MAT.ELMAT.ELMAT.ELMAT.EL Projektiranje, Inzeniring

Aleš Matuš s.p., Klavniška 19, 9000 Murska Sobota, tel.:041315853

0.1 NASLOVNA STRAN

ŠTEVILČNA OZNAKA NAČRTA IN VRAT NAČRTA

4. NAČRT ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME (načrt arhitekture; načrt krajinske arhitekture; načrt gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti; načrt električnih inštalacij in električne opreme, načrt strojnih inštalacij in strojne opreme;načrt telekomunikacij; tehnološki načrt; načrti izkopov in osnovne podgradnje)

INVESTITOR ARBORETUM VOLČJI POTOK, VOLČJI POTOK 3, 1235 RADOMLJE (ime, priimek in naslov investitorja oz. njegov naziv in sedež)

OBJEKT VSTOPNI OBJEKT S SANITARIJAMI (poimenovanje objekta, na katerega se gradnja nanaša)

VRSTA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE

PZI (idejna zasnova, idejni projekt, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za izvedbo, projekt izvedenih del)

ZA GRADNJO NOVOGRADNJA (nova gradnja, dozidava, nadzidava, rekonstrukcija, odstranitev objekta, sprememba namembnosti)

PROJEKTANT MAT.EL, Aleš Matuš s.p., Klavniška ulica 19, 9000 MURSKA SOBOTA (naziv projektanta, sedež, ime in podpis odgovorne osebe projektanta, žig)

ODGOVORNI PROJEKTANT ALEŠ MATUŠ, univ.dipl.inž.el. IZS E-0099 (ime in priimek, strokovna izobrazba, osebni žig, podpis)

ŠTEVILKA NAČRTA, KRAJ IN DATUM IZDELAVE NAČRTA

ML-28/13, Murska Sobota, 08.2014 (številka načrta, evidentirana pri projektantu, kraj in datum izdelave načrta)

ODGOVORNI VODJA PROJEKTA MARUŠA ZOREC, univ.dipl.inž.arh. ZAPS A-1018 (ime in priimek, strokovna izobrazba, osebni žig, podpis)

KAZALO VSEBINE NAČRTA ELEKTRIČNIH INSTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME št.: ML-28/13 4.1 Naslovna stran načrta

4.2 Kazalo vsebine načrta

4.3 /

4.4 Tehnično poročilo

4.4 TEHNIČNO POROČILO, ELEKTRO NAPELJAVE OBJEKTA .................. 2 4.4.1 TEHNIČNI OPIS ......................................................................................... 2

4.4.1.1 Splošno .................................................................................................. 2 4.4.1.2 Energetsko napajanje ......................................................................... 2 4.4.1.3 Izvedba instalacije ............................................................................... 2 4.4.1.4 Zaščite ................................................................................................... 3 4.4.1.5 Stikalni bloki .......................................................................................... 3 4.4.1.6 Splošna razsvetljava............................................................................ 3 4.4.1.7 Telefonija in računalniško omrežje ................................................... 3 4.4.1.8 Protivlomno varovanje ......................................................................... 4 4.4.1.9 Videonadzor .......................................................................................... 5 4.4.1.10 Zasilna razsvetljava ........................................................................... 5 4.4.1.11 Sistem za javljanje požara ............................................................... 5 4.4.1.12 Strelovodna naprava ......................................................................... 5 4.4.1.13 Križanja................................................................................................ 6 4.4.1.14 TEHNIČNI IZRAČUNI ...................................................................... 7

4.5 priloge

P1

P2 P3.1 P3.2 P3.3 P4.1 P4.2 P4.3 P4.4 P5 P6

Popis materiala in del Pregledna situacija, 1:250 Tloris pritličja-razsvetljava, 1:50 Tloris pritličja-moč, Tk, 1:50 Tloris pritličja-videonadzor, protivlomno varovanje, 1:50 Tripolna shema R-1 Shema Tk ožičenja Shema protivlomnega varovanja Shema videonadzornega varovanja tloris temeljev, 1:100 tloris strehe, 1:100

2

4.4 TEHNIČNO POROČILO, ELEKTRO NAPELJAVE OBJEKTA

4.4.1 TEHNIČNI OPIS

4.4.1.1 Splošno

Projektna dokumentacija obravnava novogradnjo informacijskega vstopnega objekta v Arboretumu Volčji potok, Volčji potok 3, 1235 Radomlje (objekt). Elektro instalacije in elektro naprave so projektirane skladno s pravilnikom o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v stavbah (Uradni list RS, št. 41/2009, 1. 6. 2009), tehnično smernico TSG-N-002:2013 »nizkonapetostne, električne instalacije« ter pripadajočimi standardi. Objekt se zaščiti s strelovodno napravo, ki je projektirana in se izvede skladno s pravilnikom o zaščiti stavb pred delovanjem strele (Uradni list RS, št. 28/2009), tehnično smernico TSG-N-003:2013 »zaščita pred delovanjem strele« ter pripadajočimi standardi.

