G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A O K R A J A N O V O M E S T O

L A S T N I K I N I Z D A J A T E L J : O k r a j n i odbor S Z D L Novo mesto - Izhaja vsak četrtek - Posamezna številka 15 d i n - L E T N A N A R O Č N I N A 600 d i n , po l l e tna ?00 d i n , četrtletna 150 d i n ; plačljiva je vnap r e j — Z a inozemstvo 1200 d i n o z i r oma •» ameriške do lar je - TEKOČI R A Č U N pr i M e s t n i h r a n i l n i c i - K o m u n a l n i b a n k i

v N o v e m mestu štev. 606-70/3-24

Stev. 46 (556) Leto XI.

NOVO MESTO, 17. NOVEMBRA 1960

U R E J U J F uredniški odbor — G l a v n i i n odgovorn i u r e d n i k T o n e Gošnik — N A S L O V UREDNIŠTVA I N U P R A V E : Novo mesto, G l a v n i t r g št. 3 ( vhod iz Dilančeve ul ice ) — Poštni p r eda l Novo mesto 33 — T E L E F O N uredništva i n uprave št. 127 — Nenaročenih rokop isov i n fotograf i j ne vračamo — T I S K A Časopisno

podjet je »De lo « v L j u b l j a n i

Zapiski s seje predsedstva okrajnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva

MERILO: GOSPODARNOST V sredo, 9. n o v e m b r a , j e predsedstvo O k r a j n e g a o d b o r a

S Z D L r a z p r a v l j a l o o s k l a d u kmečkega zd ravs t venega z a va r o ­v a n j a , o d e c en t r a l i z a c i j i soc ia lnega z a v a r o v a n j a , o zmanjšanju števila k m e t i j s k i h z a d r u g t e r o r e o r gan i zac i j i gozdarske služ­be v okra ju . Decentra l i zac i ja i n reorganizaci ja n is ta sami po seb i n a m e n i n t u d i ne pos l ed i ca p a p i r n a t i h d i r e k t i v , saj j u zah t e va n a g l i r a z vo j . K o m u n e , k i p revzema jo vse širše p r a v i ­ce i n dolžnosti, so torišče, k jer morejo o tem najvneteje raz­p r a v l j a t i . Občinski proračuni vse teže zadoščajo rastočim po­t r e b a m , zanašamo p a se l a h k o l e n a las tne s i l e . K e r so se po­n e k o d družbene službe (šolstvo, zdravs tvo ) r a z v i j a l e h i t r e j e ko t gospodarstvo , j i h bodo m o r a l e nekate re občine m o r d a celo Ome jeva t i . Z e l o po t rebno p a je , d a o t e m v Socialistični z ve z i r a z p r a v l j a najširši k r o g državljanov, gospodarnost p a na j bo najvažnejše mer i lo , s ka t e r im bomo ocenjeval i vse ukrepe za nadal jnje utrjevanj« komunalnega sistema.

M n o g e občine, k i so ime l e r a z u m e v a n j e za potrebe p r e b i ­va l s t va , so r a z v i j a l e družbene službe ter m a r s i k j e razvo j cele preh i te l e . Proračune obreme­n ju je jo s t a r i neplačani dolgov: , i z d a t k i so večji kot d o h o d k i , vse p r i m a n j k l j a j e pa bomo moraM p o r a v n a t i s a m i . Letoš­n j a 19-odstotna proračunska re ze rva bo u p o r a b l j e n a za ok r ep i t e v o b r a t n i h sredstev, k i j i h je povsod p rema lo . M n o ­g i m občinam preosta ja zdaj le t ro j e :

a l i ome j i t i nekate re družbe­ne službe, - k i so ra zvo j gospo­darske moči p reh i t e l e a l i po­večati m a t e r i a l n o osnovo (go­spodarstvo ) v občini a l i p a združiti občino, k i b r e m e n ne zmore , z močnejšo.

Kmečko zd ravs t veno zavaro ­van je (o n j egov ih p r o b l e m i h smo obširneje že poročali) se je uspešno uve l j a v i l o , nasta le pa so težave, k e r so s reds tva v njegov .sklad do t eka l a ze lc neredno. S k l a d je zato v ve­l i k i h težavah, čeprav b i pe predračunu m o r a l b i t i celo a k ­t i v en . — Največ m u dolguje jo p r a v t iste občine, k i so dohod ­n i n o s labo i z te r ja l e . — Ce b i s k l a d svojo p r a v i c o do občin — dolžnikov u v e l j a v l j a l z izvrš­bo, b i to povzročilo občinam razen os ta l ih težav tud i v e l i k e stroške.

P redseds tvo je spre je lo p r i ­poročilo, naj občine pohi te z i z te r javo zaosta le dohodn ine , p r edvsem pa naj iz ter ja jo ob­veznost i , k i j i h ima jo do s k l a ­

d a kmečki z a v a r o v a n c i . O d svo jega 123-odstotnega p r i spev ­k a naj občine nato s k i a d u n a ­kažejo le t o l i ko sredstev, da bo l a h k o nemoteno de l o va l .

N a kon f e r encah Socialistične zveze i n n a z b o r i h v o l i v c e v na j ' državljani razen o s vo j i h z a ­h t e vah ra zp rav l j a j o t u d i c tem, k a k o so i z p o l n i l i svoje obvez­nost i do družbe (ko l iko d a v k o v so plačali, zaka j j i h še n iso plačali, k a k o razv i j a j o k m e t i j ­stvo, ka j je z obnovo v i n o g r a ­dov i n podobno) saj je občin­s k i proračun v n e m a j h n i m e n odv i sen p r a v od tega.

* D e c e n t r a l i z a c i j a soc ia lnega

z a v a r o v a n j a n i s a m a sebi n a ­men , z njo bomo približali z a ­va rovan j e z a v a r o v a n c e m . Z b r a ­n i p o d a t k i kažejo, d a so m n o ­ge naše občine prema jhne , det b i ime l e svoj k o m u n a l n i z a v o J za soc ia lno zavarovan je . N a ­m e n decen t ra l i zac i j e n i us t a ­n a v l j a t i zavode za vsako ceno i n v , v s a k i k o m u n i , a m p a k le takšne, k i bodo naloge op rav I ja l i bo l je kot dosedan j i o k r a j ­n i zavod . Za t o bomo m o r a l i us tanav l j a t i k o m u n a l n e zavode za več k o m u n skupa j . T o n u d ' možnosti za sode lovanje med k o m u n a m i , za zbliževanje med n j i m i . M n o g e občine bodo h k r a ­t i spoznale , d a so p rema jhne i n se bodo pre j a l i slej laže od ­ločile za združitev z večjimi. Občinski o rgan i naj zato ra z ­prav l j a j o o u s t a n a v l j a n j u ko m u n a l n i h zavodov z dobršno mero gospodarskega čuta. Z a -

Ljudski poslanci Kosmeta v Sloveniji

S k u p i n a 26 l j u d s k i h p o s l a n ­cev A v t o n o m n e ob las t i , K o s o -vo -Me toh i j e , k i j o v o d i p o d ­p r edsedn ik Izvrš. sveta A K M O Z i v o j i n Curčić, je v nede l jo p r i s p e l a na u r a d n i o b i s k v L j u d s k o r e p u b l i k o S l o ven i j o . Gos t j e iz Kosovega -Me toh i j e so se na jpre j u s t a v i l i n a Otoč­c u k j e r so j i h pričakali i n sp r e j e l i p r edsedn ik k l u b a l j u d ­s k i h pos lancev S l o v en i j e F r a n c K i m o v e c - Z i g a , p redsed ­n i k odbo ra za o rgan i zac i j o l j u d s k e ob l a s t i i n u p r a v e l j u d s k e skupščine S l o v en i j e M i l a n A p i h , p r edsedn ik O L O N o v o mesto N i k o Beloparvlo-vič, s ek re ta r ok ra jnega k o m i ­te ja Z K S N o v o mesto F r a n c Pirkovič, p r edsedn ik okra jne ­ga odbo ra S Z D L N o v o mesto V i k t o r Zupančič, podpredsed ­n i c a O L O inž. V i l m a Pirkovič. l j u d s k i pos lanec novomeškega o k r a j a H e n r i k C i go j i n d rug i .

G o s t o m je i z r e k e l dobrodo ­šlico s ek re ta r ok ra jnega k o m i ­te ja Z K S F r a n c Pirkovič, za p o z d r a v i n l ep i sp r e j em pa se j e z a h v a l i l v od j a s k u p i n e Ži­vo j i n Curčić.

L j u d s k i pos lanc i i z K o s m e ­ta , k i s t e m vračajo ob i sk n a ­ših pos lancev v tej ob l as t i , bo­do o b i s k a l i Vse večje k r a j e v S l o v e n i j i ter s i og l eda l i važ­nejše gospodarske ob jekte . V

Na Otočcu — prvi motel v Sloveniji

P r e t e k l i teden so t i k ob av­t o m o b i l s k i cesti L j u b l j a n a — Zagreb , nad ho te l om G R A D O T O C E C na K r k i , o d p r l i p r v i 2 s t a v b i novega mote la -ho te la za a v t cmob i l i s t e . Potujočim je n a vo l jo 31 ležišč in 8 k u r j e ­n i h garaž t v odo ; sobe ogreva c en t r a lna k u r j a v a , povsod je t u d i top la i n m r z l a voda . Se dve s tavb i sta t ik pred dogra­d i t v i j o . M o t e l je v sestavu h o ­tela G R A D O T O C E C in bo p r a v gotovo mnogo p r i speva l Za še mirnejšo uve l j av i t e v Otočca iti K r k e v na";em do­mačem, posebno pa v p r ehod ­n e m turistIčiu-m prometu .

naš o k r a j bodo p r i s p e l i spet v nedel jo, 20. n o v e m b r a , i n ob tej priložnosti o b i s k a l i D o ­l en j ske Top l i c e i n B a z o 20 n a Rogu .

e n k r a t so z r e l i pogo j i v n a ­šem o k r a j u za us tanov i t ev t r eh medobčinskih k o m u n a l n i h z a ­vodov : v N o v e m mestu , Čr­n o m l j u i n Vidmu-Krškem. O b čine ima jo dovo l j časa za pre ­m i s l e k ; do 31. m a j a 1961 l a h k o temel j i to pretehta jo pogoje in se odločijo za rešitev, k i bo najbo l j gospodarna .

D a b i uspešno uve l j a v l j a l a b lagovno p ro i z vodn jo , m o r a k m e t i j s k a z ad ruga us tva r j a t i vsaj .400 do 500 m i l i j o n o v b r u ­to p r o i z v o d a n a leto. V našem o k r a j u je 43 k m e t i j s k i h zadrug , po gospodarsk i moči p a so za to na logo sko roda vse prešibke. Dosedanje združevanje z ad rug je r od i l o lepe uspehe : v pa 1

l e ta je kme t i j s t v o i zpo ln i l o b ru to p r o i z v o d s 57,3 odst., do­hodek z 61,8 odst., sk l ade z 82 odsto tk i , p r i o sebn ih d o h o d k i h pa je p l a n n a j m a n j p r e k o r a ­čen, k e r smo v k m e t i j s t v u do­slej nag ra j e va l i s p r e o z k i m i m e r i l i . P r o i z v o d n i uspeh i se bodo povečali, če bomo z a d r u ­ge združevali še napre j . P r e d ­log O Z Z p r e d v i d e v a zato v o k r a j u l e o k o l i 20 z a d r u g . Vse razen t r eh bodo ime l e las tne p ro i z vodne obrate , s t r o k o v n j a ­k i bodo ugodneje razvrščeni (povprečno 4 n a eno K Z ) , s k l a ­d i se bodo močno o k r e p i l i , zmanjšali se bodo režijski s t ro­ški, nove, večje zadruge bodo laže uresničevale o d k u p i n za ­k u p zemljišč. V občinah naj zato o t em podrobno razmiš­l ja jo .

P r i a k c i j i z a združevanje se zelo l a h k o p r i m e r i , d a se bo p r a v u p r a v n i apara t m a j h n i h z a d r u g u p i r a l združevanju v bo jazn i za delo. P o u d a r j a t i m o ­ramo, d a je ta bo jazen neute­me l j ena , saj bomo za obrate , k i j i h bodo nove, v e l i k e z a ­druge n a te renu m o r a l e Imet* ( odkupne postaje, s t r o jn i od ­sek i , p r o i z v o d n i obra t i , s t ro ­kovne službe itd.) po t r ebova l i vse l j u d i , k i zdaj de la jo v z a ­d rugah . D a se bodo zadružni sve t i približali p r o i z va j a l c em, bo t reba podobno kot v gospo­d a r s t v u uves t i obra tne zadruž­ne svete. P r e d l o g O Z Z z a z d r u ­ževanje z a d r u g p r e d v i d e v a m o r d a še vedno p r e v e l i k o šte v i l o zadrug , zato naj v k o m u ­nah razmišljajo, k a k o b i p r e d ­lagano število še bol j z m a n j ­šali.

• V r a z p r a v l j a n j i h o r eo rgan i ­

zac i j i gozdarske službe ima jo neka t e r i pomis l eke , češ d a za

druge na l o g v gozdars tvu ne bodo zmog le z a rad i k a d r o v s k i h težav. T a pomis l ek je neu teme­l j en , saj bodo zadruge prevze l e vse gozdarje, ' k i delajo zdaj prt G L P Z . Go zda r s t v o je ses tavn i de l gospodars tva , tesno je po ­vezano s kme t i j s t v om, zato ga ne smemo več ocenjevat i kot posebno panogo.

P o s e b n a k o m i s i j a je i zde l a l a t r i predloge z a reorganizac i jo . N e d v o m n o bo treba v o k r a j u us tanov i t i kmet i j sko -gozdarsko zborn ico , k i b i združevala les­no indus t r i j o , l e snoprede lova l ­no obrt , p r eh rambeno i n d u s t r i ­jo, v odno gospodarstvo ter r i ­bištvo i n lovstVo. Naštete p a ­noge v gozdars t vu neposredno sodeluje jo . N a sej i p redseds tva so vse t r i predloge omenjene komis i j e t eme l j i to p re t res l i i n ugo tov i l i , d a n i so najboljši, k e i nobeden ne rešuje dovo l j uspešno vprašanja a k u m u l a c i j e v gozdars t vu . T u d i tu so t n i zb i r e : a l i p repust i t i a k u m u l a ­ci jo l e sn i i ndus t r i j i , k i j e že 90-odstotno i z rab l j ena , a l i jo p r epus t i t i gozdars tvu a l i pa j c r a zme j i t i . I n še ponovna ugo­tov i t ev : domača gozdarska p ro ­i z v odn j a p r e m a l o resno o sk r ­buje domače prede lova lne obrate, h k r a t i pa proda ja ve ­l i k e količine l esa i zven o k r a j a ' Občine naj razmišljajo, k a k o b i na jugodne je prenes l i goz­da rsko službo n a zadruge i n h k r a t i uspešno rešili vpraša­nje a k u m u l a c i j e v gozdars tvu .

Odnosi komuna - podjetje bodo predmet razprav in reševanja s teoretične in praktične plati na VI. zboru Zveze ekonomistov Slovenije, ki bo v torek in v sredo, 22. in

23. novembra, v Novem mestu

22. i n 23. n o v e m b r a bo v N o v e m mes tu V I . r e d n i zbor de legatov društev ekonomis tov S loven i j e . Z a d e l o v n i p r o g r a m so a v t o r j i — z n a n i s l o v e n s k i e k o n o m i s t i — p r i p r a v i l i re fe­ra te i z a k t u a l n e t emat ike . T a k o bomo p r v i d a n l a h k o poslušali re ferat d r . F r a n c e t a Bučarja i z L j u b l j a n e »Nekatera r a z m e r j a m e d k o m u n o i n podjetjem« i n re ferat d i p l . ekon . E r v i n a Kržičnika i z M a r i b o r a »Urbanizacija — ključ­no vprašanje naše ekonomike«. N a s l e d n j i d a n bodo n a de l o vnem p r o g r a m u re f e ra t i z d i s k u ­si jo , i n s icer o a v t o m a t i z a c i j i . Z a to temo so p r i p r a v i l i e k o n o m i s t i nas lednje re ferate :

D r . L eo J e r o v e c : »Avtomatizaci ja v i n d u ­strij i«, d i p l . i u r . T o n e Klemenčič: »Ekonomski aspek t i avtomatizacije«, prof . inž. S tane K r a -šovec: ->Vrednost i n d e l o v n a s i l a ob a v t o m a t i ­zacij i « , F r a n j o P e r i c : »Upravna a v t o m a t i ­zacija«.

Iz nas l o vov re feratov v i d i m o , d a je Z v e z a ekonomis t ov z a svo j d e l o v n i p r o g r a m i z b r a l a res z a n i m i v e teme, zato smo prepričani, d a bo r a z p r a v a n a z b o r u osve t l i l a nekatere p r ob l e ­m e i z tega področja.

Z a r a d i o b r a v n a v e teme s področja k o m u ­na lnega gospodars tva so n a zbo r povab l j en i t u d i p r e d s t a v n i k i s l o v e n s k i h o k r a j n i h i n o b ­činskih l j u d s k i h edborov z željo, d a b i a k t i v ­no s ode l o va l i v r a z p r a v i i n p o m a g a l i reševati n eka t e r a teoretična i n praktična vprašanja v odnosu k o m u n a — podjet je.

P o t em p r o g r a m u bo še o r g a n i z a c i j s k i d e l le tnega zbo ra . V z v e z i je danes vključenih 14 društev ekonomis t ov z 2800 člani. Ra z en pre ­g l eda uspehov i n n a l o g v z a d n j i h d v e h l e t i h na j b i n a t em zbo ru sp r e j e l i nov p r o g r a m de l a s težiščem, d a se o s n o v n a de javnost o r g a ­

n i z i r a n e g a d e l a ekonomis t o v r a z v i j a v k o m u ­n i , k a r n a r e k u j e us tanov i t e v društev v v s e h večjih gospoda rsk ih c e n t r i h . T o je n u j n o i n h k r a t i t u d i p r a v i l n o . Društva ekonomis t o v n iso c ehovska o r gan i zac i j a , k j e r na j b i se i z ­življali le a k a d e m s k o izobraženi e k o n o m i s t i , pač p a so družbeno-stanovska o rgan i zac i j a , k i na j povezu je d i p l o m i r a n e ekonomis t e , k o m e r ­c ia l i s te , ekonomske t ehn ike i n vse, k i se p r a k ­tično i n teoretično bav i j o z gospodars t vom.

Pos ebna točka bo poročilo i n r a z p r a v a o g l a s i l u Zveze ekonomis tov — E k o n o m s k e r e ­v i je . G l a s i l o p r o s l a v l j a letos deseto ob l e tn i co , o d k a r so s l o v e n s k i e k o n o m i s t i začeli i z d a j a t i p r v o ekonomsko-teoretično rev i j o . G l a s i l o i m a nalogo , d a n a z n a n s t v e n i višini o b r a v n a v a a k t u a l n a gospodarska vprašanja, o b j a v l j a po ­m e m b n a i n načelno važna publicistična d e l a s področja ekonomske p rakse , kritične p r i ­spevke , recenz i j e i n poročila o pomembnejših e k o n o m s k i h d o g o d k i h . V t eh deset ih l e t i h j e b i l o v r e v i j i n a 4556 s t raneh o b j a v l j e n i h p r e k o 520 p r i spe vkov , k a r je omogočilo našim e k o ­n o m s k i m k a d r o m pog lab l j an j e v a k t u a l n a go­s p o d a r s k a vprašanja. O n a d a l j n j e m p r o g r a m u i n v s e b i n i r ev i j e bo n a letošnjem z b o r u gotovo prece j govora .

K o se j e Z v e z a ekonomis t o v S l oven i j e o d ­ločila, d a bo zbor de legatov v N o v e m mes tu , je i m e l a v v i d u , d a se omogoči s l o v e n s k i m go­s p o d a r s t v e n i k o m p r i k a z a t i pogoje i n potrebe r a z vo j a t u r i z m a n a D o l e n j s k e m ter d a t u d i e k o n o m i s t i s tega področja a k t i v n o sode luje jo v r a z p r a v i , posebno p r i k o m u n a l n e m gospo­d a r s t v u , k i je z a novomeški o k r a j še posebno p o m e m b n o .

F R A N C I N O V A K

S S E J E O B E H Z B O R O V O K R A J N E G A L J U D S K E G A O D B O R A V N O V E M M E S T U

Za nadaljnje utrjevan e komun Ponovna ugotovitev na seji okrajnega ljudskega odbora: majhne, gospodarsko nerazvite občine ne morejo opravljati vseh pristojnosti, ki jih že sedanji predpisi dodeljujejo izrecno komunam - Sprejet je predlog o ustanovitvi srednje upravne šole

v Novem mestu D n e v n i r ed s k u p n e seje obeh zborov O L O N o v o mesto 8.

n o v e m b r a je b i l zelo obširen i n je za j ema l 15 točk. N a pred log p r e d s e d n i k a O L O N i k a Belopavloviča so z dnevnega r eda i z p u s t i l i sp re j em o d l o k a o j a v n e m r e d u i n m i r u , k e r p r ed l oga n i o b r a v n a v a l p r e d t e m p r i s t o jn i svet. O s n u t e k tega, o d l o k a bo prišel n a d n e v n i r ed ene p r i h o d n j i h sej O L O .

P o g l a v i t n i točki dnevnega r eda s ta b i l i poročilo o de lu u p r a v n i h organov O L O v p r v i p o l o v i c i letošnjega l e ta i n po­ročilo o poteku letošnje t u r i ­stične sezone ter p r i p r a v a h na p r ihodn j o turistično sezono.

Iz obširnega i n izčrpnega po­ročila o de lu u p r a v n i h organov

O L O Novo mesto v p r v i po lo ­v i c i le ta . k i so ga o d b o r n i k i d o b i l i neka j d n i p red sejo, je podrobno r a z v i dno delo teh organov . P r i O L O je 16 sve­tov, k i so i m e l i v p r v i po l o v i c i letošnjega l e ta 49 sej. Največ sej (9) je i m e l svet za f inance i n družbeni p l a n , med tem, ko

se svet za obr t v p r v i po l o v i c i l e ta n i sesta l . P o s i s t emat i za ­c i j i b i b i l o po t rebno z a vse upravne organe O L O vključno s k a t a s t r s k i m i u r a d i s k u p n o 246 uslužbencev. D e j a n s k a z a ­sedba d e l o v n i h mes t p a j e 182 uslužbencev, k a r p reds tav l j a le 74 ods to tkov pot reb .

U v o d o m a je t a jn ik O L O M i ­lan Baškovič s e znan i l odbor­n i k e z izvrševanjem sk l epov zadnje redne seje, z a t em pa k p i s m e n e m u poročilu o de lu u p r a v n i h o rganov O L O doda l še v rs to t e h t n i h m i s l i i n p r i ­pomb, k i se tičejo z l as t i na ­da l jn j ega u t r j e van j a k o m u n a l ­nega s i s tema i n družbenega sa­m o u p r a v l j a n j a .

Majhne občine niso kos nalogam

Tovariš t a jn ik je op i sa l do sedanj i razvo j k o m u n a l n e g a s i s tema i n o m e n i l neka te r e -

prob leme , k i se kažejo p r i ures ­ničevanju načel k o m u n a l n e ured i t ve . P r i t em je navede l , da so izkušnje pokaza le , da ma jhne i n e k o n o m s k o s labe občine n iso sposobne o p r a v l j a ­t i vseh t i s t i h f u n k c i j , k i so j i m dane ko t o s n o v n i m družbenim s k u p n o s t i m .

N a današnji s topn j i razvo ja k o m u n a l n e g a s i s t ema je okra j nu jna družbena e k o n o m s k a skupnost . N j e g o v a družbeno­e k o n o m s k a f u n k c i j a je z l as t ' pos led ica neenake razv i tosJ i k o m u n , z a r a d i česar je po t r eb ­no o r g a n i z i r a t i določene u p r a v ­ne službe na širši osnov i . O k r a ­j i se pos topoma ob l i ku j e j o ko t skupnos t k o m u n , k i se kaže v povezovan ju i n v s k l a j e v a n j u razvo ja k o m u n n a svo jem ob ­močju. V p r a k s i pa se še do ­gaja t u d i , d a v medsebo jn ih odnos ih o k r a j n i o rgan i ne n a ­stopajo v edno ko t koo rd ina to r , temveč kot nadre j en i o rgan, to pr ipe l j e včasih tud i do tega. da op rav l j a j o zadeve v p r v i s top­n j i , d a izvršujejo posle, k i spa ­dajo v pr is to jnost k o m u n . —

(Nadaljevanje na 2. strani)

P r e d okrajno konferenco ZKS

V soboto in nedeljo bo v Novem mestu okra jna konferenca Zveze komunis tov . Napros i l i smo tovariša inž. Jožeta Legana, organizaci jskega sekretarja O K Z K S , da je odgovor i l na dve vprašanji o p r i p ravah na konferenco (zadnja okra jna konferenca Z K S j « b i l a marca 1958) in o najvažnejših prob l emih s področja de la komunistov v našem okra ju, ka te r im bodo na konferenc i posvet i l i še posebno skrb.

POZDRAV UDELEŽENCEM ŠESTEGA ZBORA ZVEZE EKONOMISTOV SLOVENIJE V dneh 22. in 23. novembra bo v Novem mestu VI. zbor

Zveze ekonomistov Slovenije. Iz vseh okrajev Slovenije se bodo zbrali delegati društev ekonomistov, da na občnem zboru zveze pretresejo najaktualnejše stanovske in družbeno­gospodarske probleme ter njih zaključke ponesejo med svoje stanovske organizacije kot napotila bodočemu delu.

Okrajna društva ekonomistov povezujejo vse napredne gospodarstvenike svojega področja. Naloga teh društev je gospodarska problematika in gospodarski razvoj. Gospodar­stveniki v tej organizaciji medsebojno izmenjavajo gospo­darska mnenja in tudi aktivno sodelujejo z oblastvenimi organi pri vodenju gos-podarske politike v poedinih področjih. Zatn je njihovo delo vidno na vseh področjih gospodarstva in zasluži vso pozornost in družbeno priznanje.

Prav to, da so sUrvenski ekonomisti izbrali center Dolenjske za svoj občni zbor, zasluži vso pozornost domačih

gospodarstvenih krogov. Občni zbor predstavlja hkrati tudi strokovno pomoč gospodarskih kadrov Dolenjske, ker jih zbližuje s splošno jugoslovansko in slovensko gospodarsko problematiko.

V našem okraju društvo ekonomistov ni še povsem zaživelo, pomanjkanje strokovnega kadra pri nas pa je eno perečih vprašanj. Občni zbor slovenskih ekonomistov hoče prav zato zbližati gospodarske kadre v našem okraju. Zato bo gradivo zbora s svojo obravnavo privabilo in združilo vse gospodarske kadre ob plodni izmenjavi mnenj o najbolj problematičnih gospodarskih vprašanjih.

Dolenjska pozdravlja v svoji sredi delegate društev slo­venskih ekonomistov, jim želi plodnega dela in prijetnega bivanja med nami, Zvezi pa se zahvaljuje za pozornost.

1. Tovariš o r gan i z a c i j ­s k i sekre tar , p r os imo te,

' pove j n a m k a k o poteka­jo p r i p r a v e za ok ra jno kon ferenco Z K .

P r i p r a v e za o'~rajno kon f e ­renco Zveze k o m u n i s t o v novo ­meškega o k r a j a , k i bo 19. in 20. n o v e m b r a , so dob i l e svo j odraz p r edv s em v pojačanem d e l o v a n j u i n u t r j e v a n j u osnov­n i h o rgan i zac i j Z K p r edvsem v gospodarsikih o r gan i zac i j ah , pa tud i n a te renu, v mes t i h i n na podeželju. M o ^ e j š a i n ži­vahnejša a k t i v n o s t p r e d k o n ­ferenco se odraža v še bol j dos l ednem i z v a j a n j u p r o g r a ­m a Z K J i n p r a v v z adn j em času k o n k r e t n o v i zpo ln j e va ­n ju zaključkov II. p l e n u m a C K Z K Jugos l a v i j e . P r a v v teh p r i p r a v a h so naša vods tva posve t i l a še posebno pozornost s i s t emu d e l a i n o r g a n i z a c i j s k i i z g r adn j i Z v e z e komun i s t o v . V

t e m smisQu so po t eka l e le tos s p o m l a d i t u d i v o l i t v e vods tev o snovn ih o r gan i zac i j Z K , j u ­l i j s k i p l e n u m ok ra jnega k o m i ­teja p a j e n a o s n o v i že dose­ženih u s p e h o " i n ugo tov l j en ih s labos t i ze lo k o n k r e t n o n a k a ­za l n a d a l j n j o a k t i v n o s t o r g a ­n i zac i j v p r i p r a v a h za o k r a j ­no kon f e r enco Z K . T a k r a t s m o

(Nadaljevanje na 5. strani)

V R E M E od VI* do 21. n o v e m b r a

Nes ta lno s pogos t imi pada ­v i n a m i . V m e s n a izboljšanja ne bodo t ra ja l a več k a k o r d v a d n i . — O h l a d i t e v pričakujemo okrog 19. n o v e m b r a , a o t op l i ­tev okrog 25. n o v e m b r a .

N A D A L J N J I I Z G L E D I : V začetku decembra vdo r

hudega m r a z a i » Pns i j e . ob­enem bo *in»*žilo. Dr . V . M .

Stran 2 1

«

Za nadaljnje utrjevanje komuna lnega s i s tema (Nadal jevanje s 1. strani)

Z a r a d i tega je po t r ebno h i t r e j e uresničevati načelo, naj bodo o k r a j n i o r gan i v odnosu do dr ­žavljanov, o r gan i zac i j i n us t a ­n o v le o r gan i d ruge stopnje.

P r e n o s pr i s to jnos t i z okra ja n a občine je važen e l ement v k r e p i t v i k o m u n a l n e g a s iste­m a , še važnejše vprašanje pa je prenašanje p r i s t o jnos t i iz ok ra jn e i n občinske u p r a v e na organe družbenega s a m o u p r a v ­l j a n j a . P roces decen t ra l i zac i j e i n prenašanja p r i s t o jnos t i z družbenih na s a m o u p r a v n e or­gane, k i je v t eku , us t va r j a pogoje za reo rgan i zac i j o v r s i e služb, na p r i m e r n a zapos l ova ­n j e de lavcev , j a v n e cestne s'už-be, železniškega p rome ta , po Ite, z d ravs t v ene službe i n pod. R a z v o j gre nenehno da l j e i r t e r ja razmišljanje o t em, če sc m o r d a us t va r j en i že t u d i po­goj i za reo rgan i zac i j o t i s t ih

Novi uspehi v tovarni papirja

Poročali s m o že, da so v p o ­l e t n i h m e s e c i h doseg l i v t o ­v a r n i ce lu loze i n p a p i r j a D J U -R O S A L A J n a V i d m u i z r edno l epe uspehe . P o najnovejših poročilih j e p r o i z v o d n j a v k o ­l e k t i v u t u d i v j e s e n s k e m o b ­d o b j u ze lo r a z v e s e l j i v a . P r e d ­v s e m nag l o n a p r e d u j e p r o i z ­v o d n j a c e lu l o ze ; t a k o so v ok ­t o b r u i zkuhalrveč k o t 200 k u ­h a l n i k o v ce lu loze , k a r se v z g o d o v i n i t o v a r n e še n i z g o d i ­lo . M e d t e m k o so l a n i v p o d ­j e t j u v 10 m e s e c i h i z d e l a l i s k u p n o 70.851 t on vse p r o i z ­vodn je , so letos d o k o n c a o k t o ­b r a doseg l i že 80.693 t o n a l i k a r 13,9 odst. več k o t l a n i v t a k e m času. O s n o v n i p l a n p r i c e l u l o z i j e b i l konec o k t o b r a presežen za 10 odst., p r i leso­v i n i z a 3 odst., p r i p a o i r j u za 5 odst., s k u p n o p r i v s e h i z d e l ­k i h pa za 5 odst. P l a n dohod ­k o v je b i l v 9 mesec ih p r e s e ­žen za 4,7 odst., znižali p a so t u d i pos lovne stroške za 2,6 odst. V s i p o d a t k i kažejo, d a se j e p ro i z vodnos t d e l a povečala v t o v a r n i v p r i m e r j a v i z l a n ­s k i m i uspeh i z a 13,5 odst .

služb, k i de lu je jo na osnov i z a s t a r e l i h p r e d p i s o v , . kot so : kataster , s t a t i s t i ka , gozdarstvo p l a n , i n v a l i d s k e zadeve i p d .

P r v a n a l o g a p a j e u t r j e van j e in usposab l jan je u p r a v n i h or­ganov k o m u n za t iste dolžno­st i , k i so že dosedaj na osnov i z a k o n i t i h p r edp i sov izključno v p r i s to jnos t i k o m u n . Te služ be p o n e k o d še n i so o r g a n i z i r a ­ne, a l i pa so prešibke. T a k e več k o m u n v o k r a j u n i m a trž nega inšpektorja, n i m a inšpek­ci j d e l a . g r a d b e n i h inšpek­ci j i n d r u g i h služb.

V poročilu in r a z p r a v i so se d o t a k n i l i o d b o r n i k i še v r s i e d r u g i h perečih zadev s področ­j a k r e p i t v e k o m u n a l n e g a s iste­m a . V e l i k p r o b l e m za k o m u n e so us t rezn i s t r o k o v n i k a d r i , nič manjši pa tuđi sredstva^ za uspešno izvrševanje vseh n a ­log, k i j i h p r e d k o m u n e po­s tav l j a r a z vo j .

