Pregled zasavskih proračunov

6 7 10

Jernej Pangeršič: Potrebne so izkušnje

Novoletni pohod na Kum

12

Štilčki

www.zasavskitednik.si info@zasavskitednik.siwww.facebook.com/zasavskitednikLetnik 2, številka 1

četrtek, 29. januar 2015

Nov inkubatorNaj bo tudi Zasavje tako ožarjeno kot Kum Foto: Boris Vrabec

MesečnikSpoštovane bralke in bralci!Verjetno ste opazili, da sredi januar-ja Zasavskega tednika ni bilo v vaših nabiralnikih. Seveda ste, saj je bilo kar nekaj klicev in vprašanj okrog tega. Prva številka je pred vami šele konec januarja. Razlog je preprost. V uredništvu smo se odločili, da z novim letom pričnemo izhajati enkrat mesečno. Poskusno izhajanje v letu 2014 je pokazalo, da je štirinajstdnevnik za Zasavje prevelik zalogaj. Zaenkrat je premalo tistih, ki ocenjujejo, da se v regijskem časopisu splača oglaševati, se predstaviti ljudem in s tem pospe-šiti svojo dejavnost. Cene oglaševanja niso pretirane, očitno pa za marsiko-ga še vedno visoke.Seveda bomo vsebino časopisa pri-lagajali, morda ga bomo že februar-ja malo odebelili. Odslej bo izhajal zadnji četrtek v mesecu. Distribucijo bomo verjetno že z naslednjo števil-ko prilagodili, saj je tudi (pre)drag raznos delno kriv za težak položaj, v katerem se je znašel projekt.Ničesar ne skrivamo, imamo finanč-ne težave in iščemo primerne rešitve. Ena od teh je izhajanje enkrat meseč-no. Druga bo drugačna distribucija, za katero se pogovarjamo. Časopisa verjetno ne bomo mogli več raznaša-ti po domovih, ga pa bomo ponudili vsem, ki jih zanima, na dostopnih mestih po mestih in tudi okoliških krajevnih skupnostih.Tisti, ki bodo hoteli svoj izvod dobiti na dom, bodo lahko svoj časopis po minimalni ceni naročili in ga bodo ob izidu prejeli preko raznašalcev ali pošte. Potrudili se bomo, da bomo za naročnike pripravili tudi zanimive akcije, s katerimi bodo prav gotovo poplačani za svojo podporo časopisu. Vsi, ki se boste odločili do izida nas-lednje številke podpreti časopis kot podporniki, boste upoštevani tudi kot naročniki časopisa. Več o tem v naslednji številki.Mnogi ste se v pol leta navadili na našo zeleno barvo in vonj po (zasa-vskem) časopisu. Zavedamo se, da še zdaleč nismo dosegli tistega, kar bi radi. Vsekakor pa se bomo potrudili, da bomo vsak mesec boljši in boste lahko na svoj, zasavski časopis, mor-da celo ponosni.Hvala vsem, ki nam stojite ob strani, za zaupanje in podporo.

Marko Planinc

Porodniški oddelek Splošne bolni-šnice Trbovlje je bogatejši za nov in-kubator. Namenjen je skrbi in negi otrok, ki se rodijo prezgodaj ali z boleznimi, kjer je uporaba inku-batorja nujna. Ob koncu meseca je v prostorih porodnišnice potekala uradna predaja sredstev, ki so pri-pomogla k nakupu te naprave.Sredstva za nakup so se začela zbirati lani s pomočjo različnih donatorjev, med katerimi so tudi vse tri zasa-vske občine ter odmevni dobrodelni akciji Manj svečk za manj grobov in Jaz, ti, mi za Slovenijo. Prva je v Za-savju že dobro znana; akcija skuša s prošnjo, da bi določeni del zneska, ki ga ljudje namenijo okrasitvi gro-bov ob 1. novembru, podarili v do-brodelne namene, v tem primeru za nakup inkubatorja. Od 31. oktobra do 1. novembra je v akciji več kot 200 prostovoljcev zbralo več kot 36.000 evrov. Jaz, ti, mi za Slovenijo pa je vseslovenska akcija zbiranja odpadne pločevine, ki je k nakupu inkubatorja

Termoelektrarna Trbovlje (Tet), ki je od 16. 12. 2014 v postopku redne likvidacije, je prvim 94 zaposlenim v ponedeljek, 26. januarja, izročila redno odpoved pogodb o zaposlitvi s 30-dnevnim odpovednim rokom. Njihova zaposlitev je bila vezana na glavno dejavnost družbe, ki pa je ta ni opravljala že od septembra lani. Do konca likvidacijskega postopka naj bi postalo nepotrebno tudi delo ostalih 57 delavcev.Prva faza likvidacijskega postopka je tako opravljena. V Tet so zdaj tudi uradno prenehali proizvajati električ-no energijo v bloku 4, kjer so kot glav-ni energent uporabljali premog. Brez zaposlitve je ostala večina delavcev, ki so delali v nabavi in prodaji, knjigo-vodstvu in računovodstvu, deponiji energenta in pepela ter laboratoriju.Druga faza likvidacije vključuje do-končanje tekočih poslov in izpolnitev

Rok Janežič je predstavil delovanje novega inkubatorja. Foto: Vid Šteh

prispevala 3000 evrov. Na predaji sredstev je poleg krajšega kulturnega programa in nagovorov županje in županov vseh treh zasa-vskih občin ter donatorjev potekala tudi predstavitev delovanja napra-ve, o kateri sta nekaj več povedala predstojnik ginekološko porodnega oddelka Miroslav Jurca in babičar

Rok Janežič, ki je med drugim tudi koordiniral zbiranje sredstev. Sreča-nje se je končalo s prošnjo, da bi se podobno uspešne akcije odvijale tudi v prihodnje, saj zbližujejo ljudi, obe-nem pa tlakujejo lepšo prihodnost mladim generacijam.

VŠ

sklenjenih kratkoročnih pogodb. V tem obdobju naj bi odprodali tudi vse premoženje, ga oddali drugim ener-getskim subjektom ali predali v upo-rabo lokalnim skupnostim. V tej fazi je začasno še potrebno delo delavcev, ki delajo v okviru t.i. oljnega gospo-darstva, plinskih blokov, opravlja-nja del za zapiranje deponije pepela, obratovanje vodnega gospodarstva in dela gospodarskega sektorja s pomo-žnimi dejavnostmi. Vendar bo tudi delo teh delavcev presežno v roku 3 mesecev do največ 2 let od začetka postopka likvidacije. Čeprav sta Tet in HSE kot večinski la-stnik poskušala zagotoviti zaposlitve delavcem znotraj elektroenergetske panoge v družbah, ki so preko SDH v večinski lasti države, je bil njihov poskus neuspešen. V družbah se tudi sami ukvarjajo s prevelikim številom zaposlenih. Je pa družba Eles, ki jo

vodi Aleksander Mervar, in s katero ima Tet sklenjeno pogodbo o vzdrže-vanju 110-kilovoltnega stikališča, iz-razila potrebo po zaposlitvi 35 novih delavcev različnih izobrazbenih in strokovnih profilov. Kljub temu dogo-vora o neposrednem prevzemu delav-cev z Elesom ni bilo moč skleniti.Po besedah likvidacijskega upravitelja Luke Podjeda bo potrebno za zagota-vljanje izvajanja programa druge faze likvidacije prilagoditi tudi višine plač delavcev, ki so ostali. Ponudili naj bi jim nove pogodbe s plačami, ki bodo ustrezali povprečju panoge in regi-je. Sicer pa bo za izvedbo programa presežnih delavcev potrebnih slabih 2,4 milijona evrov, od tega malo več kot polovica za odpravnine do 28. 2. 2015 ter preostanek za odpravnine, ki jih bo potrebno izplačati ostalim de-lavcem.

