FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTENSKE VEDE MARIBOR

MARIO LEŠNIK 2

Nove

plevelne

vrste

v Sloveniji

–

ocena

dinamike

prehoda

iz

ruderalnih v plevelne

združbe

njivskih

površin

in

trajnih

nasadov

Latinsko poimenovanje: Poti vnosa: URP UPP GŠ

Bidens

pillosa

L. PRID, TRANS DA NE V

Bidens

subalternans

D.C. PRID, TRANS DA DA S

Bidens

bipinnata

L. PRID, TRANS DA DA S

Bidens

connata

Mühl. PRID, TRANS DA NE M

Bidens

frondosa

L. PRID, TRANS DA DA S

Bidens

cernua

L. TRANS, KRM NE NE MBidens

vulgata

E.L. Greene TRANS NE NE M

Ambrosia

trifida

L. PRID, KRM NE NE VIva xanthifolia

Nutt. PRID, KRM NE NE VSenecio

inaequidens

DC TRANS DA DA S

Conyza

sumatrensis

(Retz.) E. Walker. TRANS, KRM NE NE M

Conyza

bonariensis

(L.) Cronq. TRANS NE NE MGŠ

–

potencialna gospodarska škoda: V –

velika, S –

srednje velika, M –

majhna, Z-

zanemarljiva Obstoj prvih ustaljenih populacij na ruderalnih

(URP) ali pridelovalnih URP površinah

Pojavnost novih vrst iz družine Asteraceae:

A. ARTEMISIFOLIA

podTIP

A. artemisifolia

podtip teniufolia

A. TRIFIDA

A. TRIFIDA –

srednje do visoko tekmovalen plevel –

tudi povzroča alergije

AMBROSIA TRIFIDA

Veliko

cevetnega

prahu

AMBROSIA TRIFIDA

Rastline lahko dosežejo višino 5 m in več

A.

CORONOPIFOLIA

A. PSYLOSTACHIA

možen pojav v SLO

spregledane vrste ??

A. CORONOPIFOLIA

IVA XANTHIFOLIA

Začetek vznikanja: Začetek cvetenja: Začetek zorenja semen:

april maj junij julij avgust septemb. oktob.

A. artemisifolia

A. trifida

Artemisia

annua

Iva xanthifolia

Senecio

inaequedens

Nekatere fenološke značilnosti žvrkelj in drugih plevelov iz družine Asteraceae

–

notranjost Slovenije –

razmere tekmovanja:

A. trifida

in I. xanthifolia

imata srednje dobro tekmovalnost do koruze. V povprečnih tekmovalnih razmerah lahko v posevkih koruze oblikujeta dokaj veliko semen, nekaj tudi pri uporabi herbicidov. PRIPOROČLJIVO PREVENTIVNO UKREPANJE.

Delovanje nekaterih herbicidov na žvrkljo, oblorožko

in faberjev

muhvič

–

sinteza nekaterih domačih rezultatov iz poskusov in podatkov iz literature; upoštevani največji dovoljeni odmerki 2009.

pe

ndim

etal

in

flufe

nace

t + m

et.

mez

otrio

n

topr

amez

on

tem

botri

on

2,4-

D

dika

mba

fora

msu

lfuro

n

pros

ulfu

ron

niko

sulfu

ron

rimsu

lfuro

n

A. trifida 40-50

40-60

85-95

85-95

70-85

80-95

90-98

70-80

70-80

50-60

70-80

I. xanthifolia

50-40

90-95

95-100

90-95

90-100

90-95

90-100

90-100

90-100

60-70

70-75

S. faberi 90-

100 90-100

70-80

90-95

85-95

/ / 90-100

50-70

80-90

80-90

Listni herbicidi na A. trifida

delujejo še kar dobro. Težave so pri talnih, ker

rastlina vznika iz velikih globin.

Na I. xanthiifolia

–

herbicidi večinoma dobro delujejo.

B. PILOSA –

počasen razvoj –

seme pogosto ne dozori pred pojavom prvih slan jeseni.

