Marta Bon, Boris Čuk

Pregled stanja v slovenskem ženskem rokometu in vizija razvoja do leta 2008

UVOD

Cilj, namen reprezentančnega rokometa je uspešnost, vrhunski rezultat. Vrhunski rezultati izhajajo iz sistematičnega dela v celotnem procesu oblikovanja igralk. V to vključujem kakovosten proces usmerjanja in selekcioniranja v rokomet, tako v klubih kot v reprezentancah. Potreben je pravilen izbor metod učenja in treninga v vseh obdobjih igralkinega razvoja, pravilen izbor modela igre, v katerega je igralka vključena, pravilna vzgojna in psiho-socialna naravnanost. Menim, da sta na področju ženskega rokometa, predvsem pri delu z mlajšimi starostnimi kategorijami v zadnjih letih kakovost in obseg dela padli, kar se odraža tako v premajhnem številu v rokomet vključenih talentiranih igralk, kakor tudi v relativno slabši pripravljenosti tisti, ki vendarle kažejo določen potencial. To stanje beležimo kljub dejstvu, da je rokomet v zadnjem obdobju doživel velik napredek in beleži največje uspehe na klubski in reprezentančni ravni. Če želimo v bodoče (pri tem mislimo na obdobje od 4 do 8 let) dosegati vrhunske rezultate, moramo izboljšati delo z igralkami mlajših starostnih kategorij, tako v klubih kot v reprezentancah. Veliko rezerve je verjetno na ravni organiziranosti in delovanja klubov. Predvsem pa je potrebno pri mladih igralkah vzbuditi še več zanimanja za ukvarjanje z rokometom. Vse skupaj je lahko le kompleksen projekt RZS. V osnovi moramo opredeliti kaj želimo, kakšni so cilji slovenskega ženskega rokometa. Če zajamemo vse ravni bi jih opredeliti: odmevni, tržno zanimivi rezultati ženske članske reprezentance, permanentno uvrščanje mladih reprezentanc na velika tekmovanja, ustvarjanje možnosti za uspešnost vseh klubov, široka baza na osnovi razvejanega in kvalitetnega šolskega in klubskega rokometa

najmlajših kategorij, mini rokomet. Za uresničitev teh ciljev po potrebno zelo natančno načrtovano in skrbno izpeljano delo.

PREGLED TRENUTNEGA STANJA V SLOVENSKEM ŽENSKEM ROKOMETU V obdobju po osamosvojitvi je bilo nekaj poizkusov dolgoročnega, sistematičnega pristopa pri delovanju slovenskih rokometnih reprezentanc. Obstajal je pravilnik o reprezentancah, vizija ženskega rokometa (Bon, 1996, gradivo za Predsedstvo) napisan je bil projekt dela s slovenskimi moškimi rokometnimi reprezentancami, ki je vseboval cilje, metode dela (Šibila, 2000). Nujno potrebno se zdi oblikovati strokovno utemeljen projekt tudi za ženske reprezentance; projekt, ki bi obravnaval značilnosti slovenskih rokometašic, specifične potrebe pri delu z reprezentancami in bi z inovativnim pristopom prikazal način za izboljšanje izkazanih slabosti ter posledično za doseganje še boljših tekmovalnih rezultatov na področju ženskega rokometa. Novembra 2004 je bil na seji Predsedstva sprejet pravilnik o državnih reprezentancah (Ostrelič, 2004), ki ureja mnoga, predvsem strokovno organizacijska področja

reprezentanc. Pričujoč dokument pa naj bi urejal predvsem strokovna razmerja v reprezentancah. Situacija v ženskem rokometu je trenutno nekako dvo- polna. Na eni strani beležimo velike uspehe RK Krim, ki je po organiziranosti in uspešnosti verjetno trenutno vodilni klub v Evropi. Praktično neizmerljiv je doprinos Krima k popularizaciji panoge in prav gotovo na celoten razvoj rokometa Slovenije. Ne gre pozabiti, da je Krim prva ekipa v kolektivnih športnih panogah, ki je uspela osvojiti najvišji naslov v evropskih klubskih tekmovanjih. S tem je na nek način vsem pokazana pot do najvišjih dosežkov. Za visoko postavljene cilje, pa ekipa kot je Krim, angažira visoko kakovostne, že »izdelane» in evropsko uveljavljene igralke. Te največkrat prihajajo iz tujine. Posledično to pomeni, da je manj možnosti za vzgojo kakovostnih igralk iz slovenskega okolja, ki bi uspešnost dokazovale tudi na reprezentančni ravni. Drugi pol slovenskega ženskega rokometa so ostali slovenski klubi, ki kvalitetno in organizacijsko močno zaostajajo za ravnjo Krima, oziroma delujejo na povsem drugačnih organizacijskih in strokovnih osnovah. Posledice tega so, da je baza igralk majhna, takšna, ki zmanjšuje možnosti za ustrezno selekcijo za reprezentance posameznih starostnih kategorij. S tem je tudi možnost napredovanja igralk, potencialnih reprezentantk, relativno majhna. Delovanje in uspešnost članskih reprezentanc ima na dogajanja v ženskem rokometu velik, pogosto odločujoč vpliv. Slovenski ženski rokomet trenutno kotira dokaj visoko – na 10 mesto (preglednica 1). Slovenska reprezentanca je do sedaj sodelovala na dveh evropskih prvenstvih (Danska 2002 - 10 mesto in Madžarska 2004 - 9. mesto, več v prilogi). Leta 1997 je slovenska ženska reprezentanca prvič nastopila na svetovnem prvenstvu v Nemčiji in dosegla 16. mesto). Na SP v Italiji je osvojila 10. mesto. Na SP 2003 na Hrvaškem je osvojila 8. mesto kar je najboljša uvrstitev na svetovnih prvenstvih.

