MEDPREDMETNA POVEZAVA 1.a in b /ET:

SLO, MAT, NEM2, UME, SGO, PPRp

Datum: 22. 10. 2015 Avtorica: Mateja Topolovec

Mentorica: Patricija Koler

2

KAZALO VSEBINE:

1 UVOD: ............................................................................................................................ 4

2 PRIKAZ POTI ................................................................................................................. 5

2.1 PROMETNA KARTA SLOVENIJE ........................................................................... 5

3 RIMSKA EMONA ........................................................................................................... 6

3.1 Mestni muzej Ljubljane ............................................................................................ 6

3.2 Emonska hiša .......................................................................................................... 8

3.3 Zgodnjekrščansko središče ..................................................................................... 9

3.4 Rimski zid ...............................................................................................................10

4 PREDSTAVITEV NARODNE GALERIJE ......................................................................13

4.1 ZGODOVINA USTANOVE .....................................................................................13

4.2 STALNA ZBIRKA UMETNOST NA SLOVENSKEM ...............................................14

4.2.1 Srednji vek in 16. Stoletje ................................................................................14

4.2.2 17. In 18. Stoletje ............................................................................................16

4.2.3 Klasicizem .......................................................................................................17

4.2.4 Bidermajer in romantika ..................................................................................18

4.2.5 Realizem .........................................................................................................19

4.2.6 Slovenska moderna.........................................................................................21

4.2.7 Kiparstvo 19. In 20 stoletja ..............................................................................22

5 BTC ...............................................................................................................................24

5.1 BTC ........................................................................................................................24

5.2 Prodajalne v City parku ..........................................................................................24

5.3 Akcijske cene .........................................................................................................25

6 ZAKLJUČEK .................................................................................................................26

7 Razglednica/ pozdrav ....................................................................................................26

3

KAZALO SLIK:

Slika 1: Pot od Ptuja do Ljubljane ...................................................................................................... 5

Slika 2: Zunanjost muzeja ................................................................................................................... 6

Slika 3: Tabla muzeja ........................................................................................................................... 7

Slika 4: Razstavljeni predmeti ............................................................................................................. 7

Slika 5: Delček Rimske ceste ............................................................................................................. 7

Slika 6: Notranja hiša ........................................................................................................................... 8

Slika 7: Emonska hiša notranjost ....................................................................................................... 8

Slika 8: Zgodnjekrščansko središče ................................................................................................ 10

Slika 9: Krstilnica................................................................................................................................. 10

Slika 10: Rimski zid ............................................................................................................................ 11

Slika 11: Rimski zid ............................................................................................................................ 12

Slika 12: Narodna galerija ................................................................................................................. 13

Slika 13: Narodna galerija ................................................................................................................. 14

Slika 14: Marija z Jezusom ............................................................................................................... 14

Slika 15: Marijina smrt ........................................................................................................................ 15

Slika 16: Marija na Salamonovem prestolu .................................................................................... 15

Slika 17: Primičeva Julija z bratom Janezom ................................................................................. 16

Slika 18: Kvartopirci ............................................................................................................................ 16

Slika 19: Sv. Jurij v boju z zmajem .................................................................................................. 17

Slika 20: Salamonova sodba ............................................................................................................ 17

Slika 21: Družina dr. Frušiča ............................................................................................................. 18

Slika 22: Luiza Pesjakova ................................................................................................................. 18

Slika 23: Tri dame iz družine Moscon.............................................................................................. 19

Slika 24: Pred lovom .......................................................................................................................... 19

Slika 25: Kafetarica............................................................................................................................. 20

Slika 26: Krst v Jordanu ..................................................................................................................... 20

Slika 27: Kolo ...................................................................................................................................... 21

Slika 28: Pomlad ................................................................................................................................. 21

Slika 29: Tončka Gaber ..................................................................................................................... 22

Slika 30: Ivan Hribar ........................................................................................................................... 22

Slika 31: Ivan Cankar ......................................................................................................................... 23