B. BIPINNATA –

dokaj hiter razvoj –

majhna tekmovalnost

B. SUBALTERNANS –

srednje hiter razvoj –

srednja tekmovalnost

B. PILOSAB. BIPINNATA B. SUBALTERNANS

B. FRONDOSA –

dokaj počasen razvoj –

srednja tekmovalnost

B. VULGATA

B. VULGATA

počasen razvoj –

srednja tekmovalnost

B. CONNATA

počasen razvoj –

nizka tekmovalnost

PRIMERJAVA OBLIKE LISTOV PRI NEKATERIH VRSTAH IZ RODU BIDENS

Začetek vznikanja: Začetek cvetnja: Začetek zorenja semen:

april maj junij julij avgust septemb. oktob.

B. tripartita

B. frondosa

B. bipinnata

B. subalternans

B. connata

B. vulgata

B. pillosa

B. cernua

Fenološke značilnosti nekaterih mrkačev:

Delovanje nekaterih herbicidov na mrkače –

sinteza nekaterih domačih rezultatov iz poskusov in podatkov iz literature; upoštevani največji dovoljeni odmerki.

pe

ndim

etal

in

flufe

nace

t + m

et.

mez

otrio

n

topr

amez

on

tem

botri

on

2,4-

D

dika

mba

fora

msu

lfuro

n

pros

ulfu

ron

niko

sulfu

ron

rimsu

lfuro

n

B. tripartita 50-65

85-95

90-100

85-90

90-100

60-70

60-70

90-95

80-85

85-95

90-95

B. frondosa 50-60

80-90

95-100

70-80

60-80

60-80

60-70

85-95

80-90

80-90

80-90

B. bipinnata

50-70

85-90

95-97

90-95

80-95

90-95

50-70

70-80

70-90

50-70

85-90

B. subalternans

50-60

75-85

85-95

70-85

70-80

90-95

50-70

70-85

60-75

60-70

70-90

B. pillosa 50-65

75-85

90-95

70-80

70-85

80-90

60-80

70-80

60-75

50-70

80-90

Nekateri talni in listni herbicidi ne delujejo dobro.

SENECIO INAEQUEDENS

-

Možen razvoj v trajnih nasadih –

dermatitis

C. CANADENSISC. BONARIENSIS

C. BONARIENSIS

C. sumatrensis

Conyza

vrste –

možne težave v trajnih nasadih v primeru odpornosti na glifosat

A. SUMATRENSIS

C. ALBIDA

-

Izključno mediteran

Latinsko poimenovanje: Poti vnosa: URP UPP GŠ

Siegesbeckia

orientalis

L. OKZDR NE NE M

Inula

viscosa

(L.) Aiton TRANS NE NE S

Guizotia

abyssinica

(L.f.) Cass OKZDR NE NE S

Aster laevis

L. OKZDR NE NE M

Aster pilosus

Willd. OKZDR NE NE M

Aster lanceolatus

Willd. OKZDR DA NE M

Aster squamatus

Sprengel TREANS DA NE M

Aster novae-angliae

L. OKZDR DA NE M

Tagetes

minuta L. OKZDR NE NE S

Tagetes

tenuifolia

Cav. OKZDR NE NE M

Cosmos

bipinnatus

L. OKZDR NE NE M

Dittrichia

graveolens

(L.) Greuter TRANS DA NE S

Artemisia

annua

L. TRANS DA NE M

Artemisia

verlotiorum

Lamotte TRANS DA NE M

GŠ

–

potencialna gospodarska škoda: V –

velika, S –

srednje velika, M –

majhna, Z-

zanemarljiva Obstoj prvih ustaljenih populacij na ruderalnih

(URP) ali pridelovalnih URP površinah

Pojavnost novih vrst iz družine Asteraceae

ASTER LANCEOLATUS

-

Trajni nasadi

ASTER LEAVIS

A. SQUAMATUS

Dittrichia

graveolens

DERMATITIS

TAGETES MINUTA

-

njive in trajni nasadi na primorskem

ARTEMISIA ANNUA –

možen razvoj tudi na njivah povsod po Sloveniji

Crassocephalum

crepidioides (Benth.) S Moore

Guizotia

abyssinica

(L.f.) Cass

Primer podivjane gojene alternative poljščine

Guizotia

abyssinica

(L.f.) Cass

Guizotia

abyssinica

(L.f.) Cass

ARTEMISIA VERLOTIORUM

Coreopsis

tinctoria

Nutt.Cosmos

bipinnatus

L.