Decentralizacija cestne službe

V r a z p r a v i so o d b o r n i k i go­v o r i l i t u d i o p r ed l ogu za de­cen t ra l i z a c i j o j a v n e cestne službe. P r e d l o g p r e d v i d e v a us tanov i t e v k o m u n a l n i h cest­n i h u p r a v namesto okra jne . V o k r a j u j e 730 k m cest o k r a j n e ­ga značaja. Vzdrževanje ter ja v e l i k a s reds tva . Poseben p ro ­b l e m sb lesen i mos tov i , ka t e ­r i h vzdrževanje je zelo drago. S a m o za redno vzdrževanje cest je potrebno b l i z u 200 m i ­l i j onov d inar j e v , z a nu jne cest­ne g radn j e (nekatere mostove , preložitve k l ance v , razširitev zavo jev i n d r u g a dela) ter za nabavo s t ro jev b i b i l o po t r eb ­no več ko t po l m i l i j a r d e d i ­nar j ev .

P o t e m so o b r a v n a v a l i še s t r o k o v n o izobraževanje k a ­d r o v za j a v n o upravo ter pod ­črtali potrebo po sredn j i u p r a v ­n i šoli v N o v e m mes tu , k i b i

se j i priključila sedan ja a d m i ­n i s t r a t i v n a šola. P o zaključnih p r i p o m b a h p r e d s e d n i k a N i k ? Belopavloviča, d a s pičlo raz pravo o t em važnem vprašanju ni povsem ' zadovo l j en , so od­b o r n i k i o svo j i l i poročilo. H k r a ­ti so naložili k o m i s i j i za orga­n i zac i j o up rave p r i O L O . naj i zde la priporočilo O L O i n ob­činam za izboljšanje up ravne službe.

Z a t e m je prišlo na d n e v m red poročilo o po t eku letošnje turistične sezone i n o pr ip ra ­v a h n a p r ihodn j o turistično se­zono. T u d i to poročilo so do­b i l i o d b o r n i k i p r e d sejo. Več bomo o tej de javnos t i poročali v en i i z m e d p r i h o d n j i h številk našega l i s t a .

V e l i k o r a zp rave je b i l o o k o l : od l oka , k a t e r i k r a j i se štejejo za vas i , k j e r ima j o p rosve tn 1

d e l a v c i p r a v i c o do brezplačne­ga s t anovan j a i n k u r j a v e . S t a ­lišče o k r a j n e kom i s i j e za p ravne p r edp i s e se n i u j ema la s stališčem n e k a t e r i h občin­s k i h l j u d s k i h odborov . P o d a l j ­ši r a z p r a v i so s k l e n i l i , d a je t r eba odločanje o t em p r e p u ­s t i t i občinskim l j u d s k i m odbo­r o m .

O k r a j n i l j u d s k i odbo r je z a ­tem rešil še v r s to u p r a v n o -p r a v n i h i n premoženjskih z a ­dev.

ZUhRHJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED V Turčiji je spet prišlo do dramatič­

nega dogodka. General Gursel, sedanji začasni predsednik Turčije in predsed­nik turške vlade, ki je maja izvedel državni udar proti Menderesu, je zdaj prevzel vso oblast v Turčiji. Razpustil je in spet ustanovil odbor nacionalne enotnosti, ki mu sam predseduje. Izklju­čil je iz njega štirinajst visokih oficir­jev, med njimi tudi polkovnika Turkeša, ki je igral zelo pomembno vlogo v tem odboru in tudi v turškem javnem živ­ljenju po majskem državnem udaru.

Kaj se pravzaprav dogaja v Turčiji? Vse kaže, da se je Gursel z najnovejšo potezo skušal odkrižati tistih oficirjev, ki so imeli ekstremne poglede na poli­tiko. Nekateri celo govore o fašistični miselnosti teh oficirjev, ki so baje ho­teli uvesti v Turčiji popolnoma totali­tarno vladavino fašističnega kova. Pr i tem navajajo dejstvo, da polkovnik AI-saban Turkeš, nekdanji poveljnik tur­ške brigade na Koreji in turški zastop­nik stalnega poveljstva N A T O v Wa-shingtonu, goji simpatije do nacizma in fašizma. Leta 1944 so ga aretirali, ker je skoval zaroto, ki j i je bil namen vplesti Turčijo v vojno na strani naci­stične Nemčije. Turkeš ima baje precej pristašev v vojski med mladimi oficirji, posrečilo pa se mu je tudi razmestiti svoje ljudi na pomembne položaje v ar­madi in civilnih ustanovah.

Morda je bil povod za to nenadno in odločno Gursel ovo potezo dejstvo, da so pred nekaj dnevi odpustili s turških univerz in visokih šol nad sto profesor­jev in docentov. Odlok o odpustu teb pro­fesorjev je prišel iz odbora nacionalne enotnosti in nekaj časa je vladala ne­

gotovost, zakaj je bil ta ukrao potreben in kdo ga je pravzaprav izdal. V Tur­čiji, posebno v krogih izobraženstva in študentov je vzbudil hudo nejevoljo. Kmalu je postalo očitno, da tega odloka ni izdal Gursel, ampak da ga je pod­pisal nekdo drug mimo njega. V neki izjavi je namreč predsednik Gursel kmalu nato izjavil, »da bodo popravili krivico, če se je komu zgodila«, ko je govoril o odpuščenih profesorjih in do­centih. Očitno je, da v tistem hipu Gur ­sel ni mogel močneje dezavuirati svojih oficirjev v odboru nacionalne enotnosti, ampak je to storil zdaj s izključitvijo štirinajstih članov tega odbora.

sedniku Gurselu, ki zagovarja zmernej­šo politiko in bi rad naposled obnovil normalno politično življenje in politič­ne ustanove v državi, za zdaj sicer po­srečilo prekrižati račune ekstremistom, da pa bo imel čedalje večje težave v prihodnosti, če se mu ne bo posrečilo hitro rešiti vsaj nekaj najtežjih proble­mov sodobne Turčije.

Do kolikšne mere so pri najnovejši krizi vpletena tudi zunanjepolitična vprašanja, je težko reči. Dejstvo je, da pri nedavnih pomorskih manevrih C E N T O pakta Turčija ni sodelovala. Za to nesodelovanje niso objavili nobenega uradnega pojasnila. Pač pa je ta primer

Zaplet v Turčiji Vse kaže, da so težave, s katerimi se

zdaj bori Turčija, večje in hujše, ka­kor so domnevali. Brez dvoma so v ve­liki meri posledica zgrešene in nepo­štene politike v preteklosti, slabe upo­rabe tujih kreditov in pospeševanja t i ­stih gospodarskih dejavnosti, k i Turčiji najmanj koristijo. N i tudi nobenega dvoma, da je najnovejša kriza prav tako izraz velikih težav, k i so predvsem go­spodarske narave. Že dlje časa je bilo znano, da obstajajo med oficirji, člani odbora nacionalne enotnosti, nesoglasja glede bodoče politike, in da jih vsaj nekaj med njimi zagovarja politiko »močne roke« oziroma totalitarno vlado, k i bi jo seveda vodila vojska.

Opazovalci so mnenja, da se je pred-

precej komentiral indijski tisk, živo za­nimanje pa je vzbudil tudi v indijskih uradnih krogih, časopis »Tribune« me­ni, da nova turška vlada ne kaže po­sebnega zanimanja za C E N T O pakt in da utegne nekega dne celo izstopiti iz njega.

Položaj v Turčiji je trenutno spet pre­cej napet in skriva v sebi razne mož­nosti. Videli bomo, ali se bo predsed­niku Gurselu posrečilo ohraniti državo pred ekstremnim! elementi ali ne. Od njegovih uspehov v gospodarstvu bo od­visen tudi uspeh v politiki. Toda resnič­nih uspehov v gospodarstvu ni mogoče pričakovati kar čez noč, posebno če jc bila dosedanja gospodarska politika za­vožena.

Zakaj priporočamo rejo belih svinj Zaradi trme mnogih naših kmetovalcev izgubimo v okraju vsako leto okrog 170 milijonov dinarjev — Mi: vse leto 4.000 ton bekonov na Angleško, moki Danska:

vsak teden 5.000 ton!

V zveznem Uradnem listu št. 42 z dne 19. 10. 1960 je objav­ljen odlok Zveznega izvršnega sveta o najnižjih cenah In pre­mijah za prašiče v letih 1960

Suhorci bodo gradili prosvetno dvorano

Kovinsko podjetje

» K L I M A« CELJE

priporoča svoj i tadelke i n kvalitetne usluge

N a S u h o r j u ima j o šolo, tr­gov ino , pošto, z d r a v s t v eno po­sta jo i n d v e gos t i l n i — n i m a j o Pa prosve tnega doma . Res je. d a so se iz zagate rešjli: večjo šolsko sobo so s p r e m e n i l i v prosve tno d vo rano , v nje j so n a r e d i l i manjši oder , d a l a h k o n a n j e m igra jo . V e n d a r je vse ze lo tesno. Z a t o se že več let s e m po j a v l j a m i s e l n a g radn j o prosve tnega d o m a a l i vsa j d v o ­rane .

P r e d k r a t k i m p a so se od ­ločili zares ! Z a s t o p n i k i o k o l i -

TEDENSKJ NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED

Minul i teden je bila seja Predsedstva Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Razpravljali so o problemih, k i so v zvezi z delitvijo čistega dohodka in osebnih pre­jemkov, dalje o gibanju osebnih dohodkov v gospodarstvu in javnih službah ter o vsklajevanju pokojnin z naraščanjem življenjskih stroškov.

Na seji je bilo ugotovljeno, da je izvajanje bolj stimu­lativne delitve osebnega dohodka zajelo vse gospodarske organizacije in vsa gospodarska področja. Vendar že nekateri sprejeti predpisi ovirajo nadaljnji razvoj samoupravljanja v gospodarskih organizacijah. Zato da bi odstranili te težave, pripravljajo predpise, ki bodo uredili odnose v zvezi z delitvijo čistega dohodka na osnovi izkušenj, k i so se že

Ekonomskim enotam tudi pravice

izoblikovale v posameznih podjetjih. Vzporedno s tem pa je treba reševati tudi problem delitve med družbo in gospo­darskimi organizacijami, saj je ta delitev močno povezana tudi z delitvijo sredstev znotraj podjetja.

V novih predpisih bomo izpustili izraze kot so nagraje­vanje po enoti proizvoda, po ekonomskih enotah itd., itd. Odslej naj bi govorili o pravilniku, ki bo urejal delitev čistega dohodka in o pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. S tem bo najboljše izražena vsebina nove delitve in novih družbenih gibanj v gospodarskih organizacijah. V tem pro­cesu je treba upoštevati predvsem tri vprašanja: organizacij­sko urejenost podjetja, nadaljnjega poglabljanja delavskega samoupravljanja in merila za kompleksno delitev. Ob tem so na seji navedli primer Kombinata gume in obutve Borovo. T a je imel že prej ekonomske enote. Takrat je produktivnost naraščala iz leta v leto za 1,8 odstotka. Ko pa so na eko­nomske enote prenesli tudi večje pravice, zlasti pa sredstva, se je produktivnost kar naenkrat povečala za 7 odstotkov. Skoraj bi si upali trditi, da ne more biti boljšega dokaza za to, da je treba na ekonomske enote prenašati tudi samo­upravljanje s čim večjimi pravicami po načelu: čim več, tem boljše. Za zdaj pa je še vedno tako, da je decentralizacija delavskega samoupravljanja, ki je vnesla v družbeni razvoj mnogo novega, dosegla podjetja in tudi obstala na tej ravni. Tu , v podjetju kot celoti, se deli dohodek in urejuje vse druge zadeve. Marsikje je premalo razumevanja za to, da bi prenesli pravice navzdol in tako decentralizirali, oziroma približali, kar je vsekakor boljši izraz, samoupravljanje lju­dem pri strojih v posameznih obratih. Marsikje so ustano­vi l i delavske svete v obratih, toda ti so še vedno brez zadovoljivih materialnih osnov, brez pravice, da bi o čemer koli dokončno odločali, torej so ostali v bistvu posvetovalni organi. Tam, kjer odloča centralni delavski svet o vsem, tudi o drobnih problemih, je le-ta zasut z delom In v resnici postaja ozko grlo, ki ne more sprejeti vseh zamisli, pobud in jih tudi ne rešuje.

Na seji so razpravljali tudi o osebnih dohodkih. Le-t i so se povečali za 19 odstotkov v primerjavi z istim obdob­jem lani. Realni zaslužki pa so se v gospodarstvu povečali le za 8 odstotkov, zato ker so življenjski stroški v tem času. vsaj po statističnih podatkih za 10 odstotkov višji. Drugače je edincle pri kmetijskih delavcih, kjer sodijo, da so se realni dohodki v primerjavi z lanskim letom, celo za 2 od­stotka znižali, v javnih službah pa so realni zaslužki nižji za okoli 1,4 odstotka. Zato sindikati menijo, da bi bilo treba zaslužke javnih uslužbencev vskladiti z zaslužki v gospodarstvu. N a seji r,o končno sklenili, da je treba pove­čati tudi pokojnine, kajti le-t-e se niso poviševale letno za 3,5 odstotka, kot je bilo to predvideno s planom. Centralni svet jc Sprejel stališče, da jo treba pokojnine čimprej vskla­diti z zvišanimi prejemki delavcev In nameščencev.

ških va s i so i m e l i n a S u h o r j u sestanek. P o g o v o r i l i so se, da je po t r ebno z g rad i t i prosve t ­no d vo rano , v k a t e r i bodo u p r i z a r j a l i igre . Ime l i k i n o p reds tave i n druge k u l t u r n e p r i r ed i t v e . I z v o l i l i so že g r ad ­b e n i odbor . P o posamezn ih vaseh so b i l i s e s t ank i i n l jud j e so s k l e n i l i , da bodo p r i s p e v a l i pesek, les i n d e l a v n o s i l o , v os ta l em j i m bo občina p r i s k o ­čila n a pomoč. N a podoben način so p r e d s e d m i m i l e t i z g r a d i l i šolo. Upa j o , da bo šlo tud i p r i g r a d n j i p rosve tne d vo ­rane.

S u h o r s k e m u okolišu je t a k a d v o r a n a v s e k a k o r po t r ebna , k e r z a j ema področje 15 vas i z o k r o g 900 p r eb i v a l c e v .

J a n e z Dragoš

Svoje izdelke priporoča potrošnikom Dolenjske,

Bele krajine in Spodnjega Posavja

Tovarna »AER0« - CELJE

Za pitanje prašičev samo

» R E D I N « ker pospešuje debelenje.

i n 1961. cene so naslednje : 1. Za prašiče bacon (bekon)

I. vrste, težke od 80 do 95 k g 240 d i n za k g žive teže i n 25 d i n premi j e ; bacon II. vrste , težke od 80 do 95 kg , 230 d in k g žive teže in 25 d i n premi j e ; bacon III. vrste , težke od 80 do 95 k g . 220 d i n za k g žive teže i n 25 d i n premije.

2. Za prvovrstne (prima) mes­nate prašiče, težk e od 80 do 95 kg. 220 d in za k g žive teže i n 25 d in premi j e ; prašiči iste v r -

1 —

DOLENJSKI UST naj ne manjka v nobeni družim v

domačem okraju!

ste v teži od 95 do 125 kg pa 230 d i n k g žive teže in 25 d in premi je .

3. Za mesuate prašiče, težke od 80 do 95 kg , 215 d in za kg žive-teže i n 25 d i n premi je ; za prašiče iste vrste v teži 95 do 125 k g pa 225 d in za k g žive teže i n 25 d i n premije .

Zadruge morajo 50 odst. pre ­mije vložiti v sk lad osnovnih sredstev. P remi jo dobe gospo­darske organizacije (državna posestva in zadruge) za prašiče, k i j i h zredi jo same v svo j ih pitališčih i n za prašiče, vz re -jene v kooperaci j i z zasebnimi živinorejci. Za ostale prašiče (pasaste) nI premi j , cene s 0 pa naslednje:

4. Za polmastne prnšiče (pa­saste), težke od 80 <io 125 kg , 185 d i n za k g žive teže.

5. Za mastne prašiče (pasa­ste), težke od 80 do 95 kg , 170 d in za k g žive teže; za iste v r ­ste prašičev, težke od 95 do 110 kg , 165 d in za k g žive teže; za iste vrste prašičev, težkih od 110 do 125 kg . pa le 155 din za

k g žive teže. .

Odlok ima povratno veljavo in se uporablja od L julija 1960.

Ce upoštevamo, da dobi rejec polovico premije lahko doseže za bekon I. vrste 252 din. po­vprečno 240 din za kg žive te­že, za mastnega (pas as tega) prašiča povprečno 170 din. za težje pa komaj 155 din za kg žive teže. Razlika znaša od 70 do 100 din pri kilogramu žive teže. In ravno ta razlika nam narekuje rejo belih svinj.

Zadruge na področju okraja Novo mesto odkupijo letno pri ­bližno 300 ton mastnih. 2100 ton mesnatih in 250 t on plemenskih prašičev. Okrog 2400 ton praši­čev prodamo letno po nižji ce­ni, kot bi j o dosegli, in to zne­se v okraju okrog 170 milijo­nov dinarjev. Teh 170 milijo­nov din zgubimo zaradi trma­stega vztrajanja pri reji pasa-stih prašičev. Res je, da se na novomeškem sejmu proda let­no okrog 50.000 mladih pujskov, toda 50 odst. teh pujskov poku­pijo rejci ki jih rede z* pro­dajo, in le 50 odst. jih gre za domači zakol. Ne smemo pa misliti da bele svinje niso za domači zakol, saj se starejše nad leto- dni tudi lepo pitajo in dajejo kvalitetno mast. Z uvedbo reje bele svinje bi torej niti v lastni preskrbi z mastjo in mesom ničesar ne zgubili, pri prodaji pa bi letno prido­bili okrog 170 milijonov din.

Kaj je bekon? Po uredbi je določena najviš­

ja cena za prašiče, ki 60 pri­merni za predelavo v bekon, Kai je torej bekon? Bekonl so sušene polovice (glava In no­ge do kolena se odrežejo) mla­dih svinj v teži od 80 do 95 kg, na katerih je slanina enako

debela, to j e okrog 3,3 cm. Me­so je s finimi vlakni prepreže-no s slanino. Glavni kupec be-koha je Anglija. Tam lahko predamo veliko količino. Zara­di trgovskih zvez z Anglijo in čvrste valute je ta trg za nas velike važnosti. Jugoslavija je lansko leto prodala na angle­škem trgu okrog 4000 ton be­kon a. Danska pa proda teden­sko okrog 5000 ton bekona na istem trgu! Iz tega se vidi. ka­ko napredna je v prašičereji mala Danska v primerjavi z Jugoslavijo. Zraven tega je danski bekon boljše kakovosti in dosež e na angleškem trgu do 40 odst. višjo ceno kot jugoslo­vanski. Imamo pogoje, da na tem tržišču dosežemo vsaj ceno poljskega bekona ki je bil do sedaj pred nami.

Za bekon so najbolj primer­ne bele švedske 6vinje, pitan« z ječmenom, ržjo in mlekom. Koruza . _ rejo ne pride v po-štev. ker daie pregrobo slanino. V Sloveniji so trenutno uspo­sobljena za rejo le družbena posestva; ta bodo v letu 1961 vzredila 33.000 bekonov. Od te­ga samo posestvo IHAN (Agro-kombinar Ljubljana) 15.300, po­sestvo Kočevje 3000. KGP No­vo mesto 550 itd. Imamo Pa po­goje, da vključimo v rejo pra­šičev tudi zadruge in njihove sodelavce zasebne živinorejce — pogodbenike. Zadruge v šentjernejskl dolini bi morale začeti z vzgojo mladih pujskov za bekon, katere bi potem za­druge v občini Trebnje in v Beli krajini odkupovale in vzre­dile do primerne teže (80 do 95 kg). Od družbenih posestev bodo morale zadruge v ta na­men nabaviti plemenske živali (merjasce in svinjke) ter jih razdeliti dobrim rejcem tako da bi jih po nekaj letih lahko imeli vsi rejci. Zadruga Skoe-jan namerava s tem pričeti že 1961. im bomo o njenih načrtih poročali drugič. D. T.

1

I

• V Leopoldvillu, glavnem mestu Konga, je poveljnik kongoške vojske polkovnik Mobutu izpustil pokrajinskega ministrskega predsednika K a -mitatuja na zahtevo misije Združenih narodov. Pri tem poudarjajo, da se Kamitatu ni odkupil z nobenimi političnimi koncesijami Mobutu j u in da Se vedno podpira zakonito osred­njo vlado Patricea Lumumbe.

• Belgijski zunanji minister Pierre Wigny je na sestanku z novinarji zagrozil, da utegne Belgija izstopiti iz OZN* če bodo funkcionarji sekretariata svetovne organizacije še naprej kritizirali beflgijsko stališče do Konga.

• Avstrijski zvezni kancler Julius Raab se je dokončno odločil za umik iz političnega življenja. Na kongresu nižje-avstrijske organizacije konser­vativne Ljudske stranke je sporočil, da bo izročil predsed­stvo vlade v -mlajše rok« « .

• Na desettisoče Francozov v Parizu in notranjosti države je protestiralo proti navzočno­sti zahodnonemškib vojakov na francoskem ozemlju. Velike de­monstracije so bile v Parizu, v Oradouru, ki so ga nacisti med drugo svetovno vbjno raz­rušili in prebivalce poklali, in drugod, v Orengu je demon­striralo nad 9000 ljudi, ki so na množičnem zborovanju izgla­sovali resolucijo proti navzoč­nosti nemških čet v Franciji .

• Poročajo, da bi se zahod-nonemški kancler Adenauer rad čimprej sestal z novoiz­voljenim predsednikom Z D A Kennedvjem, in sicer sredi fe­bruarja prihodnjega 'leta.

H Kratkotrajni upor proti re­žimu južnovletnamskega pred­sednika Ngo Dinh Diema se je končal z vdajo padalcev, ki so začeli upor. Dva voditelja upo­ra, ki sta skušala pobegniti z letalom, sta bila aretirana. Nju­no letalo so prestregli lovci južnovletnamskega letalstva in ga prisilili, da je pristalo 300 kilometrov severno od Saigona.

• Indija je v gospodarskem letu 1959 1960 pridelala rekord­no količino sladkorja - 2,4 mi ­lijona ton. Indija prideluje zdaj največ sladkornega trsa na •vetu.

S SEJE U P R A V N E G A ODBORA O K R A J N E OBRTNE ZBORNICE

V korak s časom V soboto 5. in v nedeljo 6. novembra je bila na Vinomeru

pri Metliki druga seja upravnega odbora Okrajne obrtne zbornice Novo mesto. Seja je bila izrazito delovna; na njej so člani U O v prisotnosti predsednika Republiške obrtne zbornice Ivana Novaka—Očka in domačih predstavnikov obla­sti in družbenih organizacij razpravljali predvsem o reformi

bo mogoče poučevati v s eh s t rok , bodo n e k a t e r i v a j e n d (čevljarji, a v t o m e h a n i k i ) o d h a ­j a l i n a p o u k v tdo iz i rane Šole i z v e n o k r a j a . O k o l i n o v i h šol­s k i h c en t r o v b o t r eba z g r a d i t i

vajeniškega Šolstva, o priučevanju na delovnem mestu, ki ga internate, opremiti jih bo tre nagli razvoj zahteva tudi v obrti, proučili so možnosti za na­daljnji razvoj obrti in pregledali, kako je obrt v prvem pol­letju izpolnila proizvodne načrte* Razpravljali-so tudi o reor­ganizaciji obrtne zbornice.

L e t a 1958 j e b i l o zmanjšano število o b r t n i h s t r ok o d 238 n a 114, letošnji p r ed l o g r e p u b l i ­ške ob r tne zbo rn i c e pa je to število znižal n a 99 s t rok . S t r o k o v n o usposobl jenost v os ta l ih o b r t n i h d e j a vnos t i h bo­do l a h k o d e l a v c i p r i d o b i v a l i s priučevanjem na d e l o v n e m mestu. N a g l e m u r a z v o j u na d r u g i h področjih gospodars tva m o r a s l ed i t i tud i o b r t n a p r o ­i z vodn ja , saj je razvo j sto­r i t v e n i h obra tov povsod p r e ­počasen. O b r t dopo ln ju j e os ta­lo p ro i z vodn jo , potrošniku n u ­d i b lago, i zde l ano po njego­v e m o k u s u in o p r a v l j a v r s t o p r epo t r ebn ih us lug . Za to j e tesno pove zana z življenjskim s t a n d a r d o m de l ovnega člove­ka . C e upoštevamo še to, d a se v o b r t i izuči več s t r o k o v n o i z ­obraženih de l avcev ko t v vseh d r u g i h panogah gospodars tva s k u p a j , j e r a z u m l j i v o , da mo ­r a m o tud i v o b r t i do/edanj i

načlin izobraževanja s p r e m e ­n i t i .

O b r t n i de lavec se j e dos le j usposab l j a l s amo na va j ensk i način izobraževanja. Teoretič­no i z ob ra zbo so m u posredo­v a l e va j enske šole, praktično i zobrazbo pa je d o b i l v o b r t n i d e l a v n i c i . Ods l e j bo izobraže­van je v o b r t i d v o j n o : s t roke , k j e r j e va j ensk i način še po­treben, bodo le-tega še o b d r ­žale, v e n d a r bo učna doba skrajšana; d r u g i o b r t n i d e l a v ­c i p a se bodo p r i uče va l i n a de l o vnem mestu , podobno kot v i n d u s t r i j i .

V a j e n s k i šoli v N o v e m me­stu i n v Vidmu-Krškem bosta r e o r g a n i z i r a n i v :ol<-ka i z ob ra ­ževalna cen t ra . O b r t n e šole v Šentjerneju, Brežicah, Črnom­l ju i n S e v n i c i bodo uk in j ene , va jenc i pa bodo od t a m usmer ­jen i v Videm-Kr.ško in N o v o mesto. P o u k v c en t ru bo s t r ­n jen. K e r v obeh c e n t r i h ne

b a s sodobnimi učnimi pripo­močki in de lavnf icaml za praktični pouk. Kljub temu je i n bo v bodoče najceneje pouk s t r n j e v a t i v manjšem številu d o b r o o rgan i z i ra r . ih šolskih centrov . S tem ni rečeno, da takšnih cen t rov drugod ne bo! Nasta ja j o naj povsod kjer so po t r ebn i in kjer so pogoji za­nje, r e o r g a n i z i r a n o va j ensko šolstvo p a ne s m e po zna t i o b ­činskih m e j a !

O b r t n a pod je t ja so m a j h n a , največ je t a k i h . 1-" zapos lu je jo le 4 do 5 l j u d i , zato j e priuče-van je na d e l o v n e m mes tu otež-kočeno. V večjih o b r t n i h p o d ­j e t j ih , k i i m a j o sodobno opre­m o i n dob ro o r gan i z a c i j o d e l a . bodo nas ta la izobraževalna središča. V n j i h se bodo p r i -učevali d e l a v c i i s t e s t r oke 1z širšega okoliša, m o r d a ce lo i z vse občine. Izobraževalna s r e ­dišča bodo p r i - - • u k u seveda mora la upoštevati specifičnosti r a z n i h podje t i j .

O b r t n a zbo rn i ca r a zpo l aga z 8 m i l i j o n i d i n a r j i s k l a d a za k a d r e n a leto. k e r v sa p o d ­

jetja le-tega prepustijo v ce­loti njej. Za reorganizacijo Šolstva bodo potrebna zna tna sredstva, zato je t o l i k o bo l j ne ­razumljivo, da posamezna p o d ­jetja zahtevajo svoj d e l s k l a ­da nazaj, saj se je d r ob l j en j e sredstev doslej še vedno p o k a ­zalo kot škodljivo.

Družbeni sektor o b r t i je v prvem polletju ustvaril za 2 milijardi 25 milijonov b r u t o proizvoda in presege l p r o i z ­vodni načrt za 4,4 odst. Zaseb ­ni sektor nekoliko zaosta ja . V družbenem sektorju so n a j ­slabše izpolnili načrt v B e l i krajini in delu novomeškega področja, uspešno pa v spod -njeposavskih občinah. P o v s o d najbolj zaostajajo p e k o v s k a , šiviljska in čevljarska s t r oka .

V obdobju od 1957 do 1961 bi morali v obrt i n v e s t i r a t i i milijardo 200 m i l i j o n o v d i n a r ­jev, i n v e s t i r a l i pa smo le 400 milijonov. Letošnji načrt i n ­ves t i c i j obsega 220 m i l i j o n o v d i n a r j e v ; 100 m i l i j o n o v je b i l o v prvem po l l e t ju u p o r a b l j e n i h , p r eos ta l i h 120 pa bo p r a v tako do konca l e ta . T o je prvič po vojni, da s m o predv idene i n ­ves t i c i j e v o b r t i res u p o r a b i l i . Vsak dinar, i n v e s t i r an v obrt . vrača 8 d i n a r j e v ; naložbe v obrt so torej na jbo l j gospo­darne . Ce b i o b r t n a podje t ja p o k a z a l a več r a z u m e v a n j a za združevanje sredstev, b i b i l i p r o i z v o d n i uspeh i mnogo več­ji. 100 m i l i j o n o v d i n a r j e v leži r a z m e t a n i h i n neizkoriščenih v m a j h n i h znesk ih na s k l a d i h o b r t n i h podje t i j Ce b i j i h

združili i n p o r a b i l i za i n v e s t i ­c i je , b i b i l l a h k o letošnji b r u ­to p r o i z v o d za 20 odst . višji, saj b i teh 100 m i l i j o n o v u s t v a ­r i l o 800 m i l i j o n o v novega b r u ­to p r o i z v o d a . S k l a d združenih sredstev , k i b i r ob r tna p o d ­j e t ja us t anov i l a , b i d e l i l k r a t ­koročna poso j i l a za dobo od 3 mesecev do 2 let, upoštevaje k o n k u r z n o sposobnost p r o s i l ­cev.

P ododbo r i zbo rn i c e V obči­nah n iso najboljša o b l i k a po­vezave o b r t n i k o v z zbo rn i co , ker vse preveč n iha j o med o b ­čino i n m e d zborn i co . B r e z p rav i c e odločanja so zgol j n e -. k e v r s t e f o r m a h a us tanova . K a z a l o b i pa bol j r a z v i t i i n poživeti de lo s t r o k o v n i h sek­c i j , k i l a h k o op rav i j o v vseh občinah zelo ko r i s tno de lo . Nihče ne razmišlja o t em, k j e v naših nase l j ih na j b i s ta l e obr tne de l a vn i c e , d a b i b i l e potrošnikom bo l j doseg l j i ve . Uslužnostna ob r t se v načinu de la vse p r e m a l o r a z v i j a i n j e še na is t i s topn j i kot p r ed 50 lČti. M a r s i k a k d i n a r k i b i ga l a h k o o b r t n i k i zaslužili z u v a ­j a n j e m n o v i h načinov postrež­be i n z večjo pozornost jo d o gosta, v n a m zato u ide . P r o i z ­v odn i pos topk i v manjših ob r t ­n i h o b r a t i h so zas ta re l i , p r a v zato pa obrt v v e l i k i m e r i z a ­osta ja za r a z v o j f m . N a g l i n a ­predek zahteva kvalitetnejše obr tne us luge in s tor i t ve , o b r t pa moTa h k r a t i d opo ln j e va t i i ndus t r i j s ko p ro i z vodn jo .

M

ODGOVOR N A PISMO - IN N A D V O M E Tovariš A n t o n K e s n i k i z Kržišča p r i R a k i n a m je p r ed

k r a t k i m p o s l a l p i smo , k i g a danes v ce l o t i ob j av l j amo . H k r a t i p a s m o p r o s i l i t u d i O k r a j n o zadružno zvezo v N o v e m mes tu , d a je po s vo j em s t r o k o v n j a k u o d g o v o r i l a tovarišu R e s n i k u n a neka t e r e n jegove m i s l i i n dvome . M n o g i naši k m e t o v a l c i m i s l i j o dos t i k ra t p r a v t ako ko t tovariš R e s n i k — zato u p a m o , d a bomo z ob javo p i s m a i n našega odgovora us t r e g l i širokemu k r o g u b ra l cev , tovarišu R e s n i k u p a smo hvaležni, d a j e o d k r i t o poveda l , k a j ga m o t i ob po t eku letošnje j esenske setve. Čeprav smo z odgovo r om n e k o l i k o k a s n i — k r i v o je p o m a n j k a n j e p ros to ra v l i s t u — smo v e n ­d a r l e še vedno s r e d i s k r b i z a letošnjo pozno jesensko setev m bo p r a v , d a se člani k m e t i j s k i h z a d r u g seznan i j o z v s em i ugodnos tm i , k i j i h prinaša a g r o m i n i m u m (od lok i občinskih l j u d s k i h o d b o r o v o najmanjših u k r e p i h z a boljše obde lovan je zeml je ) .

Neka nenavadna razgibanost vlada med -proizvajalci v času letošnje jesenske setve. Pre­cej nezaupljivo gledajo neka­teri na nove odloke in odred­be, s katerimi jih hoče oblast tako rekoč prisiliti, da bi pri­delali več in da bi bili pridel­ki kvalitetnejši. Mnogim se zde novi odloki odveč, ker si tako vsak prizadeva čim več

pridelati. Največje težave so s plačilom umetnih gnojil in z nabavo sortnih semen, ker so le-ta predraga v primerjavi s cenami kmetijskih pridelkov.