Slika 32: Tožba ................................................................................................................................... 23

Slika 33: Tloris BTC-ja ....................................................................................................................... 24

Slika 34: Popust .................................................................................................................................. 25

Slika 35: Cena popusta ...................................................................................................................... 25

4

1 UVOD:

Kot pove sam naslov je bistvo besedila Ljubljana, naša prestolnica. Tja smo se ob rani uri

odpravili z avtobusom 22. 10. 2015. O Ljubljani in z vsem kar je povezano z njo in njeno

preteklostjo bo govorilo poročilo. Samo poročilo pa ima veliko večji pomen kot se zdi, saj se

pojavlja medpredmetna povezava, ki pa igra pomembno vlogo pri posameznih predmetih. Za

začetek bom povedala nekaj osnovnih podatkov, da predstavim našo destinacijo. Kot sem že

omenila je Ljubljana naše glavno in največje mesto. Ima okrog 285.000 prebivalcev. Ponuja

nam veliko geografskih in kulturnih lepot, ki jih je moč videti samo tam in med katerimi smo si

ogledali čudovito in dih jemajočo Ljubljansko galerijo, narodni muzej, ki ni samo muzej,

ampak predstavlja tako imenovano okrog leta 14 Emono z vsemi dejavniki, ki so v preteklosti

omogočali Rimljanom lažje življenje. Ogledali smo si še Emonsko hišo, ki je kljub manjšim

ostankom vzbujala občutek doma, ki pa je Rimljanom pomenil zelo veliko, zanimiv Rimski zid

in še veliko zanimivosti. Poleg vseh teh lepot pa ima Ljubljana še en pomemben atribut in

sicer BTC, največjo deželo nakupov. Kljub temu, da nam je proti koncu ekskurzije ostalo še

malo časa, smo si vzeli čas za nakupovanje v City parku, ki pa bo seveda ostalo vsem

nepozabljivo.

5

2 PRIKAZ POTI

2.1 PROMETNA KARTA SLOVENIJE

Slika 1: Pot od Ptuja do Ljubljane

6

3 RIMSKA EMONA

3.1 Mestni muzej Ljubljane

Mestni muzej Ljubljana je stičišče poznavanja zgodovinskega razvoja prostora, na katerem je

zrasla današnja Ljubljana: od prazgodovinskega mostiščarskega naselja štiri tisoč petsto let

pred našim štetjem do sodobnega urbanega mesta in slovenske prestolnice. Mestni muzej s

svojo novo stalno razstavo Obrazi Ljubljane predstavlja Ljubljano kot raznolik življenjski

prostor, kot gospodarsko, politično, upravno in ustvarjalno središče. Pripoved o nastanku,

razvoju in stalnem spreminjanju Ljubljane ne teče kronološko, temveč so skozi zaokrožene

tematske sklope prikazane izbrane podobe mesta in ljudi v različnih časovnih obdobjih.

Mestni muzej Ljubljana se nahaja v Turjaški palači, ki je arhitekturni spomenik in hrani

večtisočletno kulturno dediščino ljubljanskega prostora. Ta zajema preteklost od 4500 stare

prazgodovinske koliščarske naselbine do današnje privlačne prestolnice Slovenije, od

antičnega mesta Emona do nastajanja sedanjega gospodarskega, političnega, upravnega in

ustvarjalnega središča. Poslanstvo Mestnega muzeja Ljubljana je evidentiranje,

dokumentiranje, konzerviranje, proučevanje in prezentiranje premične kulturne dediščine na

področju ljubljanske regije. Muzejska zbirka obsega preko 200.000 enot muzealij, ki pokrivajo

več tisočletjih dediščine ljubljanskega prostora. Sem sodi tudi izjemna najdba najstarejšega

lesenega kolesa z leseno osjo na svetu ter okoli 40.000 leta stara lesena puščica.