Rank Nation Women's Women Total Rank NationMen's Men's Men Total Rank Nation W M Total

19 18 20 1 NOR 76 160 236 1 GER 64 80 160 304 1 DEN 204276 480 2 DEN 60 144 204 2 SLO 68 72 144 284 2 GER 168304 472 3 RUS 80 120 200 3 DEN 72 76 128 276 3 SLO 116284 400 4 GER 56 112 168 4 SWE 56 64 96 216 4 RUS 200164 364 5 ROM 44 96 140 5 CRO 76 4 120 200 5 HUN 136192 328 6 HUN 8 128 136 6 FRA 48 44 104 196 6 FRA 132196 328 6 ESP 48 88 136 7 HUN 44 68 80 192 7 CRO 112200 312 8 FRA 68 64 132 8 SCG 80 8 88 176 8 SCG 128176 304 9 SCG 72 56 128 9 RUS 40 12 112 164 9 SWE 72 216 288

10 SLO 36 80 116 10 ESP 12 48 72 132 10 NOR 236 36 272 11 CRO 64 48 112 11 SUI 32 40 56 128 11 ESP 136132 268 12 UKR 0 104 104 12 ISL 36 32 48 116 12 ROM 140 92 232 13 AUT 20 72 92 13 CZE 12 36 64 112 13 CZE 72 112 184 14 CZE 40 32 72 14 POR 8 52 40 100 14 AUT 92 80 172 14 SWE 32 40 72 15 ROM 24 60 8 92 15 ISL 40 116 156 16 POL 52 16 68 16 AUT 8 56 16 80 15 SUI 28 128 156 17 POR 28 16 44 16 SVK 60 12 8 80 17 UKR 104 48 152

2

18 ISL 24 16 40 18 BLR 54 0 16 70 18 POR 44 100 144 19 BLR 8 24 32 19 POL 8 28 24 60 19 POL 68 60 128 20 LTU 12 16 28 20 UKR 4 12 32 48 20 SVK 24 80 104 20 SUI 12 16 28 21 EST 28 8 8 44 21 BLR 32 70 102 22 MKD 8 16 24 21 MKD 4 24 16 44 22 MKD 24 44 68 22 NED 8 16 24 23 LAT 8 20 8 36 23 TUR 20 32 52 22 SVK 8 16 24 23 NOR 12 8 16 36 24 BUL 20 28 48 25 BUL 4 16 20 25 GRE 8 8 16 32 25 GRE 14 32 46 25 TUR 4 16 20 25 TUR 8 8 16 32 26 EST 0 44 44 27 AZE 0 16 16 27 BUL 20 4 4 28 26 LTU 28 16 44 28 ITA 8 6 14 27 ISR 4 8 16 28 28 LAT 4 36 40 28 GRE 8 6 14 29 FIN 4 4 16 24 29 NED 24 12 36 30 CYP 4 0 4 30 BEL 4 8 8 20 30 ISR 4 28 32 30 LAT 4 0 4 31 BIH 0 0 16 16 31 ITA 14 16 30 30 ISR 4 0 4 31 CYP 4 4 8 16 32 AZE 16 8 24 33 ALB 0 0 0 31 ITA 8 4 4 16 32 FIN 0 24 24 33 ARM 0 0 0 31 LTU 0 0 16 16 34 BEL 0 20 20 33 BEL 0 0 0 35 MDA 8 4 0 12 34 CYP 4 16 20 33 BIH 0 0 0 35 NED 0 8 4 12 36 BIH 0 16 16 33 EST 0 0 0 37 AZE 8 0 0 8 37 MDA 0 12 12 33 ENG 0 0 0 37 LUX 0 4 4 8 38 LUX 0 8 8 33 FAR 0 0 0 39 FAR 0 0 4 4 39 FAR 0 4 4 33 FIN 0 0 0 39 GEO 0 0 4 4 39 GEO 0 4 4 33 GEO 0 0 0 41 ALB 0 0 0 0 41 ALB 0 0 0 33 IRL 0 0 0 41 ARM 0 0 0 0 41 ARM 0 0 0 33 LIE 0 0 0 41 ENG 0 0 0 0 41 ENG 0 0 0 33 LUX 0 0 0 41 IRL 0 0 0 0 41 IRL 0 0 0 33 MDA 0 0 0 41 LIE 0 0 0 0 41 LIE 0 0 0 33 MLT 0 0 0 41 MLT 0 0 0 0 41 MLT 0 0 0 33 SCO 0 0 0 41 SCO 0 0 0 0 41 SCO 0 0 0

Preglednica 1: Rangiranje slovenskega ženskega in moškega rokometa po kriterijih EHF ; stanje januar 2005(WWW/EHF. 6. 2. 2005)

Uvrstitve članskih reprezentanc so naslednje:

Evropska prvenstva: – 2x • Danska 2002 - 10. mesto- (trener Tiselj)

• Madžarska 2004 - 9. mesto (trener Beguš)

Svetovna prvenstva - 3x • v Nemčiji, 1997 – prvi nastop na velikem tekmovanju (16. mesto)- (trenerka

Bon)

• v Italiji 2001 – 10. mesto - (trener Tiselj)

• na Hrvaškem – 2003 - 8. mesto- (trenerka Bon)

3

PREGLED UVRSTITEV MLAJŠIH STAROSTNIH KATEGORIJ NA EP IN SP Mladinska reprezentanca se je leta 1997 prvič (in zadnjič) uvrstila na svetovno prvenstvo. SP je bilo na Slonokoščeni obali. Uvrstili smo se na 13. mesto (od 17 ekip). Sodelovali smo na EP 1996 na Poljskem (iz tiste generacije se je kot reprezentantka »obdržala« Tanja Dajčman) in osvojili 10. mesto (od 12 ekip). Leta 2002 smo na Finskem osvojili 8. mesto. Iz teh generacij je najvidnejšo uveljavitev dosegla Miša Marinček.

mladinke EP 2004

RUS

HUN

ESP 4 NED 5 FRA 6 SWE 7 ROM 8 SLO 9 POL

10 LTU 11 GER 12 FIN

kadetinje TURČIJA, 2001 Rusija 2003

1. RUS 1. RUS 2. GER 2. ROM 3. HUN 3. HUN 4. CRO 4. DEN 5. ESP 5. CRO 6. NED 6. NED 7. SLO 7. SCG 8. CZE 8. SLO 9. UKR 9. ESP 10. TUR 10. LTU 11. ROM 11. CZE 12. POR 12. GER

Preglednica 2: Rezultati EP za mladinke na Finskem, 2002 (www:EHF) in kadetske reprezentance na EP v Turčiji in na Ep v Rusiji (www:EHF) S kadetsko reprezentanco smo se leta1997 prvič uvrstili na EP v Avstriji in osvojili 11. mesto (od 12) . Leta 2002 smo v Turčiji dosegli odlično 7. mesto. Odlično uvrstitev beležimo tudi v Rusiji z 8. mestom. Na obeh nastopih je ekipo vodil Aleš Filipčič.