Marsikdo dvomi v uspeh raznih akcij, ker že iz izkušenj vemo, da vsiljeno nikoli ni dobro, pač pa se da spora­zumno z dobro voljo marsi­kaj doseči. Predvsem bi po­

trebovali precejšnje število res dobrih kmetijskih strokovnja­kov, ki bi se morali za na­predek našega kmetijstva prav žrtvovati, če bi hoteli res kaj doseči. Izkušnje nam povedo, da je treba mnoge stvari prak­tično izvesti, ker gola teorija ni zanesljiva. Tako na primer neke vrste pšenica na enem kraju dobro uspeva«, nekaj sto metrov niže pa sploh ne in je zaman drago gnojenje in dra­ga setev, ako uspeha ni. Pred izvajanjem novih predpisov je treba dobro premisliti, ker žuganje s kaznijo dostikrat nima tistega uspeha kakor res pravg razumevanje, ki je potrebno pri vsaki stvari.

Veliko dela pa čaka naše kmetijske zadruge, ki se zdaj, žal zelo malo zanimajo za dvig kmetijstva, kar je zanje nedonosen posel, in se bavijo raje z donosnejšo trgovino, seveda na škodo kmetijstva.

ANTON RESNIK Kržišče 5, p. Raka

Ob letošnji jesenski setvi O b spre je t ju od l okov o agro ­

tehničnem m i n i m u m u , to j e o tem, k a j je t r e b a n a j m a n j s to­r i t i , da bo z e m l j a čimbolj i z ­koriščena, so se ob letošnji j e ­sensk i s e t v i po j a v i l e m e d k m e ­t o va l c i najrazličnejše govor ice i n p o m i s l e k i .

A g r o m i n i m u m je n a m e n j e n p r edvsem t i s t i m k m e t o m , k i se z a r a d i zaos ta los t i i n n e z a n i m a -n j a z a boljše obde lovan j e z e m ­l j e še nočejo pridružiti k r o g u n a p r e d n i h p r i d e l o va l c e v . O d ­l o k i p redp isu je j o samo n a j ­manjše u k r e p e z a povečanje p r i d e l k o v , k o t so : setev v i s o -k o r o d n i h pšenic, u p o r a b a p r i ­znanega semena , p r a v i l n a ob ­d e l a v a i n m i n i m a l n o gnojenje. O d l o k i se predp isu je jo z a p r i ­d e l o v a l n a področja, k j e r do ­ločeni u k r e p i zagotav l ja jo go­spoda r sk i uspeh .

Naprednejši kmet j e se ne zadovo l j i j o samo s t em, k a r predp isu je jo o d l o k i , so bo l j z a h t e v n i i n sk l epa jo koope ra -c i jske pogodbe z zadrugo . P r i -

Uspehi »Podgorja« M i z a r s k o podjet je »Podgor­

j e « i z Šentjerneja j e do za ­četka n o v e m b r a preseg lo p l a n za 5 %. Pričakujejo, d a bo v p r i h o d n j e m l e t u v i s t e m r a z ­dobju ta odstotek n e p r i m e r n o Večji. V pod je t ju bo namreč k m a l u s t ek l o neka j n o v i h s t r o ­jev, n a b a v i l i p a bodo t u d i s u ­šilnico. D e l a l i bodo v d v e h i z ­m e n a h i n v g l a v n e m i zde l o ­v a l i s amo t r i v rs te m i z a r s k i h i zde l kov .

zadevajo se z a tako i m e n o v a n o o p t i m a l n o a g r o t ehn iko i n n a j ­večje možne p r i d e l k e . K o o p e ­r a c i j a n u d i k m e t u t u d i do lo ­čene ugodnos t i , ko t so : popust p r i c en i u m e t n i h gno j i l , seme­n u i n s t r o j n i h u s l u g a h .

I z govor i , češ d a j e setev p r e d p i s a n i h sor t negotova , u -p o r a b a p r i z n a n e g a s emena i n u m e t n i h g n o j i l p a p red raga , so neu teme l j en i .

T r i l e t n o p r i d e l o van j e i t a l i ­j a n s k i h pšenic v široki p r a k s i n a m daje v e l i k e možnosti z a uspešno p r i d e l o van j e i n n a ­da l jn je širjenje t eh pšenic t u d i v našem o k r a j u . Povprečni p r i ­de l ek 34 m t c n a h a , k i s m o ga letos doseg l i p r i 120 pogodbe­n i h p r i d e l o v a l c i h i n družbenih poses tv ih ( k i so b i l i a n k e t i r a ­n i ) , dovo l j j a sno govo r i v p r i d širjenju teh sort . C e upošteva­

mo o snovna načela sodobnega obde l o van ja ter zahtevnost i p o s a m e z n i h sort , l ahko ob n o r ­m a l n i h v r e m e n s k i h pogoj ih do­sežemo p r i d e l e k 40 mtc i n več­n a h e k t a r . P r i t a k i h p r i d e l k i h se zniža p r o i z v o d n a cena i n poveča dohodek gospodarstev.

Z a k a j se zah t e va setev p r i ­znanega s emena o z i r oma z a ­m e n j a v a vsake štiri leta? — S p o i z k u s i j e dokazano i n p r a ­k s a je p o t r d i l a , d a l ahko s p r i ­z n a n i m s o r t n i m semenom po­večamo p r i d e l e k za 20 i n več odstotkov . P r i z n a n o seme je sor tno čisto, zdravo , poznane upo rabne v r ednos t i i n je p r i ­dob l j eno po daljšem se l ekc i j -s k e m pos t opku . Če upoštevamo v p l i v p r i z n a n e g a semena n a povečanje p r i d e l k a , ugotov imo, d a c e n a 58—60 d i n za k g p r i ­znanega s e m e n a n i p r ev i soka . Z a 220 k g b i d a l i 13.200 d i n , i s t a količina m e r k a n t i l n e g a se­m e n a p a je v r e d n a 7.920 d i n . To re j p r i n a k u p u semena v l o ­žimo v p ro i z vodn j o 5280 d i n več; to n a m v r n e že 146 k g p r i ­d e l k a . K e r p a računamo, d a se p r i d e l e k poveča za 2 0 % , je n a k u p p r i z n a n e g a semena do ­v o l j upravičen.

T u d i ugovor , d a so u m e t n a g n o j i l a p r e d r a g a i n da je n j i h u p o r a b a neekonomična, ne d r ­ži. G n o j i l a s tane jo za en h e k t a r o k o l i 20.000 d i n . Tore j znašajo s k u p n i večji stroški (seme i n gnoj i la ) z a en hek ta r pšenice o k o l i 25.000 d i n . Z izvedbo n a ­v eden ih u k r e p o v p a bomo do ­seg l i p r i d e l e k 35 mtc n a h a , k a r d a 50.000 do 60.000 d i n več

dob imo o k o l i 30.000 d i n čistega dobička v p r i m e r j a v i s p r ide ­l o v a n j e m po s t a r i n a v a d i . R e n ­tab i lnost uporabe p r e d p i s a n i h agrotehničnih u k r e p o v n i več vprašanje.

K m e t i j s k e zadruge se zave­dajo, d a je sode lovanje v k m e ­t i j sk i p r o i z v o d n j i n j i h o v a n a ­loga. K o so s i n a b a v i l e t r a k ­torje i n nove priključke, j i m m e n d a n i vseeno, k a k o bodo s t r o j i z apos l en i i n izkoriščeni. G o s p o d a r s k i račun v o d i v so­de lovan je tako k m e t a ko t za ­drugo.

P r a v z a r a d i zaostale m i s e l ­nos t i , n e k a t e r i h kme to va l c e v , k i j i h je v s a k o leto m a n j , bo po t rebno še v e l i k o po jasn je ­v a n j a i n de la . T o bo p r i p o ­mog lo do spoznan ja t u d i t i ­s t i m , k i zda j še ne v i d i j o s vo ­je las tne k o r i s t i .

inž. F a n i Da rove c

V pre tek lem tednu so preds tavn ik i Živinorejsko-veterinarskega zavoda i n podjet ja ZADRUŽNIK iz Novega mesta s sodelova­n jem domačih kme t i j sk ih zad rug odkup i l i na področju K Z Trebnje, ŠentlovTenc i n V e l i k i Gabe r 69 p lemensk ih k r a v i n tel ic za državna posestva v B o s n i i n Hercegov in i . Povprečna cena za plemenske tel ice je b i l a 246 do 256 d in za k i l o g ram

žive teze

Za spodbudnejše nagrajevanje javnih uslužbencev

S konference delegatov sindikalnih podružnic državnih ustanov

V nedel jo , 30. ok t ob ra , je b i l a v d v o r a n i O k r a j n e g a s i n ­d i k a l n e g a sve ta v N o v e m m e ­stu kon f e r enca delegatov, i z ­v o l j e n i h po s i n d i k a l n i h pod ­ružnicah državnih us tanov v o k r a j u N o v o mesto. K o n f e r e n ­c i so p r i s o s t v o v a l i p odp r ed ­s edn ik Republiškega odbo ra s i n d i k a t a uslužbencev držav-

NOVO PODJETJE V METLIKI Z letošnjim n o v e m b r o m je

pričelo v M e t l i k i i z de l o va t i otroško kon f ekc i j o novo p o d ­jetje, ka te rega p o l n i nas l ov je Z a v o d z a zapos lovan je i n ­v a l i d o v i n z a de lo m a n j zmožnih oseb. Na l oge z a voda so, d a n u d i po t r ebno z a p o s l i ­tev i n v a l i d o m i n d r u g i m ose­bam, k i i z posebn ih z d r a v s t v e ­n i h , družinskih i n d r u g i h r a z ­logov ne more j o b i t i v r e d ­n e m d e l o v n e m ra zmer ju .

N o v o podjet je je O b L O M e ­t l i k a u s t a n o v i l p r a v z a p r a v že l ansko jesen i n t u d i p r i s k r b e l p r v a o snovna i n o b r a t n a s r e d ­s tva . M e d d r u g i m je t e m u zavodu za o snovna s reds tva p r i spe va l S e k r e t a r i a t za de lo L R S 3 m i l i j o n e i n O k r a j n i z avod za soc i a lno s k r b s t v o 1 m i l i j o n d ina r j e v , m e d t e m ko je K o m u n a l n a b a n k a odo ­b r i l a večje poso j i l o z a o b r a t n a sredstva . Z razpoložlj ivim d e ­n a r j e m je b i l o n a b a v l j e n i h p r v i h šest S inger jevah m o t o r ­

n i h stro jev, v k r a t k e m p a bo zavod d o b i l še osem s n e m a l ­n i h šivalnih stro jev .

N o v o podjet je, k i g a voda tov. M a n e k F u x , je prevze lo prostore bivše trikotažne t o ­v a r n e B E T I n a P u n g a r t u , k i j i h je t a i z p r a z n i l a letošnje polet je. T o j e b i l m e d d r u g i m t u d i v z rok , d a z a v o d n i že pre j pričel z d e l o m . P r v i t e - ' den ob ra t o van j a je b i l o z apo ­s l en ih samo deset l j u d i , po 15. n o v e m b r u p a j i h bo de l a l o že dvajset . K o bodo p r i spe l i n o v i s t r o j i , se bo število z a ­pos l en ih spet povečalo, saj je predv ideno , d a bo I n v a l i d s k i zavod v m a r c u p r ihodn j ega

dohodkov . Če od tega odšteje- n i h us tanov Po t i sek , predsed m o stroške z a večje v laganje , n i k O k r a j n e g a s i n d i k a l n e g a

sve ta K e b e i n t a j n i k i občin­s k i h odborov i n ok ra jnega l j u d ­skega odbora .

K o n f e r e n c a je b i l a posveče­n a d v e m a vprašanjema: plače­v a n j u uslužbencev j a v n i h služb po uspehu d e l a i n de lu s i n d i ­k a l n i h o rgan i zac i j p r ed k o n ­g resom s i n d i k a t a uslužbencev državnih us tanov Jugos lav i j e , k i b o d e c e m b r a 1960.

Ug t >vil i so, d a je sedan j i s i s t em plačevanja uslužbencev v u s t anovah i n zavod ih , z last i s i s t em nagra j evan ja , zas tare l i n n i več v s k l a d u z družbe­n i m r a z vo j em i n demokratič­n i m i načeli družbene ured i t ve . T o g i p r edp i s i , k i določajo p l a ­čo uslužbencev g lede n a de­l o v n o dobo, s t r o k o v n o i zobraz ­bo i n d e l o vno mesto , ne g lede n a to, kakšen j e uspeh de la , ne spodbuja jo uslužbencev, da

l e ta z apos l o va l že okoH 50 oseb. Verjet ino bo to podjet je razen i z d e l o v a n j a otroške k o n ­fekc i j e sčasoma zajelo še k a k o d rugo panogo, n a p r ime r i z d e ­l o van j e železne ga lanter i je a l i kaj podobnega .

V s e k a k o r j e I n va l i d sk i z a ­vod z a metliško občino l epa p r idob i t ev , saj je poleg t o v a r ­ne B E T I , p r e d i l n i c e Novo t eksa i n L esnoprede l ova lnega p o d ­jet ja v neka j l e t i h to že če­t r to podjet je , k i bo vključilo odv i sno de l ovno s i lo i n t ako pomaga lo p remagova t i gospo­da rsko zaosta lost v t em d e l u B e l e k r a j i n e . -ar

b i uspešnejše d e l a l i . Načelo »vsakemu po n j egovem d e l u i n sposobnosti« j e r od i l o uspe­he, k a r n a m dovo l j d o k a z u ­je jo različni načini nagra j eva ­n ja v gospodars t vu i n doseženi uspeh i . V j a v n i h službah p a je b i l o to načelo do sedaj zapo­stav l j eno , zato zapuščajo ne­k a t e r i uslužbenci z l a s t i z višjo i n s r edn jo i z ob ra zbo us tanove i n se zapos lu je jo v gospodar­s k i h o r gan i zac i j ah , k e r ima jo t a m do 24 odst. večje osebne dohodke.

Dosedanje p r i z adevan j e ne­k a t e r i h k o l e k t i v o v , z l as t i de­n a r n i h zavodov , k i uva ja jo g i b l j i v i d e l plače, je pokaza l o dobre uspehe i n j e u s t v a r i l o osnovo za s t i m u l a t i v n e j še n a ­gra jevanje uslužbencev. Za to bo po t r ebno še z večjo odloč­nost jo uva j a t i nove e l emente v nagra jevanje .

S i n d i k a l n e o rgan i zac i j e i m a ­jo p o m e m b n o v l ogo p r i pro­učevanju nag ra j e van ja po uspehu, z l a s t i p r e d kongresom s i n d i k a t a državnih uslužben­cev Jugos lav i j e .

Kong res , k i na j b i i m e l de­l o vno vseb ino , bo l a h k o usper -no r a z p r a v l j a l o položaju j a v ­n i h uslužbencev i n n j i h o v e m plačevanju po uspehu le, če bo i m e l k o n k r e t n e predloge,

Pred prelomnico v Sevnici ? Nekaj misli ob zadnji seji zbora proizvajalcev v Sevnici

O D S L E J P R O I Z V O D N J A P R A L N E G A M I L A P O N A J ­SODOBNEJŠIH NAČELIH

Z L A T O R O G še bliže potrošm kom T O V A R N A » Z L A T O R O G « PRIČNE V K R A T K E M

S P O S K U S N O P R O I Z V O D N J O

R e k o n s t r u k c i j a t ovarne Z l a t o r og v M a r i b o r u se bliža k o n c u . M a l o k d o , k i je v zadn j em času zas l edova l h i t r o rast g r a d b e n i h de l v tej t o va rn i , je vede l , d a se tu p r i p r a v l j a montaža- d v e h p o p o l n o m a n o v i h s t r o j n i h n a p r a v za najsodobnejšo p ro i z vodn j o detergentov in p r a l n i h m i l . T a k o postajajo n a p o r i k o l e k t i v a , da se dokončno reši z a s t a r e l i h d e l o v n i h me tod — stvarnost , k i n i s amo v e l i k a p r i d o b i t e v za ko l ek t i v , temveč tud i za potrošnike.

P r v i d e l r e k o n s t r u k c i j e bo končan z montažo M a z z o n i j e v i h n a p r a v za p r o i z v odn j o p r a l n i h m i l . 2e v k r a t k e m bo s t ek l a poLzkusna p r o i z v o d n j a m i l a po najsodobnejših me todah .

G o s p o d i n j e bo v s e k a k o r z an ima l o , kakšna bo ra z ­l i k a m e d dosedanjo i n novo kva l i t e t o m i l a . N a k r a t k o naj o m e n i m o , d a je v sve tu način pro i z vodn je , po k a t e r e m so m a r i b o r s k a t o v a r n a Z l a t o rog i n t u d i ostale t ova rne m i l a p r i nas de la le , že zas tare l . K u h a n a m i l n a m a s a je b i l a n a p r i m i t i v e n način h l a j e n a i n nato o b l i k o v a n a . S t em se je šele začel p r o i z v o d n i proces, čeprav i z v e n s t ro ja . Proces ga l a h k o i m e n u j e m o za rad i tega, ke r je p r e d s t a v l j a l o " sušenje ob l i k o vanega m i l a eno i zmed važnih faz v ce l o tn i p r o i z v odn j i m i l a . Suše­nje je b i l o do l go t ra jno i n podvrženo a t m o s f e r s k i m pogojem, ko t so t empe ra tu ra , v l a ga i td . P r i doseda­n jem načinu p ro i z vodn j e je b i l o m i l o n a tržišču vlažno in porozno, če pa se j e sušilo da l j časa, se je de for­m i r a l o .

P r i n o v em , m o d e r n e m načinu p ro i z vodn j e vse te nevšečnosti odpadejo , ker se tud i sušenje i n o b l i k o ­van j e o p r a v l j a s s t ro j i . Ods le j bo m i l o v edno dovo l j čvrsto, ime l o bo točno določen odstotek v lage, ne bo več s p r e m i n j a l o o b l i k e i n se ne bo več v s h r a m b i vlažilo. Navedene sp r emembe bodo ze lo v p l i v a l e n a izboljšanje kva l i t e t e m i l a , k a r bodo l a h k o potrošniki k m a l u ugo tov i l i .

Ra z en naveden ih je i m e l s tar i način p ro i z vodn j e še to napako , d a je pogosto n a t rgu p r i m a n j k o v a l o določene v rs te m i l a . D r u g a s l aba s tvar , k i je i z v i r a l a iz p r o i z v o d n i h zmog l j i v os t i , pa je b i l a v t em, d a je m i l o m o r a l o p reh i t ro zapuščati sušilnice v t o va rn i , zato je b i l o vlažno. Vse to bo v bodoče odpad lo .

D a b i na koncu l a h k o vsaj de lno ocen i l i og romne prednost i , k i j i h prinaša p r o i z v odn j a m i l a z n o v i m i n a p r a v a m i , naj omen imo še to, d a je največja t o v a r n a m i l a na svetu T h e A N D R E V V J E R G E N S C O M P A N Y L D T v A m e r i k i m o n t i r a l a Mazzon-i jeve nap rav e za p ro i z vodn jo p r a l n i h m i l . Razen te de lu je jo že več let iste naprave v ce l i v r s t i t o va rn v z a h o d n i h državah in d rugod v svetu, k a r dokazu je v e l i k o prednost m o d e r n i h naprav .

Razhmljivo, da se bodo pro i zvodne zmog l j i v os t i n e p r i m e r n o povećale in bo t o va rna Z l a t o r og l a h k o v ce lot i zadovo l j i l a potrošnike in p ro i z va j a l a prav t ako kva l i t e tna m i l a , kot j i h dob imo na zahodnem trgu.

Na povabilo DS podjetja Jugotanin je ; protekli četrtek bila seja Zbora proizvajalcev v tovarni. Seji je prisostvoval tudi celoten DS in UO podjetja kot tudi več gostov občinskih svetov i n poli­tičnih organizacij. Dnevni red je obsegal edino točko - razpravo o rekonstrukciji Jugotanina. N a seji so se izluščile koristne misli ; prav je, da zanje zve tudi širša javnost.

Kot smo že večkrat poročali, je kolektiv Jugotanina v Sevnici pred veliko nalogo: rekonstruirati na­merava svoje podjetje in razširiti proizvodnjo. Sedanje slabo izko­riščene lesne odpadke bi radi pre­delovali v lesonitne plošče, za kar potrebujejo blizu 2 milijardi di ­narjev investicij. Letno bi se bru-toprodukt povečal za blizu 1,3 mi ­lijarde dinarjev, po sedanjih na­črtih pa naj bi podjetje po kon­čani rekonstrukciji izvozilo za bli­zu milijardo deviznih dinarjev svo­jih proizvodov. Podjetje formira skupno z inozemskim kreditom 62 odstotkov lastnih sredstev, za 38 odstotkov pa prosijo posojil od investicijske banke. Celotno inve­sticijsko posojilo bi odplačali v petih letih. Od občine pričakujejo pomoči v reševanju vpraSaTtg po­loga in deleža za stanovanjsko iz­gradnjo. Podjetje je namreč vse svoje sklade ponudilo kot lastno udeležbo za rekonstrukcijo. Potek investiranja, stroškov in uspeh je bil nazorno prikazan na maketi podjetja v precejšnjem merilu (1:

200) in z napisanimi podatki. Od­borniki in gostje pa so si pred sejo ogledali tudi sedanje obrate podjetja.

Ko je bil pred zbor postavljen problem udeležbe občinskih sred­stev (za polog banki in stanovanj­sko izgradnjo), se je izkazalo, da je proti občinskemu investicijske­mu skladu že sedaj za blizu 80 mi ­lijonov dinarjev zahtevkov, bo jih pa po sedanjih pokazateljih le 28. Tudi občinski stanovanjski sklad je že dokaj angažiran.

Vzporedno s problemi, k i jih ima Jugotanin, so resni interesenti (razen lastnih sredstev seveda) tu­di Mizarska zadruga. Rudnik Kr -melj za opekarno in drugi. Gre lorej za načelno odločitev, kako bomo delili sredstva investicijskega in stanovanjskega sklada v letu 1961, ko pa že sedaj vse kaže, da jih bo na vseh koncih premalo? Zbor je sprejel sklep, da se glede na pomembnost predvidene rekon­strukcije da vsekakor prednost J u -gotaninu (ki zahteva sorazmerno tudi najmanj - 10 milijonov kot

Krajevna konferenca SZDL v Podbočju

V nedel jo , 13. n o v e m b r a , je b i l a v podboški šoli k r a j e v n a kon f e r enca Socialistične zveze. P o poročiilih p r e d s e d n i k a , b l a ­g a j n i k a n nadzo rnega odbora se je r a z v i l a živahna r a z p r a v a o dog rad i t v i v o d o vo d a i n do­končni u r e d i t v i zadružnega d o m a ter n jegove oko l i ce . M n o g o je b i l o govo ra t u d i o ces tn i r a z s v e t l j a v i , p o p r a v i l u p o l j s k i h pot i , olepšavi v a s i i n o kopališču n a K r k i . V e l i k o p r o b l e m o v je os ta lo še nereše­n i h .

Z e l j a članov S Z D L je, d a se v odovod s pomočjo občine čimprej z g rad i i n u r e d i t u d i zunan j e l i c e zadružnega d o m a . G l e d e hišni n j e b i l o rečeno, d a so p r i o d m e r i nas ta l e ne ­p r a v i l n e r a z l i k e , k i b i j i h b i l o t r eba o b r a v n a v a t i p r e k o p o ­sebne komis i j e .

Bančni seminar v Mokricah

O d srede o k t o b r a do s rede n o v e m b r a j e b i l v mokriškem gradu s e m i n a r bančnikov i z razni ih r e p u b l i k . N a s e m i n a r ­j u , k i m u je d n e v n o pr i sos t vo ­v a l o 31 p r e d s t a v n i k o v bank , so r a z p r a v l j a l i največ o tem, k a ­k o b i se d a l o poenos tav i t i i n smo t rno vod i t i bančno pos lo ­vanje .

P r e d s e d n i k občinskega o d ­bo ra S Z D L tovariš L o j z e S t i h je poda l zunanjepolitični pre ­g led . K o n f e r e n c a j e p o t e k a l a v r e d u , v e n d a r b i b i l a l a h k o udeležba večja, saj smo obrav -n a v a l i p r ob l eme vas i , k i rao-rajo_ s l ehernega v o l i v c a z a n i ­m a t i i n j i h je t u d i dolžan re­ševati.

- s k i

delež za polog, 15 za avtoklave in 30 enotletnega zneska stanovanj­skega sklada z-a svojih 466 milijo­nov lastnih sredstev). T i zneski potegnejo za seboj še sredstva okraja; zveze ln inozemsko poso­jilo. Iz republiškega stanovanjske­ga sklada pa nameravajo dobiti s primernim deležem tudi nekaj sredstev za satnovanjsko izgrad­njo, ker je to rekonstrukcijo sma­trati kot ključni objekt za gospo­darstvo naše države.

Ob tem se ;"e pojavilo vprašanje, kdo naj skrbi za rast in napredek vseh drugih podjetij. Sprejet je bil sklep, da je nujno prelomiti z do­sedanjim drobnjakarskim reševa­njem ključnih vprašanj za napre­dek te komune. Lepi zneski skla­dov ležijo pri vseh podjetjih in — čakajo. Sami zase niso sposobni rešiti velikih zadev, male pa le redkokdaj vidno izboljšajo stanje in pogoje za delo in hitrejši na­predek posameznih gospodarskih organizacij. Zato je zbor na tem zasedanju sprejel priporočilo vsem gospodarskim organizacijam, naj bi sredstva svojih skladov zdru­žile. Skupno bi nato določili pred­nost in vrstni red posameznih in­vesticij. Po analizah iz lanskega leta je bilo takih sredstev v občini okoli 80 milijonov. Prav to pa je številka, ki nam bo potrebna pri­hodnje leto. Dodajmo k temu še sredstva občinskih skladov, pa raz­polagamo s 100 milijoni dinarjev, ki bodo lahko izredno hitro kro­žili v komuni. Seveda — nekdo bi moral ob tem počakati leto, dve ali tudi tri. Zato pa bi ob točnih izračunih lahko vedeli kmalu in točno, kdaj je kdo na vrsti in s kolikšnim zneskom. Istočasno bi se lahko načrtovanje in planiranje vseh zadev izvršilo premišljeno in z dovolj časa, da ne bi prišlo do napak in zapletljajev ob izvajanju takih investicijskih del, kakor se to pogosto zgodi.

Misel je bila izrečena, zbor pro­izvajalcev pa se je zanjo navdušil in jo sprejel. Večja nevarnost za­njo je le mnenje subjektivnih sil po posameznih podjetjih. Slab bi bil vodilni kader, k i se ne bi po­tegnil za »svoje* podjetje. Toda katm nas je tako »vlečenje« pripe­

ljalo v zadnjih letih, ko smo vsa sredstva drobili na drobtinice in delce? Le malo vprašanj v občini je bilo rešenih dosledno in z ve­liko žlico. Drobljenje v gospodar­stvu se je izkazalo nezdravo. Um­no in perspektivno gospodarjenje brez dvoma zahteva drugačnih pri­jemov. Bo prelomnica v tem oziru izvršena sedaj, ko se tej komuni prvič obetajo milijaTdne investici­je? Vprašanje vrstnega reda bo vsekakor odločujoče za delavske svete. Zato pa je prav, da bi se odgovorni činitelji prav s tem vprašanjem temeljito spoprijeli.

—ok

k i mora jo omogočiti, d a bo ­do k o l e k t i v i bo l j neodv i sno začeli praktično u v e l j a v l j a t i najustreznejše o b l i k e nagra j e ­van ja . T o je najprimernejša pot, d a bodo l a h k o prišli do spodbudnega o b l i k o v a n j a oseb­n i h p r e j emkov . Z a dosego c i ­l j ev bo v s e k a k o r po t rebno po­leg os ta lega doseči nas l edn j e : dosedan ja z v e zna pr i s to jnos t v odločanju g lede nagra j e van ja naj b i se p renes la n a politič-n o - t e r i t o r i a l n e enote. Z v e z a naj b i obdržala v t em pogle­d u splošno o k v i r n o z a k o n o d a ­jo. Politično t e r i t o r i a l n e enote naj b i same ugotav l ja l e i n predp i sova l e splošne obvezne no rme o nag ra j e van ju , k i b i se l a h k o sp r emen i l e g lede na rast gospodars tva i n drugo. U v e d l i na j b i k o l e k t i v n o o d ­ločanje o nag ra j e van ju za po­samezna d e l o v n a mes ta n a pod lag i m e r i l , k i na j b i zaje­m a l a : d e l o vno mesto, p o m e m b ­nost de l ovnega mesta , težo de lovnega mesta , s topnjo o d ­govornos t i , po t r ebno k v a l i f i k a ­c i jo za d e l o v n o mesto, obseg de la in d ruge p o m e m b n e f ak ­torje, k i b i v p l i v a l i na do lo ­čanje osebn ih p r e j emkov .

S i n d i k a l n e o rgan i zac i j e so dolžne s p r e m l j a t i g iban je plač j a v n i h uslužbencev i n n j i h o v a osnovna na loga je sedaj , d a sodeluje jo z v o d s t v o m k o l e k t i ­v a p r i proučevanju novega n a ­čina nagra j evan ja .

N a k o n c u j e kon f e r enca spre j e l a p r o g r a m predkongres ­nega t e k m o v a n j a , k i b o do ­s tav l j en v s em s i n d i k a l n i m podružnicam državnih us tanov v o k r a j u . I z v o l i l i so de l ega ta : Zvone ta P e r c a iz s i n d i k a l n e podružnice O L O N o v o mesto, in G u s t a v a Roštoharja iz s i n ­d i k a l n e podružnice V i d e m -Krško, k i bosta zas topa la na kongresu uslužbence j a v n i h služb za o k r a j N o v o mesto

H . R. 1

Mal i oglas v domačem tedniku —

zanesljiv uspehi

VINO BREŽICE - KLET METLIKA priporoča gost inskim obratom

metliško črnino in belo vino Naše ime jamči za kva l i t e to ! — Vse dobave izvršujemo

po zmern ih cenah

MARIBORSKA LIVARNA, Maribor p r o i z v a j a : vlečene proizvode bakren ih l i t i n (vlečena me­

denina in va r i lna žica); odl i tke z l i t in ba rvn ih k o v i n (pesek), koki le , maske); tisnjence z l i t in barvn ih kov in (brizgani i n t isnjeni l i v , kovance) ; bloke barvn ih kov in (Ms bloke, bror> bloke, b loke A l z l i t in , bloke Zn z l i t in , bloke iz bele kov ine ) ; armature (vodovodne, parne, sanitarne); gradbeno okovje za vrata in okna ; kopalne peči (navadne i n kombin i rane ) ; industr i jske cevi (gibljive iz Fe in Ms, g ib l j ive cevi za sejalne stroje, g ibl j ive cevi za tahometre, g ib l j ive tekalemit cevi , cev i za prednapeti beton)

Investicijski biro

Novo mesto Cesta komandanta Staneta 30

O P R A V L J A V S E V R S T E I N V E S T I C I J S K I H U S L U G . R A Z P O L A G A S S T R O ­K O V N J A K I Z A P R O J E K T I R A N J E I N D U S T R I J E G R A D B E N E G A M A T E ­R I A L A , L E S N E I N D U S T R I J E , T U R I Z M A IN G O S T I N S T V A . IZVRŠUJE TOČNO V P O G O D B E N E M R O K U I N V E S T I C I J S K E P R O G R A M E , I D E J N E G L A V N E , IZVRŠILNE IN OBRAČUNSKE P R O J E K T E . O P R A V L J A I N V O D J L O K A L N I , SPLOŠNO I N P R O J E K T A N T S K I N A D Z O R G R A D ­B E N I H D E L . P R E V Z E M A K O N T R O L O K V A L I T E T E D E L IN G R A D I V A N A G R A D B I ­ŠČIH T E R OBRAČUN G R A D B E N I H , OBRTNIŠKIH IN I N S T A L A C I J S K I H D E L V V S A K I F A Z I I Z G R A D N J E . I Z D E L U J E T E H N I C N O - E K O N O M S K E E K S P E R T I Z E , P R E D P R O G R A M S K ^ S T U D I J E , A N A L I Z E TRŽIŠČ, S U R O V I N IN V S E H V R S T I N V E S T I C I J S K I H Z A M I S L I . P O S R E D U J E P O N U D B E DOMAČIH IN I N O Z E M S K I H D O B A V I ­T E L J E V S T R O J N E O P R E M E I N V A M V V S A K E M P O G L E D U P O M A G A P R I I Z V E D B I I N V E S T I C I J S K E G A P R O G R A M A .

ISKRENE ČESTITKE ZA DAN REPUBLIKE!

Tekmovanje med Novim mestom in Kranjem - v televizijski odda i

Prav posebno razpoloženje je vladalo v četrtek, 10. novem­bra, v Domu ljudske prosvete v Novem mestu. Prebivalstvo je kmalu po osmih zvečer do zadnjega kotička napolnilo dvorano, da bi prisostvovalo »kulturnemu«1 dvoboja med Kranjem in Novim mestom ter hkrati videlo, kako nastane te­levizijska oddaja.

R T V Ljubljana je pred ne­davnim uvedla zanimivo, iz­najdljivo zasnovano javno od­dajo: »A l i poznaš svoj kraj?« ki bo spričo nenavadno pri ­vlačne zamisli nedvomno ne­kaj mesecev razgibavala zdaj to ,zdaj ono slovensko mesto. Pr i tem tekmovanju gostje sprašujejo domačine o njiho­vem mestu, zgodovinskih in sodobnih zanimivostih, o kul­turnem in gospodarskem živ­il j " : " ju, domači pa jim na vpra­šanja odgovarjajo. Vprašanja in odgovori se točkujejo. Tako so 13. oktobra v Kranja Ljub­ljančani spraševali Kranjčane, štiri tedne kasneje pa so No-vomeščani odgovarjali Kranj ­čanom. V tekmovanje so bile pritegnjene tudi tehnične spret­nosti, streljanje z lokom, me­tanje žoge v košarkarsko mre­žo in posebna naloga.