TPK

Do konca likvidacije bodo brez dela vsi

2 četrtek, 29. januar 2015ZASAVJE

Financiranje občin

Kolofon: Zasavski tednikIzdajatelj: Zavod Savus, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik, zanj Marko Pla-nincOdgovorna urednica: Tatjana Polanc KolanderUredništvo: Marko Planinc (Pogovor, Tema, Zasavje), Tatjana Polanc Kolander (Kultura), Kristjan Pavlič (Šport), Polona Siter Drnovšek (Čez planke), Nejka Lazar (Društveno, Lokalno), Martina Drobne (Za mlade), Katja Markovič (Projekti), Vid Šteh (Reportaže), Slavko Garantini (Gra-fika), Mateja Forte (Oglasni prostor).Kontakt: info@zasavskitednik.si, tel: 03/56-60-568Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.

Ljudje smo po naravi leni … pa smo res?Dojenčki. Nikoli jih nisem razumela in mislim, da tudi oni ne mene. Kot teta se tudi ob svoji prvi nečakinji sprašujem, ali me sploh razume oz. ali jaz sploh ra-zumem njo. Izmišljujem si čudne zvo-ke, ki jo za kratek čas umirijo, in tresem njenih 8 kg, da pozabi, da je mamica

za vogalom. Vsekakor iz dneva v dan opažam, da se kljub izgubljenosti in zmedenosti v novi vlogi od male Zale veliko naučim.

Zala iz kobacanja počasi prehaja v sedeč in stoječ položaj. Oprime se noge in se vleče navzgor. Pa ji spodrsne enkrat in je spet na riti. Drugič. Tretjič. Četrtič. Petič. Šestič. Pa ob drugi nogi. Pa ob ograjici postelje. Spet ob ma-mici. Pa spet pade. A vztraja! Neverjetno! Toliko padcev, toliko neuspehov, pa spet in spet. Vztraja. Ne odneha. Ne sprašuje se, kaj bodo rekli drugi. Npr. oči, če ne shodim dovolj hitro? Mami, če spet padem? Babi, če mi že stotič spodrsi? Teta, če ne shodim ravno ob njeni nogi? Ali je sosedov Miha, ki je 3 tedne in 2 dni mlajši od nje, že shodil? Sem res izgubila mesec samo s tem, da sem se trudila in neuspešno padala na tla, na koncu pa le shodila? Ali bi morala že pri tej starosti riniti stol? Sem dovolj hitra, gibčna, vitka, elegantna?Zala ima pred seboj samo en cilj, ki ga ni napisala, niti ga nima na svoji tabli vizij. Do njega ni prišla s »coachingom« niti z reševanjem psihome-tričnih testov. Ima jasno željo. V teoriji te želje tako ne bo izpolnila, ker nima datuma in potem ni dovolj motivirana, da bi se zanjo potrudila. A vseeno se na vse kriplje napreza in ne obupa! Kmalu bo hodila, tekla, rolala smučala…Kdaj v procesu neprestanega izobraževanja in socializacije, ko postajamo vse bolj izobraženi in intelektualni in vneto sledimo globalnemu dogajanju po celem svetu, dejansko izgubimo to vztrajnost, spoznanje, da smo borci?! Da vztrajamo, četudi je Miha hitrejši od nas? Da ne obupamo, kljub temu da nam ne gre, da nismo najpametnejši, nimamo vez, nimamo zagonskih sredstev itd. Nekje sem prebrala zanimivo misel: “Takrat, ko želite odnehati, je vaš zak-lad čisto blizu.” Večina ljudi odneha takrat, ko bi morali skopati le še pol metra in gredo kopat drugam. »Nimamo sreče,« pravijo. »Nima smisla«, »Ne splača se«, se tolažijo, ko pol metra stran začnejo kopati novo jamo v upanju, da bodo tam le našli zaklad.

Seveda univerzalni recept za srečo in uspeh ne obstaja. Če bi obstajal, bi vam ga farmacija prodajala na recept pri splošnem zdravniku. A ko boste naslednjič želeli vse pustiti in obupati, si narišite v spomin vztrajnost in naprezanje malčka, preden shodi, in se vprašajte, ali ste se potrudili vsaj toliko. Enkrat ste se gotovo – preden ste shodili sami. Bi se bilo vredno potruditi še enkrat?

Tina Grilc

Novoletne smrečiceZa letošnjo novoletno okrasitev so se v občini Trbovlje odločili, da bodo praznično okrasitev mesta združili z dobrodelnostjo ter skrb-jo za okolje. Za praznično okrasi-tev mesta so uporabili 23 smrek, zasajenih v lonce, ki so v   praz-ničnih dneh, okrašene z lepimi ži-vopisanimi lučkami, krasile ulice. Ves ta čas je potekala akcija pos-vojitve teh smrečic, ki so jih ponu-dili posameznikom in podjetjem v zameno za donacijo sredstev. Nad odzivom podjetij so bili po-zitivno presenečeni, saj so oddali 17 smrek in pridobili 2.055,00 evrov sredstev. V akciji je sode-lovalo 16 podjetij: Bonpet, CIC, Dewesoft, Dino&S, EIMD, Me-talia, Mladinski center Trbovlje, Pronig, Rudis, SOP, Spekter, Spekter projekt, R-RSD, TIM po-hištvo, Zasavske lekarne Trbovlje. Nekatera podjetja bodo smrečice sama posadila, ostale pa bo po-sadila Občina Trbovlje v imenu donatorjev. Smrečice bodo ras-le na javnih površinah v mestu, označene pa bodo tudi z imenom posvojitelja oz. donatorja. V dogo-voru s humanitarnimi organiza-cijami bodo pridobljena sredstva namenili tistim, ki so najbolj pot-rebni pomoči.

ZT

Prostori SMCLokalni odbor Stranke Mira Ce-rarja Hrastnik in Vojka Šergan, poslanka v Državnem zboru, so odprli svoje prostore v stolpnici Log 3 (bivši prostor Servis Enke)v centru Hrastnika. Dogodka sta se udeležila tudi namestnik gene-ralnega sekretarja stranke Horst Hafner in svetovalka predsednika vlade Mojca Stropnik. Stranka in poslanka Šerganova želija svoje delo približati občan-kam in občanom Hrastnika, zato sta jih pozvala, da posredujejo vprašanja, predloge in pobude poslanki in izvoljenim občinskim svetnikom. Na vsa vaša vpraša-nja bodo skušali odgovoriti, če to ne bo mogoče, pa jih bodo pos-redovali pristojnim institucijam v obravnavo. Poslanska pisarna Vojke Šergan ima uradne ure vsak ponedeljek med 11. in 13. uro.