Slika 2: Zunanjost muzeja

7

Slika 3: Tabla muzeja

Slika 4: Razstavljeni predmeti

Slika 5: Delček Rimske ceste

8

3.2 Emonska hiša

Na severnem robu Mirja leži nad Emonsko cesto Jakopičev vrt, imenovan po očetu slikarja

Riharda Jakopiča, ki je bil znan trnovski zelenjadar. Družina je živela v hiši ob cesti, v kateri

je imel mlajši Jakopič kasneje svoj atelje. Na dvorišču in nekdanjem vrtu hiše je eden

najstarejših stavbnih spomenikov v Ljubljani, ostanki rimskega mesta Emone, ki je bilo

zgrajeno okoli začetka našega štetja. Vrt je dvignjen v obzidan vogal, ki je ohranjeni

jugovzhodni konec Emone. Arheologi so pod gredicami na vrtu odkrili ostanke ene od

emonskih hiš. Hiša je bila naseljena od 1. do 5. stoletja; v tem času so jo stanovalci večkrat

prezidali. Strokovnjaki so po izkopavanjih prezentirali kletne dele rimskega sistema kurjave,

hipokavsta, in dele tal in tlakov ter robnih zidov hiš s skromno poslikanimi ometi. Tlaki so

sestavljeni celo v enostavne mozaike. V enem od prostorov je na ogled dobro ohranjen

črnobel geometrični mozaik. V parku so razstavljeni tudi podnožje latrine in več kamnitih

spolij, odkriti pri arheoloških izkopavanjih v drugih delih Emone. Razstavišče je v poletni

sezoni redno odprto. Zanj skrbi Mestni muzej, kjer hranijo ključe ograje kompleksa in nudijo

vodene oglede, tako parka kot druge emonske dediščine.

Slika 6: Notranja hiša

Slika 7: Emonska hiša notranjost

9

3.3 Zgodnjekrščansko središče

Na Erjavčevi cesti, nasproti Cankarjevega doma, je arheološki park Zgodnjekrščansko

središče. Tu so arheološka izkopavanja odkrila rimsko stanovanjsko zgradbo. Kot večina

emonskih hiš je bila zgrajena v začetku prvega stoletja našega štetja. V skoraj 500 letih

svojega obstoja je bila večkrat prezidana. Prva večja prezidava se je zgodila na začetku

četrtega stoletja, ko so obnovili tlake, uredili hipokavstno ogrevanje in prizidali tri bazenčke,

kar kaže, da so stavbo morda spremenili v zasebno kopališče. V drugi polovici četrtega

stoletja je bil del hiše prezidan v zgodnjekrščansko molilnico. Velika sprememba se je

zgodila v začetku petega stoletja, ko so ob osrednjem dvorišču zgradili pravokotno krstilnico

z bazenčkom v sredini za krščevanje. Krstilnica je tlakovana z večbarvnim mozaikom, v

katerega so vstavljeni napisi z imeni Emoncev, ki so darovali sredstva za njegovo izdelavo. V

krstilnico je vodil pokrit hodnik (portik) z večbarvnim mozaikom, v katerega je vstavljen napis

z imenom graditelja, arhidiakona Antioha. To dokazuje obstoj močne skupnosti prvih

kristjanov v Emoni v tistem času, ki jo potrjujejo tudi v pisnih virih izpričani emonski škofi.

Zgodnjekrščanski center obsega eno od mestnih zazidalnih območij, ki so jih omejevale štiri

mestne ceste in običajno merijo med 3000 in 3600 m2. Stoji v bližini foruma, natančneje ob

zahodnem obzidju, ki je deloma ohranjeno na Erjavčevi cesti ob Cankarjevem domu. Stavba,

ki so jo arheologi poimenovali insula 32, je bila, kot večina emonskih hiš, sprva v zasebni

lasti, kasneje so jo preoblikovali v upravni kompleks. Ostanki temeljev in prvih tlakov segajo v

čas prve pozidave mesta, v začetek 1. stoletja. Prva obsežnejša obnova stavbe je bila v

začetku 4. stoletja. Takrat so jo, kot pričajo obnovljeni tlaki in dodani bazenčki, verjetno

spremenili v kopališče.