Novomeško moštvo so se­stavljali profesor Tine Robida (zgodovina), Bogo Komelj (kul­tura) in Niko Pavlic (gospodar­stvo). Izpraševalci so bili prof. Zontar, Kump in Ankerst.

Reči moramo, da so bila naj­bolj »zaguljena« vprašanja iz igodovine. Izpraševalec je na­tanko opisal dogodek, ki se je primeril v času kmečkih upo­rov v novomeški okolici, in ."ihteval, naj tekmovalec pove,

katera zgodovinarja sta prva opisala dogodek in v katerem delu sta to storila. (Megiser, Valvasor.) Tekmovalcu je u-spelo priboriti 4 točke za No-vomeščane. — Drugi tekmova­lec je povečal število toči. na 12, tretji na 16. Stanje je bilo torej 20:16 za goste.

Oddaja je zelo spretno vklju­čila še drug program, U sicer ni sodil v tekmovanje, je pa prav lepo prikazal nekaj go­spodarskih, športnih in kultur­nih značilnosti Novega mesta in okolice. Tako sta nastopila znana igralca Polde Cigler In Dominik Bratož ter na šaljiv način komentirala nekatere dogodke iz lokalnega življenja. Rokohitrc Ivo Pavšič je poka­zal nekaj točk iz svoje dolgo­letne »čarovniške« prakse in doživel za svoj nastop lepo pr i ­znanje.

Potem sta se pojavila na odru domačina akademika prof. Božidar Jakac in komponist Marijan Kozina. Prvi je v iz ­branih besedah prikazal svoje­ga pokojnega prijatelja pesni­ka Mirana Jarca in komentiral tudi nekatera svoja umetniška dela, Marijan Kozina pa je govoril o svojem umetniškem razvoju od mladih let do da­nes.

Nato se je tekmovanje na­daljevalo. Mizar in lončar sta morala v nekaj minutah poka­zati svojo spretnost s tem, da sta sestavila stol oziroma izde­lala tri lončene vrče.

Zanimiv je bil tudi nastop najboljših športnikov Novega mesta. Janko Golež je od de­setih metov štirikrat potresel košarkarsko mrežo in tako pr i ­speval nekaj važnih točk No-

vomeščanom. Posebna zanimi­vost je bila tudi ta, da je na­stopil novomeški rojak nekda­nji svetovni prvak Leon Štru­kelj, ki je pred tridesetimi leti kot prvi Slovenec priboril na olimpijadah več zlatih in sre­brnih kolajn s telovadnimi na­stopi.

Kot posebna točka so bili pritegnjeni v tekmovanje no­vomeški pismonoše. Naloge, ki so j im bile zastavljene, so re­šili z vso natančnostjo in po­kazali, d a odlično izvršujejo svoj poklic. (Le kako, da niso bili nagrajeni?) O

Iz obsežnega programa bi kazalo omeniti še, da je kustos Dolenjskega muzeja Tone Knez razkazal navzočim nekaj kul ­turnih in zgodovinskih zani-v mivosti, k i se hranijo v Do­lenjskem muzeju in Studijski knjižnici.

Oddajo je izredno spretno vodil Marijan Kral j in lepo

povezoval posamezne točke. -Sporočil je, da prisostvujeta pr televfzorski oddaji tudi tovari ša Bogdan Osolnik in Marjan Vivoda v daljnem Beogradu Naprosil ju je, naj takoj tele­grafsko sporočita, kako poteka oddaja. Nedolgo zatem so pis­monoše prihiteli z njunima te­legramoma, v katerih sporoča­ta, da je sprejem odličen in da pozdravljata vse Novom eščane

Številni prebivalci Novega mesta, ki niso mogli prisostvo­vati oddaji v Domu ljudske prosvete, so jo gledali na tele­vizorjih v novomeških javnih lokalih. Kakor smo izvedeli, sc Novomeščani že skrbno pri­pravljajo na tekmovanje s Ko ­prčani, ki bo prihodnji mesec v Kopru. Upamo, da se bodo tudi tam dobro obnesli.

Izid tekmovanja med Novim mestom in Kranjem je 33:68.

-č

Mladinska konferenca v Loki

N A S O B I S K

SKROMNA, VESTNA, PRIZADEVNA... Vsak dan prihaja in od­

haja. Sama ne ve, koliko­krat jo je že pripeljal vlak iz Vršnih sel, kjer je doma. Je najmlajša v družini. Oče ji je umrl 1945. leta, ko se je bolan vrnil iz partiza­nov. V Novem mestu je po­tem končala Administrativ­no šolo, zdaj pa je v službi kot tehnična sekretarka pri Okrajnem komiteju LMS, Novo mesto.

»•Veseli me to delo.*1 i"

povedala ANICA MAHNE. »Zal za druge stvari ni­mam veliko časa.*1

»Kaj pa vas najbolj zani­ma?*

»Zdaj pripravljamo igro Nadležni gost. Morali bi jo prikazati za 29. november.*

»Je režiserka,*> se je za-smejala tovarišica v isti so­bi.

»Pa drugače?*

»Najraje sem med svoji­mi ljudmi.*

»Imate veliko prijate­ljev?*

»O da, kar precej; mislim med mladino.*

Letos je redno poslušala vesti z rimske olimpijade, pa tudi opatijski festival zabavne glasbe ni šel mimo nje. »Prav razočarana tem nad tem, kar so izvajali. Največ poslušam Av seni­ke,*1 se je nasmehnila.

»Cesa se najraje sporni­ji jate?*

Pomislila je in odvrnila: •'Najpomembnejši dogodek v mojem življenju je bil takrat, ko sem zadnjič sto­pila iz učilnice na admini­strativni šoli. Prav vesela sem tudi skupnega uspeha p r i delu v m l a d i n s k i orga­nizaciji.*

Anica je pri delu skrom­na in vestna. Pravi, da je najbolj vesela takrat, če so ostali z njo zadovoljni. Tu­di uveljaviti se noče. Taka kot je "oo ostala.

"Kam Vat najbolj vleče?* »Rada bi šla na Višjo

administrativno šolo,* je kratko odgovorila. Potem pa: »Tudi potovala bi rada, predvsem v Avstrijo, ko dobim dopust. Seveda, če mi bodo dovolili.*

Se mnogokrat se bo pri­peljala z vlakom iz Uršnih sel, prijazno odgovarja mladincem in drugim, Id jo bodo spraševali za pojasni­la, in vsem, ki jo bodo iskali, bo nov prijatelj.

I. Z .

P r e d n e d a v n i m j e b i l a v L o ­k i p r i Z i d a n e m mos tu m l a d i n ­s k a kon f e r enca , ka te re se j e udeležilo l epo števi lo m l a d i n e . P r i s o s t v o v a l i so t u d i p r eds t a v ­n i k i Občinskega k o m i t e j a L M S i z S e vn i c e i n p r e d s t a v n i k i m l a d i n s k e g a k o m i t e j a i z R a ­deč, k i j i h je naša m l a d i n a še posebno l epo spre j e l a .

O b r a v n a v a l i so r a z n a pereča vprašanja, g o v o r i l i s o t u d i o vključitvi m l a d i h l j u d i i z o d ­daljenejših k ra j e v , k o t i z Če-l o v n i k a . Radeža i n Žirovnice v o r gan i zac i j o . R a z p r a v l j a l i so o čimboljši po v e zav i z družbe-no-političnimi o r g a n i z a c i j a m i i n o s p r e j e m u m l a d i n c e v v Z v e zo k o m u n i s t o v . T u d i o i d e -ološko-pcflitičnih p r o b l e m i h n a vas i so prece j g o v o r i l i .

N a k o n f e r e n c i s i j e n a p r a ­v i l a m l a d i n a obširen d e l o v n i načrt, k i obsega r a zne de j av ­nost i . O r g a n i z i r a l i b odo v r s t o p r edavan j , d e b a t n i h večerov in športne i'gre, d o g r a d i l i b o d o košarkarsko igrišče i n p r i r e d i l i več z a b a v n i h večerov. P r o g r a m je pester i n u p a m o , d a ga bodo l a h k o uresničili. K e r v k r a j u

n i p redava te l j e v , so o b l j u b i l i pomoč p r e d s t a v n i k i i z Radeč.

Anica Kožar

Prijetno presenečenje jc pripravila podružnica Društva novinarjev Slovenije iz Novega mesta pretekli četrtek zvečer prebivalcem Trebnjega in okolice z u s t n i m č a s o p i s o m . Domačini in gostje iz Mirne, Mokronoga ter še nekaterih drugih okoliških krajev so napolnili dvorano prosvetnega doma v Trebnjem do zadnjega kotička; našteli smo več kot 520 odraslih in nekaj šolske mladine. Zanimiva izvajanja časnikarjev Dela, Dolenjskega lista in RTV Ljubljana so ljudje spremljali ves čas prireditve z napeto pozornostjo. Na vprašanja so na odru odgovarjali tudi predsednik ObLO Ciril Bukovec, predsednik obč. odbora SZDL tovariš Kržan in upravnik K Z Tone Kožemelj. Ljudje so toplo pozdravili mlade harmonikarje iz Trebnja, Mirne in Mokro­noga, ki jih uspešno vodi tov. Zora Celar iz Mirne, kakor tudi Trebanjski kvartet. Časnikarji so poslušalcem postregli z reportažami, magnetofonskimi posnetki, s številnimi fotografijami, z zani­mivim pripovedovanjem o dogodkih doma in po svetu ter z najnovejšimi novicami, izmed katerih so bile mnoge presenečenje za domačine.

4. december - praznik pionirjev in mlodine O k r a j n i odbo r za a k c i j o p i ­

on i r j e v Jn m l a d i n e j e s k u p n o 7. ocenjevadno k o m i s i j o ugo­t a v l j a l uspehe letošnje v e l i k e a k c i j e m l a d i n e i n p i on i r j e v , k i j e t e k l a od 1. o k t o b r a 1959 do 1. n o v e m b r a 1960. P o doseže­n i h r e z u l t a t i h so določili v r s t ­n i r e d najboljših o z i r o m a do ­ločili mes ta in nagrade , k i so b i l e v r a z p i s u . R a z e n tega so določili končni d a t u m , k o bodo najboljši m l a d i n s k i a k t i v i i n p i o n i r s k i odred i n a g r a j e n i .

N a g r a d e bodo pode l j ene 4. decembra t> Novem mestu, k o b o za goste p r i r e j e n a večja p r o s l a v a i n p r i r ed i t e v , n a ka t e ­r i bodo p re j e l i za svo je d e l o zaslužene nagrade . Pođeg šte­v i l n i h l e p i h o k r a j n i h n a g r a d bodo v naš ok ra j prišle t u d i z vezne o z i r o m a republiške n a ­grade , k i kažejo n a u s p e h te

akc i j e . V r s t n i r e d z m a g o v a l c e v b i

p r i h r a n i l i za zaključno p r o s l a ­vo, s e z n a n i l i p a vas bomo z n e k a t e r i m i n a g r a d a m i :

o p r e m a za p i o n i r s k o de l a v ­n ico , magne to fon , o p r e m a za p i o n i r s k o zadrugo , o p r e m a z a tehnično de l a vn i co , električni g ramo fon , k o m p l e t za foto­a m a t e r i e, k o m p l e t za r a d i o ­amater je , di taprojektor, šport­n i r e k v i z i t i i t d . N a g r a j e n i pa bodo v s i p i o n i r s k i od r ed i in m l a d i n s k i a k t i v i , k i so se vključili v t e k m o v a n j e i n d o ­seg l i kakšen uspeh.- k i ga je o c en i l a občinska o z i r o m a o k r a j n a ocen j eva lna k o m i s i j a .

P o u d a r i m o l a h k o ponovno , da bo ta d a n v e l i k p r a z n i k naših p i o n i r j e v in m l a d i n e , saj bodo sode l ova l i n a p r o s l a ­v i , n a s p r e j e m i h i n končno

Pionirji i n kulturnoprosvetna dejavnost S v e t S v o b o d i n p r o s v e t n i h

društev občine Črnomelj je v m i n u l i sezon i u s t a n o v i l sosve t za p i on i r j e . M a r s i k d o j e p o ­d v o m i l o p o t r e b i t a k e g a o r g a ­n a , z l as t i še, k e r j e t o e d i n ­s t ven p r i m e r v novomeškem o k r a j u .

Sosve t za p i on i r j e , k i g a v o d i tovarišica Boga ta j e va , j e b i l u s t a n o v l j e n , d a bri naša p r o s v e t n a društva posve t i l a večjo pozornost d e l u naših najmlajših-pionirjev. P r i t e m p a ne g re s a m o z a p i o n i r s k o k u l t u r n o ude j s t vovan je , t e m ­več t u d i za pomoč pori n j i h o v i v zgo j i . S s p r e j e m o m p i o n i r ­jev v p rosve tne društvene v r ­ste i n vključitvi jo v k u l t u r n o -p rosve tno d e l o b i naše n a j -na j mlajše pravočasno n a v d u ­šili z a a m a t e r s k o de l o n a v s e h področjih k u l t u r n e g a u d e j -s t v o van j a . T o bo ugodno v p l i ­v a l o n a n a d a l j n j i odnos p i o ­n i r j e v do p r o s v e t n i h društev i n t ako b o m o ob p r a v e m času p o s k r b e l i z a a m a t e r s k i k a d e r . O d p a d l a bo bo jazen , d a bo a m a t e r s k o de l o v naših pro­s v e t n i h društvih z a m r l a

U s t a n o v l j e n i sosvet za pio­n i r j e j e p o s k r b e l , d a so vsa p r o s v e t n a društva občine C r -nomeflj vključila v svo j e v r ­

ste t u d i p ion i r j e , t e r j i b zače­l a načrtno usposab l j a t i n a r a z ­ličnih področjih p rosve tne de ­j a vnos t i .

Težko j e v neka j s k o p i h s t a v k i h poveda t i o v r s t i uspe ­l i h nas topov p i o n i r j e v črno­m a l j s k e občine t e r i m e n o v a t i vse, k i so k t e m u p r i p o m o g l i . P i o n i r j i zaslužijo v s o pohva l o , p a na j so n a s t o p i l i k o t p e v c i i z Semiča. V i n i c e i n Črnom­l j a aH ko t o d r s k i i g r a l c i i z Doblič, C r m o s n j i c , S i n j e g a v r ­h a , Tr ibuč in Stražnjega v r h a . Sode l o va l i so n a p r o s l a v a h i n p r i r e d i t v a h v Talčjem v r h u , P e t r o v i v a s i i n S t a r i L i p i , i g r a l i i n nas t opa l i s o kot m l a ­d i tamburaši i n f o l k l o r i s t i v Dragatušu, Z i l j a h i n G r i b l j a h i n k o t l u t k a r j i v S t a r e m t r g u . T u d i p i o n i r j i i z B o j a n c e v , P r e l o k e , M a r t n d o l a i n S t r e k -I jevca so bit! i m a r l j i v i i n p r i ­z ade vn i .

P r i v s e m t e m m o r a m o o m e ­n i t i t u d i o t r oke i z r u d a r s k e Kanižarice t e r simpatične p i o -

Me rec i te : »P našem kra jo p a n i k o l i nič ne p i š e « ; raje so odločite tn n a m napišite,

k a j je prt v a s n o v e g a !

n i r j e i z Adlešič. S l o v e sno so b i l i vključen} v p rosve tno d r u ­štvo, po s p r e j e m u pa so nasto­p i l i s k u l t u r n i m p r o g r a m o m , p r i k a t e r e m so sode l ova l i t u d i p i o n i r j i Jz K a r l o v c a . P o u d a r i ­t i m o r a m o t u d i to, d a j e p i o ­n i r s k a s e k c i j a v Kanižarici p o s k r b e l a za zbliževanje o t r ok iz v a s i z o t r o k i i z mes ta .

Z doseženimi uspeh i je so ­svet za p i o n i r j e opravičil svoj obsto j . V r s t a začetnih p o ­m a n j k l j i v o s t i i n dosedan j i uspeh bodo najboljše napo t i l o za nada l j n j e delo.

K .

p r e j e l i nag rade za svo je res uspešno delo.

S to p r o s l a v o ne bo z a k l j u ­čeno de lo p i o n i r j e v i n m l a d i n e v tej o b l i k i , a m p a k bo le n e ­kakšen obračun eno le tnega de l a i n s ta r t za nada l jn j e še uspešnejše delo.

P i o n i r j i i n m l a d i n a , n a s v i ­den je 4. d e c e m b r a v N o v e m m e s t u !

Sd

Mladi v šent|ernefskeni obratu IEV

P r e d k r a t k i m je i m e l a m l a ­d i n a v ob ra tu I E V v Šentjer­neju konferenco , n a ka t e r i je kritično preg l eda la svo je de lo in ugo tov i l a , d a b i b i l uspeh i l a h k o večji.

O b l j u b i l i so, d a bodo po lno -številno sode l ova l i p r i g r a d i t v i nove tovarniške s tavbe , v k a ­ter i bo menza , k l u b s k i kotiček in še več prostorov , k i j i h bo­do l a h k o u p o r a b l j a l i . P r i po­večanju pro i z vodn je bo i m e l a m l a d i n a važno v logo.

N o v o m l a d i n s k o vodstvo i m a odgovorne naloge, k i j i h bo l a h k o uresničilo l e s pomočjo vse m l a d i n e . Sd

Trebanjc! pozdravljajo Jože K r i z m a n , M a r i j a n Hos t -

n i k i n A l o j z Pate , v o j a k i iz Sarajeva^ l epo pozdrav l j a j o domače ter vse znance , z l as t i pa k o l e k t i v Tehnične sekc i je Novo mesto i n j i m čestitajo za 29. november .

Naši novi naročniki Iljaž Josko, Bizeljsko; LipeJ Viktor, Drenovec 52. BlzelJ-

sko; Lupsins Ivan, Bračna vas 21, Bizeljsko; Pavlin Ivan, Nova vas 16, Bizeljsko; Medved Vida, Boštanj 46; Alegro Ma­rica, gostilna Na polju. Brestanica; Lapuh Petrina, Stare prav­de 8, Brežice; Peterkovič Hinko, Gor. Lenart 28, Brežice; Lo­patic Fonzi, Dol. Piroslce 3-B. Cerklje ob K r k i ; Gasperlč Elka, Podlipa 17, Dvor; MatjaSič Angelca, Jana Husa 38, Ljubljana; Jane Mimlca, Strunjan 14, Portorož; Stefanič Marija, Dobrava 2, Podbočje; lisec Ivan, -Jugotanin- , Sevnica; Kuhar Matija, Otovnlk 11. Tržišče; Stih Vera, Vrhek 21, Tržišče; Intarnat TSS, Videm-KrSko: Kostanjevec Jože, Usnjarska 8, Vrhnika ; Brus Ivan, Stlmuntčeva 12, Karlovac; Makse Anton, V. p. 5473-3. Beograd; Zaje Toni , V. p. 4466-3, Skopje: Malerič Jože, V. p. 5775, NiS. Srbija; Cugelj Anton, V. p. 6524-18, Danllograd; Povh Josko, Drenlkova 29-1, LJubljana.

VEČER V KLUBU

Kot je bilo objavljeno v Dolenjskem listu in s pla­kati, je pričel delati novo­meški Mladinski klub. Mla -

. dina je pričela v vedno večjem številu prihajati v klub, saj ima tu vse, kar je do zđaj pogrešala. Da Je klub postal popularen med mladino, dokazuje na­bito polna soba v četrtek ob prenosu tekmovanja med Novim mestom in Kranjem »Atli poznaš svoj kraj« preko televizije iz dvorane kina »Krka« v Novem mestu. Mladina je z navdušenjem opazovala sodelujoče Jn posebno do­mačim želela, da bd čim-bolje odgovarjali.

Kmalu po pričetku je nastopil »Ljubljanski Jazz ansambel« s pevcem Fran­cem Babičem iz Brežic, k« je pel »Žvižg ob osmih«. Franc Babic Je doma iz Brežic. Doživel je veliko priznanje publike, posebno mladine. Njegovi uspehi se nizajo.

Ko Je Franci odpel, je prišel v naš klub. vodja kluba je utišal zvok na te­levizij tek cm sprejemniku in predstava Babica :..u.u mladincem In mladinkam, ki so ga pozdravili z na­vdušenim ploskanjem. Z nj im smo se pogovarjali o delu v klubu, njegovih na­stopih in načrtih za pri ­hodnost in o o d da, (j. na kateri Je nastopil.

»Franci, povej, pr<«im, kakšen vtis imaš o svojem nocojšnem nastopil U

»Pred tremi leti, ko sem bil v Novem mestu v bri­gadi, še nisem mislil, da bom kdaj nastopal. In ta­ko sem po treh letih spet v Novem mestu, toda to­krat na odru. Trenutki , ki jih doživim pred publiko, so moji najlepši trenutki. Aplavz publike ml pomeni največjo nagrado.«

Vprašali smo ga o njego­vih načrtih za prihodnost, Zaupal nam je, da bi rad uspel kot pevec in da bi čimprej uspešno končal študij.

Zanimali pmo se> kako mu ugaja naš Mladinski klub. Povedal Je, da imajo le malokje tako lepo ure­jen klub, kot ga imamo v Novem mestu. Veselilo ga je, da se Je seznanil z na­šimi člani, in ob slovesu želel klubu še mnogo uspe­ha.

Tako jc minil prijeten večer v prijetnem vzdušju in poln veselja nad uspe­hom izvajalcev.

Janko Saje

Geografski obzornik o Dolenjski in Beli krajini P r e d republiškim geograf­s k i m s e m i n a r j e m , k i je b i l z adn j e d n i j u n i j a v p r o s t o r i h i n t e r n a t a v S m i h e l u p r i N o ­v e m mes tu , je izšel n a 51. s t r a n e h G e o g r a f s k i o b z o r n i k — časopis za geogra f sko vzgo­j o i n i zobrazbo . T o k r a t je šte­v i l k a posvečena D o l e n j s k i i n Bela k r a j i n i i n skuša p r i b l i ­žati to do sedaj v g eog ra f skem s m i s l u m a n j znano in r a z i s k a ­n o področje, udeležencem se­m i n a r j a . V s e m , k i j i h z a n i m a gpeg ra f sko - ekonomska p r o b l e ­m a t i k a tega področja, posebno « f t te l jstvu, bo ta številka omen jene rev i j e b rez d v o m a p r i s p e v a l a k boljšemu pozna­v a n j u novomeškega ok ra j a .

Članki so n a s l e d n j i : O b 70-l e t n i c i d r . A n t o n a M e l i k a ; A n ­dre j Briški: G o s p o d a r s k o geo-jjjrafski p reg l ed novomeškega o k r a j a ; D a n i c a Zupančič: L j u d s k o življenje v P o d g o r j u : M a r i c a M o r a v e c : I zse l jevanje i z B e l e K r a j i n e v luči belo­k r a n j s k e g a gospodars t va . Z v o n k o R u s : M e t l i k a ; inž. F r a n c e M o r e t t i : Ležišča in i z ­r a b a k r e m e n o v e g a peska na D o l e n j s k e m ; I v a n G a m s - Z do­l en j ske a v t o m o b i l s k e ceste. S l e d i še neka j nov ic , zeml je ­p i snega i z raz ja , književnost in ves t i .

I m e a k a d e n v k a in dolgolet­nega juni verzi tetnega pro fesor­j a d r . A n t o n a M e l i k a ie zna-n o ne samo današnji generaci j i p ro fesor jev z em 1 i zp isa na naših šolah, temve* tud i Me*

v i l n i m izobražencem i n b r a l ­cem n j e gov ih s t r o k o v n i h i n p o l j u d n o z n a n s t v e n i h k n j i g s področja geograf i je . Izhodišče n j e g o v e m u z n a n s t v e n e m u d e l u in r a z i s k o v a n j u je b i l v edno Človek. Z n a n o s t naj služi člo­v e k u ! P ro f eso r d r . M e l i k je p r a z n o v a l letos sedemdeset­l e tn ico in ob tej priložnosti pre je l od p r e d s e d n i k a repub­l i k e v i soko od l i k o van j e . J u b i ­l an t je n a p i s a l t ud i več raz­p r a v s področja geogra fske p r o b l e m a t i k e Do l en j ske . Ome­n i m na j samo njegovo obsež­no d e l o P o s a v s k a S l o v e n i j a .

As i s t en t S A Z U dr . I van G a m s v u v o d n i h besedah r a z ­mišlja o značilnostih Be l e k r a ­j i ne in Do l en j ske . O b m e j n o ozeml je Be l e K r a j i n e , k i je b i ­lo šele v obdobU i f evda lne ko­lon i zac i j e v 12. s to le t ju p r i ­ključeno s l o v e n s k e m u o z em lHI . je b i l o zarad i odpr tos t i v »Po-kupje« deležno posebnega zgodov inskega razvo ja , k i se kaže danes p r edvsem v meSa-nem sestavu p r e b i v a l s t v a V e n d a r je Be la k r a j i n a v et­ničnem pog ledu o h r a n i l a slo­v ensk i značaj in bo z zcrra-d : v/ i i o moderne ceste čez G o r -iance še tesneje povezana a s l o v ensk im o z m l i e m

O b s e g D o l e n j s k e j e v p r i -rodno -geog ra f skem s m i s l u tež­k o določiti i n o m e j i t i t e r se te­že določiti do l en j sko tipičnost P r e h o d n o s t o z em l j a i n gospo­d a r s k a zaosta lost s ta b i l i d o sedaj na jbo l j značilni z a to področje. K o bo o d p r a v l j e n a v e l i k a r a z l i k a v p r o d u k t i v n o ­sti p r i k m e t i j s k i h in n e k m e ­t i j s k i h gospoda rsk ih panogah , bo s p l a h n e l a tud i g ospodarska zaosta lost Do l en j ske i n B e l e k r a j i n e .

Andrej Briški nas se znan ja J s vo j em članku z gospodar -sko - g eog ra f sk im p r e g l e d o m novomeškega o k r a j a . G o s p o ­d a r s k a zaosta lost o k r a j a se kaže z last i v i n d u s t r i j s k i n e ­razv i t os t i . T o stanje po t r ju j e ­jo statistični poda tk i o n n r o d -nom d o h o d k u na enega p reb i ­va l ca (55 ods to tkov republiške­ga povprečja) ter v i s o k e m de­ležu kmečkega p r e b i v a l s t v a 61 ods to tkov leta 1959. T u d i znotra j samega ok ra j a so ve­l i k e r a z l i k e v gospodarsk i s t r u k t u r i , k a r je v s e k a k o r po­s led ica različnih n r i r odno - ge -i g r a f s k i h pogojev ter Rlab r t

prometne povezanos t i In od­makn j enos t i v nre t ek los t i . Zn k m e t i j s k o p r o i z v odn j o so b i l i značilni m a j h n i h e k t a r s k i do­

nos i . A g r a r n a gostota p r e b i ­v a l s t v a je v n e k a t e r i h občinah ze lo v e l i ka ) n . p r . v S u h i k r a ­j i n i 193. republiško povprečje 109), kar je povzročilo močno i zse l j evan je .

I n d u s t r i j a novomeškega o-k r a j a Je m l a d a i n šele v za­m e t k i h . A v t o r članka ugo tav ­l j a , da se o k r a j u v i z r ab i do­mačih ene rge t sk ih v i r o v ne odp i ra jo posebne pe rspek t i v e v i z r ab i v o d n i h v i r o v i n pre­moga , r a z v i t e p a so in imajo dobre pogoje i n d u s t r i j s k e pa ­noge, k i ima j o n a razpo lago ob i l o doimičih s u r o v i n - lesna i n d u s t r i j a , i n d u s t r i j a g radbe ­nega m a t e r i a l a , n r o i z v o d n i a k r e m e n o v e g a peska , v bodoče indus t r i j skega s t ek l a , živilska i n d u s t r i j a . N a t r ad i c i j o pa se o p i r a : t eks t i l na Indust r i j a , i n ­d u s t r i j a obu t v e ter k o v i n s k a indus>tr'ja. V zadni°m ćn-u p« S ir i t u d i e l e k t r o i ndus t r i j a . P r e ­v l adu j e j o manjša indu««tHi.skn podjet ja , nas t a l a zato. da b i zapos l i l a določeno de l ovno s< lo- V ind -1 ' t . r i j i pa ie zapos len l f vr>-Ho p r ema jhen r,d«:t.>t»k n r e l v v a l s t v a . Z a razvo j t u r i z m s i n gos t ins tva so dan i zelo d o b r i r>o«o1i.

Prof. Rudi Piletič n a m v članku Novomeško podgor je

poda ja ce lo ten p r i r odno-geo -graf iski o r i s in zaosta lo gospo­d a r s t v o tega področja v pe -t ek los t i i n sedanjos t i . Značilna za Podgor j e le ze lo razdrob ­l j ena m a j h n a posest ter zato a g r a r n a prenase l jenost . D r o b ­l jen je posest i se je pričelo v 17. s to l e t ju z naraščanjem p r e b i v a l s t v a , k a r je ime l o za pos led ico močno izse l jevanje , k i j e doseg lo višek pred p r v o s ve tovno vo jno . T u d i v l e t i h 1941—1948 je število p r e b i v a l ­stva nazadova lo , k a r je seve­da pos led ica v e l i k i h žrtev v zadn j i vo j i i . V l e t i h 1900-1948 je število p r e b i v a l s t v a na ras l o le za 2,41 p a s t v Sov en i j i za 14.0H odst S ' o \ " l r n o so nnpre -dova l i le neka t e r i k»-aii v b l i ­žini mesta ( indus t r : a l : z a c i j n s

ter s o ve rnovzhodno Podgor je , k j e r so pog<-ii; za knv»ti*stvo boljši T o d Štov'lo hiš je od 1900—194R nazadova lo na 6.3 odstotka

Danica Znrtnnf-id j r pr ispe­vala članek T.tndsko » ivHen" ' v P o d g o r j u s k a t e r i m na sn V a l e ' P i i ^ n j s k ^ a a Ista že se-•nan i*>nt

Prof Marica Moravec ob r a v n a v a i zse l j evan je b e l o . k r a n j s k e g a p r eb i v a l s t v a v lu či gospodarskega razvo ja . Iz­

se l j evanje je doseglo višek v l e t i h 1869—1910 kot pos led ica gospodarske k r i z e , k i jo je" po­vzročilo uničenje v inog radov po t r t n i uši i n težki pogoj i živ­l j en ja na kraški z em l j i . V tem času je uvedba m a r t j n o v k up ropas t i l a tud i železarstvo v G r a d c u , p r a v t ako ie i n d u s t r i ­ja uničila za Be l o k r a j i n o zna­čilno domačo ob r t (p latno, k l o -bučarstvo, usnjarstvo ) . V t em obdob ju je odšlo največ Izse­l jencev v Z D A . T u d i v l e t ih 1910—1941 je število p r e b i v a l ­s tva nazadova lo . I zse l jenc i so odha ja l i na de lo v A r g e n t i n o . K a n a d o . B ra z i l i j o . C i l e a l i pa na sezonsko delo v e v r opske države. V l e t i h 1941—1948 je padec p r e b i v a l s t v a rvrvzročil \ T op , in ; zso i i t ov Kočevarjev

Razdob je 101f. - i 9 5 3 že k a ­ze rahe l porast p r e b i v a l s t v a . Z razvo j em indus t r i j e upada odstotek kmečkega preb i va l -stviv. industrija daje k r u h a t i ­s t im , k i |ih z eml ja ne more oroživljnti.

Prof ZI i on lf O Ru% nas so/.na-ni « s Qrrrodno~tr>toffrafsk!nii '.mčilnostmi metliškega pod­ročja ter n a s t a n k o m jn razvo­jem mesta M e t l i k e . Gospodar ­s k a f unkc i j a mosta kaže še vedno značaj a g r a r n o - o b r t n i -

škega nase l ja . Se l e v z a d n j e m času je dob i l o mesto neka j i n ­dus t r i j e .

Ini. Franc Moretti je p r i s p e ­v a l članek: Ležišča i n i z r a b a k r e m e n o v e g a peska n a D o ­l en j skem . D o l e n j s k a je po t e m p r i r o d n o m bogastvu na p r v e m mes tu v J u g o s l a v i j i . N a p o d ­ročju novomeškega o k r a j a j e k a r 22 nahajališč k o m u n a l ­nega peska , k i j i h izkorišča v g l a v n e m podjet je K r e m e n . P r o i z v o d n j a op ranega peska se je od 1948 dal je zelo pove­čala (od 3000 na 50.000 ton v le tu 1959). N e k a j peska tud i že izvažamo v inozemstvo . Z n a n o je, da je v načrtu povečana i n d u s t r i j s k a p r ede l ava peska v čistilni prašek, nezgor l j i v e mase, k r e m e n o v o opeko i n s tek lo .

Asistent dr. Ivan Gams nas vodi po d i ' e n i s k i a v t o m o b i l s k i cest i ter nas seznan ja z r e l i e ­fom, geološko sestavo t a l ter nase l j i k i se vrs t i j o na obeh s t raneh ceste.

M e d d r o b n i m i n o v i c a m i be­remo članek Rena Ser;, i n i k a 0

izkoriščanju številnih z d r a v i l ­n i h r a s t l i n in sadežev na Do ­l en j skem, k i n u d i j o zadostno s u r o v i n s k o bazo za i n d u s t r i j ­sko prede lavo .