ZT

Žalna sejaOb tragični izgubi člana občinskega sveta Zagorje ob Savi Francija Kukovice je župan Matjaž Švagan sklical žalno sejo občinskega sve-ta 2. januarja. Z udeležbo na seji so člani občinskega sveta izrazili spoštovanje preminulemu Franciju Kukovici, dolgoletnemu članu občinskega sveta in velikemu Zagorjanu, so zapisali v vabilu na sejo v upravi občine Zagorje.

ZT

Občine se z državo že cel januar pre-govarjajo, koliko sredstev bodo imele na voljo za svoje programe in delova-nje. V Ljubljani so potekali pogovori med predstavniki Ministrstva za fi-nance ter Ministrstva za javno upra-vo s predstavniki skupnosti in zdru-ženja občin glede finančnih sredstev, ki jih bodo prejele občine v letu 2015. Minister dr. Dušan Mramor razlaga, da se na ministrstvu za finance zave-dajo težke finančne situacije občin, vendar je za državo ključnega po-

Koncert za Jakca in ErazmaPo treh letih, ko se je v polni dvora-ni Delavskega doma Trbovlje klicalo pomlad, prepevalo in plesalo za Ta-njini dvojčici, se Gimnazija in eko-nomska srednja šola Trbovlje (GESŠ Trbovlje) pripravlja na nov podvig – na dobrodelni koncert za Jakca in Erazma, sinov Petre Golob in Špe-le Alič, sicer bivših dijakinj GESŠ. Obema fantkoma je zaradi bolezni potrebno dodatno zdravljenje, ki pa zahteva ogromno denarnih sredstev, med drugim tudi obiske zdravnikov v tujini. Manca Hribar, profesorica slovenščine, je tako ponovno zbrala sedanje in bivše dijake GESŠ Trbo-vlje, ki bodo združili moči in prip-ravili dobrodelni koncert v marcu v Delavskem domu Trbovlje. Denar se bo zbiral preko rdečega križa Trbo-vlje in bo nato predan obema druži-nama.

ZT

mena, da uokviri javno porabo glede na prihodke, s katerimi razpolaga. Predstavniki občin pa poudarjajo, da so ocene prihrankov s strani mi-nistrstva nerealne in neutemeljene ter opozorili, da stroški za izvajanje nalog, ki jih občine morajo opravlja-ti na podlagi zakonov, že več let niso usklajeni s sredstvi, ki jih občine za izvajanje zakonskih nalog prejmejo. Ob vsem tem so predstavniki občin izpostavili predvsem dejstvo, da se nalaganje dodatnih nalog iz držav-

ne ravni na občinska pleča nikdar ni ustavilo. Po usklajevanju so se predstavniki občin in države le približali s svoji-mi stališči do višine povprečnine, ki bo še dala dovolj sape za delovanje občin in prihranila nekaj v državni blagajni. Tudi večji del sofinanciranja investicij ter ohranitev solidarnostne izravnave nad primerno porabo bo primerno urejen.

ZT

www.biba-instrukcije.eu 040 996 275

Težave z matematiko in fiziko?

Nudimo kakovostne inštrukcije matematike in fizike

Priprava na maturo, pomoč pri učenju,

popravljanje ocene, ...

Posredovali 256-kratProstovoljni in poklicni ga-silci so tudi v lanskem letu skrbeli za varnost občanov. V Zasavski regiji so gasilci Gasilskih zvez v letu 2014 posredovali 524-krat. V Za-gorju je bilo posredovanj Gasilske zveze Zagorje ob Savi 187, hrastniška Gasilska zveza je posredovala 81-krat, trboveljska pa 256-krat.

Intervencije v Trbovljah so bile raz-ličnih vrst. Gasilci so morali posre-dovati v 23 prometnih nesrečah, 12 nesrečah z nevarnimi snovmi, enkrat je zagorelo stanovanje, enkrat gara-ža, dvakrat zabojnik za smeti. Gorelo je tudi gospodarsko poslopje, elek-

trični drog in dve prometni sredstvi, posredovali so tudi pri požaru v in-dustriji in štirih dimniških požarih. Pomagali so pri dveh primerih pu-ščanja gospodinjskega plina, 29-krat so odstranjevali drevesa, sodelovali pa so tudi pri iskanju štirih pogreša-nih ali preminulih oseb.Ostali primeri intervencij so bila med drugim črpanja vode, reševanja po-grešanih, starejših in onemoglih, pa tudi malih živali. Kot vedno so gasil-ci priskočili na pomoč tudi v nekaj primerih, ki so se kasneje izkazali za lažne alarme.Gasilski zavod Trbovlje je pregledal in servisiral okrog 4000 gasilnih apa-

ratov in 800 hidrantov v občini Trbo-vlje in izven nje, starejšim občanom v Trbovljah pa so dostavili 850 jeklenk gospodinjskega plina.Poklicna gasilska enota Gasilski za-vod in PGD Trbovlje mesto sta v svoji občini posredovala v 236 primerih, delo pa so imele tudi podružnice. PGD Čeče je izvedlo dve intervenciji, PGD Dobovec 10, PGD Klek pa pet. Gasilci TET so posredovali v treh pri-merih, v trboveljskem rudniku, ce-mentarni in Strojegradnji IM pa po-sredovanja niso bila potrebna. Gasilci v vseh svojih številnih intervencijah niso utrpeli nobenih poškodb.

ZT

3četrtek, 29. januar 2015 GOSPODARSTVO

Steklarske nominacije

SVETUJEMOin

POMAGAMO

Kakovostna s področja sluha in komunikacije.

in cenovno dostopna oskrba

FIZIOTERAPIJA NA DOMUMiha Kovačič, diplomirani fizioterapevt T: 031 317 859

V imenu družbe Petrol sta konec decembra poslovodji bencinskih servisov Trbovlje 1 in 2 Robert Fridl in Matej Pibernik z Gasilskim zavodom Trbovlje podpisala donatorsko pogodbo za sofinanciranje nakupa osebne varovalne opreme. Donacija je potekala v okviru humanitarne akcije Naša energija po-vezuje, ki je tokrat potekala že četrtič. Predsednik uprave Petrola Tomaž Berločnik je o akciji povedal naslednje: »V Petrolu se zavedamo, da je v življenju vsakega posameznika pomembna ener-gija, ki nam vsem skupaj prinaša pozitivne občutke. Pomembna je energija, ki nas povezuje. Nekaj te energije smo preko svojih zaposlenih prenesli tudi v mnoge kraje po vsej Sloveniji.« Namen akcije je darovanje sredstev, predvi-denih za nakup poslovnih daril, društvom, projektom v lokalnih skupnosti in pomoči potrebnim posameznikom. Akcija skuša omogočiti boljše življenju v lokalnih skupnostih in je ob zaključku leta namenila 60.000 evrov, med dru-gim je del prispevka vedno namenjen tudi Zasavju.