10

Slika 8: Zgodnjekrščansko središče

Slika 9: Krstilnica

3.4 Rimski zid

Kot priča napis, ki so ga našli ob vzhodnih vratih Emone, na današnjem Trgu francoske

revolucije, je bilo mestno obzidje zgrajeno v letih 14 in 15 n. š. Obzidje, široko 2,40 metra in

11

visoko med šest in osem metrov, je obdajalo mestno jedro v pravilnem pravokotniku. Imelo je

vsaj 26 stolpov in štiri glavna vrata. Stolpi so stali v enakomernih razdaljah in ob stranskih

mestnih vratih, v podaljških ulic. Mesto je bilo na vseh, razen na vzhodni strani, (le-to je

varoval naravni potek pobočja, ki se je spuščalo proti Ljubljanici), obdano še z dvojnim

jarkom. Lupini zidu sta bili zgrajeni iz kamnitih klesancev, vezanih z malto, notranjost je bila

zapolnjena s konglomeratom oblic, manjših kamnov, peska in apna. Struktura zidu je bila

tako trdna in močna, da je zdržala ponekod kar 2000 let. Notranja struktura zidu je vidna na

Mirju, kjer je ohranjen del obzidja zahodno od glavnih južnih vrat. Nekatera stranska vrata so

bila zaradi varnostnih ukrepov ob vpadih barbarskih plemen že v antiki zazidana. Ena od

takšnih so ohranjena v zahodnem delu obzidja na Mirju. Mestne utrdbe na Mirju so bile v 30.

letih 20. stoletja obnovljene po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. Kamnita piramida,

nadzidava, vhodi ter obokan prostor, ki je obložen s kamnitimi ostanki bližnjih antičnih hiš, so

njegovo delo, enako kot notranji park. Tudi stebrišče ob glavnih južnih vratih ni antičnega

izvora. V devetdesetih letih so obzidje restavrirali.

Slika 10: Rimski zid

12

Slika 11: Rimski zid

13

4 PREDSTAVITEV NARODNE GALERIJE

4.1 ZGODOVINA USTANOVE

Leta 1918 je bilo ustanovljeno društvo Narodne galerije, toda prizadevanja za dom

('akropolo', kot so jo imenovali ob ustanovitvi) slovenske umetnosti so se porajala že proti

koncu 19. stoletja, ko so se za ustanovitev Narodne galerije zavzemali polihistor in časnikar

pl. Peter Radics, pa župan dr. Ivan Hribar, nato Društvo za krščansko umetnost, ki je leta

1907 postavilo zbirko starejše slovenske umetnosti. Skratka, skozi desetletja je živela

neustavljiva želja Slovencev po lastni umetniški ustanovi - želja, ki se je ob prevzemu

poslopja Narodnega doma v letu 1928 končno uresničila. Pomembna je bila tudi že vsaka

letnica pridobitve umetnin: s Strahlovo oporoko leta 1929, denimo, je Narodna galerija

pridobila mogočen fond domačih in evropskih slikarjev, ki ga je leta 1930 na razstavi prvič

pokazala javnosti. Isto leto so iz Pariza pripeljali v Ljubljano naročene louvrske odlitke, ki so

jih veličastno postavili v "slovenski Louvre". Fond donacije dr. Frana Windischerja, ki je bil

hkrati mecen in od leta 1929 tudi predsednik društva Narodne galerije, pa je prispeval

izjemno vrednost k umetnostni zbirki; Windischerjev fond - prvo volilo v zgodovini ustanove -

je še danes temelj galerijske zbirke.

Slika 12: Narodna galerija

14

Slika 13: Narodna galerija

4.2 STALNA ZBIRKA UMETNOST NA SLOVENSKEM

4.2.1 Srednji vek in 16. Stoletje

Avtor: Janez Aquila. Delo: Marija z Jezusom. Slika prikazuje Marijo v naročju z Jezusom.