V s e m lolam priporočamo Geog ra f sk i obzorn ik , k i s e zna ­nja b ra l e c s po t i t ' fnHn in go­s p o d a r s k i m razvo j em doma i °

• svetu. \ Prot Mile Kovač

Pred okrajno konferenco ZKS (Nadaljevanje s 1. strani)

p o u d a r i l i , d a mora j o vo l i t v e de legatov z a o k r a j n o konfe­renco , k i so b i l e v s ep t embru to o k t o b r u , letos, t eme l j i t o a n a l i z i r a t i metode in s i s t em d e l a o s n o v n i h o r gan i zac i j Z K . k a k o r tud i občinskih komi t e ­jev . P r e g l e d a t i je b i l o t r eba no t r an j e s tan je v o snovn ih or ­gan i zac i j ah , p r e d v s e m po.itič-n o ideološko i zg radn jo član­s t va , k a k o r tud i razširitev članstva. H k r a t i j e b i l o po­udar j eno , naj povsod kritično ocen i jo v logo Z K i n posamez­n i h članov Z K n a vseh pod­ročjih naše razg ibane družbe­n e de javnos t i . Važna na loga v o l i l n i h kon fe renc je b i l a n a ­da l j e , d a so de legat i k o m u n i ­st i z a v z e l i načelna i n t eme l jna stališča glede bodočega ra zvo ­j a p o s a m e z n i h gospodarsk ih o rgan i zac i j i n področij v zve­z i z n o v i m i ' p e r s p e k t i v n i m i p l a n i . V z p o r e d n o s t em je b i l o t r eba p r omo t r i t i tud i r a z m a h d e m o k r a t i z a c i j e našega živl je­n ja , v logo o rganov de l avskega ln družbenega u p r a v l j a n j a ter v l ogo članstva Z K p r i t em.

T o so b i l a o snovna vpraša­n j a o k a t e r i h so k o m u n i s t i na ­šega o k r a j a r a z p r a v l j a l i i n J ih reševali v času p r e d našo k o n ­ferenco. Ugo tav l j amo , d a so b i l e te p r i p r a v e uspešne, d a se j e i z k r i s t a l i z i r a l a v r s ta raz­ličnih vprašanj, k i bodo bo ­gato g rad i vo za r a zp ra vo na kon f e r enc i . O b tak i a k t i v n o s t i o r gan i zac i j Z K mora b i t i k o n ­ferenca res pa r t i j ska . Ce l o tno de l o r a zp rav e in zaključki mo­ra jo i zzvenet i res iz v loge i n mesta o rgan ' zac i j Z K i n ko­m u n i s t o v , k j e r de lu je jo in ži­v i jo . P r a v p n oceni vseb : r .e i n metod de la o snovn ih o rga ­n i z a c i j Z K smo ugo tov i l i v r s t o p o m a n j k l j i v o s t i i n napak , o k a t e r i h bo kon f e r enca r a z p r a v ­l j a l a .

SE VEČ DELAVCEV V VRSTE KOMUNISTOV!

V pripravah za konferenco smo vseskozi se posebej poudarjali, da mora biti sprejemanje v Z K stal­no in ne kampanjsko, vendar ne smemo pozabljati, da Je nasa par­tija kadrovska partija in da je treba nenehno skrbeti za. socialni sestav v korist delavcev. Čeravno stanje se vedno ni zadovoljivo, ugotavljamo pred konferenco, da se je od leta 1958 do sedaj pove­čalo število organizacij ^.K od 185 na 225 in od tega samo v podjet­jih za 21. kar Je 70% celotnega po­večanja. Število članov, ki Jih je sedaj 4.310, se je v tem času po­večalo za 079; od tega je polovica sprejetih delavcev. Povečanje šte­vila organizacij in članstva Z K predvsem med delavci kaze. da sta bin orientacija ln kriterij za spre­jem v Z K v osnovi pravilna in lahko trdimo, da Je to dejanski odraz porasta delavcev v naSt mla-

.di. razvijajoči se industriji. Na drugi stran) pa moramo priznati, da j » z ozirom na celotno število članstva Z K odstotek uslužbencev se vedno prevelik, kar nam nare-kule Se močnejšo orientacijo ha delavce, o čemer bo morala reči odločno besedo konferenca.

Glede nadallnje rasti in metod dela organizacije Z K je bil6 pred štirinajstimi dnevi posvetovanje s sekretarji občinskih komitejev Z K našega okraja. Tik pred konferen­co potekajo se plenarne seje vseh občinskih komitejev ZK. da se čimbolj izkristaliziralo problemi, o katerih bo razpravljala konfe­renca.

Za konferenco Je bilo izvoljenl/i 219 delegatov; s pravico delegatov bo na . konferenci . še 46 članov okrajnega komiteja in 7 članov revizijske komisije p K ZK . skupaj torej 272. Kot goitje smo povabili ljudske poslance našega okraja, predstavnike armije, predstavnike lavnega življenja, delovnih kolek­tivov in nekatere najbolj predane delavce — komuniste. Poročilo o delu organizacije Z K od marja 1958 do danes so vsi delegati že prejeli ln so na terenu 6 tem bo­gatem materialu že temeljito raz­pravljali. 2eilmo. da delegati že sedaj vedo. kaj bo ha konferenci najvažnejše, da bodo lahko vsi prispevali k ničnemu čim piod-riejšemu delu. Po plenarnem zase­danju konference prvi dan. kje) bo prebran referat o bodočih na­logah Z K na našem področju, še bo razprava odvijala v dveh komi­sijah. V eni komisUi bo razprava o organlzac1Jsk6 političnih vpraša­njih ZK. v drugI pa o vlogi Z K v nadaljnjem razvijanju ih utrje-vanlu komunalneea sistema, de-lavskeca ln družbenega upravlja­nja. Zakliučkl komisij bodo spre­jeti na ponovnem plenarnem za­sedanju konference, kjer bo izvo­ljen tudi nov okratni komite Z K ln revizijska komisija.

2. Na katere najvaž­nejše probleme s področ­ja komunistov v okraju bo konferenca posebno obrnila svojo pozornost in skrb?

M i s l i m , d a j e že i z skopo o p i s a n i h p r i p r a v n a o k r a j n o konferenco vsaj d e lno r a z v i d ­no, k a t e r i m najvažnejšim p r o ­b l e m o m s področja d e l a k o ­mun is t ov bomo n a kon f e r enc i posve t i l i posebno s k r b . P o u d a ­r i l b i , da hočemo na konfe­r enc i govo r i t i ze lo o d k r i t o i n kritično o naših dosedan j ih uspeh ih i n n a p a k a h . Hočemo, da bo v sem našim l j u d e m j a ­sno, kaikšna so stališča Z K do najvažnejših vzprašanj v naši nada l jn j i socialistični i z g r a d n j i in d a o d k r i t o povemo, kakš­na je v l oga o rgan i zac i j e Z K p r i i z po ln j e van ju teh dolžnosti in kakšne so dolžno 1: ' ' posa­m e z n i h članov Z K na določe­n i h odgovo rn ih mes t ih .

K o n f e r e n c a bo m o r a l a po­sebej in ze lo k o n k r e t n o n a k a ­zat i , ka j naj bo v seb ina se­s tankov i n sej o r gan i zac i j Z K i n n j i h o v i h d e l o v n i h dogovo­rov sp l oh . P r a v p r i p r a v e za kon fe rence so pokaza l e , da naše o rgan i zac i j e r a zp ra v l j a j o o v r s t i p r ob l emov , k i so s t va r množičnih o rgan i zac i j , d a če­sto rešujejo ce lo v rs to v p r a ­šanj, k i so s t v a r državne uprave , gospodarsk ih o r g a n i ­zac i j i td . , ne zna jo pa i z ko ­pice teh p r o b l e m o v izluščiti t eme l jna politična vprašanja. S t em često kršimo p r i s t o jno ­s t i i n samosto jnost o s t a l i h o r ­gan i zac i j , p r edvsem o r gan i z a ­c i je S Z D L , članom Z K p a p r i t a k e m s i s t e m u d e l a n i jasno, kje i n k a k o mora jo d e l a t i . K o n f e r e n c a bo m o r a l a j a sno p o u d a r i t i , d a mora jo b i t i do ­govor i k o m u n i s t o v za nj.ihovo de lo načelni i n t eme l jn i z a do ­ločena važna vprašanja, vse osta lo de l o članov Z K pa po ­teka v o k v i r u s p r e 5 - t i h t eme l j ­n i h stališč n a mes t ih , k j e r de ­la jo in k j e r živijo. J a s n o b o m o m o r a l i postavat i v l o go i n m e ­sto o r gan i zac i j e Z K v odnosu do S Z D L p r e d v s e m v d u h u za ­ključkov V . kongresa S Z D L J .

Človek-človeku V NOVEM MESTU SPET D E L U J E TRANSFUZIJSKA

POSTAJA V BOLNIŠNICI

— Danes je na vrsti Tovarna zdravil »Krka*, so povedali takoj pri vhodu v Transfuzijsko postajo bol­nišnice Novo mesto. No, pa prisluhnimo M u postaje dr. Ljubu Kretiču:

— Ljubljanska transfuzijska postaja zelo težko zadovoljuje potrebe na terenu, ker je njihova lastna poraba zelo velika. Zato ustanavljajo vse bolnišnice svoje transfuzijske postaje. Stroški transporta krvi so nepotrebni, saj so prebivalci v krvodajalskih akcijah na terenu kri oddajali, to kri so vozili nato v Ljub­ljano, od tam pa se je vračala spet nazaj. Vrhu vsega je kri za transfuzijo toliko boljša, koliko manj jo prekladamo. V naši bolnišnici so trije močni odjemalci krvi: kirurgija, porodniški oddelek ln otroški oddelek, ki bo-odslej sprejemal v zdravljenje tudi dojenčke. Kakor vse ostale bolnišnice, smo se zato tudi pri nas odločili ustanoviti svojo postajo za odvzem krvi.

Mi kri samo odvzamemo, občinski odbor RK Novo mesto pa skrbi za pravilen dotok krvodajalcev in opravlja s tem precejšnjo nalogo. Kri odvzemamo vsak torek od 7. do 12. ure. Danes je prišlo Iz Tovarne zdravil Krka 43 članov kolektiva; petintridesetim smo kri odvzeli - vsega 9.125 cm\ Bolnišnica porabi na teden približno 10 litrov krvi Ker transfuzijska po­staja že dlje časa ni delovala, smo z odzivom krvo­dajalcev kar zadovoljni. Res ie, da še ni vse naj­boljše, sicer pa danes krvodajalcem iz kolektivov odvzemamo kri šele drugič. Dokler je bila postaja v poskusnem obratovanju, smo jemali kri le uslužben­cem bolnišnice. Morda je videti na p r p i pogled, da 35 krvodajalcev na teden zadošča, zlahka pa se pri­meri, da potrebujemo več krvi določene krvne sku­pine, zato moramo imeti za vsak primer tudi zalogo. Bolnišnica nam je zgradila zelo lep hladilnik, ki močno odleže.

Prepričan sem. da v bodoče ne bo težav in da bo vedno lar.e. Plemenita pripravljenost naših prebival­cev, ponuditi sodržavljanu svojo kri in mu a tem pomagati k hitrejšemu okrevanju, je prav po zaslugi RK poštnin pri nas te tradicinnalnn

Tako nam je povedal dr Ljubo Kretič, mi bi pa dodali le. še to:

Uspeh transfuzijske postaje je v veliki meri od­visen od pripravljenosti naših kolektivov. Marsikje v Slavoniji so vodilni uslužbenci dali svojim kolek­tivom zglrd, delavci pa so M na'o raje odzvali Morda te bo tak način obnesel tudi pri nas.

POMANJKLJIVO DELO ČLANOV ZK V PODJETJIH

K o t ze lo važno vprašanje bo mora l a kon fe renca obde la t i de ­lovanje o rgan i zac i j Z K v go­spoda r sk ih o r gan i zac i j ah . V zadn j em času je b i l o ob r a z n i h priložnostih ugo tov l j eno ze lo p o m a n j k l j i v o de lo članov Z K v pod je t j ih . Cesto s m o v p r a k ­si ugo tav l j a l i d v e v r s t i k o m u ­n is tov : k o m u n i s t o v —. ekono­mistov i n - n a v a d n i h - k o m u n i ­stov, o čemer je b i l o govora že na II. p l e n u m u C K Z K J . Z a mlado , nastajajočo i ndu s t r i j o je značilno, da se v njej ze lo težko uve l j a v l j a m e h a n i z e m demokratičnega u p r a v l j a n j a . P r i t em je t u d i v rs ta ob j ek t i v ­n i h v z r okov .

Vendar člani Z K v naših podjet­jih prav v uveljavljaniu demokra­tičnih socialističnih odnosov v sa­mem podjetju in navzven do ko­mune niso odtRrall tiste revolucio­narne vloge kot bi jo morali. Ce­sto obstaja strah do vodilnih usluž­bencev, mlačnost, nepoznavanje svojih dolžnosti do podjetja in ko­lektiva, nepoznavanje vloge čla­nov Z K v organih delavskega sa-moupravlianja; taki pojavi so skr­hali revolucionarno ost naših ko­munistov v podjetjih. Predvsem manjka Iskrene, ostre In dosledne borbe za uveljavljanje socialistič­nih odnosov in vseh subjektivnih sil na tem področju. Oportunlzem ln mlačnnst v osnovnih oreanlza-cilah često niso bili najbolj pri­vlačno mesto za sprejemanje no­vih, mladih, neposrednih proizva­jalcev v. gospodarskih organizaci­jah.

Vse izkušnje in slabosti, ugotov­ljene v preteklem obdobju zahte­vajo, da vložimo vse napore za Izboljšanje dela osnovnih orpani-zacii v podletllh. da bomo dosegli predvsem enotnost akcije vsen ko­munistov v podjetiih. .<ar s? bo nulno odražalo v boUšem delu sin­dikata, delavskih svetov, uprave itd. Pri tem pa moramo milno po­iskati najprimernejše oblike idej­no vzgojnega dela. kar je še po-sebel važno za Idejno oblikovanje mladih komunistov, k i stalno po-večuipjo število članstva.

Mislim, da Je to eno najvažnej­ših vprašani, o katerem naj raz­pravlja konferenca; "gre za revo­lucionarno vlogo komunistov pri urejanju odnosov v nodletiih. k^r je neposredno vezano tudi na hl-trelše sprejemanje mladih delav­cev v ZK.

PROBLEM' DELA KOMUN STOV NA VASI

Posebno pozornost bomo na kon­ferenci posvetili organizacijam Z K na vasi. Mislim, da je hiter razvoj socialističnih odnosov na podeže­lju postavil pred naše člane ZK. ki delajo na tem področju, nove ln zelo odgovorne naloge. Ne gre več samo za določeno komunalno dejavnost na vasi, kjer naj bndo člani Z K iniciatorjl ln voditelji. Ne gre več samo za dolge diskusije o raznih nazadnjaških vplivih na podeželju. Na sedanji stopnji raz­voja socializacije vasi in moderni­zacije kmetijstva morajo naše or­ganizacije Z K razviti svojo dejav­nost in razširitev svojih vrst pred­vsem na področje družbene kme­tijske proizvodnje, na družbena posestva, zadružna posestva ln eko-nomile. Na teh mestih raste tudi števuo mladih kmetijskih delav­cev, ki bodf) nosilci vsestranske­ga napredka na podeželju. Poseb­no skrb bomo morali posvetiti tu­di vzgoji vodilnih uslužbencev ln delavcev v kmetiiskih zadrugah 7. ozirom na agrarni značal naše­ga okraja bo morala konferenca tem vprašanjem posvetili posebno pozornost.

POTREBNO JE USTVARJALNO DELO SREDI ŽIVLJENJA

Z izgradnjo Industrije na Do­lenjskem še vedno bolj širijo in razvijajo do sedaj neznatna mest­na središča. V teh središčih pa je sestav članstva Z K v terenskih or­ganizacijah zelo raznolik in zani­manje komunistov za posamezne probleme zelo različno. V pripra­

vah na konferenco smo ugotovili, da se terenske organizacije še vedno preveč zadržujejo pri vpra­šanju notranjih odnosov in disci­pline v organizaciji, ponekod ima­jo zgolj študijski značaj, premalo t * razpravljjo o pomembnih poli­tičnih problemih komune, stano­vanjskih skupnosti, družbenih or­ganizacij itd. Med komunisti, ki l ? ^ . p o v ^ ' a n , v Podjetjih, pa tudi med onimi, ki s o povezani na te-

8 d e l « J o v raznih ustanovah, čutimo podcenjevanje slehernega

t e r e n u - Značilno za te or-

S E F f t S i " 1 0 S * « d a , m « i ° v e r i n ° rih « I I?F T s e k r p t a r l a t i h . v odbo-o r g a S c l j ! " V V O d S t V l h * u » e n l h

V pripravah na konferenco «mn tudi ugotovili, da n l s o M e njene osnovne naloge, ki jih no-stavil II. plenum C K z K j s l£? P

nadaljniega dela terenskih o r S zacij. Organizacije Z K na tereni ene stanovanjske skupnosti b l m o -rale dobiti poverjeništvo Z K občin­skega komiteja. Razvoj dejavnosti stanovanjskih skupnosti Je glavna naloga komunistov terenskih or­ganizacij. V to smer je treba ori ­entirati delo osnovnih organizacij na terenu, da se Izboljša stanje v terenskih organUacHah. ki so po­nekod brez poleta in akcije. Po-verjenlštva na1 bodo oredmet raz­prave na naši konferenci, sal so osnovana prav /aradl večie mobi-lizacile terenskih orranlzncij lri koordinacije v njihovem delu.

Konferenca bo raznravllala tudi o vlonl komunistov in formiran u i organizacil odnosno aktivov Z K n* podrnčMh. k! so v nadallnjem razvolu zelo važna, a so bila dn sedal rnnemariena. Tu mislim na 2o*d*r«fvo. obrt. trgovino, gostln-stvo In turizem.

TTgotovlit tffld tUdI. da v komu nalnem sistemu še vedno nlsmr dosegli večjih rezultatov tako v

O B V E S T I L O

Zaradi tehničnih vzrokov smo morali običajno stran kulture in presvete dane> i7pustitl; poročila o okrajn skupščin' Sveta Svobod in prosvetnih druStev borne nadaljevali zategadelj v pri­hodnji številki Dolenjskega lista.

UREDN ŠTVO

odnosu okraja do komune, ka.-. komune do državljanov. Nepresi. no se množe pritožbe ljudi gled odnosov uslužbencev in tudi vc> 'ienih tovarišev, ki profesion iln. delajo v občini, do državljanov glede reševanja njihovih problr mov in s tem združene eksped^ tivnosti. Konferenca bo moral analizirati te odnose in posebej odnose kot pristojnosti: okraj -komuna. Mobilizirati bomo moral predvsem komuniste, kir. delajo •<•• ljudskih o.lh,»rlh, da bodo z MUV go večiim občutkom reševali pr<-bleme državllanov.

Na osnovi teh skopo nakazani' problemov bo morala konferenc;, nakazati jasno smer razvoja ir* utrjevanja organizacij Z K s poseh nim poudarkom na ideološko po litlčno vzgojo članstva, da bod' komunisti kos vedno boli zaplete nim nalogam pri našem razvoju

Posebno mesto v razpravi br Imel tudi sistem dela občinskih komitejev in okrajnega komiteja ZK. ki bodo morali v bodoče raz­pravljati in odločati bolj pogosto, boli kolektivno, boli gibčno in bolj samostojno.

INZ. JOŽE L E G A N

: Oan. kakršnih jc bilo letošnjo jesen malo — saj pogrešamo že tedne in tedne sonca, toplote in jasnega neba. Iz arhiva smo vzeli fotografijo novomeškega Glavnega trga, posneto nekega jutra

letos oktobra

Zadruga - organizator pro zvodnje Kmetijska zadruga v Brežicah ima 4 samostojne, za nadaljnji razvoj za­družništva v občini pomembne obrate: v Pišecah, Brežicah, Mokricah in

na Globokem 400 m i l i j o n o v d inar j ev b ru t o

p ro i z voda b i mora la K m e t i j ­ska zadruga Brežice us t va r i t i letos n a vseh področjih svoje­ga d e l o van j a . — Po dosedanj i oceni pa . bodo tak družbeni b ru to p ro i z vod dosegl i n j en i las tn i p ro i z vodn i obra t i , ne upoštevaje pogodbeno p ro i z ­vodnjo z i n d i v i d u a l n i m i kme­tova l c i .

V z ad rug i de lu j e j o štirje po­m e m b n i k m e t i j s k i o b r a t i : B r e ­žice. Pišece, M o k r i c e in G l o b o ­ko. N a vseh štirih je p r o i z vod ­nja s p e c i a l i z i r a n a . Obrat P i ­šece je vinogradniško-sadjar-sk i i n živinorejski, obrat Bre­žice se u k v a r j a s po l j ede ls tvom, h m e l j a r s t v o m in živinorejo, obrat Mokrice s sad ja rs t vom, p e ru tn ina r s t v om in živinorejo, obrat v Globokem pa se kot

najmlajši šele razv i j a . T a m so za razvo j sad jars tva že polo­ženi temel j i s plantažnim n a ­sadom hrušk, r a z v i j a l a se bo pa tud i živinoreja.

Do le ta 1955 bo K m e t i j s k a zadruga Brežice doseg la v živi­nore j i p ro i z vodn jo 1500 g lav bebi b i f goved na leto (letos j i h je v p i t an ju na l a s tn ih ob­ra t ih 470). K o t pos t ranska ži­v i no r e j ska de javnost je p red -

S konference SZDL vSropičah K o n f e r e n c a kra j evne o r g a ­

n i zac i j e S Z D L v Stopičah je n a k a z a l a vrs to vprašanj, k i zahtevajo , da j i m l jud j e po­sve t i j o več pozornost i . N j i h o ­vo de lo je b i l o p lodno i n so na r a z n i h področjih dosegl i z a ­v i d l j i v e uspehe. Uspeh i pa b i

b j l i ve r j e tno še večji, če b i zna l i p r a v i l n o k o o r d i n i r a t i de­lo. T a k o pa so n j ihove akc i j e b i l e včasih osaml jene , k e r n i -?o i s k a l i pomoči os ta l ih orga­n i zac i j .

P r i reševanju k o m u n a l n i h vprašanj so se preveč nas l a -

0 čem so se pomenili v Loki V nede l jo 13. n o v e m b r a je

b i l a v L o k i konferenca S Z D L ob v e l i k i udeležbi članov. P o p o d a n i h poročilih o doseda­n j em d e l u se je r a z v i l a živah­na i n z a n i m i v a d i skus i j a . K o n ­ference se j e udeležjl t ud i p r edsedn ik O b L O S e v n i c a tov. K o l m a n .

Največ s o . , g o v o r i l i o , po­m a n j k l j i v m električnem toku . k i j e ze lo obremen jen . O k r e p i l se bo le z g radn jo novega t rans f o rmato r j a . Obširne in t u ­di ostre debate med zas topn ik i D E S Krško te r m e d g radbe ­n i m odbo rom i n potrošniki n i ­so p r ines l e n i k a k e g a poz i t i v ­nega r e zu l ta ta . U p a m o , da se bo le našel i zhod in d a bo v L o k i v e n d a r zasve t i l a zažele­n a in močna e l e k t r i k a .

O b zaključku uspe l e kon fe ­rence so b i l i pred]r>?,eni sk l e ­p i o d e l o vnem načrtu:

U r e d i t e v šolskega pos lopja , da bo odgovar ja lo s odobn im h i g i e n s k i m in didaktičnim nred>p;i~om n o v e r e f o r m i r a n e šole. P r e u r e d i t i je t reba o ro -Fvef.ni don i . da bo zados t i l b o ­dočim na l o gam nrosv. de la. N u j n a je adaptac i j a gas i lskega doma . kj ne odgovar ja sodob­n i m po t r ebam. P o s v e t i l i bodo večjo s k r b m l a d i n i za šolanje v k m e t i i ? k i s t r o k i . V L o k i na j b i o d p r l i zd ravs t v eno postajo a l i pomožno a m b u l a n t o , da bo l j u d e m olajšano zdrav l j en je .

N u j n o bo o k r e p i t i eletkrično omrežje z g radn jo močnega in sodobnega t rans f o rmato r j a .

O b k o n c u kon fe rence je b i l i zvo l j en 23 članski odbor in 3 članski n a d z o r n i odbor .

S k .

n j a l i n a pomoč od zuna j , na ­mesto da b i se še bol j z a n a ­šali n a svo je moči. P r a v o r g a ­n i zac i j a S Z D L mora b i t i po­b u d n i k v s e h akc i j na vas i , se­veda nas l on j ena n a članstvo. L e v t em p r i m e r u bo prišlo do uspeha.

K o n f e r e n c a je b i l a ze lo uspešna. Člani so s k o n s t r u k ­t i v n i m i p red l og i p r i pomog l i , da so a n a l i z i r a l i napake , k i so z a k r i v i l e , da n i b i l uspeh še večji. Sog lasno so spre j e l i v r ­sto d o b r i h predlogov . Z a v e d a ­jo se, da morajo , če hočejo p r i s vo j i h a k c i j a h uspat-i, p r i t e gn i ­t i več s vo j i h s i l . posebno pa mlad ino .

S d .

0 delu metliških komunistov

26. novembra republi­ško posvetovanje grad­bincev v Novem mestu

P r i p r a v e za bližnje r e p u b l i ­ško posvetovanje m l a d i h g rad ­b incev , k i bo 26. n o v e m b r a v N o v e m mestu, se bližajo za ­ključku. Ka ikor s m o že p i s a l i , j e pokrov i t e l j s t vo nad letoš­n j i m posve tovan jem spre je la m l a d i n s k a o r g a n i z a c i j a S G P P i o n i r . Da bi posve tovan je b i l o čim uspešnejše. ?o za sestavo g lavnega re ferata določili po­sebne komis i j e , k i so zb i r a l e poda tke širom po S ^ v e n i j i in bodo tako l a h k o mars i ka t e r o ugotov i tev podpr l e s k o n k r e t ­n i m p r i m e r o m . sd.

Metliška osnovna o r gan i z a ­c i ja Z K S i m a redno e n k r a t mesečno sestanke. N a n j i h p re ­tresajo de lo i n uspeh o r gan i ­zaci j i n društev, de lavnost komun is tov v n j i h in drugo.

N a z adn j em ses tanku so se pogovor i l i na jpre j o političnih dogodk ih po svetu i n d o m a ; r a zp rav l j a l i so o k o m u n a l n i h de l i h v mestu in o s tanovan j ­sk i s t i sk i . P o t r e b n o bo m i s l i t i na g radn jo s t anovan j sk ih b l o ­kov, ke r bo v p r i h o d n j i h l e ­t ih še večja s t i ska , če je ne bodo sedaj vsaj ublažili. P o ­tem ne bb mogoče dob i t i s t r o ­kovn jakov . 2 e letos so b i l e v e ­l ike težave z učiteljstvom na osnovni šoli v M e t l i k i . K e r niso d eb i l i s tanovan j , je b i ! pouk v začetku šolskega leta nereden.

V l a n s k e m le tu je občina dob i l a s k r a j e v n i m s a m o p r i ­spevkom oko l i štiri m i l i j one d ina r j e v ; ta samopr i spevek naj b i osta l še v bodoče, saj bo potrebno ob nov i cesti u r e ­d i t i še pločnike i n številne d o ­voze.

S k l e n i l i so, da bodo n e k a ­tere izključene komun i s t e po -

Poučni filmi na Senovem Z a mesec t ehn ike je Občin­

sk i odbor L j u d s k e t ehn ike v Senovem p r i p r a v i l več t e h ­ničnih in znans t ven ih f i l m o v no rma lne širine. F i l m i so b i l i zelo z a n i m i v i i n poučni i n b i b i lo prav , če bi take f i lme še predva ja l i . K o r i s t i l i b i posebno Šolski m l a d i n i , k i b i si z og le ­dom p r i dob i l a osnovno znanje o t e h n i k i . A . F .

novno spre je l i v organizac i jo , ke r so se p o p r a v i l i in so sami i z r a z i l i , da želijo b i t i člani M i s l i t i bo treba na spre jem nov ih m l a d i h članov, da se bodo vrste komun i s t o v po­mlad i l e .

Ob koncu so se pogovor i l i o p r i p r a v a h za občinski p ra zn ik .

J A D .

»Veseli kvintet« v Beli krajini

V nedel jo, 13. n o v e m b r a , je gostoval v B e l i k r a j i n i - V e ­sel i s l o v ensk i kvintet« p od vods t vom B o r i s a Kovačiča.' Poslušalcem i n g l eda l c em so se p r eds t a v i l i v Črnomlju, Dragatušu. V i n i c i i n M e t l i k j . Povsod so b i l i top lo spre je t i . B e l o k r a n j c i so nadvse zado­vo l jn i z nastopi tega a n s a m b l a , saj j i m je p r inese l mnogo zdravega ra zvedr i ' a v meg le ­ne jesenske d n i . Želi jo si še več t a k i h gos tovan j !

J . K .

v ideno tud i p i tan je prašičev bekonov.

O b sušilnici h m e l j a p r i že­lezniški postaj i v Brežicah so z ras l i zadružni skladiščni p ro ­stor i i n p r ede l o va ln i obra t kme t i j ske zadruge. Sušilnico, k i b i b i l a za sušenje h m e l j a v rabi le 2 do 3 tedne n a leto, uporab l ja jo tud i za sušenje sadja i n p o v r t n i n . V t em ob ­ratu preg leduje jo in so r t i r a j o tud i ja jca. S pomočjo s t ro jev sadje r a zn ih vrs t razrežejo i n posušijo v h m e l j s k i sušilnici, p r eh rambena i ndus t r i j a pa bo nato posušeno sadje še napre j p rede lova la . K m e t i j s k a z a d r u ­ga i m a med d r u g i m že s k l e ­njeno nocodbo za dobavo 300 ton posušenega pora, k i bo prodan v inozemstvo .

M n o g o de la in t ruda je b i l o potrebnega, prede i . je brežiški O b L O l a h k o i zda l od lok o a -g r o m i n i m u m u za travništvo i n pšenico. T o d a to so b i l e s amo pr ip rave . K m e t i j s k a zad ruga s k r b i zdaj za uresničevanje obeh od lokov . 7800 ha obde lo ­v a l n i h površin je na n j enem področju, vse površine je b i l o treba pop isat i i n ocen i t i , d o ­ločiti količine u m e t n i h gno j i l , k i j i h bodo kme tova l c i p o ra ­b i l i , in količine s o r t n i h semen, k i j i h bodo pose ja l i . Oboje , se­mena i n ume tna gno j i l a , so kmet je pravočasno d o b i l i , p r i d ­no pa uporab l ja jo tud i s t ro jne us 'uge zadruge.

Ze l o de laven je s t ro jn i o d ­sek zadruge, razmišljajo pa t u ­di o us tanov i t v i • sodobne v i n ­ske k l e t i , k i b i j i v i n c g r a d n ; k i p roda ja l i mošt. Z a d r u g a bi o d ­k u p l j e n i mošt v v i n s k i k l e t i nato šolala v dobro v ino in na tržišču proda ja la večje količi­ne s o r tn ih v i n dobre kva l i t e t e , kakršnega zahteva jo k u p c i . — M a j h n e količine v i n (vsak v i ­nog radn ik j i h šola n a svoj n a ­čin), je vse teže p roda t i .

V k m e t i j s k i p r o i z vodn j i je prav tako kot v i n d u s t r i j s k i zelo p o m e m b n a gospodarnost obratov . K m e t i j s k a zad ruga v Brežicah i m a vse p ro i z vodne obrate razde l jene n a 22 o b r a ­čunskih enot. V n j i h na pod ­lagi obračunov ugotav l ja jo go­spodarnost de l ovan ja vsakega i zmed obratov . K povečanju pro i zvodn je je mnogo p r i p o ­mog lo tud i nagra jevan je po učinku. 90 odstotkov vseh de­lavcev n a zadružnih ob ra t i h je plačanih po c e n i k i h de l . O b r a ­čune so tako poenostav i l i , da l ahko vsak de lavec s a m i z r a ­čuna, k o l i k o je zaslužil. T a r i f ­na pos tavka je le še simbolič­na, saj j o uporab l ja jo samo p r i obračunu režijskih ur .

Miloš Jaknpcc

Novo osnovano

PODJETJE ZA PTT PROMET V NOVEM MESTU sprejme v službo takoj ali 1. januarja 1961

več uslužbencev i ustrezno strokovno izobrazbo za delovna mesta v sekre-ariatu in gospodarski službi: pravnika, glavnega knjigo­vodjo, sekretarja podjetja, personalnega referenta, admi­nistratorja in strojepisko. Plača po tarifnem pravilniku.

Ponudbe z življenjepisom in podatki o dosedanjem delu pošljite upravnemu odboru PTT centra Novo mesto.

Mladina se zelo »mirna za večerno

politično šolo N a r a zp i s Občinskega k o ­

mite ja L M S N o v o mesto za večerno m l a d i n s k o politično šolo, k i se prične danes, j e i zreden odz iv . K l j u b t emu da te niso zaključili s p r i j a v a m i , se je po dosedan j ih p o d a t k i h o r i j a v i l o za šolo 52 m lad inc e v ,

n to vs i i z d e l o v n i h ko l ek ­t ivov . P r o g r a m šole, k i bo z a ­jel 20 tem. bo slušateljem po treh mesecih šolanja omogo­čil, da bodo o p r a v l j a l i zaključ­ni izpit in pre je l i spričevalo * uspešno op rav l j en i šoli.

1'rlzorček :: bizeljske 'pošte: popoldanske izmene v šoli je konec in otroci so pohiteli še na pošto: "Je kaj za nas?« vprašajo vsak dan upravnico poŠte, potem pa odnesejo v oddaljenejše vasi pisma, časnike in revije. Pismonoše so malim sodelavcem kar hvaležni za pomoč, ljudje pa pridejo tako

prej do branja.. .