4.4.1.2 Energetsko napajanje

Za potrebe napajanja z električno energijo informacijskega vstopnega objekta, se predvideva priključitev na obstoječe interno energetsko omrežje. Na objektu se predvideva vgradnja nadometne interne omare, v katero se vgradi podštevec električne energije.

4.4.1.3 Izvedba instalacije

Večina instalacije je nadometne izvedbe, kjer se instalacijske cevi položijo nad spuščenim stropom v instalacijskih ceveh oz. v PN ceveh. Instalacije izvedena podometno se izvede v izdolbinah narejenih v steni, kabli pa se uvlečejo v instalacijske cevi. Namesto kablov se lahko uporabijo tudi vodniki, enakega preseka. Električne instalacije, ki potekajo v betonskih stenah se izvedejo tako, da se pred betoniranjem pritrdijo na opaž zaščitne cevi s povečano odpornostjo na mehanske vplive, vanje pa se uvlečejo energetski kabli. Najmanjši razmak med električnim instalacijskim sistemom in drugimi instalacijami je 30mm. Instalacijske trase morajo potekati vzporedno z robovi prostora, vodoravno morajo biti oddaljene 30cm do 110 cm od tal in 200 cm od tal do stropa, pri navpičnem polaganju, pa najmanj 15 cm od robov prostorov. Vejitve instalacije se izvedejo v instalacijskih dozah, ki se vgradijo v stene, 40 cm pod stropom. Za instalacijo razsvetljave se uporabijo bakreni vodniki preseka 1,5 mm2, za tokokroge vtičnic, pa bakreni vodniki preseka 2,5 mm2. Vtičnice se montirajo na višini 0,35 m, če ni drugače označeno.

3

4.4.1.4 Zaščite

Zaščita pred udarom električnega toka se prilagodi predpisani zaščiti v elektroenergetskem soglasju. Za pravilno delovanje zaščite mora v vseh delih instalacije veljati: Ra*Ia < 50V (230V za TN sistem zaščite) Ra upornost okvarne zanke Ia tok, ki zagotavlja delovanje zaščitne naprave v predvidenem času Za pravilno delovanje zaščite se vsi večji kovinski deli, ki normalno niso pod napetostjo povežejo z zaščitnim vodnikom na zaščitno zbiralko v priključnih omaricah za izenačitev potenciala (armature, kovinski okviri oken in vrat, kovinski deli konstrukcije,...). Povezave se izvedejo z mnogožičnim vodnikom rumeno-zelene barve, preseka, ki je enak največjemu preseku vodnikov, ki napajajo prostor, za katerega se izvaja izenačitev potenciala, najmanj pa P/F-y 1x4mm2. V kopalnici se po potrebi izvede tudi dodatno izenačenje potenciala, kjer se kovinski deli povežejo v razvodnico za izenačitev potenciala, ta pa na zbiralko glavnega izenačenja potenciala, ki je nameščema v omarici za glavno izenačenje potenciala, ob PSO, z vodnikom rumeno/zelene barve P/F-y 1x6mm2 . Zaščita naprav in instalacije pred kratkostičnimi tokovi, preobremenitvami in nevarnostjo posrednega dotika je izvedena z instalacijskimi odklopniki, razen tarifnih varovalk, ki so s taljivimi varovalkami. Zaščita pred neposrednim dotikom se izvede z izolacijami in primerno IP zaščito.