SK

Steklarna Hrastnik se je uvrstila v prvi krog nominirancev za Evrop-sko poslovno nagrado (European Business Awards – EBA) v kategori-ji Podjetnik leta. Nagrado podeljuje strokovna komisija od leta 2007. Z nagrado želijo organizatorji spod-buditi poslovno prodornost in etiko v evropski poslovni skupnosti ter nagraditi najbolj izstopajoče primere uspešnosti podjetij ali podjetnikov iz držav Evropske unije. Zmagovalci v posamezni kategoriji bodo izbrani

Najboljše straniščeV Sloveniji ob novem letu potekajo različne proglasitve. Tudi proglasi-tev najbolj urejenih javnih stranišč, ki jo pripravlja Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen. Med trgo-vskimi centri je tokrat zmagalo na-kupovalno središče Citycenter Celje, kamor zahaja tudi precej Zasavča-nov. Akcija je že šestič zapored po-tekala ob svetovnem dnevu stranišč in je namenjena osveščanju javnosti o pomenu stranišč in informiranju o dostopu do sanitarij na javnih mes-tih. Komisija Društva za kronično vnetno črevesno bolezen je skozi vso leto ocenjevala dostopnost, ureje-nost, označenost dostopa, števi-lo sanitarij, sanitarije za invalide, opremo in higienski material. V izboru je sodelovalo tudi 6 večjih trgovskih centrov v Sloveniji, med njimi je za leto 2014 zmagal celjski Citycenter.

ZT

Brezposelnost v Zasavju Po podatkih Zavoda RS za zapo-slovanje je bilo decembra v obči-nah Hrastnik, Litija, Trbovlje in Zagorje, ki sodijo pod območno službo Urada za delo Trbovlje, 4214 brezposelnih. To je sicer malo manj kot decem-bra 2013, ampak še vedno več kot decembra 2012 in 2011, ko je bilo v naštetih občinah 3768 prijavljenih iskalcev zaposlitve. Največ brez-poselnih v OS Urada za delo Tr-bovlje je bilo decembra v skupini najmanj izobraženih (1366), sledi-jo jim nižje in srednje poklicno iz-obraženi (1219), srednje tehniško, strokovno in splošno izobraženi (1111) in višje ter visokošolsko iz-obraženi iskalci zaposlitve (518). Med njimi je 2144 moških in 2070 žensk.Zavod RS za zaposlovanje ponuja iskalcem zaposlitve različne obli-ke usposabljanja in izobraževanja ter izvaja različne ukrepe aktivne politike zaposlovanja. Določene ugodnosti so namenjene tudi de-lodajalcem, ki lahko za zaposlitev brezposelnih uveljavljajo povra-čilo prispevkov za zaposlitev. Do 7. oktobra oziroma do porabe sredstev pa lahko kandidirajo tudi za izvajanje programov javnih del, za katera je Vlada RS zagotovila dodatna sredstva. Skupaj je zdaj na voljo 33,6 mio evrov, ki bodo zadostovali za približno 6000 vključitev v javna dela.

TPK

skozi javno glasovanje prek spleta. Prvi krog glasovanja poteka na ravni posamezne države in bo trajal sedem tednov. Glas lahko odda vsakdo do konca februarja, podelitev pa bo po-tekala v maju. Direktor Steklarne Hrastnik Andrej Božič pa je bil med desetimi kandi-dati za osebnost leta 2014 v izboru slovenskega častnika Delo. Nomini-rali so ga zaradi tega, ker je Steklar-no Hrastnik pripeljal iz rdečih številk in se podjetje uvršča med svetovne

Andrej Božič na eni izmed novoletnih prireditev v Hrastniku. Foto: Fanči Moljk

Ob predaji donatorskih sredstev. Foto: arhiv GZ Trbovlje

vodilne tovarne za butično proizvo-dnjo steklenih izdelkov. Uspešno pot hrastniške steklarne je zasnoval na zaposlenih, na spoštovanju do njih in njihovi motivaciji. To je bil temelj za ohranitev delovnih mest. Božič je bil edini kandidatu, ki je prihajal iz go-spodarstva in seveda tudi edini, ki je prihajal iz Zasavja. Če seveda odšteje-mo kolektivno nominacijo slovenskih gasilcev, ki so bili tudi izbrani za oseb-nost leta 2014 po izboru bralcev Dela.

ZT

Proglasitev naj straniška. Foto: arhiv Citycentra

Petrol za gasilce

4 četrtek, 29. januar 2015ZASAVJE

Ognjeni fantje

SREDNJA ŠOLA ZAGORJE PRAVA IZBIRA!

SREDNJA ŠOLA ZAGORJE Cesta zmage 5, 1410 Zagorje ob Savi Tel.: 03 56 55 400, faks: 03 56 55 410

http://www.sszagorje.si E-pošta: ss.zagorje@guest.arnes.si

Po končanem izobraževanju na Srednji šoli Zagorje postaneš dobro izobražen in poklicno kompetenten:

GASTRONOM HOTELIR PRODAJALEC

SREDNJA MEDICINSKA SESTRA EKONOMSKI TEHNIK

GASTRONOMSKI TEHNIK POMOČNIK V BIOTEHNIKI IN OSKRBI

S amozavestno Š irimo obzorja, Z nanja A vtocesto G radimo, O dločeni, da R azvoju J adrno in E nergično sledimo.

V šoli lahko izbirate med številnimi dejavnostmi in projekti:

Zasavje za zdravje, Ekošola, Zdrava šola, prostovoljstvo, mednarodni projekti (Erasmus+), Simbioza, Simbioza giba, Rastem s knjigo, mimobežnice, Buklžur, Jaz tebi knjigo — ti meni nasmeh, inovacijski projekt Spolnost mladostnika, nadarjeni, Dvig socialnega in kulturnega kapitala »Daj — dam«, Moje podjetje, različna tekmovanja s področja zdravstva, gastronomije, ekonomije.

Predzadnji dan decembra so Ognje-ni fantje na najboljši možen način zaključili svoj projekt izdelave kole-darja s pomanjkljivo oblečenimi ga-silci na intervencijah oz. pripravah nanje. Prodanih je bilo vseh 550 iz-vodov, del izkupička pa je šel v do-brodelne namene. Socialno ogroženi družini iz Trbovelj so v sodelovanju z Društvom prijateljev mladine Tr-bovlje podarili bon v vrednosti 2000 evrov in jim polepšali novo leto. Pre-ostali znesek bodo porabili za nakup osebne zaščitne opreme operativnih gasilcev.

Na predaji bona so sodelovali Ognje-ni fantje, sekretarka DPM Trbovlje Lavra Izgoršek, poveljnik in predse-dnik PGD Trbovlje mesto Pavel Kre-vel ter seveda člani družine, kateri so pomagali.