8 P R V O TOVARNO SO / \Cl T.i f iRAOin v LJUBI JI. To bo to-v^rna instrumentov n elektro-rehnlta- oireme za motorna vo-/-,!:» 7-i i-.o«v, v;!l- oiCOtl 400 de— lavcev m iialufbencev — pretetoo žena.

SPORT * TELESNA KULTURA * ŠPORT * TELESNA KULTURA * ŠPORT * TELESNA KULTURA

Pozna te športno n a p o v e d ? Z v e z n a k o m i s i j a za te lesno

' ' zgojo je z o d l o k o m 15. a p r i ­la 1960 u v e d l a v državi šport­no napoved . O r g a n i z a c i j o športne napoved i je p r e v z e l a J ugos lovanska l o t e r i j a .

P r e d l e t i smo i m e l i športno c t a v o , pa so jo k m a l u u k i n i l i . t e r i m a j o športno n a p o v e d v <cčini e v r o p s k i h držav i n je (jen čisti dohodek n a m e n j e n Tadnji n o v i h t e l esnovzgo jn ih b jektov , s m o t u d i p r i nas ču-

f : H potrebo, po športni napo ­ved i .

V I t a l i j i so večino ob jek tov , na k a t e r i h so b i l e i zvedene o l i m p i j s k e igre , z g r a d i l i s amo iz d o h o d k o v športne stave. T u ­d i v našem o k r a j u m a n j k a t e l esnovzgo jn ih ob jektov , i n b i b i l o po t r ebno športno n a p o v e d uves t i v vseh večjih k r a j i h . V N o v e m mes tu je p o s l o v a l n i ­ca za športno napoved n a G l a v n e m t r g u v p r o s t o r i h J u ­gos lovanske lo ter i j e , v e n d a r z udeležbo Novomeščanov p r i športni napoved i ne m o r e m o b i t i z adovo l jn i . V s e p r e m a l o

je i g r a l c e v ! J u n i j a so i m e l i 262 i z p o l n j e n i h k o m b i n a c i j , v po l e tn ih mesec ih je v n e m a za napoved m a l o popus t i l a , zda j v j esen i p a je spet n a r a s l a . P r e d d n e v i j e b i l o i zpo ln j e ­n i h 454 k o m b i n a c i j . V g l a v ­n em t ekmuje j o člani J L A ,

G P O R T N I K O D N O G D O G L A V E

Kegljaška revija v počastitev praznika

Okrajna zveza je tudi letos iz-« ^dla kegljaško revijo članov ln članic v disciplini 200 in .100 luča-tov v počastitev našega najpo­membnejšega državnega praznika. Tekmovanje pri članih j e bilo obenem tudi izbirno tekmovanje 7i okrajno reprezentanco, ki bo 20. rovembra tekmovala na republiški reviji na Jesenicah. Pri članicah ;e to tekmovanje veljalo za okraj­no prvenstvo članic za leto 1960. ("'lani nastopiio na Jesenicah v e-kipi 6 krat 200 lučajev.

Na dvosteznem kegljišču v No­vem mestu je v soboto in nedeljo, 12. in 13. novembra, nastopilo 24 "ianov iz osmih klubov okrajne zveze Novo mesto. Zaradi lahkih kegljev so bili doseženi le pov­prečni rezultati ter samo dva pre­ko, 800 kegljev. Božo Vesel zma­govalec iz leta 1959, je tudi letos pokazal najbolj učinkovito igro in z rezultatom C10 kegljev ponovno zmagal.

Pri članicah so bile na kegljišču v Bršlinu članice kluba Pionir orecej boljše od članic kluba Dol. Toplic, kar pa je razumljivo, saj -o le-te prvič nastopile v tekmo-

i n j u na 100 lučajev. Grajati mo-. ;mo članice K D Gorjanci iz No­voga mesta, k i se temu tradicio­nalnemu tekmovanju niso odzvale, •prav so imele ugodne pogoje za

udeležbo. Nasploh se opaža v de­lovanju članic tega društva naza­dovanje, saj od nekdanjih treh

rožkov obstaja samo še en kro­tek. Upadanju števila članic in iz­boljšanju stanja bi moral upravni odbor tega društva pokazati malo več pozornosti. Skupaj je nastopi­io 13 članic.

Pregled rezultatov člani - 1..Ve­

sel Božo (KD Gorjanci) 810, 2. Mr-zlak Jože (KK Pionir) 804, 3. Sobar Stane (Dol. Toplice) 793, 4. Juntez Franc (KK Pionir) 791, 5. Kuzmin Cvetko (KK Razglag) 785, 6. Cigoj Riko (KD Gorjanci) 777, 7. Segulja V. (KK Razlag) 771, 8. Krušič A n ­ton (Dol. Toplice) 769, 9. Dravinec Slavko (Železničar) 761, 10. Vencelj Ivan (KD Gorjanci) 759 itd.

Članice: 1. Ponikvar Marica (KK Pionir) 335, 2. Skvarič Anica (KK Pionir) 329, 3. Mehle Marjanca (KK Pionir) 318, 4. Markovič L. (Dol. Toplice) 318. 5. Simc Martina (KK Pionir) 311 itd.

R. V.

Oh, kakšna sreča za vsestran­skega športnika kot sem jaz, da se je spet začelo jesensko no­gometno prvenstvo! Spet bom lahko sodeloval v športni stavi...

m l a d i n a pa se počasi vključu­je v igro. Čisti dohodek osta­ne v okraju! Z n j i m bo r a z ­po laga l O k r a j n i svet za teles­no vzgojo. Kasne j e , k o se bo

športna n a p o v e d u v e l j a v i l a t u ­d i p o vseh občinskih sve t ih za te lesno vzgojo, bodo l e - t i t ud i s a m i r a zpo l a ga l i z denar ­jem.

S r eds t va športne napoved i se bodo u p o r a b l j a l a za g radn jo ob jektov po že vnapre j do lo­čenem p r o g r a m u . P r o g r a m bodo m o r a l i občinski sve t i za te lesno vzgo jo n a p r a v i t i z a v s a ­k o le to posebej , v letošnjem le tu p a še p e r s p e k t i v n i pet le t -i i p l a n .

V s i p l a n i g radenj te lesno­v zgo jn ih ob j ek t o v mora jo b i t i i z v eden i v sog las ju z o r gan i za ­c i j a m i za te lesno vzgojo, u r ­banističnimi o r gan i i n glede n a k ra j e vne razmere i n po ­trebe. S sp r e j e t im p l a n o m bo t r eba s e z n a n i t i t u d i j a vnos t ; upamo , d a se bo n a ta način tud i z a n i m a n j e za športno n a ­poved povečalo.

V s e po t r ebne i n f o rmac i j e o športni napoved i dobe i g r a l c i v p o s l o v a l n i c a h J u g o s l o v a n ­ske loter i je . Želimo, da b i b i l o čimveč i g ra l cev , da b i t ako uspe l i z g r a d i t i nove te lesno-vzgo jne naprave , k i j i h po v s e m o k r a j u tako nu jno po­t rebu jemo.

Jože Glonar

Nogomet na Senovem V nedeljo je bila za zaključek

v;zone odigrana na senovškem tndionu prijateljska tekma med lomačimn enajstoricama. Igrali so Mladi, katerih moštvo so sestav­ljali nogometaši, ki še niso od­služili vojakov ter Stari, katerih moštvo je bilo sestavljeno iz osta­lih Igralcev.

Kljub temu, da je bil teren bla-•en, je bilo videti, da ne manjka v Senovem dobrih in borbenih igralcev. V prvem delu igre je bil tempo zelo hiter in sta obe moštvi igrali zelo dobro. Temu primeren ie bil tudi rezultat 2:2.

Po odmoru so Mladi zaigrali ve­liko bolj odločno in so še pet­krat potresli nasprotnikovo mrežo. Očitno je bilo, da Stari ne vzdrže takega tempa. Za tako hud poraz pa nosi krivdo vratar, k i ni bil za­nesljiv. Pri Starih je najbolje Igral Urek (2), pr i Mladih pa Gaser (3), Agrež (3) in Meh (1). A - F

Pionirke novomeškega NTK »ELAN« sodijo med najboljše v Sloveniji in v državi. Na sliki so desno, levo pa so tekmovalke

ljubljanskega ODREDA

Ko odhajajo Vaši fantje in možje na odsluženja vojaško-ga roka v JLA a l i na orožne vajo, jim nikar na pozabita ' naročiti tudi "DOLENJSKEGA £ LISTA"t Taak tedon jim bo .*$ prinaSal vse domače novice™ in zanimivosti - zato jim to veselja takoj pripravite! s«

Zakaj brez o d g o v o r n o s t i ? V ponedel jek. 24. oktobra, je

uprava Kmet i j sko-gospodarske-ga posestva iz Novega mesta sk l i ca la sestanek kme t i j sk ih posestev iz okol ice Šmarjete. Sestanek naj b i b i l na K m e ­t i jskem posestvu na Trški gor i . a ga n i b i lo .

Vpliv govornih moteni 5

na psihični razvoj otroka Piše defektologinjo K r i s t i n o R i te I j

P r i j e c an ju j e n e p r a v i l e n t e m p o i n r i t e m govora , m e d ­l e m k o j e i z r e k a g lasov p r a v i l n a . P r i tej m o t n j i nasta ja nenaden zastoj g ovo ra v začetku a l i s r e d i besede, ka t e r e ga -kuša j ecavec s t r u d o m p r e m a g a t i . T e zasto je povzročajo krči n a enem a l i več m e s t i h govo rnega a p a r a t a , k i so b i ­s t vena z u n a n j a značilnost j e can ja , p o k a t e r e m ga spoznamo .

J e can j e se r a z v i j e včasih že ob najmanjšem p o v o d u , a v z r o k i obsta ja jo gotovo že d a l j časa. Številni n e u g o d n i do­življaji o t r o k a so p o v o d z a zaves tno s topn jo j e can ja . V dob : govornega r a z v o j a j e za to ze lo važna p r a v i l n a v zgo ja .

P r i m e r : o t r ok j e s t a r 4 l e ta . P r v a o b l i k a j e can ja se j e po j a v i l a že v t r e t j em l e tu . M a t i j e b i l a z a r a d i tega ze l o z a ­sk rb l j en? . S v e t o v a l a s e m j i g l ede r a v n a n j a z o t r o k o m . Točno se j e držala n a v o d i l i n j e can j e j e b r e z s l edu i z g i n i l o . Čez nol l e ta p r i d e spet k m e n i i n pove, d a j e o t r ok p a d e l s oostel je i n od t a k r a t da l j e še močneje j eca . Vprašala s e m jo, če m o r d a tud i v s o r ods t vu k d o j eca , n a t o j e poveda l a , d a n j en s t r i c . Te j m a t e r i s e m d a l a večkrat n a t eden n a v o d i l a •n opazova l a s em o t r o k a p r i i g r i . Z a n i m a l o m e je\ a l i s i bo o t rok p o p o l n o m a p o p r a v i l g o vo rno motn jo . P o t r e h t edn ih ie j ecan je spet i z g i n i l o , le t u i n t a m so se p o k a z a l i z n a k i napačnega govora , kasne j e p a so še t i i z g i n i l i . T o r e j s p r a ­v i l no vzgo jo l a h k o pravočasno preprečimo a l i o z d r a v i m o t r d o v r a tno govo rno motn jo .

K e r j e j e can j e pov sod razširjena go vo rna m o t n j a i n je duševno s tan j e t i s t i h , k i t r p i j o z a r a d i n jega, ze lo težko, je zd rav l j en j e j e c a n j a ze lo važna na l o ga socialistične družbe.

K a k o r p r i vseh g o v o r n i h n a p a k a h , t ak o t u d i p r i j e can ju !aže p o m a g a m o n a začetni s t opn j i , posebno če u g o t o v i m o vse večje vzgo jne napake , k i so odločilno v p l i v a l e n a r a z v o j j e ­can ja , k a k o r kasne je , k o se j e m o t n j a že u t r d i l a .

N a splošno je j ecavec v težkem položaju, k o se zave svoje motn je . M n o g o k r a t je i zpos tav l j en p r i k r i t e m u a l i ne ­p r i k r i t e m u z a s m e h o v a n j u , a k a r je še huje , i z r e d n o j e občut­l j i v . V e d n o ga s p r e m l j a s t r a h p r e d govo rom. Naš z n a n i l o ­goped tov. V . M a z i j e n a p i s a l v k n j i g i »Preprečevanje in zd rav l j en j e j e can j a * , k i j e izšla l e t a 1948, d a nas top i p ravo jecanje šele t ak ra t , k o se o t r ok zave svo j e govorne napake , za k a r u p o r a b l j a i z r a z "psihični insult«. F r a n c o s k a beseda insu l t e p o m e n i v slovenščini žaljenje, psovan je a l i zasme­hovanje . Tore j nas top i po lno zavedan je o t roka , da jeca, t i s t i t renutek , k o ga nekdo n a m e r n o a l i n e n a m e r n o opozo r i na to motn jo .

Eden na jbo l j z n a n i h z d r a v n i k o v , k i se je u k v a r j a l z zd ra v l j en j em j e can ja j e d r . G u t z m a n n . N a n jegovo pobudo so učitelji b e r l i n s k i h šol i z d e l o v a l i s ta t i s t i ko , k i j e poka za l a , d a j e m e d 155.000 o t r o k i 1550 j ecavcev , tore j natančno 1 od ­stotek. T u d i s t a t i s t i k e v r a z n i h d r u g i h državah i n p r i nas se sikladajo s t em številom. Že o m e n j e n i d r . G u t z m a n n t r d i . d a j e mogoče z u s p e h o m o z d r a v i t i 80 ods to tkov j ecavcev , p r i 10 od s t o tk ih se s tan je izboljša, p r i 10 ods t o tk ih p a ni" uspeha iz različnih raz logov . Z a šolske o t r oke j e 60 do 70 ods to tkov o zd rav l j en j .

Vzroki ječanja so ze lo številni, v e n d a r znans t v eno n iso dovo l j po jasn jen i .

E d e n o d g l a v n i h v z r o k o v j e can ja j e p r i r o j e n a nagn jenos t to j e v g l a v n e m p r i r o j e n s l a b živčni sestav, k i ga povzročajo pogosto r a zne i n f ekc i j ske bo l e zn i staršev, neugodne okolišči­ne v času nosečnosti, težak p o r o d i n ra zne d ruge o k v a r e p r i po rodu . P r i d o b l j e n e d i spoz i c i j e se po j av i j o z r a z n i m i o t ro ­škimi b o l e z n i m i v r a n e m de t i n s t vu , p r i o s l o v s k e m kašlju d i f t e r i j i , škrlatinki, m e n i n g i t i s u i td .

Preobčutljivost i n neuravnovešenost čustvenega življenja o t r o k a k i je podedova l s l ab živčni sestav, more p r i n a j m a n j ­šem p o v o d u , na p r i m e r p r i prestrašenju a l i nočnem p a d c u , povzročiti jecanje .

S a m e organsike napake , to je zobne, ustne, nosne a l i žrel-ne n e p r a v i l n o s t i ne v p l i v a j o n a začetek a l i na r a z vo j j e ­can ja . Pač p a so odeno idne vegetaci je d o b r a p r ed i spoz i c i j a , ke r s l ab i j o s p o m i n in vo l j o o t r oka .

D r . G u t z m a n n t r d i , d a t r p i o k o l i 40 ods to tkov j e cavcev n a teh vege tac i j ah . S o c i a l n i činitelji, k i more j o i z z va t i je ­canje , s o : napačna vzgo ja s p l o h , p r e h i t e r govor staršev a l i bližnjih s o r odn ikov , posebno p a j ecan je v r o d b i n i . N e v a r n o je oponašanje j e cavca Bre zpogo jno naj starši v sako z a t i k a ­n j e v začetku govora prezre jo , pač p a na j se v odsotnost i O t roka med seboj a l i z l ogopedom posvetuje jo o v z go jnem p o s t o p k u s t em o t r o k o m .

( K o n e c )

Dolenškova iz Sevnice osvojila pokal

Naša podeželska društva, ki so­delujejo na večjih ali manjših tekmovanjih, dosegajo presenet­ljive uspehe. Posebej moramo še omeniti nekatere posameznike, ki kljub pomankljivim treningom so­dijo med najboljše. T u bi se radi povrnili na ulični tek, k i ga je iz­vedlo T V D Partizan Novo mesto v čast občinskega praznika. Ob tej priložnosti je ponovno presenetila mladaStefka Dolenšek iz Sevnice, ki je že drugič zaporedoma zma­gala v svoji kategoriji in prejela v trajno last pokal ObLO Novo me­sto. T a mlada in skromna vajenka. stara 16. let, se največ bavi s telo­vadbo. Njena vodnica tov. Lojzka Avščeva meni, da bi z resnim tre­ningom deklica lahko dosegla lepe uspehe.

krivico, obenem pa ne damo pri ­znanje matičnemu društvu, ki je odkrilo te talente in spremlja nji­hov razvoj. To vsekakor najbolj drži za marljivi društvi Partizana v Sevnici in v Straži - Vavti vasi.

Sd

T R G O V S K O P O D J E T J E N A V E L I K O

TKANINA-GALANTERIJA

CELJE i u d i vse vrste tekst i lnega blaga domače proizvodnje

i n uvozne tkanine

Srednješolska košarkaška liga Pred dvema tednoma se je v

Novem mestu začelo tekmovanje v srednješolski košarkarski l ig i Prijavilo se je devet moštev, od tega šest iz gimnazije, dve iz uči­teljišča m eno iz ekonomske srednje šele.

Igra ;e bila v prvih kodih pre-Moramo ob tej priložnosti vse- cej dobra, presenetilo n a s j e m o _

kakor omeniti še talentirano Bar bičevo (TVD Partizan — Straža, Vavta vas), k i utegne v kratkem premagati obe najboljši dolenjski dolgoprogašici Hudetovo in Gor-šinovo.

Res je, da včasih nehote poza­bimo na mlade talente, k i se odlič­no uveljavljajo, in s tem delamo

O B V E S T I L O Obveščamo vse, da se je p i ­

sarna Okrajne zveze Partizan Novo mesto in T V D Partizan Novo mesto preselila v lastne prostore na LOKI , v novi stav­bi.

Poštni predal št. 73. Uradne ure od 7. do 14. ure.

štvo ekonomske šole. Gimnazi j ­ska moštva so se kmalu povzpela v vodstvo.

Rezultati; i n . a gimnazije: Ekonomska

srednja šola 21:17. l ir . a gimna­zije, : HI . b gimnazije 27:8, u . a gimnazije : H . b gimnazi;e 16:35. III. b učiteljišče : I. r. gimnazije 40:51, i . r. gimnazije ; E S S 47:24, n. b gimnazije • Tli . a gimnazije 46:10, n . b gimnazije : E S S 40:10, III. b gimnazije : I. r. gimnazije 17.52 ESS . m . b gimnazije 10:10.

Lestvica; IL b gimnazije 76, I- r. gimna­

zije 69, TU. a gimnazije 55, III. b gimnazije 53, ESS 57, m . L uči­teljišča 11, II. a gimnazije 19.

Cetnta letnika gimnazije in uči­teljišča še nista igrala.

Najboljši strelci so bi l i ; Splihal (75), Klemene (50), Mirko Grem (44). Marko Grein (42), Lukšič (41). Adamič (3-3), Mrvar (21) itd.

6. J .

Pismo iz Niša »Najiskreneje se v a m z a h v a ­

l j u j e m za r edno pošiljanje V a ­šega l i s ta . Z e l o r a d ga be rem, saj m i prinaša nov i ce i z d o ­mačih k ra j e v . Z a 29. n o v e m b e r pošiljam v s e m d e l o v n i m k o ­l e k t i v o m i n u s t a n o v a m tople pozdrave in j i m želim n a d a l j ­n j i h uspehov p r i d e l u . Pose ­bej čestitam m l a d i n s k e m u a k t i ­v u n a Uršnih s e l i h . I skreno p o z d r a v l j a m t u d i svo je s t a r ­še, s o r odn ik e ter domačo m l a ­dino«. T a k o l e n a m piše vo jak F R A N C P O D R 2 A J . k i služi vojaški rok v Nišu.

Zakaj sestanka n i b i l o . se sprašujejo de lavc i kmet i jskega posestva iz Klevevža, k i so se v r n i l i s Trške gore: »Obve­ščeni smo b i l i . da bo tega dne na določenem mestu skupni sestanek«, so pr ipovedova l i Zato je okrog 10 delavcev vpre -glo konje i n se v največjem dežju odpravi lo na 14 k m dolgo pot. Štirinajst k i lometrov so vs i premočeni in premražen: prevoz i l i tud i nazaj. Opraviče­no so se razbur ja l i , ke r sestan­k a n i b i lo .

N a šmarješki pošti se več­krat razburjajo, da podjetja, ustanove in posameznik i na poštne pošiljke ne pišejo po­po ln ih naslovov. Zgodi se, da pišejo celo t ak im podjet jem in ustanovam, k i j i h že dal j časa n i a l i j i h n i k d a r n i b i lo . P o ­šiljke potujejo i n se vračajo in t i s t im , k i so j i m namenjene, n iko l i ne pr idejo pravočasno v roke.

Nekega dne je pismonoša na pošti pokaza l p i smo za novo osnovno šolo v Orešju. Te šole ni in je n i kda r nI b i l o . »Po­

glejte še tole dopisno karto , naslovl jeno na P . V . v Šmar-jet i . K a k o nai jo oddam in ko­mu, ko Pa v Smar je t i tega imena ni«. K o so m u svetova l i , naj ugotovi pošiljatelja, je zvedel samo to, da pošilja »ne­kdo nekomu tople poljubčke«. Seveda je taka pošta za v koš. T a k i h in sličnih p r imerov pa je n a šmarješki pošti še več. To zelo o v i r a njeno po­slovanje. D a se to ne bi več dogaijalo, naj b i vs i na pošiljke napisa l i točne naslove, na do­ločenem mestu pa tudi svoj DoS lOV . D . P.

. Priporoča se za specialne nakupe

T R G O V S K O P O D J E T J E

E L E K T R 0 -M E R C A T 0 R

CELJE

T R G O V S K O P O D J E T J E

» T K A N I N A« Ljubljana, Trubarjeva 1

priporoča potrošnikom svoje pos lova ln ice : TKANINA, Nazorjeva 1 PASAŽA, v pasaži Ne­botičnika PRI JANEZU, Vodni­kov trg 3

Vedno bogata i zb i ra tek­sti lnega b laga vseh vrst po konkurenčnih cenah Z razstave pripomočkov in učil za gospodinjski pouk na nedavni

razstavi učil v Novem mestu

PRIJATELJEV MLADINE!« »VZBUDIMO VEČ ZANIMANJA

ZA DELO IN NALOGE DRUŠTEV DRUGIČ SKLICANI OBČNI ZBOR DPM V NOVEM MESTU J E V E N D A R L E USPEL — K A J NAJ REČEMO O STARŠIH KI OD DRUŽBE SAMO Z A H T E V A J O , SAMI PA NE PODPIRAJO

NITI DRUŠTVA, KI JIM ŽELI SAMO POMAGATI?

- V Z B U D I M O V E C Z A N I M A N J A Z A D E L O IN N A L O G E DPM« S temi besedami je začel razpravo na nedavnem občnem zboru

D P M vseh treh novomeških terenov tovariš Viktor Zupančič. Grajal je tiste člane SZDL in drugih organizacij, zlasti pa starše, k i so storili za mladino Ie malo. Poudaril je še, da moramo najti take oblike dela z mladino, k i bodo spodbudile državljane za aktivno pomoč D P M . Tak način dela in pomoči bo mogoč posebno zdaj, ko bodo v Novem mestu tudi tr i D P M — v vsaki stanovanjski skupnosti eno. Tudi podpredsednica OLO inž. Vi lma Pirkovičeva je poudarila važno skrb družbe, D P M in posameznikov za mladino, ki ostaja za­radi zaposlenos •. staršev pogosto prepuščena cesti.

Profesor Tone Trdan, predsednik dosedanjega D P M Novo mesto, Je v poročilu povedal, da ima D P M skoro 800 članov, kar pa po njihovem delu ni bilo čutiti, saj so bili v društvu aktivni predvsem le prosvetni delavci in nekatere požrtvovalne članice. Iz finančnega poročila prof. Lapajneta smo zvedeli, da je Imelo društvo okoli 800.000 dinarjev prometa. Društvo so finančno -podpr la - predvsem podjetja, medtem ko je bila pomoč posameznikov in organizacij le neznatna.

Po bogati razpravi je bilo sprejetih več pomembnih sklepov:

V bodoče bo društvo reševalo važnejše probleme skupno s SZDL, skrbstvenimi organi in šolo. Vzbudili bodo večje zanimanje za pro­bleme mladine pri posameznikih, društvih in različnih organizacijah. Organizirali bodo spet šolo za starše ln za odraslo mladino, ki se pripravlja za zakon. Ustanovili bodo posebno komisijo, ki bo skrbela in kontro irala zdravo zabavo mladine (predvsem film). DPM bo imelo v podjetjih posebne zaupnike, ki bodo pomagali potrebni mladini.

Na občnem zboru so izvolili tudi nov odbor za DPM Novo mesto - Center. Pr i izpolnjevanju sklepov mu želimo veliko uspeha. Upamo, da bosta sledila ustanovitvi D P M Center kmalu še ustano­vitvi D P M Kandija in Bršljin.

MARIJAN T R A T A H

P o d t e m n a s l o v o m je i m e l a v o k v i r u pedagoškega t edna v N o v e m mes tu tovarišica Mira Majcen, s v e t o v a l k a za gospo­d i n j s k i pouk i z L j u b l j a n e , dne 4. n o v e m b r a 1960 re ferat n a osnovn i šoli. M e d poslušalci so b i l e po leg s t r o k o v n i h učiteljic tud i učiteljice, k i poučujejo gospod in js tvo n a osnovn i šoli. učiteljišnice 4. l e t n i k a i n več gostov i z d r u g i h ok ra j e v ( K o ­per, N o v a G o r i c a , K r a n j , L j u b ­l j ana , Cel je ) . K e r je b i l o šte­v i l o poslušalk z a rad i ma jhnega pros tora omejeno, posredu jemo o s t a l im g l avne m i s l i re ferata .

Re f e r en tka se je o m e j i l a le na pouk gospod in j s t va v os­n o v n i šoli i n podrobno o b r a v ­n a v a l a :

I. O s n o v n e smot re in naloge pouka gospod in j s tva v osnovn i šoli od 1.—8. raz reda .

II. K a k o i z va j a t i gospod in j ­s k i pouk v o snovn i šoli o d 1. do 8. raz reda .

Naloge pouka obsegajo več elementov:

1. E l e m e n t zd ravs t vene vzgo­je : p r eh rana , ob l eka , s t anova ­nje, oko l j e ;

2. e l ement gospodarske vzgo­je : spoznavan j e potresnega b l a ­ga, cen, k va l i t e t e ;

3. e l ement mora lne vzgoje : e n a k o p r a v n a de l i t ev d e l a v družini;

4. e l ement de lovne vzgoje, k i jo v ce lo t i zas l edu jemo v re­f o r m i r a n i šoli, je še posebej poudar j en p r i gospod in j skem p o u k u .

Vse te na loge d e l i m o n a pet d e l o v n i h področij:

a) ob l eko i n obutev , b) red

Gospodinjski pouk v reformirani šoli i n snago, c) p r eh rano , d) v r t , e) varčnost i n e k o n o m i k o .

O s n o v n i smote r p o u k a j e : vzgo ja k u l t u r n e g a i n zd ra v ega potrošnika.

G o s p o d i n j s k i pouk v osnov­ni šoli je m l a d . P o j a v i l se je 1954. l e t a kot neobvezen , v e n ­d a r je že le ta 1957 posta l ob­vezen. P r i m a n j k u j e n a m i z ­kušenj i n ma t e r i a lne osnove. P o u k s l o n i n a praktičnih va jah i n domačih obveznos t ih , k e r m o r a m o u t r d i t i p r i učencih:

1. de l ovne navade , 2. zd ra ­vo p rehrano , k i d v i g a s t o r i l ­nost, 3. de l i t ev d e l a , 4. estet i ­ko i n k u l t u r n e navade .

P r i i z v a j an ju učnega pro­g r a m a i n p r i ses tav i podrob­nega učnega načrta za gospo­d i n j s k i pouk m o r a m o paz i t i , da se pouk ne b i i z r o d i l v k r o ­jenje nočnih sra jc , v ročno de­lo a l i v peko pec i va . Učenci naj spozna jo ekonomično ra ­čunico, k i upošteva p redvsem čas.

O d 1. do 3. raz reda predmet n i m a določenih t edensk ih ur. — Učno-vzgojno področje je vključeno v spoznavan j e p r i ­rode i n družbe. Učiteljice so mnen ja , d a je ta vključitev težka. Po t r ebno je, d a gospo­d i n j s k a učiteljica, k i i m a na šoli p r edme tn i pouk. pomaga mlajšim učiteljicam v p r v i h ra z r ed ih .

V I. raz redu se p r i spozna­van ju p r i r ode i n družbe ob­

r a v n a v a v šoli čuvanje s k u p n e imov ine . Isto snov p r e d v i d e v a gospod in js tvo p r i učni enot i »Mo j d o m — vzdrževanje reda i n snage« ; p r i t e m sode lu je jo vs i družinski člani, t u d i o t roc i .

V II. r a z r edu p r i s p o z n a v a ­n ju p r i r ode i n družbe: k a k o človek izkorišča i n s p r e m i n j a naravo , vključimo i z gospod in j ­stva za j t rk , k i m o r a vsebova t i svežo ze len javo tud i po z im i . T e m a : r ed v j a v n i h p ros to r ih Priključimo j i : od lagan je sme­t i , d e l o red i te l j ev .

V III. r a z r edu o b r a v n a v a m o vodo: vrenje , i zparevan je . S tem v zvez i prikažemo k u h a ­nje čaja. P r i računstvu se l a h ­ko izračuna, k o l i k o stanejo šol­s k i z v e zk i in ugo tov imo , a l i je pametne je k u p o v a t i dvajset a l i večlistne. O t r o k kasneje ne bo samo potrošnik, pač pa tud i oro izva ja lec .

T o je samo neka j p r ime rov , k i kažejo, k a k o lepo se da p r i ­lagod i t i g o spod in j sk i . pouk v e l e m e n t a r n i h r a z r ed ih ostale­m u p o u k u i n k a k o pomagamo, d a bo pouk bližji učenčevim pot rebam.

V 4. i n 5. ra z r edu s ta do lo ­čeni tedensko 2 u r i gospodin j ­stva skupa j s tehničnim pou­k o m . N i t i tehnični n i t i gospo­d i n j s k i pouk s 40 učenci ne more potekat i v redu. N u j n a je de l i t ev razreda v 2 s k u p i n i Seveda je to odv i sno od per­s o n a l n i h in m a t e r i a l n i h zmofi-

l j i v o s t i šole, te pa o d šolskega o d b o r a i n podpore občinskega l judskega odbora . N a rod i t e l j ­s k i h s e s t a n k i h je t r eba staršem razložiti pomen predmeta i n zaka j so potrebne domače ob­veznost i . Zgod i se, d a z d o m a ­čimi v a j a m i o b r e m e n i m o s tar ­še ne pa otroke. S t em gotovo ne bodo zadovo l jn i . K o v 4. r a z r edu o b r a v n a v a m o pran je pa v šoli snov le d e m o n s t r i r a ­mo, naročimo učencem, naj operejo d o m a 4—6 robčkov. -Delo m o r a m o preg ledat i i n pre­ve r i t i , če je o t rok op ra l s am. Vprašati mo ramo , k a k o je delo o p r a v i l , kakšnega pra lnega sredstva se je poslužil. Z do­mačimi v a j a m i skušajmo v p l i ­vat i n a m l a d i rod , da bo zna l p r a v i l n o g ledat i n a gospod in j ­ska o p r a v i l a i n bo po s vo j i h sposobnost ih prevze l določene obveznost i .

Važno je, d a spoznamo k r a ­jevne razmere i n k u l t u r n e na ­vade v družinah. Te n a m mo­rajo b i t i izhodišče p r i pouku .

V 6., 7. i n 8. ra z r edu p r i p a ­data gospod in j s t vu 2 u r i te­densko. O p a z i t i je p r ema jhno povezavo z o s t a l im i p r edmet i K o v 6. r. p r i gosp. p o u k u ob­r a v n a v a m o preg led h r a n i l n i h snov i , n i k a r ne govo r imo o a m i n o k i s l i n a h , ker o b r a v n a ­vajo to snov pr i k e m i j i šele v 3. r a z r edu . Pač pa r a zde l imo be l j akov ine v živalske in rast­l i n ske , p r i čemer nazorno po­

uda r imo , d a so živalske be l j a ­kov ine dražje, r as t l i nske pa ce­nejše.

P o s t o p o m a nava j a jmo o t r o ­ke n a ekonomičnost. V 7. r. o b r a v n a v a k e m i j a vodo, gospo­d in j s t vo pa dobre in s labe s t r a ­n i vode. T r e b a se je pogovo­r i t i , ka j bo k d o o b r a v n a v a l . — M o r d a bo po t rebno p r i gospo­d i n j s t v u samo še neka j m a l e ­ga o vod i doda t i . F i z i k a ob ­r a v n a v a ka l o r i j e . P r i o b r a v ­n a v a n j u iste snov i v p r e h r a n i v ra zgovo ru z učenci snov s a ­mo še dopo ln imo .