Delo spada pod krščansko klasifikacijo, tehnika dela pa je freska. Nastala je v letu 1383.

Njen drugi naslov je tudi Madona z Jezusom.

Slika 14: Marija z Jezusom

15

Avtor: Mojster beierberškega oltarja. Delo: Marijina smrt. Delo je izklesano iz lesa, prikazuje

pa Marijo, ki umira v družbi njenega ljudstva. Nastalo je okoli leta 1520.

Slika 15: Marijina smrt

Avtor: Mojster Solčavske Marije. Delo: Marija na Salomonovem prestolu. Delo je izklesano iz

kamna in sicer peščenca. Kaže se tudi velika natančnost realnosti oblike telesain anatomije.

Nastanek dela pa se šteje med letoma 1265 in 1270.

Slika 16: Marija na Salamonovem prestolu

16

4.2.2 17. In 18. Stoletje

Avtor: Matevž Langus. Delo: Primičeva Julija z bratom Janezom. Slika je narisana z tehniko

olje na platno. Prikazana sta Primičeva Julija in njen bratranec Janez v otroških letih. Delo je

nastalo 1792 v Kamni Gorici.

Slika 17: Primičeva Julija z bratom Janezom

Avtor: Almanach. Delo: Kvartopirci. Ta slika je prav tako naslikana z tehniko olje na platno.

Posebnost te slike je ta, da poleg pivcev in kvartopircev v gostilni se je sam avtor Almanach

naslikal med njih.

Slika 18: Kvartopirci

Avtor:Hans Georg Geiger a Geigerfeld. Delo: Sveti Jurij v boju z zmajem. Tudi ta slika je

naslikana z oljnimi barvami. Nastala je okoli leta 1641, prikazuje pa Svetega Jurija, ki se

bojuje proti zmaju. Slika prikazuje tihožitje vanitas (lobanje). Atributa pa sta ščit in sulica.

17

Slika 19: Sv. Jurij v boju z zmajem

4.2.3 Klasicizem

Avtor: Franc Kavčič. Delo: Salamonova sodba. Slika je naslikana z oljnimi barvami na platnu.

Nastala je okrog leta1486. Delo prikazuje pravo mater pravkar rojenega otroka in lažno

mater. Ker sta se prepirali za otroka je Salamon razodil naj otroka razdelijo na pol za vsako.

To je storil, saj je vedel, da prava mama bo raje žrtvovala sebe, kot življenje svojega otroka.

Slika 20: Salamonova sodba

18

4.2.4 Bidermajer in romantika

Avtor: Jožef Tominc. Delo: Družina dr. Frušića. Delo na naslikano z tehniko olje na platno.

Slika je nastala pred letom 1835. Naslikana je bogata meščanska družina. Modra barva v

ozadju poudarja modsrost družine.

Slika 21: Družina dr. Frušiča

Avtor: Mihael Stroj. Delo: Luiza Pesjakova. Delo je nastalo okoli leta 1855 z oljnimi barvami

na platno. Naslikana je slovenska pesnica, pisateljica in prevajalka Luiza Pesjak

Slika 22: Luiza Pesjakova

19

Avtor: Jožef Tominc. Delo: Tri dame iz družine Moscon. Slika je naslikana leta 1829 z oljnimi

barvami na platnu. Prikazane so 3 bogate meščanske dame. Posebnost je, da je slikar

dorisal sliko z namenom, da bi res pokazale bogatstvo (zlate ribice, odsev na mizi- čistoča).

Slika 23: Tri dame iz družine Moscon

4.2.5 Realizem

Avtor: Jurij Šubič. Delo: Pred lovom. Slika uprizarja lovca, ki se pripravlja na lov. Delo na

naslikano z tehniko olje na platno leta 1883.

Slika 24: Pred lovom

20

Avtorica: Ivana Kobilica. Delo: Kafetarica. Delo je nastalo 1888 z oljnimi barvami na platno.

Naslikana je slovenska slikarka Ivana Kobilica.

