mednarosno leto gozdov

Powerpoint Templates


drevogozd

biotska raznovrstnostMag. Ivan Božičko, viš.pred.,prof.

leto 2011, mednarodno leto gozdov

Okrogla miza, Tržec, 18.06.2011

http://www.powerpointstyles.com/


gozd

»glasba se med drevjem pretaka,gozd je življenja tok,

ki nenehno obnavlja življenja krog«

Drevo, olesenela rastlina, je tih zapisovalec klimatskih dogajanj v naši neposredni okolici, je rastlina, ki izkazuje neprestano svojo mladost.

Gozd je z drevjem poraščena površina, je združba, ki ustvarja in pospešuje evolucijo planetarnih ekosistemov ter poganja življenje na zemlji.

Drevje in gozd so občudovale, častile in slavile vse civilizacije in kulture, ki so se v evolucijskem toku pojavile na planetu Zemlja.


evolucija lesnih rastlin


gozdovi po svetu

Planetarne gozdove delimo glede na geografske širine, kjer rastejo, ločimo tri gozdne biome.

• tropski gozd(Južna in Srednja Amerika v Afriko; bogata vrstna pestrost),

• gozd zmernega pasu (zahodna, osrednja in vzhodna Evropa, vzhod Severne Amerika ter severovzhodna Azija; rastna doba od 140-200 dni),

• borealni ali severni gozd(pokrivajo področja Evrazije in Severne Amerike, Sibirije, Skandinavije in Kanade; rastna doba okrog 130 dni).


gozd po svetu in doma

Gozd pokriva:

31 % kopnega dela Zemeljske površine,42 % je gozdna pokritost EU in60 % je gozdnatost v Sloveniji, kar nas uvršča na tretje mesto v Evropi.

Struktura Slo. gozda:

53 % listavcev in47 % iglavcev.

Lesne zaloge: 275 m3/ha nas uvršča na peto mesto v EU.

Gozd uspeva povsod, kjer mu to dopuščajo klimatski dejavniki


fitogeografska delitev Slovenije

Osnovna značilnost Slovenije je velika naravna raznolikost, ki je posledica razgibanega reliefa, pestrih geoloških razmer in dejstva, da se tukaj srečujejo celinsko, alpsko in sredozemskopodnebje. V Slo.uspeva 71 avtohtonih drevesnih vrst

Slovenija je razdeljena, na:

1. Alpsko območje2. Dinarsko območje3. Predalpsko območje4. Preddinarsko območje5. Submediteransko območje6. Subpanonsko območje


razdelitev Slovenije


gozd v številkah

V Sloveniji raste 71 avtohtonih drevesnih vrst od tega 10 vrst iglavcev in 61 vrst listavcev ter okrog 63 tujerodnih (invezivnih) dreves.

Gozdne površine oblikujejo:

• bukovi sestoji 44%,• jelovo bukovi sestoji 15%,• bukovo hrastovi sestoji 11 %,• storžnjaki 11 % in• termofilni listavci 12 %.

Zavarovani vrst:

• tisa,• bodika.


gozd v Sloveniji

Gozdna površina in lesne zaloge na prebivalca


drevesa v presežnikih

Najvišje drevo:smreka, ki raste na Pohorju, visoka je 62 m.

Najdebelejše drevo: lipa ki raste na Koroškem, obseg debla je več kot 10 m.

Najstarejše drevo: macesen, ki raste na Gorenjskem, star je okrog 800 let

Najstarejše bitje na Zemlji:vrsta bora, Metuzalem, raste, visoko v White Mauntins, v ZDA, ocenjena starost okrog 4800 let.


življenjski prostor v gozdu

Rastline v gozdu tekmujejo za boljši socialni položaj, vsem ni dano da zasedejo za življenje najugodnejša mesta. Gozdna združba je izrazito tridimenzionalna, slojevita, od tal do vrha drevesnih krošenj.

Slojevitost gozdne združbe:

• krošnje,• debla,• grmovna podrast,• sloj praproti, zelišč in mahov ter• gozdna tla in opad.


slojevitost gozda-graf.prikaz


sloj krošenj

rdečerjava smrekova uš

V krošnjah dreves živijo se razmnožujejo, najdejo hrano in zavetje različne vrste listnih uši, gosenic metuljev, ptice, sesalci in razni paraziti.Listne uši, kaparji, škržadi, škržatki in rastlinske stenice, so dokaj zanimive žuželke, saj imajo zelo neobičajni razvoj.


sloj debel

Brglez

Sega od korenin do razcepa v veje.