4

KLUBSKI ROKOMET – PREGLED STANJA PO REGIJAH

1 A - 10 ekip - 175 igralk

Klubi brez članske ekipe

1 B - 8 ekip - 133 igralk

Olimpija

Krim

Škofja Loka

Kranj

BurjaIzola

Piran

Kočevje

ŽalecVelenje

Polje

Ajdovščina

Sevnica

Celje

Ptuj

Škocjan

Šentjernej

Novo Mesto

Zagorje

Planina Radovljica

Branik

Bakovci

Millenium

Ribnica

Hrpelje

Sežana

Nova GoricaBrežice

Il. Bistrica

Stanje: 2001

Preglednica 2: Pregled stanja klubov v SLO leta 2001 - vsi klubi (skica: B. Čuk)

5

Novoustanovljeni klubidelajo le z mlajšimi starostnimi skupinami

Sava Kranj

Piran

Celje

Naklo

Sežana

Nova Gorica

Il. Bistrica

Maestral

Logatec

Nazarje

Šmartno

2005

Stanje leta 2005

Preglednica 3: Pregled stanja klubov v SLO leta 2005 -- novoustanovljeni klubi, ki (trenutno) delajo le z mlajšimi starostnimi kategorijami (Čuk)

6

1. B liga Vzhod 8 ekip1. B liga Zahod 7 ekip

Škofja Loka

Kranj

Velenje

Ajdovšč inač

SevnicaŠkocjan

Šentjernej

Novo Mesto

Zagorje

Planina

Branik

Millenium

Hrpelje

Brežice

Inna D.

2005

Žalec

Preglednica 4: Pregled stanja klubov v SLO leta 2005- članice 1.B in lige (B. Čuk)

1. A DRL / 10 ekip

Olimpija

Krim

Škofja Loka

BurjaIzola

Ko evječ

Žalec

Polje

Celje

Ptuj

Stanje 2005

7

Preglednica 5: Pregled stanja klubov v SLO leta 2005 -- ekipe, ki igrajo v 1 ligi (skica: B. Čuk)

Področje 2000 2005 perspektive

Dolenjska Novo mesto,

Šentjernej, Škocjan:

1B vzhod

Sevnica, Brežice le

mlajše kategorije

Vsi 1B liga

- BREŽICE

z vključitvijo Janeza

Štruklja se je močno

povečalo zanimanje in

množičnosti;

močen center raste tudi

v Brežicah

Štajerska-

področje Celja z

okolico

Velenje in Žalec v 1 a

ligi

CE in Zagorje v

1B

Celje je napredovalo

v 1 ligo.

Velenje v

prehodnem obdobju

popolnoma

prenehalo z

delovanjem; potem

so začeli delati z

mlajšimi starostnimi

kategorijami.

2004 se je Velenje

ponovno uvrstilo v

člansko kategorijo (1B

liga).

Nastala sta dva nova

kluba: Nazarje in

Šmartno: v mlajših

kategorijah

Prekmurje Dva kluba Bakovci n

Milenium - brez

članskih ekip

Bakovci so zamrli

kot klub : Milenium

nastopa v 1. b ligi

Maribor in oklica Branik: delo z mladino

Ptuj v 1. B ligi

Ptuj je prišel 1. ligo

Branik v 1. B

Ljubljana in

oklica

Olimpija in Krim –

1.liga

Polje v 1B ligi

Vse tri ekipe v 1. ligi

-Inna Dolgun v 1.B

lig

Na novo je nastal klub

LOGATEC

Gorenjska Kranj in Škofja Loka v

1. ligi

Radovljica in Kranj -

Sava Kranj je

izpadla iz 1. lige;

Planina Kranj je v 1.

8

KLUBI- POVEZOVANJE REPREZENTAČNEGA IN KLUBSKEGA DELOVANJA

mlajše kategorije B ligi; Sava Kranj

ima samo mlajše

kategorije, na novo

NAKLO

Zgornja

Primorska

Nova Gorica-

Šempeter: delo z

mlajšimi

Ajdovščina v 1. B

ligi

ni bistvenih

sprememb

OBALA Trije prvoligaši: Piran,

Izola, Burja

- delo z mladini:

Ilirska Bistrica,

Hrpelje in Sežana

Piran je kot članska

ekipa zamrl –

tekmuje le v mlajših

starostnih

kategorijah

Hrpelje igra v 1.B

ligi

Novi klub je Maestral-

tekmovanje mladih

Kočevje in

okolica

Kočevje v 1. ligi

Ribnica : ml. s.

Ribnice ni več

Kočevje v 1. ligi

Kvaliteta reprezentančnega rokometa je v veliki ali pa največji meri odvisna od klubskega delovanja. Glede na stanje v nekaterih slovenskih klubih je jasno, da bi problematika klubskega rokometa potrebovala posebno obravnavo. Pričujoči material je vezan predvsem na reprezentančne ravni , verjamemo pada se bo RZS (morda Združenja?) lotila tudi vizije razvoja klubov. Vprašanje je zelo kompleksno; težko je odgovoriti že na vprašanje : Kje začeti?

REPREZENTANČNI ROKOMET

9

SLOVENSKI ŽENSKI REPREZENTANČNI ROKOMET

2004 - 2008

CILJI

ROKOMETNA ZVEZA SLOVENIJE

(PREDSEDSTVO, STROKOVNI SVET, ZDRUŽENJA , STROKOVNI SODELAVCI,

ZRTS, SODNIŠKA ORG., ……….)

