutk ter izvajalkapredstave Jana Stržinar je domačinka, doma s Hotavelj. Lutkovna pravljica bo brezplačno na ogled v dvorani Domaobčine v Gorenji vasi 4. marca ob 17. uri. Hotaveljska grča - Športno društvo Marmor Hotavlje 10. marca organizira že 18. tradicionalno rekreativno akcijoHotaveljska grča. Prva aktivnost za vse ljubitelje gibanja vnaravi bo večerni pohod na Gabrško goro. Zbor ob 17. uripred pokopališčem v Poljanah. Koncert tria Šubic - Ob izidu nove zgoščenke se bo 11. mar-ca ob 16. uri v poljanski osnovni šoli predstavil trio Šubic. Pohod na Ermanovec - Planinsko društvo Sovodenj 24. mar-ca ob 9. uri vabi na pohod spomina na Tarzana in Hribarjana Ermanovec. Zbirno mesto je na Sovodnju. Krajevna knjižnica Sovodenj - 2. marca ob 18. uri vabijo nauro pravljic: Zlata skrinja pravljic, 16. marca ob istem časupa še na delavnico za spretne prste: Prvi pomladni cvet (zaotroke stare od štiri do deset let).Krajevna knjižnica Gorenja vas - 5. marca ob 17. uri vabijo na uro pravljic v avlo OŠ Gorenja vas: Žogica Nogica, 19.marca ob isti uri pa še na delavnico za spretne prste: Prvipomladni dan (za otroke stare od štiri do deset let).Krajevna knjižnica Poljane - vabi 20. marca ob 17. uri na delavnico za spretne prste: Prvi pomladni dan (za otrokestare od štiri do deset let).

Kot je razvidno z risbe, bo prireditvena ploščad odsevalafasado hiše.

Bogo Žun: "Veliko kvalitetnega lesa danes žal konča v peči."

Zakaj naj bi Pošta Slovenije (če sploh) skrajšala delovni časizpostav v Poljanah in na Sovodnju, ni jasno.

10 Loški glas, torek, 28. februarja 2012

Občina Železniki

Danica Zavrl Žlebir

Kakšne so posebnosti nado-mestnih županskih volitev vŽeleznikih?"Nadomestne lokalne volitvese od običajnih razlikujejopo tem, da se voli samo žu-pana, ne pa tudi občinskihsvetnikov in članov svetovkrajevnih skupnosti, kot je toobičajno ob lokalnih volit-vah. Občinski svetniki in čla-ni svetov KS na podlagi red-nih volitev iz leta 2010 osta-nejo, takrat izvoljenemu žu-panu pa je prenehal mandat,ker je bil decembra lani izvo-ljen za poslanca v državnizbor. Obe funkciji nista večzdružljivi, zato je potrebnoizvesti nove volitve župana."

Kako bodo sicer potekalenadomestne županske volit-ve v Železnikih?"Postopek bo potekal enakokot na rednih lokalnih volit-vah. Če obnovim najpo-membnejše datume do nede-lje, 11. marca, ko bo splošnoglasovanje, naj povem, dasmo prejšnji teden izžrebalivrstni red kandidatov, kotbodo zapisani na volilnih li-stičih. Danes, 28. februarja,je zadnji dan, ko člani volil-nih odborov lahko obvestijoobčinsko volilno komisijo osorodstvenem ali kakem dru-gem razmerju s kandidati,kajti sorodniki ne morejo bitičlani volilnih odborov. Do 1.marca lahko volivci, ki so vdomovih za starejše občanein nimajo stalnega prebivališ-ča v domu, volivci, ki so na

zdravljenju v bolnišnicah, tervolivci, ki so na prestajanjukazni zapora oziroma v pri-poru, pri občinski volilni ko-misiji vložijo zahtevek za gla-sovanje po pošti. 2. marcapristojni organ potrdi volilneimenike in jih preda občinskivolilni komisiji. Do 6. marcalahko predstavniki kandida-tov občinski volilni komisijipredložijo seznam zaupni-kov; zaupniki so lahko na danglasovanja prisotni na voliš-čih in preverjajo delo volilnihodborov. V sredo, 7. marca,bo predčasno glasovanje."

Je temu namenjen en samdan?"Običajno sta predčasnemuglasovanju namenjena dvaali trije dnevi, tokrat pa jetudi po mnenju državne vo-lilne komisije dovolj en sam,ker gre samo za volitve župa-na, ki niso tako obsežne, kotje v primeru, ko se volijo tudisvetniki in člani svetov KS.Mesto predčasnega glasova-nja pa je na občini."