Znanje in sanjeMoto Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna je: »Pridi po znanje in uresniči svoje sanje.« V šoli skrbijo za prenos kvalitetnega znanja učiteljev z dolgoletnimi izkušnjami s poučevanjem in delom v praksi. Na področju gozdarstva je SGLŠ Postojna najbolje opremljena šola v Sloveniji, z rezultati na strokovnih gozdarskih tekmovanjih pa je v samem vrhu Evrope.Lanskoletni žled je ozavestil gozdarje, lastnike gozdov in druge, da je delo v gozdu nevarno. V letu 2014 je pri delu v gozdu umrlo 21 ljudi. Tako se je v lanskem letu povečalo zanimanje ljudi za pridobivanje znanja in veščin za dela v gozdu in zmanjšalo število ljudi, ki so prip-ravljeni plačevati hitre tečaje, na katerih udeleženci ne morejo prak-tično preizkusiti nivoja svojega znanja, kaj šele osvojiti nove veščine. SGLŠ Postojna ponuja širok spekter tečajev za različne stopnje tako predznanja udeležencev kot tudi za različne potrebe po končni uspo-sobljenosti posameznika za različna dela v gozdu in omogoča prido-bivanje znanj za delo v gozdu tudi po posameznih segmentih. Najbolj celovito znanje za vsa praktična dela v gozdu dobijo tisti, ki se vključijo v izobraževalni program gozdar. SGLŠ Postojna nudi dija-kom najsodobnejšo opremo: 60 motornih žag, 5 sodobno opremlje-nih gozdarskih traktorjev, dve gozdarski prikolici, gozdarsko dvigalo ter ostale priključke in pripomočke, ki se jih uporablja pri delu v goz-du in doma na kmetiji. Program gozdarski tehnik je namenjen vsem učencem, ki živijo na ruralnem območju in imajo po koncu izobraže-vanja možnost odpiranja dopolnilne dejavnosti na kmetiji oziroma samozaposlovanja kot samostojni podjetniki ali pa jih veseli delo v gozdu in njegovo proučevanje. Osnovno in tehnično znanje omogočata dijakom lažjo in hitro zapo-slitev v primeru, da ne želijo nadaljevati s študijem. Gozdarski tehnik lahko na šoli v okviru nadstandardne ponudbe pridobi vse nacio-nalne poklicne kvalifikacije (NPK) s področja gozdarstva in lovstva. Tako usposobljen za samostojno pot lahko nudi vse potrebno znanje in storitve lastnikom gozdov, od katerih le dobra petina delo opravi sama. Zaradi obsežnosti je dela za gozdarske tehnike, ki imajo prido-bljen NPK, več kot dovolj.

5. 1. 2015Ob 4.55 so na lokalni cesti Tr-bovlje – Dobovec gasilci GZ Trbo-vlje in PGD Dobovec razžagali in odstranili podrto drevo, ki se je podrlo zaradi sunka vetra in cesto popolnoma zaprlo.8. 1. 2015Ob 22.53 je v Planinski vasi za-gorel lesen počitniški objekt. Do prihoda gasilcev je občanom uspelo požar omejiti, gasilci GZ Trbovlje, PGD Trbovlje in Klek pa so ga do-končno pogasili. Pri gašenju požara je občan zaradi vdihavanja dima potreboval zdravniško pomoč9. 1. 2015Ob 11.52 je v poslovno stanovanj-skem objektu na Trgu Franca Ko-zarja v Hrastniku zagorel odpadni material in lesene mize. Gasilci PGD Hrastnik - mesto so požar pogasili in pregledali prostore.Ob 16.36 so na Kovku v občini Hra-stnik zagorele saje v dimniku stano-vanjske hiše. Goreče saje so pogasili gasilci PGD Hrastnik - mesto in PGD Turje. O gmotni škodi ne poročajo.

PROMOCIJSKO BESEDILO

Ognjeni fantje ob predaji darila. Foto: arhiv GZ Trbovlje

Projekta ognjenih fantov ne bi bilo brez požrtvovalnih modelov, foto-grafa Roberta Ahlina, oblikovalca

koledarja Tadeja Žlaka ter pomoči PGD Trbovlje mesto in GZ Trbovlje.

ZT

Iz Centra za obveščanje10. 1. 2015Ob 7.20 so na lokalni cesti Trbo-vlje – Dobovec gasilci GZ Trbovlje razžagali ter odstranili podrto drevo, ki je oviralo promet.11. 1. 2015Ob 21.47 je na Veličkovi cesti v Hra-stniku prišlo do vžiga saj v dimniku stanovanjske hiše. Posredovali so ga-silci PGD Hrastnik mesto in pregle-dali in prezračili hišo.13. 1. 2015Ob 16.32 so v naselju Gabrsko v ob-čini Trbovlje gasilci GZ Trbovlje razžagali in odstranili smreko, ki je ogrožala javno razsvetljavo, električ-no napeljavo in nadstrešek garaže.14. 1. 2015Ob 13.51 je na lokalni cesti Kotre-dež – Rove iz neznanega razloga za-gorelo osebno vozilo. Gasilci PGD Zagorje mesto in Kotredež so za-varovali kraj dogodka in pogasili vozilo.16. 1. 2015Ob je 18.57 je iztekala voda v sta-novanju večstanovanjske zgradbe na Gimnazijski cesti v Trbovljah.

Gasilci GZ Trbovlje so s tehničnim posegom odprli vrata, pooblaščeni vzdrževalec pa je okvaro odpravil.17. 1. 2015Ob 17.36 je v stanovanjskem objektu na Nasipih v občini Trbovlje zagore-la hrana na štedilniku. Gasilci GZ Trbovlje so s tehničnim posegom vstopili v stanovanje, pogasili požar in prezračili objekt. Na kraju je bila prisotna policija.20. 1. 2015Ob 17.00 je bila v Potoški vasi, občina Zagorje ob Savi, zaradi na-pake prekinjena oskrba z električno energijo. Napako so odpravili delavci Elektro podjetja.21. 1. 2015Ob 15.30 je na cesti Hrastnik–Zidani most v Podkraju, občina Hrastnik, osebno vozilo zapeljalo z lokalne ces-te. V vozilu se je poškodoval voznik. Gasilci GZ Trbovlje in PGD Hra-stnik mesto so opravili intervencijo. Poškodovanega so prepeljali v os-krbo v SB Trbovlje.Ob 17.20 je v Podlipovici pri Izla-kah v občini Zagorje ob Savi gorel

traktor v gospodarskem poslopju. Do prihoda gasilcev je goreči traktor iz objekta izvlekel sosed. Gasilci PGD Izlake in Zagorje-mesto so požar na traktorju in gospodarskem poslopju pogasili, odklopili akumulator na traktorju, pregledali objekt s termo kamero ter odklopili poškodovano električno inštalacijo.22. 1. 2015Ob 5.48 je v naselju Opekarna v Tr-bovljah voda iz okvarjene vodovodne napeljave poplavljala klet večstano-vanjskega objekta. Gasilci GZ Trbo-vlje so iz kletnih prostorov izčrpali okoli tri kubične metre vode.Ob 15.37 je zagorela baraka ob stano-

vanjski hiši v Bevškem v Trbovljah. Aktivirani so bili gasilci GZ Trbovlje, PGD Ravenska vas in Trbovlje ter po-žar pogasili.24. 1. 2015Ob 11.04 so gasilci PGD Zagorje mes-to posredovali na Cesti zmage v Za-gorju ob Savi, kjer so zaprli hidrant, iz katerega je iztekala voda.27.1. 2015Ob 18.35 se je v trgovini na Cesti 1. maja v Hrastniku kadilo iz stropne luči. Gasilci PGD Hrastnik mesto so odkrili del stropa in ugotovili, da je prišlo do okvare na električni nape-ljavi luči. Okvaro je odpravil vzdrže-valec objekta.