4.4.1.5 Stikalni bloki

Za potrebe objekta se predvideva montaža nadometnega stikalnega bloka “R-1” lociranega v energetskem prostoru, kateri se bo napajal po energetskem kablu NYM 5x10mm iz obstoječe energetsko razvodne omare. Stikalni blok se opremi z tripolno vezalno shemo vseh tokokrogov. Označevanje posameznih elementov v stikalnem bloku je sestavljeno iz črke in številke. Pomen oznake pa je oznaka tipa elementa, zaporedna številka elementa. Označevanje elementov v tlorisnem načrtu je sestavljeno iz: številke.številke, pomeni pa: oznaka tokokroga, oznaka veje posameznega tokokroga. Zadnja številka je lahko izpuščena, če ima tokokrog le eno vejo. Na vidno mesto stikalnega bloka je potrebno namestiti naziv stikalnega bloka, sistem zaščite in oznako podjetja, ki je stikalni blok vgradilo.

4.4.1.6 Splošna razsvetljava

V večini svetilk so predvidene LED sijalke. Za osvetljevanje okolice objekta in morebitne dekorativne osvetlitve fasad se smiselno upoštevajo določila iz Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja. Predvidijo se svetilke brez deleža sevanja svetlobe nad vodoravnico (ULOR=0). Za osvetljevanje okolice so predvidene svetilke s povišano odpornostjo na zunanji vpliv prisotnosti vode, primerne za stensko oz. stropno montažo.

4.4.1.7 Telefonija in računalniško omrežje

Skladno s projektnimi pogoji št.17002-LJ/1528-BS z dne 20.09.2013 se priklop na TK omrežje izvede z navezavo na obstoječe javno Tk omrežje. Priklop objekta na javno Tk omrežje ni predmet projekta in bo obdelan v ločenem projektu.

4

Za priključitev objekta na javno Tk omrežje mora investitor vložiti vlogo pri podjetju Telekom Slovenije d.d.. Vloga za sklenitev naročniškega razmerja je osnova za določitev mikrolokacije (točke) tk priključka, ter izvedbe priključka. Vsaj 30 dni pred pričetkom del za izgradnjo novega objekta mora investitor obvestiti podjetje Telekom Slovenije, da se pripravijo vsi postopki za izgradnjo uvodnega tk priključka in se investitorju podajo ustrezni napotki za priključitev objekta na javno Tk omrežje. Pred izvedbo zemeljskih izkopov in pred izgradnjo komunalnih priključkov mora investitor oziroma izvajalec del naročiti zakoličbo zemeljskega tk omrežja, ki po parceli. Dela v bližini zemeljskega tk omrežja izvajati ročno in pod nadzorstvom podjetja Telekom Slovenije. Za potrebe notranje Tk instalacije se predvidi nadometno tk vozlišče montirano v energetskem prostoru. Od tk vozlišča pa do vseh telefonskih zaključkov se spelje signalni kabel UTP cat5. Telefonska instalacija se izvede podometno oz. nadometno v instalacijskih ceveh, kamor se uvlečejo signalni kabli. Telefonske vtičnice se izvedejo v parapetnih kanalih in se zaključijo s konektorjem RJ45.

4.4.1.8 Protivlomno varovanje

Za potrebe protivlomnega varovanja je predvidena protivlomna centrala z rezervnim napajanjem(v primeru izpada omrežne napetosti), locirana v energetskem prostoru. Instalacija protivlomne naprave se izvede podometno oz. nadometno nad spuščenim stropom v instalacijskih ceveh, z oklopljenim signalnim kablom y(st)y 8x0,22mm, oziroma signalnim kablom, prilagojenim izbrani centrali protivlomnega sistema. Za samo varovanje objekta je predvidenih več infra-rdečih javljalnikov. Načeloma se namestijo v vseh pritličnih prostorih kjer lahko pride do vloma. Za upravljanje s sistemom je predviden šifrator nameščen ob vhodu v objekt. V energetskem prostoru se namesti signalno hupo in bliskavico, saj se za objekt predvideva »glasen« način varovanja, kakor je tudi možen daljinski prenos do pooblaščene organizacije za protivlomno varovanje.

5

4.4.1.9 Videonadzor

Barvne video-kamere za nadzor objekta se namestijo na fasadi objekta za nadzor okolice, v vetrolov za kontrolo vstopa v prostor ter v trgovini. Video kamere so visokokvalitetne (540TVL), v cilindričnem ohišju za notranjo montažo, v kupoli za pokrivanje glavnega vhoda oz. kupolastem ohišju z napajalnikom za kamere v trgovini. V prostoru »energetika« se namesti digitalna, video-zapisovalna enota, ki omogoča shranjevanje vseh kanalov in povezavo na računalniško omrežje, tako da je možna namestitev programske opreme za spremljanje dogajanja, posnetega z video kamerami na vseh računalnikih, povezanih v računalniško omrežje. Ožičenje se za potrebe video nadzora izvede v zvezni topologiji s koaksialnim kablom, z dodatnima vodnikoma za napajanje kamer.