Kaj sledi v prihodnjih dneh?"Tri dni pred splošnim glaso-vanjem lahko volivci, ki se nebodo mogli udeležiti glasova-nja na volišču, kjer običajnovolijo, vložijo zahtevo za gla-sovanje na svojem domu. Venakem roku morajo to stori-ti tisti, ki bi želeli glasovati navolišču, dostopnem za invali-de. V Železnikih bo takšnovolišče v Osnovni šoli Želez-niki in bo odprto le v prime-ru, če se bo kdo prijavil. 24 urpred splošnim glasovanjem

se zaključi volilna propagan-da. 11. marca od 7. do 19. urebo splošno glasovanje. Ko boto končano, bodo volilni od-bori glasovnice in zapisnikeizročili občinski volilni komi-siji, le-ta jih bo pregledala inrazglasila izid glasovanja. Ne-uradni izidi bodo znani šeisti dan, uradni pa potem, kobo občinska volilna komisijaugotovila še izid glasovanjapo pošti in sestavila poročiloo izidu glasovanja. Rezultatiglasovanja se izobesijo tudina vsakem volišču. Če bo žu-pan izvoljen v prvem krogu,je postopek s tem končan, čepa noben od kandidatov nebo dobil nad 50 odstotkovglasov, gresta kandidata znajveč glasovi v drugi krog.Drugi krog glasovanja naj bibil 25. marca."

Koliko je v Železnikih voliščin koliko ljudi bo delalo vvolilnih odborih?

"Če izvzamemo volišče zapredčasno glasovanje in vo-lišče, dostopno invalidom,je v občini Železniki tri-najst volišč. Volilni odborištejejo po šest članov: pred-sednik, njegov namestnik,dva člana in njuna namest-nika. Imenovani so na pod-lagi predlogov strank in ob-čanov."

Vse povedano kaže, da imaobčinska volilna komisijadelo z volitvami že velikopred dnem glasovanja.Kdaj se je začelo za vas?"Osebno sem začel delatiže malo pred novim letom,saj sem bil nedavno imeno-van za predsednika občin-ske volilne komisije in semse moral v to delo še uvesti.Sicer pa se je delo začelo 7.januarja, na dan razpisanadomestnih volitev, ko sozačeli teči tudi roki za volil-na opravila."

Na novo bodo volili županaŽelezniki so ena od enajstih slovenskih občin, kjer bodo nadomestne volitve za župana. Kaj je dobrovedeti o volitvah, ki bodo v nedeljo, 11. marca, smo se pogovarjali s predsednikom občinske volilnekomisije Anžetom Kavčičem.

OB

ČIN

A ŽE

LEZN

IKI,

ČE

ŠN

JIC

A 4

8,

ŽELE

ZNIK

I

Anže Kavčič

Danica Zavrl Žlebir

Železniki - "Prva resna po-buda z izdelanim projek-tom za mladinski center jenastala že leta 2002, kosem bil predsednik klubaselških študentov," nam jepovedal Peter Mesec, pred-sednik gradbenega odboraza vzpostavitev Mladinske-ga centra Železniki. Spom-nil se je zbiranja denarja inrazličnih prostorskih mož-nosti, ki so se pokazale vteh letih, a jim več let niuspelo, tudi zaradi pomanj-kanja politične volje, nazad-nje so ta prizadevanja upo-časnile tudi poplave leta2007. Novi generaciji štu-dentov, ki jih sedaj vodiMatej Markelj, je po več le-tih uspelo, med drugimtudi ob razumevanju nove-ga direktorja Javnega zavo-

da Ratitovec Gregorja Hab-jana. Zavod upravlja tudiželeznikarski bazen, v nje-

govih kletnih prostorih paso sedaj uredili mladinskicenter, ki ga nameravajo v

prihodnje napolniti z vsebi-no. Blizu 50 tisočakov vred-no naložbo so izpeljali obpomoči občine, ki je pri-spevala polovico tega zne-ska iz proračuna, del pabodo "poravnali" tako, dase za nekaj časa odpovedosodelovanju na razpisih zaprograme mladih. Za delnaložbe so se zadolžili, ka-kih deset tisočakov pa ještudentski klub sam privar-čeval za ta namen. PeterMesec omenja tudi pomočkluba škofjeloških študen-tov in številne prostovoljce,ki so pomagali mladim pri-ti do klubskih prostorov. Kaj bo v 90 kvadratnih me-trov velikih prostorih nanovo odprtega mladinske-ga centra? Prostori so pri-merni za organizacijo de-lavnic, tečajev, seminarjev,okroglih miz, sestankov,omogočajo druženje, pri-pravo filmskih večerov,družabnih dogodkov, raču-nalniškega izobraževanja,uporabo računalniške opre-me z brezplačnim dosto-pom do interneta. Mladiobetajo, da bodo dobro iz-koriščeni.