UVRSTITEV VSEH REPRZENTANC

(kadetske, mladinske, članske) NA EVROPSKA IN SVETOVNA PRVENSTVO

ŽENSKI REPREZETNAČNI ROKOMET V SVETOVNEM VRHU (med prvi petimi reprezentancami v

Evropi)

USTREZNA STROKOVNI IN ORGANIZACIJSKI

pogoji

OPTIMALNA TEHNIČNO- ORGANIZACIJSKA

STRUKTURIRANOSTR PANOGE

* MANAGEMENT

* MEDIJSKA ODMEVNOST

..........

Nadalje IZBOLJŠEVATI

IGRALSKO, STROKOVNO IN ORGANIZACIJSKO RAVEN

ŽENSKEGA ROKOMETA – (MINI ROKOMET, ROKOMET V OŠ, ROKOMET MLADIH

K L U B I

DOLGOROČNO IN NAČRTNO IZBRATI IN IZGRADITI MOČNO IN KVALITETNO BAZO IGRALK

OI? 2010

2008

2004- 2007

10

Preglednica 6: Grafični model razvoja reprezentančnega rokometa za 4-letni ciklus

RAVNI DELOVANJA

ŠOLSKI ROKOMET: mini rokomet NAMEN, CILJI ⇒ ustvariti široko igralsko bazo ⇒ popularizacija panoge ⇒ vzgoja igralcev in bodoče publike ⇒ v okviru sodelovanja s šolami sodelovanje z drugimi asocijacijami - zdravstvo: borba proti

drogam, alkoholu, za zdrav način življenja, ipd

NALOGE RZS : ⇒ pridobiti in motivirati ustrezne strokovne in organizacijske kadre, ⇒ vzpodbujati sodelovanje klubi-šole, zveza - šole, okolje, starši; možnosti za športne šole, za

zasebne rokometne šole, ipd ⇒ ustvarjati pogoje, da se rokomet razvija v atraktivno, medijsko zanimivo in otrokom

privlačno športno panogo

ROKOMET MLADIH - NAMEN, CILJI ⇒ ustvariti široko igralsko bazo, ⇒ ustrezno selekcioniranje, usmerjanje v igralna mesta in igralne vloge, ⇒ vzgoja športnih osebnosti, vzgoja igralcev, ⇒ doseganje ustreznih rezultatov, ⇒ popularizacija panoge, množičnost ⇒ sodelovanje z drugimi asocijacijami - zdravstvo: borba proti drogam, alkoholu, za zdrav

način življenja, ipd

NALOGE RZS : ⇒ pridobiti in motivirati ustrezne strokovne in organizacijske kadre, ⇒ vzpodbujati sodelovanje klubi-šole, zveza-šole, okolje, starši; možnosti za športne šole, za

zasebne rokometne šole, ipd ⇒ ustvarjati pogoje, da se rokomet razvija v atraktivno, medijsko zanimivo in mladim

privlačno športno panogo, ⇒ ustvariti možnosti za ustrezen tekmovalni sistem, sistem selekcioniranja, ⇒ materialno-finančni pogoji za tekmovalno zorenje igralcev

ROKOMET REPREZENTANČNIH MLADIH SELEKCIJ • NAMEN, CILJI ⇒ ustvariti široko bazo nadarjenih (kvalitetnih) igralk, ⇒ ustrezno selekcioniranje, usmerjanje v igralna mesta in igralne vloge,

11

⇒ vzgoja na vseh ravneh, ⇒ pripadnost državi, panogi , ekipi, patriotska čustva ipd., ⇒ doseganje ustreznih rezultatov - uvrščanje na velika tekmovanja, igralne izkušnje,.... ⇒ popularizacija panoge

NALOGE RZS : ⇒ ustvariti možnosti za ustrezen tekmovalni sistem, sistem selekcioniranja, ⇒ materialno-finančni pogoji za tekmovalno zorenje igralk

ČLANSKA DRŽAVNA REPREZENTANCA

- NAMEN, CILJI ⇒ vrhunski rezultati, uspešnost v skladu s cilji ⇒ prepoznaven slog igre, sodoben atraktiven rokomet, ⇒ tržno zanimivost, medijska prisotnost, ⇒ vzgoja igralskih osebnosti, idolov ⇒ popularizacija panoge ⇒ sodelovanje z drugimi asocijacijami, z drugimi reprezentancami

NALOGE RZS : ⇒ ustvarjati pogoje, da se rokomet razvija v atraktivno, medijsko zanimivo in mladim

privlačno športno panogo, ⇒ ustvariti možnosti za ustrezen tekmovalni sistem, sistem selekcioniranja, ⇒ materialno-finančni pogoji za tekmovalno zorenje igralcev

NALOGE RZS • ustvariti materialno - organizacijske in kadrovske možnosti za dolgoročno,

sistematično delovanje. Oblikovati je potrebno: ⇒ sistem usmerjanja v rokomet in sistem kvalitetnega začetnega izbora igralk za

posamezne reprezentančne selekcije, ⇒ sistem tekmovanj, ⇒ sistem kadrovanja za vse kategorije, ⇒ sistem izobraževanja na vseh ravneh, ⇒ sistem sodelovanja šole, klubi, posamezne reprezentance, ⇒ sistem financiranja,itd

12

NALOGE- GENERALNO USTVARITI MOŽNOSTI ZA DOLGOROČNO PROJEKTNO DELO Pregled stanja

∗ po regijah ∗ po klubih ∗ na ravni RZS ∗ primerjave z drugimi državami ∗ primerjave z drugimi panogami - kolektivnimi

DOLOČITEV KONKRETNIH CILJEV PO REGIJAH - glede števila igralk, glede organizacije, glede tekmovalnih ciljev

NALOGE- po POSAMENZIH RAVNEH V nadaljevanju so predstavljena osnovna področja za katere menimo, da bi jih bilo potrebno natančneje opredeliti. Napisane so samo strokovne službe ali osebe za katere menimo, da bi lahko najprimerneje opredelile navedeno.