4.4.1.10 Zasilna razsvetljava

V skladu z zasnovo požarne varnosti z oznako 47/2013, se zasilna razsvetljava v objektu ne zahteva.

4.4.1.11 Sistem za javljanje požara

V skladu z zasnovo požarne varnosti z oznako 47/2013, se protipožarno varovanje v objektu ne zahteva.

4.4.1.12 Strelovodna naprava

V skladu s prvim odstavkom 11. člena Pravilnika o zaščiti stavb pred delovanjem strele (Ur. l. RS, št. 28/09) navajamo, da je načrt električnih inštalacij in električne opreme, izdelan na podlagi tehnične smernice TSG-N-003:2013 Zaščita pred delovanjem strele. Strelovodne naprava se izvede z okroglim aluminijem ø10mm, kateri se spelje po nosilcih objekta do temeljnega ozemljila, s katerim se spoji. Izvede se tako, da je čim manj opazen. Na strelovodno napravo je potrebno spojiti tudi vse večje kovinske mase zunaj objeta: kovinske dele strehe, kovinske strešne obrobe, kovinske mreže... Ozemljilo se izvede kot temeljno ozemljilo, kjer se pocinkan jeklen trak položi v temelje pokončno v globini 60cm. Posebej je potrebno paziti pri spajanju različnih delov strelovodne naprave iz različnih materialov, da se uporabijo ustrezni kontaktni elementi. To je predvsem pri spoju ozemljila in odvodnikov, ki se izvedejo na višini 10 cm nad tlemi in kjer se uporabi svinčeni kontaktni element. Strelovodna naprava objekta se mora zaradi združenosti strelovodne in zaščitne ozemljitve preverjati vsaki dve leti.

6

4.4.1.13 Križanja

Vzporedno polaganje električnega kabla z drugimi komunalnimi vodi in njihovo križanje v zemlji je potrebno izvesti v skladu s soglasji prizadetih upravljalcev komunalnih vodov ter z vsemi pravilniki in normativi za polaganje električnih kablov. Pred posegom je potrebno izvesti uradne zakoličbe komunalnih vodov, ki jih morajo opraviti posamezni upravljalci. Pred pričetkom izvajanja del v bližini drugih komunalnih vodov je potrebno o nameri obvestiti pristojno podjetje. V bližini križanj z vsemi komunalnimi vodi je vse izkope potrebno izvesti ročno. Pri polaganju kabla vzporedno s kanalizacijo oz. vodovodom je potrebno zagotoviti horizontalni razmak, min. 1,0m. Križanje mora potekati v vertikalni oddaljenosti 0,5m (0,3m v primeru priključnega cevovoda), ter se ga mora v področju križanja zaščititi s plastično cevjo Φ110 mm. Od hidranta oz. ventilske komore , mora biti energetski kabel oddaljen min 1,5m. Pri vzporednem polaganju energetskega ter telekomunikacijskega zemeljskega kabla je potrebno zagotoviti horizintalni razmak, min 0,5 m. V primeru, da tega ni mogoče zagotoviti je potrebno energetski kabel zaščititi z železno cevjo, tako da le ta sega v obe smeri min. 2 m od mesta križanja. Pri takšni izvedbi je potrebno zagotoviti razmak med kabloma min. 0,3m. Križanje je potrebno po možnosti izvesti v pravem kotu, vsekakor pa ne manjšem od 45°. Ozemljilo, ki poteka ob energetskem kablu mora biti pri vzporednem polaganju oddaljeno od TK omrežja min. 2,0m, temelji svetilk in stikalni bloki za potrebe javne razsvetljave pa 1,0m.