5četrtek, 29. januar 2015 OGLASNA STRAN

Pridi po znanje in uresnici svoje sanje

IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI:SSI gozdarski tehnik, SPI gozdar SPI mizar SSI zdraVstVena nega, SPI BoLniČar-negoVaLeC

gozdarstvo: lesarstvo:

zdravstvo:

SGLŠ Postojna je vstopna postaja za nadaljnje izobraževanje, za zaposlitev, za samostojno podjetništvo. Šolanje v SGLŠ je odličen START UP za življenje, saj boste soustvarjalci inovativnih produktov za svet in vaš uspeh.

Srednja gozdarska inlesarska šola Postojna

www.sola.sgls.si

Zdravstvo

LesarstvoGozdarstvo

SSI gozdarski tehnik, SPI gozdar SPI mizar SSI zdraVstVena nega, SPI BoLniČar-negoVaLeC

IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI:

TRENDI dijaški domv bl ižini šole

6 četrtek, 29. januar 2015TEMA

Proračuni zasavskih občin

V občini Zagorje ob Savi so že spreje-li proračun za leto 2015, znani pa so tudi podatki o realizaciji v preteklem letu. V občini Hrastnik so sprejeli za-časni proračun za obdobje od januar-ja do marca, v občini Trbovlje pa je znan prvi predlog za leto 2015.

Prihodki, odhodki, primanjkljajPrihodki občin se v večini delijo na davčne in nedavčne, ostali del pa predstavljajo kapitalski prihodki, pre-jete donacije in transferni prihodki. Občina Zagorje ob Savi je v lanskem letu beležila 19.362.832 evrov prihod-kov in 20.843.453 odhodkov, kar po-meni, da je ustvarila 1.480.621 evrov proračunskega primanjkljaja. Za leto 2015 občina predvideva tako manjše odhodke kot manjše prihodke, s tem pa se bo proračunski primanjkljaj povečal na 3.121.571 evrov. Proračunski primanjkljaj si je v lanskem letu ustvarila tudi hra-stniška občina, ki je v prvem reba-lansu proračuna za leto 2014 predvi-dela za 10.372.443 evrov prihodkov in 11.079.140 odhodkov. V začasnem proračunu za prve tri mesece letoš-njega leta napoveduje 164.058 evrov proračunskega primanjkljaja. V občini Trbovlje pa so v drugem re-balansu predvideli 17.664,648 evrov prihodkov in 20.866.864 evrov od-hodkov in s tem 3.202.216 evrov proračunskega primanjkljaja. V letu 2015 naj bi se stanje izboljšalo, saj naj bi se primanjkljaj zmanjšal na 560.080 evrov.Občine so v preteklem letu delova-nja prejele tudi nekatere donacije. V Trbovljah 15.200 evrov, ki jih v letu 2015 ne predvidevajo, v Hrastniku 21.000 evrov, v Zagorju pa le 1500.Občine so prejele tudi sredstva iz proračuna Evropske Unije, in si-

cer zagorska 5.793.785, trboveljska 1.954.569, hrastniška pa 2.583.408,89 evrov.

Občinska vlaganja Sredstva občin so bila namenjena njihovemu nemotenemu delova-nju, pa tudi občanom. Izobraževa-nju je na primer hrastniška občina namenila 3.490.621,50 evrov, od tega 1.309.492,52 evrov za vzgojo in varstvo malčkov in energetsko sa-nacijo vrtca Dolinca, 1.960.876,98 evrov primarnemu in sekundarnemu izobraževanju ter 2.896,00 evrov izo-braževanju odraslih. Na tem podro-čju naj bi Trbovlje v letu 2014 imelo najvišji odhodek, 6.202.781 evrov, od tega 2.492.791 evrov za vrtce in varstvo, 3.382.989 evrov za primar-no in sekundarno šolstvo ter 13.245 evrov za izobraževanje odraslih. V letošnjem letu naj bi bili odhodki za izobraževanje nižji. Na drugem mestu po sredstvih za izobraževanje je Zagorje ob Savi, ki je v ta namen potrebovalo 4.478.919 evrov, od tega 1.631.707 za Vrtec Zagorje, njego-vo delovanje in energetsko sanacijo, 1.005.527 za primarno in sekundar-no izobraževanje ter 10.170 evrov za izobraževanje odraslih.

Socialno varstvoPomembno področje, v katerega za-savske občine vlagajo, je tudi social-no varstvo, in sicer socialno varstvo mladine, starejših, socialno ogro-ženih in drugih ranljivih skupin. Njim v pomoč je bila lani v Trbovljah namenjena vsota v višini 1.217.764 evrov. Le malo manj sredstev je v so-cialno varstvo vložilo Zagorje, kjer so 12.000 evrov namenili tudi za us-pešno delovanje aktivne politike za-poslovanja, saj se občina, kot ostale, trudi odpraviti brezposelnost, naj-

manj, 759.375 evrov, pa je v to podro-čje vložila občina Hrastnik.Vsaka občina je nekaj sredstev name-nila tudi za transfere posameznikom in gospodinjstvom, med katere spa-dajo družinski prejemki in starše-vska nadomestila, na primer darilo ob rojstvu otroka, transferi za zago-tavljanje socialne varnosti, nadome-stila plač, štipendije in regresiranje prevozov v šolo, doplačila za šolo v naravi, subvencioniranje stanarin in drugo. V Hrastniku so v te namene prispevali 1.705.686 evrov, v Trbo-vljah 3.175.358 evrov in v Zagorju 3.143.954 evrov.

Denar za kulturo, šport ...Občina Zagorje zelo aktivno delu-je na področju ohranjanja okolja in naravne dediščine. Lani je temu pos-lanstvu namenila 7.320.547 evrov, v

večini namenjenih odpravi onesna-ževanja, kontrole in nadzora. Trbo-vlje in Hrastnik sta v zmanjšanje one-snaževanja vložila 2.015.354 evrov in 1.347.984 evrov.V Zagorju so z 1.072.950 evri sredstev iz občinskega proračuna poskrbeli za kulturo, šport in nevladne organiza-cije. Od tega je bilo 128.562 evrov na-menjenih programom za mladino, v Hrastniku so tem programom name-nili 11.000 evrov, v Trbovljah pa 2000 evrov občinskih sredstev.

Gradnja in energetska sanacijaZagorje ob Savi je v letu 2014 velik del proračuna namenilo projektom novogradnje, med njimi izgradnji vrtca Smrkci v prostorih nekdanje Li-sce, parkirišču s pokrito kolesarnico na železniški postaji in novi čistilni napravi v obliki ladje, imenovani Me-

Z novim letom so svoje poslovno leto bolj ali manj uspešno zaključile tudi občine. Ne glede na finančno krizo, ki pesti regijo, so se zasavske občine trudile delovati normalno in zagotavljati sredstva ter pomoč vsem, ki so je bili potrebni.