P o d o b n i h s k u p n i h t em je še več, k i se medsebo jno l a h k o lepo dopo ln ju je jo . C e j i h b o m o v s k l a d i l i , bomo olajšali de lo sebi in učencu i n obenem p r i ­d o b i l i čas.

Tov . M a j c n o v a je p o u d a r i l a , d a p r i p r a v l j a j o priročnik za nabavo učil, k i ga bo i zda l Z a ­vod za šolstvo. T a k o bomo l a h ­ko postopoma i n sistematično n a b a v l j a l i učila in učne p r i ­pomočke, k i so za praktičen pouk neobhodno po t rebn i .

To, k a r je v s vo j em re fera tu poveda la tovarišica M a j c n o v a , smo želeli p r i k a z a t i t ud i v go­s p o d i n j s k e m de lu razs tave i n s t em dokaza t i , da pouk gospo­d in j s t va n i samo pouk k u h a ­nja, a m p a k vse to, k a r s m o s l i ­šali v p r edavan ju . Za t o smo prepričani, da bo tako p r eda ­vanje kot razstava bogat p r i ­spevek vsem, k i želijo, d a po­stane predmet gospodin js tva čimprej enakov reden os ta l i r * o r edmetom po naših šolah.

Okrajni zavod za napredeA gospodinjstva.

K a j je n o v e g a v P išecah 7. n o v e m b r a 1960 j e b i l v

Pišecah c* Jni zbor k r a j e vne o rgan i zac i j e Socialistične z ve ­ze. D e l e g a t i vaških o r g a n i z a ­c i j so ss nan j dobro p r i p r a v i l i . K o so p r e b r a l i poročilo k r a ­j e vnega odbora , so ugo tov i l i , d a se j e število članov od l a n i podvo j i l o . Največ n o v i h članov j e v Pišecah i n v O r e h o v c u , n a j m a n j pa v B l a t n e m . V p r e d k o n g r e s n e m Času bodo v vaške o rgan i zac i j e vključili še neka j n o v i h članov. D e l o v po­s a m e z n i h o r g a n i z a c i j a h se je prece j izboljšalo, r a z en tega p a o d b o r i rešujejo k o m u n a l n a vprašanja i n pomaga jo po­p r a v l j a t ; občinske po t i . sa i so o b n o v i l i 2,5 k m cestišč. N a j ­več zas lug zato ima jo člani i z P a v l o v e v a s i , O r e h o v c a , P o d ­go r j a i n D e d n j e v a s i . P r i d e l u Je p o m a g a l a t u d i občina i n n a ­m e n i l a 300.000 d i n za g ramoz . P r e d l a g a l i so t u d i , na j b i k a m ­

no l om , k i ga je do zdaj u p r a v ­l j a l o G o z d n o gospodars tvo Brežice, p r e v z e l Občinski l j u d s k i odbor Brežice. V z i m ­s k e m času b i v k a m n o l o m u de la ! občinski cestar i n p r i ­p r a v l j a l g ramoz .

L a n s k o z i m o je odbo r o rga ­n i z i r a l devet p r e d a v a n j v o k v i r u L j u d s k e un i v e r z e , k i so j i h polnoštevilno o b i s k a l i .

Iz poročila so de legat i t ud i z vede l i , d a je i m e l odbor v z a d n j e m l e t u z vaškimi o rga ­n i z a c i j a m i 6 razširjenih sej, n a k a t e r i h so r a z p r a v l j a l i o p o l i ­tičnih i n g o spoda r sk ih v p r a ­šanjih.

N a d a l j e so r a z p r a v l j a l i o de­l u šolskega odbora , k r a j e v n e ­ga odbo ra i n m l a d i n s k e orga­n i zac i j e .

Šolski odbor v Pišecah z vso v n e m o ure ju j e šolske p ro ­store. P r i t e m pomaga jo Rdeči križ, podjet ja , us tanove , obči­

n a i n vaščani. P r i d e l u i n p r e ­v o z u so o p r a v i l i v e l i k o p r o ­s t o vo l j n ih d e l o v n i h u r . Največ zas lug za o rgan i zac i j o d e l a i m a r a v n a t e l j e v a žena I v a n k a Ostrelič S o l a j e popo lna osemle tka , a n i m a . dovo l j p r o ­storov, zato je pouk v d v e h i z ­m e n a h . M a n j k a t u d i učil. P r o ­s tor i se bodo povečali, k o se bo i z enega r a z r eda p r e s e l i l a šolska k u h i n j a . Dokončno b o ­do šolo u r e d i l i l e t a 1962 le ta , k o bodo p r a z n o v a l i n jeno 150. l e tn ico .

K r a j e v n i odbor se je letos na jbo l j posve t i l pokopališču i n ga u r e d i l . Ods l e j bo p o k o n a l i ­sce u r e j e v a l grobar . S r e d s t v a daje jo v o b l i k i s a m o p r i s p e v k a p r e b i v a l c i i z območja d v e h k r a j e v n i h odborov .

V r a z p r a v i so g o v o r i l i i t u d i o d e l u i n u s p e h i h k m e t i j s k e zadruge , o k a t e r i b o m o še p o ­sebej p i s a l i .

Priprave na petletni plan # V Sevnici se bliža k o n c u

de lo v e l i k e g a števila k o m i s i j , k i p r i p r a v l j a j o o s n u t k e p e r ­s p e k t i v n e g a družbenega p l a n a za obdob je n a s l e d n j i h pe t i t r l e t . Večina gospoda r sk ih o r g a n i z a ­c i j j e pred loge že da l a , v e l i k o de lo p a so o p r a v i l e t u d i k o m i ­s i je z a 11 o s t a l i h področij go­s p o d a r s k i h i n n e g o s p o d a r s k i h de j avnos t i . P r a v je, d a o p o m ­n i m o vse državljane, d a bodo o t eh p r e d l o g i h l a h k o r a z ­p r a v l j a l i i n d a j a l i doda tne pred loge i n m n e n j a n a "bliž­n j i h k o n f e r e n c a h o r gan i zac i j S Z D L i n z b o r i h v o l i v c e v .

© Prebivalce Sevnice bi gotovo zanimalo v ede t i , kakš­n a bo n o v a t o v a r n a v J u g o t a ­n i n u . V u p r a v i so n a p r ed l o g večjega števila l j u d i r a z p r a v ­l j a l i o možnosti tolmačenja o b ­sežne m a k e t e . V e r j e t n o bodo o b j a v i l i n a k r a j e v n o običajen način »uradne ure«, tolmače­nje p r edv idene r e k o n s t r u k c i j e . D o b r o p a b i b i l o t u d i , k o b i si s k u p i n s k o og l eda l i m a k e t o višji r a z r ed i osemle tk , saj bo p r c n e k a t e r i t eh p i o n i r j e v ka j k m a l u našel pot v nove de l o v ­ne pros tore v t em pod je t ju .

£ Na planinski postojanki na Lisci je tačas bo l j m i r n o . K r a t e k pogovor z o s k r b n i k o m pove d a so žal t u d i letos p r e ­ma lo ' s t o r i l i za večjo udobnos t gostov. L o v s k o sobo bodo s i ce r o p r e m i l i s t ape tam i , k u r j a v a

sob p a bo še n a p r e j o d p r t o vprašanje. P r e d k r a t k i m so se i z r e d n o i z k a z a l i m l a d i n c i i z L o k e , k i so o r g a n i z i r a l i celo­d n e v n o de l ovno akc i j o n a ce­st i , k i še vedno zah t e va m a r ­l j i v i h r ok .

0 Občinske politične orga­nizacije p r i p r a v l j a j o u s t a n o v i ­

tev večerne politične šole z a m l a d i n c e . Z a n i m a n j e za to šo­lo j e precejšnje, m l a d i m a k t i ­v i s t o m i z m l a d i n s k i h o r g a n i ­zac i j p a b i v e r j e tno t ako do­p o l n i l n o izobraževanje zelo k o r i s t i l o p r i d e l u v o r g a n i z a c i ­j a h .

V Metliki bodo ustanovili avto-moto društvo

V Metliki še ni avto-moto dru­štva, ampak samo avto-moto od­sek pri Ljudski tehniki. Društvo mislijo ustanoviti, ker potrebe ka­žejo na to, saj je v mestu vsak dan več vozil, poklicnih voznikov in voznikov amaterjev.

- Pred dvanajstimi leti se je za­čelo, ve povedati mehanik in šofer tov. Jože Gršič iz tovarne Beti.

— Takrat sva s Petricem organi­zirala prvi tečaj* Pred sedmimi leti pa se je začelo redno delo. Od ta­krat dalje vsako leto organizira naš avto-moto odsek tečaje za voz­nike amaterje. V vsakem tečaju jih je okoli 38; tudi letos jih ni dosti manj, med njimi sta celo dve te­čajnici. Teoretično učenje je tra­jalo dva meseca. Zdaj se začenja p raksa . - vožnja avtomobila.

- Kako so tečajniki obvladali snov, sem mu zastavil vprašanje.

— Razmeroma dobro; seveda so težave, ker so tečajniki po služ­bah in imajo malo časa za učenje. Drugače so zelo prizadevni.

Tovariš Gršič vodi tečaj sam! Prostore so dobili kar v osnovno­šolskih učilnicah, kjer imajo tudi stare avtomobilske stroje, tako je za nazorni pouk preskrbljeno. -

Sprva avte-moto odsek n i imel vozila za praktično usposabljanje tečajnikov. Zdaj so to težavo pre­brodili, kupili so avtomobil -Mer­cedes-.

Avto-mot« odsek pri Ljudski tehniki je zelo delaven, saj vsako leto izuči precejšnje število voz­nikov amaterjev; nekateri izmed njih postanejo potem celo poklicni vozniki. J A D

Občni zbo r j e spre je l .več sk l epov . D e l o v o d b o r i h v a ­ških o rgan i zac i j bodo poživili, p r i d o b i l i nove člane in ustano­v i l i sekc i jo za k u l t u r o i n p ro -sveto, z a zdravs tvo , za k o m u ­n a l n a vprašanja ter sekc i jo za obnovo v i n o g r a d o v i n sadov ­n jakov . I z v o l i l i so nov odbor i n de legate za občinsko kon f e ­renco.

M. A.

Drobiž iz Dolenjskih Toplic

N a topliški o s em l e tk i so o d ­p r l i tečaj za odras lo m lad ino . O b i s k u j e •ga 15 slušateljev, k i prede lu je jo snov za 5. i n 6. r a z r ed osnovne šole.

Društvo Rdečega križa j e n a z a d n j i se j i r a zp rav l j a l o o p r i p r a v a h za o:—anizaci jo teča­j a z a prosve t l j e van je ženske m l a d i n e i n žena.Težave so s p r edava t e l j i , k e r j i h v T o p l i ­cah n i . N a se j i so r a zde l i l i več ob l eke m e d najpotrebnejše l j u d i .

Topliški v odovod še v edno r a d naga ja . Gospod in j e se j e ­zi jo, ko k a r n a e n k r a t z m a n j k a vode. Prepričani smo b i l i , d a bo letos o b n o v l j e n i vodovod v redu de l o va l , žal pa n i tako. T r e b a bo p r e i ska t i vzroke , da ne bo g o d r n j a n j a zarad i p o ­m a n j k a n j a vode.

K l j u b p o z n i j esen i je z d r a ­vilišče še v edno dobro zasede­no. T u d i i z l e t n i k o v ne o v i r a s l abo v reme , saj j i h je vsa 1? dan dovo l j , ob nede l j ah p a p r i ­hajajo cele s k u p i n e . N a v a d n o si og ledajo še p a r t i z a n s k i R o g in l o k a l n i muze j k i j e po i z ­j a v i ob i skova l c e v l epo ure jen . Z a l i m a p r e m a l o prostora i n ne mor e r a z s t a v i t i vseh p r e d ­metov, k i j i h h r a n i .

D. G.

SPORED RADIO LJUBLJANA

Obvestilo staršem s področja Stanovanjske

skupnosti Kandija U p r a v n i odbor novega Otro­

škega v r tca Kandija obvešča družine, v k a d r i h sta oba star­ca zaposlena in nimajo doma varuha . da lahko prijavijo otroke do vključno 4. razreda v varstvo.

Pr i jave sprejema iajniitvo S'.N:iovpn; ;ske skupnosti Novo miesto (Dom ljudske prosvete).

B TEČAJ ŠOFERJEV se je začel d n e 7. n o v e m b r a v Novem mestu. T r a j a l b o e n m e s e c , namenjen pa j e p o k l i c n i m voznikom, k i si bo­d o n a n j e m p r i d o b i l i znanje, po­t r e b n o k v a l i f i c i r a n i m šoferjem. Na t e č a j j e b i l o s p r e j e t i h 24 voznikov. V e č i n a n j i h se je naučila šofirati pri v o j a k i h ln morajo zdaj v. do­l o č e n e m r o k u napraviti izpit za k v a l i f i c i r a n e g a v o z n i k a . Nekaj te­čaj rfikov pa je takih, ki so že dlje v p r o m e t n i stroki ln si hočejo pr i ­d o b i t i naziv kvalificiranega voz­nika. T e č a j je organiziralo Zdru­ž e n j e f o f e r j e v in avtomehanikov, p o d r u ž n i c a Novo mesto. Po za­k l j u č e n e m t e č a j u bodo izpiti pred d v e m a komisijama: za kvalifika­c i j o p r e d komisijo tajništva za de­lo p r i OLO. z a kategorijo pa pred komisijo ONZ. Podružnica se pri­p r a v l j a , d a b o organizirala enak t e č a j v januarju • prihodnjega leta.

• D A N R E P U B L I K E 29. novem­b e r b o m o v N o v e m mestu dostojno p r o s l a v i l i . P r o g r a m slovesne aka­d e m i j e žc p r i p r a v l j a Občinski od­b o r SZDL z o s t a l i m i organizacija­m i i n d r u š t v i .

H K E T T E J E V K L U B pripravlja v p o č a s t i t e v D n e v a r e p u b l i k e sli­karsko razstavo, na k a t e r i bodo s o d e l o v a l i 3 s v o j i m i d e l i a k a d . sli­kar Z m a g o J e r a j , Marjan Kukec in Janez P o v š e .

H BO NOVIH ČLANOV si Je pr i ­d o b i l a v zadnjih dveh mesecih no­v o m e š k a podružnica Združenja šo­f e r j e v i n avtomehanikov ter ima zdaj io. 270 č l a n o v . Podružnica, ki si ustvarja vedno večji ugled, se

že pridno pripravlja na občni zbor v decembru.

• MLADINSKI K L U B , k i ima prostore v Jenkovi ulici l/li., in je začel delati že prejšnji mesec, je imel oziroma bo imel ta teden na­slednji delovni program:

sreda - ob 19. uri predavanje: Ca s, ljudje in dogodki; sledi T V dnevnik in T V oddaja Sest slav­nostnih vabil;

četrtek - ob 18. uri T V program; sledi film iz serije Interpol, film S poti med oceani in kontinenti, oddaja Spoznavajmo svet ln do­movino;

petek - ob 18. uri predavanje -Kajuhova pesem«; sledi T V od­daja Odmevi s festivala Opatija 60;

sobota - klub bo odprt ob 18. uri, kasneje T V dnevnik in T V oddaja -Pravda za oslovo senco«;

nedelja - klub bo odprt ob 15. uri; kasneje bo TV program in T V plesna šola.

V klubski sobi so mladincem na razpolago časniki ,radlo, knjižni­ca, revije in šahovske garniture. Vse to lahko uporabljajo med te­levizijskimi bddajami, oziroma ka­dar je -prosto« — se pravi, da ni oddaj in predavanj.

Bi N O C O J OB 20. URI bo v Do­mu J L A Literarni večer, k i ga pri­rejajo dijaki novomeške gimna­zije. Nastopili bodo tudi gostje iz Jesenic- in Celja. Brez dvoma bo to zanimiva prireditev, zlasti za mladino vseh naših šol.

• G I B A N J E P R E B I V A L S T V A -rodile so: Katarina Trunkelj iz Ra-govske ulice, novi blok - deklico, Marija Marušič iz •Adamičeve uli ­ce 4 - deklico; Slavlca Nlkolič iz Jerebove 20 - deklico ln Pepca Crnčič iz Partizanske 7 - dečka.

m POROČILI SO S E : Alojzij Stu-per, delavec iz Dobrave, in Tere­zija Kralj .delavka iz Partizanske ul. 18; Jože Gorenc, delavec iz Ra-govske 14. in Marija Hogl, usluž­benka iz Partizanske 14; Janez Ro-dič, trafikant, in Marija Rozman, delavka, 'oba s Ceste komandanta Staneta 10; Janez Koligar, čevljar s Ceste komandanta Staneta, in Pia Logar, trgovska pomočnica iz Gornje Straže.

• U M R L J E Valentin Vrhovnik, upokojenec iz Dilančeve 3, star 72 let.

S O B O T A — 18. novembra. 5.CO—8.00 Dobro jutro t (pisan

glasbeni spored) — 5.10—5.30 Nekaj domačih — 6.30-6.40; Reklame; 8.O5 Glasba 0 b delu; 8.30 skladbe za har­fo ln violončelo; 9.00 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 A l i vam ugaja? — 10.15 Odmevi z baletne­ga odra — 11.00 Po svetu jazza Pionirski tednik — 11.50 Slovenski umetniki igrajo mladim poslušal­cem — 12.00 Komorni zbor R T V Ljubljana — 12.15 Kmetijski na­sveti — 12.25 Zabaven opoldanski spored — 13.16 obvestila in za­bavna glasba — 13.30 Iz naših hr i ­bov in dolin — 13.50 Odlomki iz VVagnerjevih oper — 14.20 aport in Športniki — 14.35 Nadi poslušalci čestdrtajo in pozdravljajo — 15.35 Obvestila, reklame in zabavna glasba _ 15.40 s knjižnega trga — I6.00 Zvočni kaleidcekop — 16.40 Moški zbor Jože Mošknlc — 17.00 Lokalni dnevnk — 17.50 Po kinu s» dobimo — 17.45 E m i l Adamič: T r i turkestanske ljubavne pesmi — 10.00 Jezikovni pogovori — 18.15 Glasba za razvedrilo — 18.45 Okno v svet _ 19.00 Obvestila, rekla­me ln zabavna glasba — 19.30 Ra­dijski dnevnik 20.00 N ' mau čez izaro . . . — 20.30 D. in A. Becker: Dovolite, ime mi je Cox — 21.00 Melodije za prijetem konec tedna

22.15 Oddaja za naše izseljen­ce — 23.05 Zaplešite z nami! —

N E D E L J A — 20. novembra; \.0O—6.30 Jutranji pozdrav — 7.30 Vesele melodije — 7.30 Radijski: koledar in prireditve dneva — 7.35 Pihalni orkester igra — 8.45 Iz albuma francoskih, belgijskih in švedskih pesmi za mladino — 900 Z zabavno glasbo v novi teden — 9.45 Vokalne skladbe Marijana K o ­zine — 10.00 Se pomnite tovari­š i . . . 10.30 Blagoje B<?rsa: Sončne poljane _ simfonična pesnitev

T a k o j s p r e j m e m o

uslužbenko z znanjem strojepisja in splošne administracije

Pismene ponudbe s k r a t k i m opisom dosedanjega dela

in zaposlitev pošljite na nas lov : Uprava Dolenjskega lista,

Novo mesto, poštni predal 33.

V TEM TEDNU VAS ZANIMA

Četrtek. 17, novembra — Ljuba Petek, 18. novembra — Milko Sobota, 19. novembra _ Liza Nedelja, 20. novembra — Srečko Ponedeljek, al. novem. — Manjč Torek, 22. novembra — Cilka Sreda, 23. novembra — Mhhvo;

Č E S T I T K A Vidi Skedelj iz Rožnega dola 4

iskreno čestitamo za njen 18. rojst­ni dan in ji želimo obilo sreče: Jo­že in njegovi iz Brusnic.

ČRNOMELJ; 18. in 20. novembra ameriški barvni film »Veter ne zna brati«. 22. in 23. novembra ameriški film »Obtežilna priča«.

D O L E N J S K E T O P L I C E ; 19. in 20. novembra francoski barvni film »Vrniti se hočem v Kana­do«.

K O S T A N J E V I C A ; 19. novembra francoski film »Zakon je za­kon«. 20. novembra ameriški barvni film »Princ igralcev«.

M E T L I K K A : ie. ;n 20. novembra ameriški film »Komu zvoni«. — 23. novembra »Očetje in otroci«.

M O K R O N O G : is. ln 20. novembra francoski film »Gervaise«.

N O V O M E S T O »KRKA« ; od 1«. do 21. novembra ameriški film »Nekateri so za vroče«. Od 22. do 24. novembra francoski barv­ni f i lm »Zaklad z obale Duran-ce«. Novo mesto Dom J L A : od 18. do

20. novembra ameriški barvni film »Zeleni ogenj-*; 22. in 23. novem­bra jugoslovanski film »Vlak brez voznega reda-. SEM1C: 20. novembra ameriški

barvni film »Divja leta«. S E N O V O ; 10. ln 20. novembra —

ameriški barvni film »V senci vešal«. 23. in 24. novembra ja­ponski film »Ulica sramu«.

S E V N I C A : 19. in 20. novembra jugoslovanski film »Razpoka v raju«.

T R E B N J E - 19. ln 20. novembra ameriški' barvni film »Belo pe­ro«, predstava v soboto ob 19. uri in v nedeljo ob 14., 16. in 16.30.

2 U 2 E M B E R K : 20. novembra ita­lijanski film »Žena dneva«.

"lancev«, Novo mesto, in gimnazije v Kočevju, ki so spremili drago pokojnico na njeni zadnji poti ter ji darovali vence in cvetje.

Prav tako se zahvaljujemo oseb­ju bolnišnice v Brežicah, posebej dr. Vovšku, za skrb in nego, k i so jo nudili v času njene mučne bo­lezni.

Globoko žalujoči: mož Štefan ter otroci Marija, Ivanka, Gabrijelca, Štefan in Franci z družinami.

10.45 Spoznavajmo svet in domovi­no! — W.45 Pevec Dušan Jakšič — 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — i _ 13.15 Ob­vestila in zabavna glasba — 13.30 Za našo vas — 113.45 Koncert pr i vas doma — H.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 16.15 Reklame — ls"*^ Kar radi poslušate I6.00 Humoreska te­ga tedna — 16.20 Melodije za ne­deljsko popoldne — i7jio Peli so jih mati moj& . . . — 17.30 Radijska igra — 10.36 Panflo Vladigerov: Vardar, rapsodija — 18.46 Zado­voljni Kran jc i s pevci — 19.30 Radijski dnevnik in športna po­ročila — 20.05 Izberite melodijo tedna! — 20.50 Godala v ritmu — 21.00 Obiski pri naših skladate­ljih — 22.15 Ples oib radijskem sprejemniku - r 23.05 Nočni komor­ni koncert del B. Smetane in V. Novaka 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddetje.

Cikctik v tovornjak Dne 11. novembra je vozil mope-

dist E. G., k i ga je dal prej »malo na zob«, iz Podbočja proti V ldmu-Krškem. V bližini podvoza pri Dr-novem je zaradi cik-cak vožnje zadel v tovornjak s prikolico, ka­terega je Jofer na mopedistovo srečo ustavil. Mopedist je trčil v prvi levi bralnik tovornjaka, se odbil malo v desno, nato drsel ob avtomobilu, se zadel v njegovo zadnje kolo ln končno obstal med tovornjakom in prikolico. Na mo­pedu je škode za približno 20.000 dinarjev, na mopedistu pa so le lažje praske. Mopedist, k i so mu prometni organi zaradi duha po alkoholu vzeli vozniško dovoljenje, je ob nesreči dejal, da je prišlo do trčenja zato, ker ni voznik to­vornjaka zasenčil luči, kar je nje­ga zmešalo.

V!N0 BREŽICE klet METLIKA

razpisuje delovno mesto

računovodje z nastopom 1. dec. 1960

Ponudbe sprejema u p r a ­

va k l e t i v M e t l i k i .

PREKLIC Ivan Dragan iz Prečne 25, p. No­

vo mesto, preklicujem za neresnič­no, kar sem govoril zoper Antona Mežnaršiča iz Prečne pri Novem mestu.

Ob bridki izgubi našega nadvse ljubljenega moža in zlatega očka

A L O J Z A M A V S A R J A krojača in uslužbenca tovarne

Novoteks se iskreno zahvaljujemo dr. Juliju Sajetu. k i mu je v dolgih letih nje­gove bolezni tako zvesto stal ob strani, ter dr. Adolfu Spilerju, dr. Miru Vodniku, dr. Marjeti Turko-vl, k i so mu v zadnjih dneh nje­govega življenja lajšali trpljenje. Nadalje se zahvaljujem vodstvu in kolektivu tovarne Novoteks za vse­stransko pomoč, vsem darovalcem vencev in cvetja, vsem sorodni­kom, sosedom, prijateljem ln

.znancem. Vsem in vsakemu po­sebej Je enkrat iskrena hvala za kakršnokoli pomoč, izraženo so-žalje, vsem, k i so nam v teh tež­kih dneh stali ob strani in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.

Žalujoča žena z otroki in ostalo sorodstvo.

Ob hudi izgubi naše predrage, ljubljene, žene in mame

MARIJE GAL IC se toplo zahvaljujemo vsem so­rodnikom, prijateljem in znancem ter zastopnikom kolektivov »Gor-

SMIHELSKI DOGODEK PRED SENATOM PETORICE OKROŽNEGA SODIŠČ/ .

Eden v grob, drugi v zapor.

» D O B R I « L J U D J E v e n i Iv.med n o v o m e š k i h ulic 'e

d a l a l a s t n i c a h i š e n a p e l j a t i v svoje s t a n o v a n j e v o d o v o d . P r a v v svo.ie s t a n o v a n i e . p r a v i m , ker n i marala, d a bi u p o r a b l i a l i n j e n v o d n i iztok t u d i d v e s t a r e j š i u p o k o j e n k i , ki po sili razmer itanujeta v hiši . T a k o Bta u p o k o i o n k i . od k i i t e r i h je ena še h o n o r a r n o z a p o s l e n a , h o d i l i p o v o d o n a j a v n i i z t o k , n e d a l e č o d te hiš?. P r e d t e d n i ' p a s o ta J a v n i i : ,tok z a p r l i , k e r i r n a i o vse h i š e t a m o k o l i žc v o d o v o d n o n a p e l j « -vo. zdaj sta o b e u p o k o j e n k i v e z a ­n i le n a menda B« e d i n i j a v n i i z ­t o k , k i je o d n j u n r g a . s t a n o v a n j a precej oddaltten. «n pđ »ta p r i s i ­l j e n i pro-^nflt' p r i s O P e d l h za p o -ž l r e k v r l e . , obe u p o k n . o n k i ItJ mtmi tennkl. Oba stanujeta v hiši loč«.r.o oci ' u u i o v n n i a g o s p o d i n j e kri n i ; ; : - •str:-, ' - i i m a t a za s v o j e •otrobe dovolj v e l i k o ctanr>-.'-» ,'*>-

vsaka svojo sobo in skupno kuhi­njo. Torej za. dve samski ženski dovolj, posebno če upoštevamo da­našnjo stanovanjsko stisko. Ven­dar pa ob vsaki priložnosti izga­njata obe upokojenki iz hiše. Pre­pir je na dnevnem redu in upoko­jenki sta deležni najgnusnujših priimkov, pa si ne moreta poma­gati.

Starejši sosedje pomnijo, da je v tej hiši nekoč živelo kar devet ljudi: oče z materjo, 6 otrok, pa ie stara mati. Oče je na dvorišču in v lopi celo opravljal svojo obrt. tu in tam v kasnejših letih, ko so se otroci nekoliko razšli, pa so v hiši stanovali tudi dijaki. Za vse ie bilo dovolj prostora, čeprav Je bila hi?a takrat nekako bolj stis­njena. Danes pa dvema ženskama ne zadostujeta dve sobi in kuhi­n j . - Zares »dobri ljudje«! -r-

O žalostnem dogodku, k i se je pripetil 8. sep­tembra letos v Smihelu pri Žužemberku, ko je v krvi obležal komaj 19-letni Dominik Pucelj, smo v našem listu kratko že poročali. Krvavi dogodek -posledica fantovskega obračunavanja brez pravega razloga - Je 10. in 11. novembra sodil senat petorice okrožnega sodišča v Novem mestu. Po ugotovitvah preiskave in sodišča je prišlo do uboja takole:

T a dan je bil cerkveni praznik. Fantje iz Smi-hela in okolice so že dopoldne zavili v tamoJnje gostilne, prav tako tudi popoldne. Med njimi je bil tudi 27-letni Jože Struna, priučen zidar iz vasi K le -čet. Popoldne se je Struna odpeljal v bližnjo vas s kolesom. Proti večeru se je pripeljal v Smihel in zavil v Zajčevo gostilno. Tam Je nekaj časa z dru­gimi gosti igral karte, pri čemer pa je večkrat iz­gubil. Prvi povod za prepir med njim ln njegovo poznejšo žrtvijo je bila baje pripomba Dominika Puclja, češ zakaj pa igra. če ne zna. Pozneje Je prišel Struna navzkriž z natakarico zaradi plačila ribjih konzerv. Tudi pri tem se je oglasil pokojni Pucelj, češ naj vendar plača, k«r je pojedel. To Je bilo dovolj, da sta se spoprijela kot dva petelina, vendar brez hujših posledic, ker ju Je pomiril brat pokojnega Dominika.

Struna je nato odšel domov, ne da bi s seboj vzel kolo. ki je bilo pred hišo. Po njegovem zatr­jevanju je na kolo čisto pozabil ln ga je pogrešil šele doma. Zato se je - po njegovih navedbah — vrnil v Smihel. Tam je preVi Zajčevo gostilno naletel na Dominlka.^njegovega brata in še enega fanta. Struna in Dominik Pucelj sta si spet tnkoi s k o č i l n

V Domu J L A je prosto službeno mesto načelnika DOMA J L A . Re-flektanti lahko konkurirajo pri V P 2058. Novo mesto.

S i

Izgubila sem zdravstveno izkaz­nico št. 314014 na ime Marija Hu -doklin, Gor. Vrhpolje 10. p. Šent­jernej, in jo s tem preklicujem.

Obvestilo DOMA JLA V bodoče bodo društveni prosto­

ri DOMA J L A Novo mesto odprti samo za člane. T i so lahko razen aktivnih starešin J L A tudi rezerv­ni podoficirji in oficirji, predstav­niki družbenih in političnih orga­nizacij ter javni ln kulturni de­lavci. Vpis v članstvo Doma J L A s posebnimi prijavami. Za vse in­formacije se obračajte na telefon številka 55.

P R O D A M dobro ohranjeno kuhinj­sko pohištvo. Marija Rozina, No­vo mesto, Smlhelska 3.

POCENI P R O D A M skoraj novo spalnico iz olivnega jesena. Na­slov v upravi lista (1386-80).

PRODAM K R A V O , staro 6 let, S mesecev brejo. Fink, Irca vas 54, p. Smihel.

[SCEM V A J E N C A za kolarsko stroko. Hrana in stanovanje pre­skrbljena. Karel Medic, kolar, Irca Vas 7, p. Smihel .pri N. m.

V Z A M E M O T R O K A v varstvo ali samo v oskrbo. Naslov v upravi lista (1384-60).

S P R E J M E M GOSPODINJSKO PO­MOČNICO. Zglasite se pri A n ­geli Puh, Črnuče 195.

OBRTNIK IN POSESTNIK srednjih let sprejme samostojno gospodi­njo. Naslov v upr. lista (1391-60).

P R O D A M GOZD (0,5 ha) ob želez­niški progi blizu postaje Uršna sela. Angela Agnič, Ljubljana, v Ilirska 12.

N O V O M E S T O V času od 7. do 14. novembra

je bilo rojenih 23 dečkov in 14 deklic.

POROČILI SO S E : Matija Go­lob, delavec iz Praproč in Mari|ja pečaver, kuharska pomočnica iz Smihela; Anton Strajnar, kuhar ln Marija Hiti. kuharica, oba iz Otočca; Franc Kolenc, uslužbenec iz Ljubljane i n Jožefa Lavrlha, delavka iz Bršlma; Anton Zad-nik, delavec iz Dol. Kamene in Ana Blatnik, delavka iz Lopate: Anton Sušteršlč, strojni ključav­ničar iz Pristave in Neža Gole. delavka iz Šentjerneja.

U M R L i SO-. Ferdinand Jakše, sin posestniika iz Jurke vasi, star 10 mesecev; janež Vojsk, upoko­jenec iz 2 a b j e vasi, star 73 let; Anton prudsč, upokojenec iz Ljubljane, star 75 let; Alojz Umek, kmetovalec iz Konca, star 66 let; Janez Jeriček, užitkar iz Gor. Težke vode, star 81 let; Te ­rezija Klemenoič, poljedelka iz Gor Težke vode, stara 37 let: Ne­ža Jerič, užitkarica iz Regerče vasi. stara 95 let.

S M A R J E T A Preteklo soboto so se poročili:

lože Bevc, teraser in Antonija 2> bert. delavka, oba z Vinjega vr­ha; Franc Bregant. delavec ln Marija zabukovec, delavka, oba iz Zalovič,

ČRNOMELJ Oktobra sta bila rojena en de­

ček in ena deklica. POROČILI SO SE. Alojz V id ­

mar s Kala ln Kristina Pašič iz Strekljevca; Marijan Matkovič n Horvat Terezija, oba iz Crmoš-njlc; Stanislav Simec s Sel pri Semiču in Kristina Jđkša z V r ­tače.