FINANČNO VREDNOTENJE PROJEKTA - naloga strokovnih služb RZS , direktor reprezentance

KADRI ZA VSE RAVNI - naloga strokovnih služb RZS , SS, direktor reprezentance

IZDELATI PODROBNE PLANE ZA POSAMEZNE RAVNI, S CILJI IN NALOGAMI - strokovni svet

13

MODEL DELOVANJA VSEH REPREZENTANC

reprezentanca

letnik

Kadri

Število igralk

Število igralk Izbo

rni treningi in tekme

TAB

OR

RZS

Turnir SLO

Turnir tujina

predlog - širši izbor

Dni/leto

Dni/leto

dni

št št

U - 9 1996 Koordinator RZS

70 84 61

U- 11 1994 Koordinator RZS

50 84 62

U – 13

1992) 36 84 4 7 1

U – 15

1990: 24 64 10 10 1 2

Kadetska reprezentanca; U -17

1988 20 32 14 5 2 3

Mladinska reprezentanca; U -20

1985: 18 21 25 1 2

Članska B reprezentanca

18 21 40 1 2-3

Članska A reprezentanca

18 40 1 3

Preglednica 7: Prikaz posameznih reprezentančnih selekcij, normativi delovanja

1 Po področjih in nato turnir področnih reprezentanc 2 Po področjih in nato turnir področnih reprezentanc

14

reprezentanca

letnik

trener (STANJE: marec 2005)

U - 9 1996 Vadba v klubih – mini rokomet. U- 11 1994 Vadba v klubih – rokomet z individ. obr. in globokimi

conskimi obr.. U – 13

1992) Dušanka Čuk

Priprave po področjih (4): tehnično taktična vadba – seznanjanje z modelom igre;

meritve – testiranja. U – 15

1990: Nada Pohleven

Priprave po področjih (4): tehnično taktična vadba – seznanjanje z modelom igre;

meritve – testiranja. Kadetska reprezentanca; U -17

1988 Boris Čuk Priprave po področjih (4): tehnično taktična vadba – seznanjanje z modelom igre;

meritve – testiranja.

Mladinska reprezentanca; U -20

1985: M. Helmich

Reprezentančne priprave in tekme: tehnično taktične pripra.; kontrolne tekme in turnirji; uradne tekme in turnirji;

meritve – testiranja. Članska B

reprezentan

ca

Abs.k Reprezentančne priprave in tekme: meritve – testiranja tehnično taktične pripra.; kondicijske priprave; kontrolne tekme in turnirji; izbrane/določene uradne tekme in turnirji;

Članska A

reprezentan

ca

Abs.k Beguš Reprezentančne priprave in tekme: meritve – testiranja. tehnično taktične pripra.; kondicijske priprave; kontrolne tekme in turnirji; uradne tekme in turnirji; OI, Ep, SP

Preglednica 8: Pregled posameznih reprezentančnih selekcij, normativi delovanja

15

A

B

Mladinke

Kadetinje

Reprezentanca

Reprezentanca

Do 20 let

21 igralkVZHOD16IGRALK

ZAHOD16IGRALK

VZHOD16IGRALK

CENTER16IGRALK

JUG16IGRALK

ZAHOD16IGRALK

Do 15 let Do 15 let Do 15 let Do 15 let

VZHOD21IGRALK

VZHOD21IGRALK

VZHOD21IGRALK

VZHOD21IGRALK

Do 13 let Do 13 let Do 13 let Do 13 let

Do 17 let

21 igralk

21 igralk

21 igralk

Letnik 85

Letnik 88

Letnik 90

Letnik 92

Grafični prikaz 1: Model reprezentančnih selekcij RZS (B. Čuk)

16

Metode izbora za posamezne reprezentance- selekcioniranje Veliki uspehi slovenskih reprezentanc in klubov so v zadnjih letih zelo dvignili popularnost panoge. Gotovo pa obstajajo možnosti za nadaljnje izboljšanje propagande in razširjenosti športne panoge s ciljno skupino najmlajših. Aktivnosti morajo biti vodene centralno (RZS), preko različnih propagandnih akcij (izdelava in razdeljevanje plakatov, brošuric s skicami osnovnih elementov rokometne igre in pravili mini rokometa, majicami, bedži itd. Vsebina tega materiala mora biti prilagojena vzbujanju pozitivnih čustev do rokometa in s tem povečanega zanimanja pri najmlajših. Ta akcija trenutno zelo dobro teče v okviru projekta ROKOMET MOJA IGRA, ki ga vodi Samo Kuzma. Možnosti za nadgradnjo se zdijo predvsem v organizaciji velikih festivalov in drugih športno-družabnih dogodkih. Ob zadnjih dogodkih pa se je ponovno izkazalo, da so najprimernejša vaba za pridobitev mladih in otrok prav tekme reprezentance (primer Ivančna Gorica, Krško, Ribnica).

V Sloveniji je v rokometu v veljavi naslednji model usmerjanja in selekcioniranja v rokometu (Šibila, 2000):

Starost – kategorije

Proces univerzalnega treniranja in specializacije

Proces usmerjanja v rokomet in v igralne vloge

Proces selekcioniranja

nad 18 člani /-ce funkcionalni za čl. let ČL trening moštva 5. etapa 18 let starejši poglobljen usmerjanje v Mladinci-ke

specialni najprimernejšo

17 let SM rokometni igralno vlogo ob za moštva trening upoštevanju st. mlad. ostalih 4. etapa 16 let mlajši specialni usmerjanje Mladinci-ke

rokometni v dve ali tri

15 let (kadeti-nje)

trening igralne vloge za moštva

MM v vsaki fazi igre ml. mlad 3. etapa 14 let starejši univerzalno- iskanje dečki -deklice

specialni igralne

13 let SD rokometni vloge (več za moštva

17

trening napadalnih in st. dečkov

obr. vlog) 2. etapa 12 let mlajši univerzalni Dečki_deklice

rokometni za moštva

11 let MD trening ml. dečkov (osebna obram.) 1. etapa 10 let začetniki uvodni iskanje za (najmlajši rokometni rokomet 9 let dečki, deklice

trening primernih otrok

NMD (mini rokomet) usmerjanje gibalno sposobnih otrok v rokomet Preglednica 9: Model usmerjanja in selekcioniranja v rokometu (prirejeno za rokomet po Dežman, 1998), Šibila, 2000

SELEKCIONIRANJE Model selekcioniranja skoraj v celoti povzemamo po Šibili (2000). V osnovi selekcioniranje rokometašic poteka v dveh smereh:

• selekcioniranje za potrebe kluba, • selekcioniranje za potrebe reprezentanc.