7

4.4.1.14 TEHNIČNI IZRAČUNI

Izračun presekov vodnikov Preseki vodnikov so dimenzionirani glede na vse škodljive vplive, ki se pojavljajo v tej zvezi. Preseki kablov so preverjeni glede na: • trajno dovoljene tokove, • uskladitev z zaščitno napravo, • zaščito pred električnim udarom s samodejnim odklopom napajanja, • padce napetosti, • zaščito pred toplotnimi učinki, Izračun koničnega toka, glede na konično obremenitev naprave:

[ ]IP

UAk

k

0

3=

cosϕ

Ik0 konični tok, U medfazna napetost (400 V) Pk konična obremenitev, cos� cosinus kota zamika napetostjo in tokom. Prerez vodnika, glede na trajno dovoljen tok vodnikov (Iz),je določen po standardu JUS N.B2.751. Usklajenost z zaščitno napravo pa po neenačbi:

II

kn

z

≤⋅145.

In nazivni tok zaščitne naprave Iz trajno dovoljen tok vodnika k faktor zaščitnih naprav, ki znaša za gG talilne varovalke In ≤ 4 A , k=2,1; In ≤10A, k=1,9; In ≤16A, k=1,6. Za instalacijske odklopnike velja k = 1,45 in za odklopnike k = 1,2. Karakteristika samodejnega odklopa napajanja, v primeru okvare (kratkega stika) je preverjena po neenačbi:

fIk

Ia= ≥ 1 , pri čemer je Ik

U

Zs=

0

Zs impedanca okvarne zanke, Ia tok, ki zagotavlja delovanje zaščitne naprave v času: za premakljive naprave 0.4 s (230V) oz. 0.2s (400V) in za stacionarne naprave 5s, U0 nazivna napetost proti zemlji (230V), Ik efektivna vrednost kratkostičnega toka, Padci napetosti v enofaznih tokokrogih so preverjani po enačbi:

[ ]∆U l IS

V=⋅ ⋅ ⋅

⋅2 cosϕ

γ

Padci napetosti v trofaznih tokokrogih so preverjani po enačbi:

8

[ ]∆Ul I

SV=

⋅ ⋅ ⋅⋅

3 cosϕγ

l dolžina vodnika, γ specifična upornost kovine, iz katere je vodnik, S presek vodnika, γ specifična prevodnost v (m/Ωmm2), za baker γ=58, za aluminij γ=36. Padec napetosti na končnem porabniku je vsota padcev napetosti v vseh delih tokokroga od napajalnega vira do končnega bremena. Toplotni učinki, ki delujejo na vodnik v primeru kratkega stika so preverjeni z enačbo, ki velja za odklopilne čase med 0.1s in 5s:

t kS

Ik< ⋅

2

t čas odklopa zaščitne naprave, pri kratkostičnem toku k koeficient odvisen od konstrukcije vodnika (za bakrene vodnike s PVC izolacijo znaša 115) S prerez vodnika v mm2 Ik efektivna vrednost kratkostičnega toka Za podobne tokokroge (enaka zaščitna naprava, enak presek vodnikov, enaka maksimalna obremenitev) je podan le izračun za najneugodnejši tokokrog (velika razdalja). Z.š

t Ozna-ka

Varova-

lka(A)

Tip kabla

S (mm2

)

Dolži -na (m)

Napet.

(V)

I (A)

Zs (ΩΩΩΩ)

∆∆∆∆U (%)

Ikr (A)

f

1 0.1 3x25 NYM 10 10 400 22 0,03 0,15 7666 31

2 10 C NYM 1,5 35 230 4 0,8 1.3 230 2,3

3 16 C NYM 2,5 35 230 16 0,48 3 338 2,1

Vsi tokokrogi zadovoljijo zahteve o maksimalnem padcu napetosti (za razsvetljavo 3%, za ostale tokokroge 5%), kakor tudi zahteve za pravilno delovanje avtomatskega odklopa napajanja. Za pravilno delovanje zaščitne naprave na diferenčni tok, mora biti izpolnjen pogoj za vrednost ponikalne upornosti: Ra * Id < 50V Ra < 1660 Ω Id=0,03A

MAT.EL Aleš Matuš s.p.

Klavniška ulica 19

9000 Murska Sobota, Slovenija

E: ales.matus@telemach.net

POPIS MATERIALA IN DEL ZA ELEKTRIČNE INŠTALACIJE

IN ELEKTRIČNO OPREMO

Investitor: ARBORETUM VOLČJI POTOK, VOLČJI

POTOK 3, 1235 RADOMLJE

Objekt: VSTOPNI OBJEKT Z SANITARIJAMI

Št. načrta: ML-28/13

Št. Priloge: P1

Verzija popisa: v.3

Datoteka: volcji potok v3 POI