U M R L I SO; Jože Jakša iz Se-miča, star 69 let; Barbara Mo-nern iz Vapče vasi. stara 77 let in Marija Malnarič iz vapče vasu, stara 94 let.

ju lka Vidmar iz Ratja — dekl i ­co, Dora Jazbinšek iz Bršlana — deklico. Ana Giegorčč iz Irce vasi — dečka. Frančiška Kapš s potoka — deklico, JUlka Lube z Vrha — dve deklici, Anica J u r -glič iz Prelesja deklico, Ana Kočevar iz Rosainic — dečka, Ida Hemgman iz Dol. Toplic — dekli-co, Jerica zamida iz Dobravice — dečka, Neža Iiojnik iz Srema — deklico, Jožica Kužnik ;z Hru -ševca — deklico, Marija Može z Dolža _ dečka. Manja Ko lman i i z Mlake — dečka, Marija Kral j z Dolža — dečka, Marija Novine iz Vel. Lipovca — dečka, Marija Cvetan iz Cešnjic — dečka, Ana Klobučar iz Uršnih sel dečka.

Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški

porodnišnici rodile; Anica Med.1l-murec iz Viher — dečka, Brigt-ta Privejšek iz Gor. Lepe 'vas i — dečka, Neža Kner. iz Dolenje vasi — deklico, Frančiška Prišel iz Brez„a — dekLco, vera Koljančič iz Siska — dečka, Milka Frigelj iz Brezja — dečka, Zofija Smu-kcvič iz Poštene vasi — deklico Rezika predanič iz Zg. Obreza — dečka, Jožefa Dvoršalk iz Ka l i -ševca _ deklco, Albina Cvetke-vič s sel _ deklico, Vida Milova-novič iz Brežic _ dckhco Ma ­nja Divjak iz Kladra — deklico.

Pretekli teden so v novomeški ;orodnišnici rodile: Marija Bu ­čar iz Šentjerneja — dečka, Ro-zallja Sitar lz Smihela — deklico, Justina Piškur iz Statenberga — dečka, Alojzija Huč z Rakovnika — dečka, Neža Hojnik le Srema Jerneja — dečka, AntonLa Gor-Janc iz Leskovca deklico, Ma­rija Spiler iz Vidma-Krškega — dečka, Kristina saje s Sela — dečka, pavla Lamovšek iz Gabr-Ske gore — deklico, cveta Novak iz Vel . Vidma — dečka. Rezka Košak iz Kostanjevice — deklico.

Pretekli teden so se ponesreči­li in iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Frančiško Seberle, ženo šoferja iz Nove Rese, so našli nezaveetno v stanovanju s poškodovano nlavo. Franca Rob-ka kmeta iz Gmajne, je podrl avtomobil in ga poškodoval. Jo ­žeta Femca, kmeta iz Korita, je podrl kolesar in mu poškodoval desno roko in nogo. Zconko H u -tar, sin uslužbenca iz Črnomlja, je padel z okna in si poškodo­val galvo in levo roko. Frane Bakše, delavec iz Mihovice, ;.e bil v Šentjerneju napaden m poško­dovan na glavi.

6RL2IŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesreči­

li in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: ivan Mirt, posestnik iz Crešnjic, je pri prometni ne­sreći dobi) poškodbe po glavi. — Antonija prosinečki, gospodinja iz Gregovc, si Je pri padcu zlo­mila desno nogo. Martin Volčan-šek, invalid iz Srčmelj. je pri podiranju drevesa dobil notranje poškodbe. Franc Avšič, uslužbe­nec iz Čateža, si je pri prometni nesreč; na avtomobilski cesti' zlo­mil desno nogo in poškodoval glavo.

v lase. Dominikov brat, k i je posegel vmes, ju baje ni mogel pomiriti. - Sprta pretepača sta se podila proti drugi gostilni, dokler ni Dominik Pucelj za­stokal: »Jaz sem dobil z nožem!« Brat, k i je prl-hitel, ga je dobil v zadnjih vzdihljajih. Dobil je 9 cm globok vbod z nožem-bodežem naravnost v srce. struna je po tem dejanju vtaknil nož v žep, sedel na kolo ln se odpeljal domov spat. Krvavi bodež je vrgel doma na štedilnik.

Kdaj se je Struna oborožU z bodežem, nI ugo­tovljeno. Po lastni izjavi l e vtaknil oster bodež brez nožnice v notranji žep že popoldne, ko Je šel v sosedno vas z namenom, da bo nazaj grede z njim narezal vrbovih šib. Sib ni rezal, bodež pa Je baje pozabil dati lz žepa. ko se je pred odhodom v Smihel mudil doma. Nanj se Je menda spomnil šele takrat, ko sta se s Pucljem že delj časa ruvala in obdelovala, to je pri njunem drugem ln zadnjem srečanju tisti večer.

Priče, zaslišane v tej zadevi, niso povedale nič bistvenega, kar bi lahko bolj pojasnilo žalostni dogodek. Značilno pa je bilo pripovedovanje D. P., natakarice v Zajčevi gostilni:

»Fantje so naprej pili, potem so šli v cerkev, potem so se vrnili, pa so spet pili in tudi peli. Eni so tudi nekaj J e d l i . . . «

Zdravnik je ugotovil, da je Imel Struna Se nekai ur po dogodku v krvi 1,68*/» alkohola. Tudi on je imel nekaj lažjih poškod. Prav tako so ugotovili alkohol v krv i pokojnega Puclja. Torej stara pesem: alkohol, prepir, nož. Eden v grob, drugI v zapor Jože Struna je bil obsojen na pet l e t strogega za-nora. Sodba še ni pravomočna.

Kako dolgo še?

Disciplinska komisija v Jugotaninu v Sevnici je neki dan razpravljala o delavcu, ki se je med službo napil. Pokazalo se je, da je takih pojavov več, žal vedno med istimi delavci, čeprav vedo. da se na službe­no mesto ne smejo nositi alkoholne pijačs.

V upravi podjetja so povedali, da že več let bijejo brezuspešen boj s stanovalko znotraj tovarniške ograje tovarišico U R B 1 C E V O. Ta ima »-črni vinotoč«, ki pa niti ni več tako zelo »črn«, saj so bile že večkrat prijave na občino in postajo milice, pa se -dosedaj še

ni nič zgodilo. V pod­jetju imajo tudi kopije prijav, iz več razprav pa so celo vidne izjave tistih, ki so se tam na­pili. V ilustracijo samo še podatek: pred letom dni je bilo na dan sto-čeno delavcem iz tovar­ne 4 litre žganja in 26 litrov vina! .

O tem pojavu so z ogorčenjem razpravljali tudi na zadnji seji DS podjetja, ob razpravi o tednu varno­sti na zboru proizvajalcev pa je bil tudi ta informiran o zadevi. Zadnji primer pijanosti pri delu pa se je dogodil po teh zasedanjih! To kaže, da nihče ni nič ukrenil, v podjetju pa so se naveličali pisati prijave, ki romajo neznani kam in so brez učinka.

In rezultat? Kaj se bo zgodilo, ko se bo nekdo za­radi tega pri delu tako ponesrečil, da bo ostal invalid ali zgubil celo življenje? Mar res m v naši zakonodaji sredstev, ki bi tako početje energično in takoj one­mogočila? Prizadeti skupinovodje in drugi, ki imajo nato posla z »veselimi* bratci v proizvodnji, resno dvo­mijo v to, ker se zadeva le že preveč časa vleče.

Mož te osebe, ki je zaposlen v istem podjetju (in že dalj časa v .bolniški'), pravi, da nima nič s tem, da naj se zmenijo z ženo. Žena zanika in najde vse mo­goče izgovore. Pred časom ji je celo uspelo, da so ji zapečateno vino že drugi dan spet — odpeeatili. Nihče ne ve — zakaj, kako; dejstvo pa je in ostane: del od 6 milijonov dinarjev, kolikor je bilo v tej občini izgub­ljenega narodnega dohodka zaradi nesreč v prvem polletju letos, gre na račun tega in drugih takih vinotočev.

Baje to ni osamljen primer. Kako dolgo še

V ATOMSKI RAKETI NA LUNO P R I R E J E N O P O F A N ­T A S T I Č N I Z G O D B I R. O. F O H L E R . I A

16. — K o je začutil, d a j e raket : ; i z v en ze­m e l j s k e privlačnosti, je odšel n a g l a v n i h o d n i k veso l jne lad je . T a j e b i l p ra z en , k e r se je v s a neslužbujoča p o s a d k a gnet la o k r o g pe r i skopov . Obotavljajočih se k o r a k o v se j e bližal k a p i t a n o v ! k a b i n i , k i je b i l a t a k o j za p i l o tovo n a čelni s t r a n i rake te . N j e g o v i čevlj i so se o p r i j e m a l i magnetičnih t a l . P o t r k a l je n a v r a t a i n v s t o p i l . V t esnem p ros t o ru s ta sede la k a p i t a n T o m W i l -ber t i n p r v i častnik G l e c n F r a n k p r i p e r i s k o p u . ••Kaj želiš, tovariš?« je vprašal VVi lbert čez r a m o , ne d a b i m u privoščil pog led . »N i č p r e t r e s l j i ­vega , kapitan,« je o d g o v o r i l I l l m i n g , »slepi pot­n i k se v a m želi p r eds t a v i t i i n p r o s i t i z a kakršno k o l i zapos l i t ev . M o j e i m e je I l l m i n g R o n , sluša­te l j tehnične v i s oke šole.«

17. — K o s ta zaslišala i m e R o n , s t a se oba moža z d r z n i l a , k o d a b i se j u d o t a k n i l a e l ek ­t r i k a . N a j p r e j je sp r egovo r i l G l e e n F r a n k : » T o je v e n d a r s i n k o n s t r u k t o r j a R o n a . Človek, k a k o ste v e n d a r prišli sem?« » P rav tako kot v i , s a m u b re z p o o b l a s t i l a i n dovoljenja,« j e o d v r n i l I l l ­m i n g . »Enostavno v t i h o t a p i l s e m se.« » I n za­kaj?« je ho t e l v ede t i k a p i t a n T o m VVi lbert . »Ho ­čem p r i s o s t v o va t i , k o bo očetova v s . m i r s k a l ad j a o svo j i l a z a človeštvo Mesec,« je t rmas to odgo v o r i l I l l m i n g . T o d a do l e t e l a s l ep ih p o t n i k o v . O d r e d i l i so p o m i v a n j e krožnikov, h k r a t i d a g a p r i p r v e m p o s t a n k u a tomske r a k e t e / A R 3 .

f

ga je usoda vseh ga v k u h i n j o za pa m u zag ro z i l i , p ogna l i čez p r a g

18. — V k u h i n j i ga j e sp r e j e l L i J i n , k i je b i l po r o d u K i t a j e c . Našel ga je p r i f i z i k a l n i h po ­s k u s i h , k a t e r i m s t a se na t o o b a sme ja l a . »G le j , « j e v z k l i k n i l K i t a j e c , v i s o k o d v i g n i l k u h a l n i c o in brž u m a k n i l svo jo r oko . K u h a l n i c a je obv i s e l a v z r a k u , ko d a b i v i s e l a n a n e v i d n i n i t i . N a t o je L i s u n i l , d a j e od l e t e l a od enega k o n c a k u ­h in j e n a drugega , d o k l e r se n i z a r a d i zračnega u p o r a spet u s t a v i l a . »G le j , « je še e n k r a t v z k l i k ­n i l K i t a j e c i n o b r n i l posodo po lno vode . T o d a n i t i k a p l j i c a ni p r i t e k l a i z n je . Končno je L i v k r o g u p r e m a k n i l posodo. Z a r a d i sredotežne s i l e se je voda p r e m a k n i l a . K o jo j e s s u n k o m i z l i l s r ed i k u h i n j e , se j e razpršila v n e b r o j k r o g l i c i n b iserov , k i so p l a v a l i po z r a k u .

Cehoslovaška ima četvorčke. Rod i l a j i h jc letos spomladi 27-Ietna M a r i j a H o u r o v a iz majhne vas i Zbras lav ice . K e r p t j i h je rod i l a v ku tnohorsk i bolnišnici se j i h je pr i je lo in j im ostalo ime »kutnohorski četvorčki«. P r v i je b i l ro jen Vac lav i n tehnica je pokaza la 2.G00 gr. Z a n j im je prišla n a svet Jana — 1.960 gr, s l ed i l j i je bratec Ivan — 2.300 gr. K o so zdravn ik i m i s l i l i , da je porod končan, je nenadoma p r i k u k a l a na svet še M i r k a , težka 2,005 gr. K a r poglejte mlade korenjačke na s l i k i — od leve na desno: M i r k a , Vac lav , J a n a in I van ; levo srečna mamica , z raven nje sta lna negova lka zadovo l jn ih malčkov.

Afera z oljčnim o l j em v I t a l i j i

K a č e i z v a ž a j o

Do sedaj so ugotovili, da so pojedlli Italijani samo v letošnjem letu 2,500.000 kilogramov mila. To najnovejšo afero so odkri l i v Sa-voni, mestu ob Genovskem zali­vu, ljamor je v začetku leta p r i ­spelo več ladij z milom. To milo je brez sledu izginilo in tako je postaila zadeva sumljiva. Oblasti so odredile preiskavo in ugotovi-

Gornja impresivna E l i k a je b i l a posneta v Ne\v Yorku i n kaže slavni Brooklynski most čez bostonski zaliv, medtem ko pod n j i m plove admiralska ladja vojne mornarice ZDA. letalonosilka »Idependence«. Se malo, pa jo bo na njenem poveljniškem mestu zamenjala druya enota, 75.000-tonska vojna ladja n a atomski pogon , k i so jc p r a v te dni spustili v morje.

B r a l c i , a l i V a m je znano, kje je B o k a n j e c v D a l ­m a c i j i ? Najbrže ne, a k o r a v -

Nekaj o kačkavalju Ka&kava l j — posebni ovčji

s i r — je danes kot jugos lovan­ska specia l i teta znan daleč po svetu, čeprav je b i l sprva tudi doma precej nepr i l jub l j en . P r o ­izvajat i so ga začeli leta 1890 v Makedon i j i pr ise l j enc i iz Male Az i j e . K m a l u so se ga naučil; izdelovat i tudi doma­čini. Dane9 kačkavalj na v e l i ­ko proizvajajo zadruge v P i r o -tu. Kočanih in Galičniku in v šarplaninskih k r a j i h . V e l i k o ga Izvažajo v evropske in iz­ven evropske deže l e ,—

N e v i d n i krogl ični ležaji V K e e n u , Z D A , i m a j o t o va r ­

no krogličnih ležajev. T o b i še ne b i l o nič posebnega, saj t a k i h t o va rn je v e l i k o , v e n d a r j e t a t o v a r n a v K e e n u e d i n s t v e n a n a sve tu . — Krogl ične ležaje namreč i zde lu j e j o p od — m i ­k r o s k o p o m . Res p r a v o čudo sodobne m i k r o t e h n i k e . — T a k kroglični ležaj t v o r i j o z u n a n j i obroč, n o t r a n j i obroč i n štiri k rog l i c e . K a k o je ta reč v e l i k a , pove to le : 500 t a k i h k o m p l e t ­n i h ležajev gre v n a p r s t n i k !

D n e v n a p r o i z v o d n j a te to­v a r n e krogličnih ležajev je v r e d n a 150.000 do lar j ev , s k u p ­n a teža dnevne p ro i z vodn j e je p a koma j 10 k i l o g r a m o v (18 tisoč krogličnih ležajev), tore j ok rog 3650 k i l o g r a m o v n a leto. Z a kaj uporab l j a j o te majčke­ne, k oma j v i d n e kroglične le­žaje? S t r o k o v n j a k i p rav i j o , d a je že sedaj n a d 16.000 možnosti uporabe teh ležajev, o d k r i v a j o p a še vedno nove. T r i četrtine j i h po rab i l e ta l s tvo . N a d a l j e upo rab l j a j o te ležaje v e l ek ­t r o n s k i h računskih s t r o j i h , v n a p r a v a h z a vodenje podmor -

Res: za vsako priložnost

nic , v n a p r a v a h za vodenje v e ­s o l j s k i h rake t i t d .

Še p r ed 20 le t i je ta t o v a r n a v K e e n u i z d e l o v a l a le pet t i ­pov m i n i a t u r n i h krogličnih l e ­žajev, danes je to število n a r a ­s lo že n a 500 t ipov . E d e n od teh ležajev, k i so ga i z d e l a l i za potrebe neke l e t a l ske družbe, je ses tav l j en i z 11 de lov , pa v e n d a r je tako ma jhen , d a p a ­de s k o z i l u k n j i c o o d so ln ice . Kakšna natančnost je po t reb­n a p r i i z d e l a v i k r o g l i c , pove ta le podatek : zaob l j en je posa­mezne k rog l i c e m o r a b i t i točno

n a 0,00025 m m , v n e k a t e r i h p r i m e r i h ce lo 0,00005 m m . Ce s i m i s l i m o človeški las , razse-k a n (po dolžini) 3000-krat, šele dob i l o ma l c e p o j m a o ten ne ­z a m i s l i v i h d i m e n z i j a h .

Stokrat bolj trd kot jeklo Norvežani so v r a z i s k o v a l n i h

l a b o r a t o r i j i h i z d e l a l i p o v s e m nov m a t e r i a l , k i j e •več s t ok ra t trdnejši od najboljših j e k e l . P r a v i j o , d a vzdrži k v a d r a t n i m i l i m e t e r tega novega m a t e ­riala do 10 ton p r i t i s k a !

n o se ponaša z n e k a t e r i m i i z -r ednos tm i . s kakršnimi se ne u k v a r j a nihče več v naši d r ­žavi i n m o r d a ce lo ne v E v r o ­p i . V tej vas i i m a j o namreč »specializirano zadrugo«, k i jo pozna jo po vsej E v r o p i i n t u d i po o s t a l i h c e l inah . — Z a d r u g a i m a pos lovne zveze z I ta l i j o , Švico, F r anc i j o . Z a h . i n V z h . Nemčijo, Be lg i jo , H o l a n d s k o , Dansko , V e l . B r i t a n i j o i n z d r u g i m i državami. T r gu j e j o s kačami, želvami, polži. Značil­no je p a to, d a so v tej vas i vese l i , če se j i m kače množijo.

Zadružniki v B o k a n j c i h go­j i j o kače, želve, kuščarje i n polže i n j i h v posebn ih z a ­b o j i h pošiljajo v razne e v r o p ­ske inštitute, muze j e j,n ž iva l ­ske v r t ove . Že lve ' k u p u j e j o sve tovno znane res tavrac i j e i n ho te l i . G o s t o m j i h strežejo kot spec ia l i t e to n a svečanih k o s i ­l i h i n večeriah. P a boste r e ­k l i : h v a l a l epa za tak j e d i l ­n i k , t oda našim D a l m a t i n c e m le prinašajo lepe denarce .

V vas i v s i love kače, n a j ­bol j s t rupene »•poskoke« pa love na jbo l j i z u r j e n i l o v c i . T i so t a k o sp r e tn i , d a j i h lov i jo k a r z r o k a m i . B o k a n j s k a z a ­d r u g a izvaža 16 v r s t kač, k i j i h kupu j e j o v i no z ems t vu z a ­r a d i s t r u p a i n kož.

Želve goj i jo n a posebni f a r ­m i , n a površini k a k i h 10 ha nekdan j ega v i n o g r a d a . N a f a r m i i m a j o l e tno o k r o g 17000 želv i n prav i j o , d a bodo število še povečali. Že lve se namreč p lod i j o d v a k r a t n a leto i n z le­zejo do pet ja jc i n ne pot re -

je jo n i k a k e nege. Čeprav d o ­sežejo želve v i s oko starost — celo do sto let — izvažajo t u d i take , k i i m a j o le neka j c e n t i ­m e t r o v dolžine. T a k e p r o d a ­ja jo v t u j i n o ko t otroške i g r a ­če.

Z a d r u g a i z v o z i l e tno do 50.000 želv, do 15.000 kač i n kuščar­jev ter približno do pet vago­nov polžev. B o k a n j c e m so p r i n j i h o v e m d e l u . g l a v n i k o n k u ­ren t i le M a r o k a n c i i n Alžirci . T o j i h p a p r i n j i h o v i t r g o v i n i n i k a k o r ne mo t i , k e r s t a l n i od j ema l c i takega b l aga ima jo vedno t rgovske s t i k e s pod je t ­n i m i D a l m a t i n c i , našimi r o ­j a k i . S k . to

- A l i ste prepričani, da je res pravo oljčno olje?

le, da so to milo predelali v — »oljčno« olje. Vzroke n i težko odkriti. Država je namreč navila visoke carine za uvoz oljčnega! oUa, da bi zaščitila domačo pro­izvodnjo. Trgovci pa so ta pred­pis spretno izigrali. Ke r za uvoz mila ni carinskih omejitev, so uvozili milo, kii je bilo menda napravljeno z oljčnim oljem. M i ­lo so predelali in mu odvzeli olj­čno olje, vendar pa poznavalci sodijo, da ;e bilo milo naprav­ljeno le iz živalske maščobe, k i jo dobivajo s predelovanjem od­padkov v klavnicah- rogov, ko­pit, drobovja itd. Te »surovine« EO seveda neprimerno cenejše od oljčnega olja in tako ;,e bilo mo­goče s takšno malverzacijo ime­nitno zaslužiti. K o so vprašala znanega strokovnjaka, ali je moč razlikovati čisto oljčno olje ° d takšne »milnice«, j im je odgovo­ri l : »Ni kemičnega procesa, ki bi mogel to zanesljivo dokazarti. jaz osebno morem po okusu spozna­ti, ali je olje napravljeno iz ži­valske maščobe aH iz oliv, ven­dar ni človeka, k i bi lahko ugo­tovil razliko, če se doda tekemu olju vsaj majhen procent čiste­ga oljčnega olja.«

In tako je moč videti seda; v

Italiji prizore, k i so bil! občajni v času vojne; meščani hodijo s kantami in baloni na deželo in kupujejo olje neposredno od kmetov.

(Po »Slovenskem Jadranu«)

S POGREBA - V SMRT... Šli s pogreba in poskrbeli še za en pogreb — Pešci nimajo na avtomobilski cesti kaj iskati in vsak je sam odgovoren za vse, kar se mu tu pripeti!

Pet tovarišev poko jnega N i k o l e G o d c a , d e l a vca p r i V o d n i s k u p n o s t i z a spodn jo Savo v Brežicah, se je p r ed d n e v i pe l ja lo z n je ­govega pogreba i z Jesen i c n a D o l e n j s k e m z a v t o m o b i l o m p r o t i d o m u (v s m e r i p r o t i Zagrebu) . N a počivališču ob a v t o m o b i l s k i ce­st i p r i Podgradčenem so a v t o m o b i l u s t a v i l i , n a k a r s t a se d v a i z m e d n j i h — R u d o l f Tomše i n F r a n c Avšič — n a p o t i l a po a v t o m o b i l s k i cest i p r o t i 250 m odda l j en i hiši R u d o l f a T o m -šeta. Šla s t a po l e v i s t r a n i ceste, če g l e ­damo p ro t i Z a g r e b u . P o pot i s ta srečala n e k i a v t o m o b i l , na to p a s t e k l a p r eko av to ceste n a desno s t r an . V t em t r e n u t k u p a j c p e l j a l po a v t o m o b i l s k i cest i z b r z i n o 80 k m n a u r o osebn i a v t o m o b i l G B 1 7 5 - A G U , k i ga je u p r a v l j a l angleški državljan J o h n T u r n e r . A v t o m o b i l je zade l Avšiča z desno s t ran jo i n ga z b i l v j a rek . P r i t em sc je Avšič po ­škodoval po g l a v i i n s i z l o m i l nogo. Tom.šcla je zade l a v t o m o b i l s s red ino p redn j ega de la , d a je pade l n a p o k r i v a l o mo to r j a , z g lavo r a z b i l še v e t r o b r a n s k o s tek lo a v t o m o b i l a i n po 45 m e t r i h vožnje pade l m r t e v n a cestišče. A v t o se j c u s t a v i l 58 m od trčenja.

N a k r a j u nesreče, k i se je z god i l a 8. no ­v e m b r a ob 18.20. se j»* k m a l u zb ra l o več

l j u d i i n obsoja lo Angleža. P a d l e so ce lo be ­sede k o t : »Tujc i ne bodo uničevali naših l judi! « i n » K r i za k r i — g lavo z a g lavo! « O b s o d i t i tu j ca , k i so g a v z e l i v zaščito o r gan i O N Z , j e b i l o p o p o l n o m a zgrešeno i n n e ­umes tno ! P o s a m e z n i k i so spet e n k r a t d o k a z a l i , d a n e k a t e r i h s t v a r i ne zna jo n ep r i s t r ansko i n pravično p reso j a l i . K r i v e c z a nesrečo n i Anglež, a m p a k oba pešca!

K o l i k o k r a t je b i l o že poudar j eno v časo­p i s i h ( tud i v našem) i n d rugod , p a t u d i p r o ­met n i z n a k i povedo, d a a v t o m o b i l s k a cesta n i z a pešec. N e k a t e r i naši l jud je p a tega nočejo i n nočejo r a z u m e t i .

N a a v t o m o b i l s k i cest i bodo še ležali mrliči, te j i ; boste izkoriščali z a peš ho jo ! M o r d a boste spet o d k i m a l i , d a ne, d a vas k a j takega žc ne bo zadelo . T a k o s ta m i s l i l a t u d i oba ponesrečenca i n danes je eden i z m e d n j i h mrlič, d r u g i p a težko poškodovan. Žalostni dogodek na j bo opozor i l o t i s t i m , k i k l j u b Vsem opozo r i l om še vedno r a d i prečkajo a v t o m o b i l s k o cesto, namesto d a b i se pos lu ­žili nadvozov i n podvozov , k i so n a m e n j e n i pešcem za p rehod z ene s t r a n i a v t omob i l ske ceste n a drugo .

N e k a švicarska t o v a r n a u je prišla n a z a n i m i v o zamis-: k i j o bedo seveda nag l o spr i ' jede številne žene Po v s e r s ve tu . G r e za z£ nestno uro z pet priložnosti. V r e sn i c i je U} ena s a m a u r a s pe t i rn i r a ? l i ' n i m i ohišji (zgoraj). Spoda j je v i d e t i , k a k o enos tavna je z a -M S O j a v a ohišij. Takole j « obležal poko jn i Tomše nekaj t renutkov po nesreči mrtev na avtomobi lsk i cesti

Množica j e molčala. T a k e g a g o v o r n i k a ,še niso i m e l i p r e d sabo. Taboriščnikom so o b i ­čajno l e g r o z i l i , t a pa , k a k o r d a j i m hoče sve tova t i , p r e t e h t a t i vso zadevo skupa j z n j i m i .

»Jaz p r a v i m , d a j e t r eba vede t i , k a m greš,« je n a d a l j e v a l g ovo rn ik , » če hočeš živeti dobro . S k u p a j z družino i n z o t r o k i . L e e n k r a t ž i ­v imo . T a m , Jcjer j e dobro , t a m je domovina.«

»•Kje s i ž ivel v Rusi j i? « ga je vprašal p l e ­ča t, os i ve l R u s .

»Jaz? « se j e n a s m e h n i l g ovo rn ik . »Jaz sem i z Vjatke. «

K u r t se je zdaj s p o m n i l , k j e je v i d e l t e ­ga človeka. T a je b i l kupec n jegovega s u k ­njiča n a t r g u z r a v e n Re i chs taga . T a k r a t se m u j e p r eds tav i l ko t N e m e c , zdaj je p a R u s . K a k o to?

N e k d o p r ed t r i b u n o je p r e k i n i l g o v o r n i k a : »Tore j ste d e l a l i v S a m a r i , kajne?« »Da, da,« je p o t r d i l g o vo rn ik . »Tam je

lovama. « »Lažeš ! « m u je z a b r u s i l R u s pred t r i buno . » V S a m a r i n i metalurške tovarne.« Množica se j e r a z b u r i l a . »Tudi ta laže!« »Vsi so enaki!« »Vlasovac, lopov ! « » Izdaja lec ! « -O k r o g t r i b u n e so m a h a l e d v i gn j ene pest i .

G o v o r n i k k se je p r e v i d n o u m a k n i l v ozadje t r i b u n e i n n e n a d o m a pos ta l ves m a j h e n i n sključen, ko t pre tepen . P r e d m i k r o f o n je sto­p i l eden od pomočnikov k o m a n d a n t a .

»Gospoda, p r o s i m , os tan i te mirn i ! « N j egov glas, k i ga m i k r o f o n n i u j e l , je zazvene l z a ­m o l k l o i n s labotno , toda z lobno.

Množica se je v z n e m i r i l a . »Pustite nas , d a s a m i odločimo, k a m b o m o

šl i ! « »Odprite taborišče!« Pomočnik k o m a n d a n t a je d v i g n i l r o k o i n

zah teva l tišiqo. M e d množico so se p r e r i v a l i molčeči, s u m l j i v i moški, hoteč p r i t i do t i s t i h , k i so v z k l i k a l i . T o d a sosedje so j i h tesno ob -s t op i l i i n s k r i l i p r e d z a s l e d o v a l : ! . . .

»Gospoda!« je nenadoma z a v p i l pomočnik. Njegov glas je o d j e k n i l i z vseh zvočnikov in takoj je z a v l a d a l a tišina. »M i vemo, d a so med v a m i bivši p o l i t i k i , k i vas nagovar ja jo , naj se vrnete . M i j i h ne držimo. N j i m bomo vselej o d p r l i v r a t a , naj se le pri javijo.«

N e k d o je spet z a v p i l iz množice: »Stara pesem!« •»•Kje so t i s t i , k i so se dosle j pr i javi l i?« K u r t je pog leda l n a u ro i n z a v i l nazaj .

V veži ga je počakal pomočnik F l i k , m u po -•'•'idil c igareto i n ga vprašal, če je d o m a vse

v1 r edu . »Da, « je odgovo r i l K u r t , r a zbur j en spričo

. <ega, k a r je b i l v i d e l . »Hvala v a m , gospod • l i k «

N i s t a se še used la za svo j i d e l o vn i m i z i , ko so s i v r a t a o d p r l a i n je s top i l v sobo plečat s i vo las Rus . K u r t u se je zazde lo , d a je prišel

z a n j i m . R u s je nag l o s t op i l k F l i k o v i m i z i . N e d a b i se z m e n i l z a F l i k o v o p r i j a zno po­vab i l o , naj se usede, je r eke l g lasno i n r a z ­ločno:

»Prosim, d a me pust i t e i z taborišča!« »Oprostite, k a k o se pišete?« ga je vprašal

F l i k . » T o s em poveda l že s tokra t . M a r je s p l o h

važno, a l i s e m I vanov a l i P e t r o v ! J a z s e m R u s i n z ah t e vam, d a se m i omogoči i t i k svoj im.«

»Oho, v i pa k r a s n o govor i te nemški! « se je navdušil F l i k . »Toda hote l s e m v a m reči neka j drugega J a z še ne p o z n a m p r i m e r a , d a b i kdo tuka j koga držal s s i lo . V m e s m o r a b i t i kak^ nespo ra zum. Z a g o t a v l j a m v a m , da boste puščeni i z taborišča že' j u t r i . L e prej j e t reba u r e d i t i nekate re formalnosti,« se je n a ­s m e h n i l F l i k i n razširil roke, k a k o r d a se opravičuje. »Brez tega ne gre. A d m i n i s t r a c i j a taborišča strogo odgovar ja za vsakega človeka, k i j e tuka j . V i ste v p i s a n i v taboriščnem s p i ­s k u , k i je izročen t u d i sov j e tsk i k o m a n d i . K a k o vas m o r e m o k a r t ako spus t i t i po b e l e m svetu?«

»Prav , pišite. J a z s e m T r o p i n i n , B o r i s Antonovič T r o p i n i n . Iz Donbasa . Žel im se v r n i t i v domov ino . A l i je to dovo l j? « j e vprašal, zroč F l i k a i zpod čela.

»Še eno vprašanje: k a k o ste prišli v N e m ­či jo?«

»Bi l s em ujet.« »Ste služili v armadi?« »Da. « » K a k o pa ste se potem znašli m e d c i v i l i s t i

v našem taborišču?« »Semkaj sem prišel i z gestapovskega z a ­

pora.« »Ka j ste po stroki?« » A l i je od tega odv i sna mo ja osvoboditev?«

je os t ro vprašal T r o p i n i n . »Vidite, j a z n i m a m prav i ce , d a v a m o t em

govo r im , t o d a . . . « F l i k je u m o l k n i l , po tem pa , k a k o r da je p r emaga l neodločnost, po t iho n a ­d a l j e v a l : »Sovjetski p r e d s t a v n i k i zdaj v p r v i v r s t i zahteva jo , da se iz taborišča razse l j en ih oseb odpus t i j o s t r o k o v n j a k i za rudars t vo , m e ­ta lu rg i i n geologi.«

T r o p i n i n je pozorno poslušal F l i k a . T o d a K u r t u se je zazdelo , da R u s ves čas opazu je samo njega.

» T o je pa tud i razumljivo,« je nada l j e va l F l i k . »Treba je obnov i t i i ndus t r i j o , b rez nje je dežela k a k o r brez roke, t r anspo r t i z N e m ­čije pa n i l a h k a stvar.« V z e l je zavojček c igaret i n ga po t i sn i l na rob m i z e : »Pr i žg i te ! «

T r o p i n i n je s tegn i l roko, po lno g l o b o k i h b razgo t in . N a d zapest jem so b i l i v i d n i s l edov i okov . K u r t je b i l o t em že prej slišal, t oda n i moge l ver je t i .

» A l i je to od tuka j . . . « ga je po t iho vprašal K u r t .

T r o p i n i n je p o k r i l b razgo t ino z r okavom-»Da v « je odgovo r i l , spuščajoč d i m , l n • •

t r u d i l , da b i n e k a k o s k r i l obraz .