Kriteriji so pri klubskem delu največkrat nekoliko nižji kot pri reprezentancah. Kljub temu mora vsak klub skrbeti za ustrezen izbor igralskega kadra iz svojega lastnega igralskega potenciala ali pa iz igralskega potenciala drugih klubov.

Ni pričakovati, da vsi otroci, ki so bili usmerjeni v rokomet dosežejo vrhunsko športno učinkovitost. Mnogi med njimi zapustijo rokomet predvsem zaradi spoznanja, da niso dovolj uspešni (če zanemarimo druge razloge organizacijske narave). Takšna metoda »samoizločitve« je pri selekcioniranju lahko mnogokrat tudi nevarna saj lahko v določenem razvojnem obdobju, iz različnih razlogov, rokomet zapustijo tudi nadarjeni igralci. Zato je eden izmed pogojev dobrega strokovnega dela trenerja tudi spremljanje razvoja posameznika in sprotno (letno ali na dve leti) ugotavljanje delne potencialne uspešnosti. To velja predvsem za področja, ki jih s pomočjo relativno enostavnih meritev lahko samostojno oceni trener sam

18

- telesna konstitucija ali morfologija telesa in motorika. Kljub vsem težavam, ki pri tem obstajajo (nelinearna povezanost med uspešnostjo v testiranju in uspešnostjo v športni panogi, težave pri izvedbi testiranja in ustrezni obdelavi podatkov, ...) je smotrno tovrstna testiranja vendarle opravljati saj je možnost napačne odločitve s tem zmanjšana.

Pri 10 ali 11 letu starosti lahko opravi trener testiranje z razširjeno testno baterijo, ki vsebuje večje število testov, ki merijo tiste sposobnosti, ki so za uspešnost v rokometu še posebej pomembne in so večinoma visoko prirojene.

OPOMBA: navajamo rezultate ekspertne ocene delne potencialne uspešnosti za dva uspešna mlada rokometaša. Oceni sta dobila na podlagi meritev z razširjeno testno baterijo. Kriteriji in norme so na Fakulteti za šport narejene za vse starostne kategorije.

starost 17 let Igralna uspešnost na kvalif. Potencialna uspešnost motorične sposobnosti osnovne motorične sposobnosti energijska komponenta gib. eksplozivna in elastična moč nog SKOK V DALJAVO Z MESTA SPRINT NA 20 M TROSKOK Z MESTA EKSPLOZIVNA MOČ ROK MOČ META MEDICINKE - 1 KG inf. komponenta gibanja Agilnost KORAKI V STRAN Gibljivost ZAROČENJE LEŽE Specialna motorika MET MEDIC. Z ZALETOm morfološke značilnosti vzdolžnoprečne mere Vzdolžne mere TELESNA VIŠINA PREČNE MERE ŠIRINA RAMEN RAZPON ROKE telesna masa in kožna guba obsegi TELESNA TEŽA OBSEG STEGNA OBSEG SPROŠČENE NADLAHTI

19

kožne gube KOŽNA GUBA TREBUHA KOŽNA GUBA STEGNA Preglednica 10: . Prikaz sposobnosti in značilnosti ter testov - meritev z razširjeno testno baterijo. Kriteriji in norme so na Fakulteti za šport narejene za vse starostne kategorije. Testiranja z razširjeno testno baterijo je smiselno opravljati vsaki dve leti (lahko tudi vsako leto): ♦ prvič v starosti od 10 – 12 let, ♦ drugič v starosti od 13 - 14 let, ♦ tretjič v starosti 15 – 17 let. Trener mora ob vrednotenju rezultatov skušati tudi oceniti stopnjo posameznikovega biološkega zorenja (biološko starost), ki lahko odstopa od kronološke starosti. Zaradi tega so lahko namreč tudi rezultati doseženi v posamezni starostni kategoriji popačeni in ne odražajo realne napovedi posameznikovih možnosti za uspešnost.

Pri selekciji v reprezentancah, ki poteka na osnovi ravni razvitosti posameznih, za rokomet pomembnih, sposobnosti, značilnosti in lastnosti, je potrebno ločiti reprezentance mlajših starostnih kategorij in člansko moštvo. Pri mlajših starostnih kategorijah je ob aktualni tekmovalni uspešnosti nujno potrebno upoštevati še nekaj dejavnikov:

♦ ocena možnosti posameznika, da bo v absolutni (seniorski) kategoriji uspešen – predvsem na osnovi določenih prirojeno opredeljenih sposobnosti (višina, hitrost, ...),

♦ ocena stanja biološke starosti glede na kronološko, ♦ motivacijska struktura. Pri članski reprezentanci poteka selekcioniranje v dveh smereh: ♦ za aktualno tekmovanje (kvalifikacije, EP, SP, ...), ♦ za večletni ciklus. Primerna testiranja pomembnih psihosomatičnih značilnosti, sposobnosti in lastnosti morajo biti sestavni del strokovnega odločanja pri selekcioniranju v obeh smereh.

Ob tem je pomembno tudi spremljanje tki. igralnega oz. tekmovalnega razvoja igralcev. Ena izmed možnosti je spremljanje relevantnih statističnih pokazateljev (število zadetkov, učinkovitost strelov, število in vrsta tehničnih napak, asistence,...). V te namene obstajajo različni obrazci za vpisovanje statističnih pokazateljev, pa tudi ustrezen računalniški program. Druga možnost je opisna ocena tekmovalne uspešnosti, ki je lahko delna – posamezni del sezone, turnir, tekma, ... . V te namene obstaja kriterijska lestvica, ki jo lahko trenerji uporabijo.