Mladi dočakali svoj center

V kletnih prostorih plavalnega bazena v Železnikih so pred kratkim odprlimladinski center, na katerega je mladina Selške doline čakala domala desetletje.

Nov mladinski center so z rezanjem traku odprli (od leve):Gregor Habjan, direktor Javnega zavoda Ratitovec, predsednikgradbenega odbora Peter Mesec in predsednik Kluba študentov Selške doline Matej Markelj. / Foto: Uroš Rosič

Danica Zavrl Žlebir

Železniki - Poleg njih je pri-šla tudi peticija krajanov Za-lega Loga, ki nasprotujejogradnji zadrževalnika podSušo, ker jih skrbi, kaj bo stamkajšnjimi zemljišči. Pre-pričani so, da se da poplav-no varnost Železnikov zago-toviti s protipoplavnimiukrepi od Alplesa do Der-motovega jezu. Toda stro-kovnjaki, ki so prišli državniprostorski načrt kar dvakratrazlagat (v Železnike in še vZali Log na posebno željovaščanov), menijo drugače.Za poplave, kakršne so Že-lezniki doživeli leta 2007,ne bi zadoščali, zato tudi za-drževalnik."Dlje ko je v Zalem Logutrajala razprava, ki je bilanajprej zelo razgreta, bolj sobili ljudje pripravljeni po-slušati in postavljati pravavprašanja," je dejal podžu-pan Janez Ferlan, ki meni,da je razburjenju krajanovbotrovalo tudi več napačnihinformacij, ki so krožile gle-de zadrževalnika, so pa po-kazali jasne signale, da so sepripravljeni pogovarjati."Zadrževalnik je zadnja fazapoplavnih ukrepov, tako dabomo imeli še čas, da se zvaščani pogovarjamo. Jasnopa je treba lastnikom zem-ljišč za zadrževalnikompredstaviti pogoje, kaj bo zzemljišču v primeru, da jihbo zalilo, kako bo s sanacijoin kako z odškodninami, kijim bo pripadala zaradi po-škodovane zemlje."

Med drugimi pripombami,ki so jih v zvezi z državnimprostorskim načrtom posre-dovali občani (občini ali paneposredno ministrstvomaza okolje in prometnemuministrstvu), pa Ferlanomenja tiste, ki so jih dalapodjetja v industrijski coni.Ker so ta v poplavnem ob-močju in so možnosti za se-litev kam drugam v Železni-kih omejene, so zaskrbljenizaradi nadaljnjega razvojaindustrije. Zato zahtevajo,da se v postopku izdelavedržavnega prostorskega na-črta za vsako etapo izvedbeprotipoplavnih ukrepov iz-dela karte poplavnih linij, izkaterih bodo vidni učinki iz-vedbe posameznih rešitev,opredeli vire financiranja inroke izvedbe posameznihfaz. Tako bo občina skupaj spodjetji lahko načrtovalarazvoj. KS Železniki je medpripombami predlagalaohranitev rak ob Dermoto-vem jezu, ki so del krajevnedediščine iz obdobja fuži-narstva. Kot pomembno pasogovornik omenja tudi pri-pombo krajanov Smoleve inOjstrega vrha v zvezi z na-domestnim mostom čezSoro. Namesto na istemmestu bi bilo bolje križiščein most prestaviti višje obreki navzgor (pod vznožjeGorenjskega Kovaškegavrha), oziroma najti ustrez-nejši potek lokalne ceste, kisedaj teče skozi strnjeno na-selje. O tem se bo treba šepogovarjati z lastniki, meniJanez Ferlan.

Treba se bo šepogovarjati

Na državni prostorski načrt za poplavno varnostŽeleznikov in obvozno cesto skozi mesto, ki je bilv javni razpravi do 9. februarja, je prišlo kakihducat pripomb.

Železniki

Začeli bodo graditi cesto v DavčoMarca naj bi začeli urejati 6,5 kilometra ceste v Davčo, ki sojo močno razdejale poplave leta 2007, za rekonstrukcijo paje bila predvidena (in tudi že začeta) že več