Slika 25: Kafetarica

Avtor: Janez Wolf. Delo:Krst v Jordanu. Delo prikazuje krščansko tematiko in sicer Jezusov

krst v reki Jordan. Krst je tudi ime praznika za kristjane. Uporabljena je tehnika olje na platno

okrog leta 1651.

Slika 26: Krst v Jordanu

21

4.2.6 Slovenska moderna

Avtor: Matija Jama. Delo: Kolo. Slika je nastala okoli leta 1935. Naslikana je z oljnimi barvami

na platno. Prikazuje otroke, uporabljen pa je žanrski motiv, saj je slika nejasna.

Slika 27: Kolo

Avtor:Ivan Grohar. Delo: Pomlad. Slika je naslikana z oljnimi barvami na platno, leta 1903.

Naslikal je macesen, ki ga je potem obrezal in postavil v središče.

Slika 28: Pomlad

Avtor: Matej Sternen. Delo: Tončka Gaber. Delo je nastalo leta 1909 z tehniko olje na platno.

Naslikana je v sedečem položaju Tončka Gaber.

22

Slika 29: Tončka Gaber

4.2.7 Kiparstvo 19. In 20 stoletja

Avtor: Lojze Dolinar. Delo: Ivan Hribar. Doprsni kip je nastal 1923 iz belega marmorja.

Upodobljen je slovenski bančnik, politik, diplomat in publicist.

Slika 30: Ivan Hribar

23

Avtor: Alojz Repič. Delo: Ivan Cankar. Ta doprsni kip je prav tako iz marmorja. Nastal je v

letu v 1920. Upodobljen je slovesnki pisatelj, dramatik in pesnik Ivan Cankar.

Slika 31: Ivan Cankar

Avtor: Svetoslav Peruzzi. Delo: Tožba. Kip je nastal leta 1909 iz marmorja. Osrednji del

figure se znajde v značilnem gibanju.

Slika 32: Tožba

24

5 BTC

5.1 BTC

Slika 33: Tloris BTC-ja

5.2 Prodajalne v City parku

Ime prodajalne: Dejavnost prodajalne:

Terranova Oblačila in modni dodatki

Mass Obutev

Swarovski Nakit in drugi kamni

L 'Occitane en provence Nega obraza in telesa z eteričnimi olji, parfumi in

dišave

25

5.3 Akcijske cene

Slika 34: Popust

Slika 35: Cena brez popusta

26

6 ZAKLJUČEK

Po zapleteni poti po BTC-ju, bolje rečeno City parku, smo se vsi vkrcali na atobus in si še

zadnjič pogledali Ljubljano, našo krasno prestolnico. Vsi smo upali, da se še bomo kdaj vrnili

in si ogledali še neodkrito bogastvo tega mesta. Ogledala sem si veliko znamenitosti, ki jih še

prej nisem videla v živo. Med tem moram najbolj izpostaviti zgodnjekrščansko središče, kjer

sem si lahko ogledala resnične ostanke krstilnice, ki je imela v zgodovini zelo velik pomen.

To mi je bilo najbolj všeč. Vsi smo se imeli krasno in se dobro počutili ter se nasmejali

zanimivim slikam v narodni galeriji. Čeprav sem galerijo obiskala drugič sem bila še bolj

presenečena nad zanimivostjo likovnih del. Prav tako sem zvedela veliko več informacij, ki

so mi seveda zelo koristite za izdelavo tega poročila. Komaj čakam na drugi izlet v Ljubljano.

Ker pa je že bil čas za odhod pa smo se z avtobusom odpravili nazaj v naše kraje.

27

7 Razglednica/ pozdrav

Šolski center Ptuj

Ekonomska šola 1.bE

Volkmerjeva cesta 19

2250 Ptuj

Slovenija

Datum: 22. 10. 2015

Liebe Freunde!

Bis dahin alles Gutte und auch Euch eine

schöne Zeit. Liebe Grüße von 1. aE!

Alles Liebe, deine Mateja