ZAMIŠLJEN MODEL TESTIRANJ NA REPREZENTANČI RAVNI Do 16 leta:

20

♦ motorika in morfologija po programu TALENT – podatki za lažji začetni izbor in usmerjanje;

♦ motorika in morfologija v klubu – razširjena testna baterija za oceno potencialne uspešnosti rokometašev – selekcija in spremljanje razvoja.

V starosti 16 let (30 do 35 igralcev): ♦ Rokometna zveza Slovenije in Fakulteta za šport – prva meritev igralcev iz cele države z

razširjeno testno baterijo motorike in morfologije. V starosti 18 let (24 igralcev): ♦ iste meritve motorike in morfologije; ♦ psihološko testiranje – osebnostne značilnosti in kognitivne sposobnosti. ♦ prvo merjenje aerobnih in anaerobnih sposobnosti:

maksimalni sprejem VO2 na tekoči preprogi – test PRAHA; anaerobna alaktatna in laktatna moč in kapaciteta – test WINGATE na biciklergometru

V starosti 20 let (20 igralcev): ♦ iste meritve kot pri 18 – letnikih, le da dodamo še psihosociološke značilnosti moštva. Pri meritvah motorike in morfologije se izdela ekspertna ocena delne potencialne uspešnosti na motoričnem in morfološkem področju s sistemom SPEX ali ND. Pri ostalih meritvah pa se izdela mnenje specialista. Članska reprezentanca: ♦ meritve morfološkega statusa, ♦ meritve aerobnih in anaerobnih sposobnosti, ♦ meritve odrivne moči s pomočjo tenziometrije, ♦ meritve socialnega statusa moštva. Meritve se izvajajo 2 do 4 mesece pred velikim tekmovanjem.

NEKATERA NEFORMALNA DOLOČILA ZA RAVNANJA V REPREZENTANCAH

Navajamo nekatera neformalna določila, ki naj bi zagotavljala optimalno sodelovanje klubov in reprezentance v določeni državi. Dogovorjena so bila na enem izmed sestankov trenerjev v ženskem rokometu leta 2000. Kot že uvodoma navajamo, je situacija v ženskem rokometu v Sloveniji dokaj specifična. Raven organiziranosti in materialno – finančnih pogojev in raven strokovnega dela na Krimu je na tako visoki ravni, da jo bomo verjetno z reprezentancami težko sledili. V splošnih razmerah pa velja, da se reprezentantke igralsko razvijajo, kvalitetno napredujejo, se vzgajajo v prvi vrsti v klubih, medtem ko vrhunskost, predvsem pa možnosti kompleksnega razvoja omogoča igralkam reprezentanca. Reprezentančni nastopi prispevajo tako k igralskemu kot tudi k osebnostnemu razvoju igralk. Da bi se vse to uresničevalo v praksi, je potrebo ustrezno sodelovanje RZS (organizacijsko strokovni pogoji delovanja reprezentance), klubov in osebne naravnanosti izbrane

21

reprezentantke. Želimo poudariti, da je razvoj slovenskega ženskega rokometa možen le ob velikem, korektnem sodelovanju vseh, ki na različne načine delujemo v slovenskem ženskem rokometu. Dejstvo je, da je afirmacija slovenskega rokometa možna najbolj preko reprezentanc. To spoznavamo tudi v mednarodnih sodelovanjih. Zato naj bo reprezentanca nadgradnja (morda – bolje: sogradnja klubskega dela - tako v smislu tekmovalne uspešnosti kot v smislu odnosa do športa, slovenskega rokometa in nenazadnje narodne identitete. Pri gradnji kulta reprezentance in pri ostalih vzgojnih komponentah imajo vodilno in odločujočo vlogo vodstva reprezentance - bolj kot z besedami - z lastnim zgledom. Zato se od vodstev vseh reprezentanc in trenerjev zahteva red, točnost, primerno obnašanje. NEKATERA PODROČJA DELOVANJA V veliki meri so še vedno nedorečena. Op. P. ) NASTOPANJE VODSTVA IN/ALI IGRALK PRED JAVNOSTJO/MEDIJI

• kdo naj zastopa reprezentanco navzven, z novinarji, • izjave o igralkah lahko daje samo selektor/člani strokovnega sveta/ oz. glede na

dogovor znotraj teama, • "šolanje" javnega nastopanja igralk in tudi vodstva.

ODNOSI ZNOTRAJ VODSTVENEGA TEAMA

• poudarjati sodelovanje, • pozitivna naravnanost, • podpora vsakemu od članov vodstvenega teama.

MODEL SODELOVANJA vseh trenerjev reprezentanc VZPOSTAVITI sistem začetnega izbora posameznih reprezentantk; usmerjanje v igralne vloge na vseh ravneh reprezentanc Praviloma naj bi o prehajanju igralskega kadra (o »spornih« primerih ) odločal SS na predlog trenerja članske reprezentance. Primerno se zdi organizirati občasne sestanke strokovnih vodstev vseh ravni reprezentanc. ZUNANJA PODOBA REPREZENTANCE Osnovna želja in namen je, da naj bi bila zunanja podoba za vse reprezentance enotna. To področje od letos dalje ureja Pravilnik o državnih reprezentancah (Ostrelič, 2004). Navajamo le nekatere, ki so morda malce specifična za ženske reprezentance.

POSTAVITEV IGRALK PRI IGRANJU HIMNE: • Vse reprezentantke Slovenije morajo imeti enotno postavitev - (držanje preko ramen

ali za roke (glede na člansko repr.). S tem izražajo pripadnost reprezentanci, panoge, konkretni reprezentanci, slovenskemu rokometu.

• Vse reprezentantke morajo znati himno. Priporočamo, da trenerji vzgajajo in navajajo, da igralke ob predvajanju himne pojejo himno.

Enotno "bojno geslo". Graditev kulta reprezentance je pravica in dolžnost vsakega slovenskega trenerja.