Pogled z očaka Zasavja, Kuma, je jasen. Foto: Boris Vrabec

Občine v Zasavju skoraj niso zadolžene, nanje sije svetloba. Foto: Boris Vrabec

deja. Tem projektom je bil namenjen levji delež slabih devetih milijonov evrov, ki jih je občina porabila za no-vogradnje, rekonstrukcije in adapta-cije. Del teh sredstev je bil namenjen tudi energetski sanaciji posameznih šol. Ti projekti se bodo v letu 2015 še nadaljevali, porabljena sredstva pa bodo približno enaka. Zaradi zmanjšanja sredstev občina v letu 2015 ne bo mogla izpeljati nekaterih projektov energetske sanacije, nji-hovo izvedbo bodo preložili na leto 2016. Energetska sanacija pa se od-vija tudi na Osnovni šoli narodnega heroja Rajka v Hrastniku. Velik del sredstev za ta projekt bo občina do-bila iz kohezijskega sklada, razliko v višini 739.723,23 evrov do prijavljene vrednosti  pa mora zagotoviti sama. V Hrastniku je lani potekalo tudi urejanje mestnega jedra v vrednosti 1.059.532,62 evrov, od katerih jih je občina morala zagotoviti 309.030,34. Tudi v Trbovljah so okrog 2,7 milijo-na evrov namenili energetski sanaci-ji, in sicer Osnovne šole Trbovlje.Nekateri teh projektov so bili v letu 2014 že dokončani, izvedba drugih pa se bo nadaljevala tudi v prihod-njih letih.

Trbovlje in Hrastnik brez dolga, Zagorje z minimalnimHrastniška občina naj se po reba-lansu proračuna za leto 2014 sploh ne bi zadolžila, odplačali pa naj bi 117.240,00 evrov dolga. Prav tako se ne nameravajo zadolžiti med januar-jem in marcem 2015. Zadolžila se ni niti trboveljska občina, odplačali pa naj bi 237.196 evrov dolga. Tudi za leto 2015 ne predvidevajo zadolže-vanja. Občina Zagorje ob Savi se je v letu 2014 zadolžila za milijon evrov, odplačala pa je 301.413 evrov dolga. Z obstoječim dolgom ostaja še vedno med najmanj zadolženimi občinami v Sloveniji.Občine se bodo v glavnem še naprej trudile povečati svoje prihodke in zmanjšati izdatke, razen na nekaterih pomembnih področjih, med katere – pravijo – sodi tudi socialno varstvo.

Martina Drobne

7četrtek, 29. januar 2015 POGOVOR

»Izobrazba ni dovolj, potrebne so izkušnje!«Jernej Pangeršič

Kaj točno boste počeli v Združenih državah Amerike?Bil sem sprejet na prestižno univer-zo Watson, ki s svojim študijskim programom pospešuje podjetništvo, med drugim tudi socialno podje-tništvo, s katerim bi se v prihod-nje želel bolj ukvarjati. Univerza je edinstvena v prepričanju, da se mora izobraževalni sistem podrejati po-samezniku in ne obratno, na njej pa predava ogromno uglednih posame-znikov, od vodilnih strokovnjakov na področju inženirstva in računal-ništva pa vse do Nobelovih nagrajen-cev. Od januarja do maja bom tako pridobil izobrazbo, ki jo v Sloveniji trenutno še ni moč pridobiti in s po-močjo katere bom uresničil svoje ide-je v prihodnosti.

Kako pa ste prišli do odločitve, da boste svoje znanje izpopolnjevali čez lužo?Leta 2009 sem kot prostovoljec krenil na letovanje z Društvom prijateljev mladine Trbovlje, kjer sem se spoznal s pedagoškim vodjo Matijo Goljar-jem, sicer ustanoviteljem Ustvarjal-nika, podjetniškega pospeševalnika ki skuša srednješolcem predstaviti koncept mladinskega podjetništva. Preko njega sem se naučil osnov de-lovanja socialnega podjetništva in

začel razvijati svoje prve ideje. Neke-ga dne je Matija prišel do mene in mi omenil, da bi bil primeren kandidat za izobraževanje na univerzi Watson. Potem je vse skupaj potekalo zelo hitro, kot da bi potihem vedel, da mi je potovanje v Ameriko usojeno. Najprej sem izpolnil spletno prijav-nico, v kateri sem moral predstaviti sebe, svoje ideje in cilje v življenju, nato pa so mi v roku 14 dni odgovo-rili, da sem sprejet. Obenem sem tudi prvi Evropejec, ki se bo izobraževal

na tej prestižni univerzi.

Pa ste ob prijavi čutili kakšne zadržke, mogoče celo strah? Od tistega trenutka, ko mi je Matija omenil možnost odhoda v Ameriko pa do izpolnitve prijave, je minilo zgolj 48 ur, kljub temu pa nisem čutil nekega strahu ali dvoma, če ravnam pravilno, saj sem globoko v sebi ve-del, da gre za edinstveno priložnost, katere ne smem izpustiti, saj ta pri-de samo enkrat v življenju. In ravno zato, ker nisem imel na razpolago veliko časa, moja družina in punca sprva niso vedeli, da sem se prijavil. Ko je bilo jasno, da odhajam v Ame-riko, sem seveda stopil pred njih in jim povedal, kaj nameravam.

Kako so sprejeli novico o tvojem od-hodu v Ameriko? Sprva so bili precej šokirani, vendar so obenem ugotovili, da mi bo prido-bljeno znanje zelo koristilo pri opra-vljanju tega, kar rad počnem, tako da so me pri odločitvi podprli. Poleg tega pa štirje meseci ne predstavljajo tako dolge dobe.

Že na začetku ste omenili razvijanje lastnih idej. Ali obstaja kakšna, ki je že realizirana oz. v fazi realizacije?

Seveda. Od decembra 2013 naprej in-tenzivno delam na projektu, imeno-vanem WhoDo, ki je namenjen po-vezovanju prostovoljcev, organizacij in podjetij. V osnovi bi šlo za spletni portal, na katerega bi se prostovoljci prijavili, podjetja in organizacije pa bi objavljala dela, pri katerih bi pot-rebovali pomoč. Posameznik bi se nato po lastni želji odločil za določe-no delo, ga tudi opravil in za vsako uro opravljenega dela prejel cekin, nekakšno virtualno valuto z name-

nom unovčenja za nagrade, katere bi donirala podjetja. Pri tem je treba še poudariti, da podjetja igrajo zgolj vlogo donatorjev, kar pomeni, da prostovoljci ne bi opravljali dela za-nje. Skratka, s portalom bi omogočal bolj pregledno in organizirano vode-nje prostovoljnega dela v Sloveniji.

Poudarjate pomembnost prosto-voljnega dela, čeprav se zdi, da je v Sloveniji prisoten dokaj zaničevalen odnos, kar se te dejavnosti tiče…Prostovoljno delo ti na enostaven

način podari praktično znanje, s ka-terim pridobiš izkušnje, ki ti lahko pomagajo v prihodnosti. Seveda se nekateri takoj obregnejo ob dejstvo, da za opravljeno delo ne dobiš pla-čila, ampak mislim, da je ravno to tisto, kar je potrebno najbolj ceniti pri prostovoljstvu; da neko delo op-raviš s srcem in da ti ni v prvi vrsti pomembno, koliko boš z njim zaslu-žil. Jaz osebno sem s prostovoljnim delom pridobil ogromno znanj.