Na deblih dreves živijo: zlasti v razpokanem lubju številni pajkovci in žuželke (podlubniki, kozlički), ptice, ki se samo hranijo in/ali gnezdijo ter sesalci..


sloj podrasti in grmovja

Samica divjega prašiča z mladičem

Podrast je bogata z žuželkami in pajkovci (pajki in klopi). Naslednja velika skupina, ki se hrani, živi in gnezdi v sloju podrasti in grmovnic so ptice. Ne nazadnje v podrastju in grmovju iščejo zatočišča tudi večji sesalci, parkljarji in zveri.


sloj praproti, zelišč in mahov

Travniški čmrlj

Sloj praproti, zelišč in mahov je življenjski prostor številnih drobnih živali, najštevilčnejši so nekrilate žuželke -skakači (Collembola), ki imajo pomembno vlogo pri nastajanju in razgradnji tal.

Med praprotjo, zelišči in mahovi živijo sesalci, miši, rovke, voluharice, glodavci, ježi, travojedi (jelen, srna).

Nepogrešljivi so opraševalci v gozdu, pretežni del te naloge opravijo krilate žuželke (čebele, čmrlji), ki se hranijo z medičino gozdnih cvetov.


gozdna tla in opad

Navadni močerad

Odmrli deli dreves in podrasti počasi razpadajo, proces mineralizacije in humanizacije gozdnih tal pospešujejo številne živali iz skupine nevretenčarjev: kolobarniki, gliste, mehkužci pajkovci, žuželke in drugi, ki skupaj z rastlinstvom sooblikujejo gozdna tla.

Na gozdnih tleh se dobro počutijo: dvoživke, plazilci, ptiči in sesalci.


rast. in žival. vrste, ki so vezane na gozd v Slo.


pomen gozda

Gozd je v Sloveniji simbol prepoznavnosti države je odraz njenega odnosa do trajnostnega razvoja, s katerim se poskuša zagotoviti trajno in optimalno delovanje gozda kot ekosistema.

Po načelu trajnostne rabe gozda in na osnovi ohranjanja gozdnih ekosistemov, gozdu pripisujemo naslednje funkcije:

• ekološke,• socialne in• proizvodne funkcije.


delitev gozda na njegove funkcije

• funkcija varovanje gozdnih zemljišč in sestojev,• hidrološka funkcija,• funkcija ohranjanja biotske raznovrstnosti,• klimatska funkcija,• zaščitna funkcija,• higiensko-zdravstvena funkcija,• obrambna funkcija,• rekreacijska funkcija,• turistična funkcija,• poučna funkcija,• raziskovalna funkcija,• funkcija varovanja naravnih virov,• funkcija varovanja kulturne dediščine,• estetska funkcija,• lesnoproizvodna funkcija,• funkcija pridobivanja drugih gozdnih dobrin,• lovskogospodarska funkcija, …


ekološka funkcija gozdnih ekosistemov

Pragozd – krhki ekosistem,

Golosek – povečan učinek tople grede,

Uresničena črna napoved – erozija,

Gozd ponor CO2 ,

Najboljši sesalnik,

Gozdovi pod udarom snežnih topov – Pohorje,

Ljubezen, filozofija, gozd


gozdna znanost

Večina evropskih gozdov je v zelo slabem kondiciji/stanju, so brez stabilnega genskega fonda.

Slovenija je oaza sredi Evrope, kjer so stabilni fondi redkih vrst sorazmerno dobro ohranjeni.

Invazivni bolezenski vplive na slovenski gozd.

Bolezni, ki zmanjšujejo sistemske funkcije gozda:

• kostanjev rak,• napad podlubnikov,• borova ogorčica,


prikaz bolezni


Natura 2000

Ekološko pomembna območja v Sloveniji

Določenih je 286 območij, od tega jih je 260 določenih na podlagi direktive o habitatih in 26 na podlagi direktive o pticah. Območja zajemajo 36 % površine Slovenije.

Tako velik delež nacionalnega ozemlja, kot ga Natura 2000 predstavlja v Sloveniji, nas postavlja na prvo mesto med 27 državami v EU.

Območja “pod” Natura 2000 niso zavarovana območja s strogimi varstvenimi režimi, trajnostni način upravljanja.


Natura 2000_ Sp.Podravje

21.932 ha ali

25,53 % kopne površine


Zaključek

Slovenija je eden najbolj biološko bogatih koščkov na planetu Zemlja:

pripada ji manj kot 0,004 % celotne površine Zemlje, a vendar gostimo več kot 2 % celinskih vrst.

več kot 22.000 rastlinskih in živalskih vrst na tako majhnem prostoru, našo deželo uvršča med naravno najbogatejše v Evropi.


GOZD

Slovenski gozd je neprecenljivo narodno bogastvo,

ohranimo ga!

Hvala za pozornost

»glasba se med drevjem pretaka,gozd je življenja tok,

ki nenehno obnavlja življenja krog«

mednarosno leto gozdov

Documents