22

Kriterij in usmeritev ljudi, vpetih v reprezentančno delo naj bi bilo na lastnem kvalitetno opravljenem delu (notranji kriterij uspešnosti): • Graditi na notranji motivaciji. • Reprezentantke naj imajo ustrezen odnos do vseh udeležencev tekmovanja (nasprotnik,

publika, sodniki, vodstvo tekmovanja, soigralk in svojega vodstva). • Pozornost pri delu naj bo usmerjena v "NAŠO ekipo; skrbimo za sproščeno vzdušje,

maksimalen pristop, kvaliteta opravljenega dela naj bo osnovno merilo uspešnosti3. • Potrebno je graditi trden kolektiv; (sicer močnih samozavestnih posameznic); vendar ne

izdvajati posameznice v smislu posebnih privilegij za nekatere igralke. To pa ne pomeni, da trener ne sme uporabljati individualnega pristopa pri strokovnem delu.

NEKATERE DRUGE NALOGE 1. Poiskati vzroke (velikega) upada igralk pri prehodu iz mladinske kategorije (npr.

Francoska rokometna zveza je naročila posebno študijo, ki jo je izvršila skupina športnih sociologov in rokometnih ekspertov, zakaj relativno veliko igralk v Franciji preneha z igranjem!!!!!) .

2. Možnosti motiviranja perspektivnih igralk (in trenerjev!!!!) po Sloveniji – se povezuje z nalogo 1.

3. Vodja strokovnega dela ali strokovni sodelavec za mlade reprezentance kot profesionalna funkcija, opredeliti kaj pomeni to mesto; cilje; naloge, pristojnosti.

ZAKLJUČEK Pomembno se zdi, da bi vse reprezentance delovale po enotnem modelu igre, predvsem zaradi lažjega prehajanja med reprezentancami. To je naloga strokovnega sveta pri RZS za prihodnje. Predstavljena vizija je bila obravnavana na Strokovnem svetu RZS prav tako na Predsedstvu. Vizija je načeloma sprejeta. Potrebno bo pripraviti še model igre in model delovanja posameznih ravni. Začeti je potrebno pri članski reprezentanci. Modelu igre le te naj bi bili prilagojeni tudi ostali programi. Osnovni namen tega je optimalno prehajanje igralk iz nižje v višje kategorije reprezentanc. Vitalnega pomena za reprezentančni rokomet se zdi, ali bo zaživela ideja o B reprezentanci. Model delovanja je bil prav tako predstavljen na seji Predsedstva. Idejo bomo predstavili tudi v eni izmed prihodnjih številk revije Trener. Popolnoma jasno nam vsem pa je, da bo napisan dokument dosegel svoj namen le, če bo realiziran v praksi. Potrebno bo sistematično, načrtno delo. Nujno je ustrezna organiziranost (klubi, tekmovalni sistemi, materialno - finančni pogoji. KLUBI ????. Vsekakor pa bo potrebno sodelovanje na vseh ravneh . Kot majhna država imamo sicer manjšo bazo; a tudi veliko prednosti; vključiti jih moramo. IN - potrebno bo več konstruktivnosti in zaupanja na vseh ravneh.

3 praviloma prinaša potrebno sproščenost in tudi rezultatsko uspešnost

23

VIRI:

• Bon M. (1998): Ženski rokomet v Sloveniji . Revija TRENER; ZRTS, Rzs , Ljubljana • Čuk B. (2001): Analiza stanja v slovenskem rokometu ; gradivo za interno uporabo . • Bon M. (1996). : Vizija razvoja ženskega rokometa 1996-2000. Gradivo za sejo

Predsedstva • Šibila, M (2000):. Projekt dela s slovenskimi moškimi državnimi reprezentancami. Del

1. Trener kom., 2000, letn. 7, št. 2, str. 7-14. • Ostrelič S. (2004): Pravilnik državnih rokometnih reprezentanc; RZS , gradivo

Predsedstva, 2004 • zapisniki sej SS in Predsedstva RZS.

Pomemben vir so razgovori s trenerji, ki delujejo v slovenskem ženskem rokometu, predvsem člani SS, sedanjim in nekdanjim predsednikom, generalnim sekretarjem in mnogimi drugimi strokovnjaki v okviru RZS.

24

Priloge

prikaz tekmovanj do leta do leta 2012 za kadetinje, mladinke in članice (A in B)

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

JA

N

FE

B

MAR

Mladinke 85 kv SP 88 kv

EP/19

88 kv

SP/20

90 kv

EP/19

90 kv

SP/20

92 kv

EP/19

92 kv

SP/20

AP

R

MA

J

Kadetinje 88 kv EP/17 88 kv

SP/18

90 kv

EP/17

90 kv

SP/18

92 kv

EP/17

92 kv

SP/18

94 kv

EP/17

94 kv

SP/18

JU

N

kadetinje 88 mediteran 90

mediteran

92

mediteran

94

mediteran

96

medit

eran

Članice

A A kv SP A kv EP A kv SP A kv EP A kv SP A kv EP A kv SP

A kv

EP

JU

L

Članice

B mediteranske

25

26

AV

G

Kadetinje 88 EP/17 88 SP/18 90

EP/17 90 SP/18

92

EP/17 92 SP/18

94

EP/17

94

SP/18

Mladinke 85 SP/20 88

EP/19 88 SP/20

90

EP/19 90 SP/20

92

EP/18

92

SP/20

Članice

A

A

Olimpij.

A

Olimp

ij.

SEP

OK

T

NO

V

Kadetinje

Priprave

5d+t

Priprave

5d+t

Priprave

5d+t

Priprave

5d+t

Priprave

5d+t

Priprave

5d+t

Priprave

5d+t

Pripra

ve

5d+t

Mladinke

Priprave

5d+t

Priprave

5d+t

Priprave

5d+t

Priprave

5d+t

Priprave

5d+t

Priprave

5d+t

Pripra

ve

5d+t

Članice

B

Priprave

5d+t

Priprave

5d+t

Priprave

5d+t

Priprave

5d+t

Priprave

5d+t

Priprave

5d+t

Priprave

5d+t

Pripra

ve

5d+t

DE

C

Članice

A A SP A EP A SP A EP A SP A EP A SP A EP