Izobraževanje v tujini vsekakor predstavlja velik finančni zalogaj in tudi sami ste se v decembru loti-li akcije množičnega financiranja, v okviru katere ste zbirali denar za šolnino. Kako uspešni ste bili pri tem?Akcija zbiranja denarja je bila po mojem kar uspešna. Podprlo me je 50 ljudi in mi skupaj nakazalo 1050 dolarjev. Glede na to, da se vedno govori, kako je vse, kar prihaja iz Tr-bovelj, slabo in brez smisla, sem bil z odzivom precej zadovoljen. Je pa res, da pri množičnem financiranju v Slo-veniji prihaja do težav v obliki nezau-panja posameznikov do nakazovanja zneskov preko interneta, saj ti niso nikoli prepričani, če bo denar prišel

v prave roke. Vendar kljub temu sem bil nad odzivom ljudi presenečen. Štirje meseci resda niso dolga doba, toda kot študent boste verjetno za-mudili veliko predavanj in drugih obveznosti. Kako ste se spopadli s to težavo?V Slovenijo se bom vrnil šele maja, tako da bom res zamudil večino se-mestra, vendar je želja po izobraže-vanju enostavno prevelika, da bi mi to predstavljalo oviro. Poleg tega sem imel srečo, da sem se s profesorji na fakulteti uspel dogovoriti, da bom po

prihodu iz Amerike opravil potrebne študijske obveznosti. Pri mladih je v zadnjih letih precej prisoten pojav bega možganov, ko mladi izobraženi kadri iščejo pri-ložnost zunaj meja lastne države. Vi poudarjate, da boste po prihodu iz ZDA ostal v Sloveniji…

Seveda. Zdi se mi pošteno do lastne države, da vso znanje, ki ga bom tam pridobil, ponudim na razpolago v Sloveniji. Po drugi strani pa se za-vedam žalostne realnosti slovenske družbe, ki jo pestijo zavist, večna ne-gativna nastrojenost in privoščljivost ob morebitnem neuspehu posame-znika. Dober primer tega je, da mla-dim nekateri ves čas vbijajo v glavo, naj gredo v tujino, da v Sloveniji ni nobene možnosti za uspeh itd. Tisti, ki so pri tem najbolj glasni, so ironič-no tudi tisti, ki v tujino niso nikoli šli. Nasploh se mi zdi, da se tujino pre-več idealizira in daje lastno državo v nič. Slovenija je zame lepa dežela, ki ima svoje napake, vendar je od nas odvisno, da jih odpravimo. In ne vi-dim smisla v tem, da bi ji obrnil hrbet samo zato, ker pri nas vlada splošno prepričanje, da ni perspektive. Če bi

se Slovenci zavedali, da se tudi pri nas uspe s trdim in odgovornim de-lom, bi naredili prvi korak naprej. Nenazadnje lahko v Zasavju vidimo uspešne zgodbe s podjetij Dewesoft in Chipolo.

Pa ste bili ob vsem medijskem iz-postavljanju glede odhoda v ZDA tudi sami deležni kakšnih pripomb ali opazk javnosti? Sem, vendar se nanje ne oziram pre-več. Pojavijo se posamezniki, ki širi-jo okoli nepreverjene informacije o meni in so prepričani, da je moje po-dročje dela eno navadno marketinško sranje. To je sicer njihovo mnenje, do katerega imajo pravico, pa če se jaz strinjam z njimi ali pa ne. Glavno je predvsem to, da se na te pripombe ne oziram in sledim svoji viziji. Edina kritika, ki mi kaj pomeni, mora biti konstruktivna oz. namenjena temu, da posameznika pouči o morebitnih izboljšavah pri določenem produktu, ne maram pa kritiziranja zgolj zato, da se kritizira. To lahko počne vsak in je najbolj enostavno.

Kako vidite lastno generacijo v Za-savju?Mladi smo nekoliko podrejeni pre-pričanju, da je za uspeh dovolj, če hodiš v šolo in čimprej uspešno zaključiš s procesom izobraževanja. Menim, da bi mladi že v času štu-dija morali razmišljati o tem, kaj bi radi počeli v življenju in si pridobili izkušnje tudi s prostovoljnim delom, ne pa da po zaključeni diplomi čepi-jo doma in čakajo, da jim bo država našla zaposlitev. Več kot imaš izku-šenj, več možnosti imaš, da prideš do službe, vsaj jaz tako mislim. Nasploh pa je problem v Zasavju, da je padlo v spanec, iz katerega se je potrebno zbuditi. Imamo veliko posameznikov z odličnimi idejami, samo podpreti jih je treba.

Vid Šteh

Jernej Pangeršič je s svojo vztrajnostjo iz znanjem opozoril nase. Mladi Trboveljčan, sicer študent Fakultete za računal-ništvo in informatiko, je bil namreč kot prvi Evropejec spre-jet na prestižno ameriško univerzo Watson. Pred 14 dnevi se je odpravil čez lužo na štirimesečno podjetniško izobraževa-nje, ki mu bo pomagalo pri realizaciji projektov na področju boljše preglednosti in organizacije prostovoljnega dela.

Menim, da bi mladi že v času študija morali razmišljati o tem, kaj bi radi počeli v življenju in si pridobili izkušnje tudi preko prostovoljnega dela, ne pa da po zaključeni diplomi čepijo doma in čakajo, da jim bo država našla zaposlitev. Več ko imaš izkušenj, večje možnosti imaš, da prideš do službe.

Univerza Watson je edinstvena v prepričanju, da se mora izobraževalni sistem podrejati posamezniku in ne obratno, na njej pa predava ogrom-no uglednih posameznikov, od vodilnih strokovnjakov na področju in-ženirstva in računalništva pa vse do Nobelovih nagrajencev.

Akcija zbiranja denarja je bila po mojem kar uspešna. Podprlo me je 50 ljudi in mi skupaj nakazalo 1050 dolarjev.

Od decembra 2013 naprej intenzivno delam na projektu, imenovanem WhoDo, ki je namenjen povezovanju prostovoljcev, organizacij in pod-jetij. V osnovi bi šlo za spletni portal, na katerega bi se prostovoljci pri-javili, podjetja in organizacije pa bi objavljala dela, pri katerih bi potre-bovali pomoč.

Jernej Pangeršič se je lotil projekta WhoDo. Foto: osebni arhiv

Pangeršič je bil kot prvi Evropejec sprejet na univerzo Watson v Ameriki. Foto: osebni arhiv

8 četrtek, 29. januar 2015OGLASNA STRAN

Cena za tono:

189.99 EurCena za zavitek:

1.90 Eur

BRIKETI V PVCV enem zavitku PVC so briketi s skupno maso pakirani v PVC foliji po 10 kg Paleta vsebuje 105 PVC zavitkov s skupno težo 1050 kg.Kurilna vrednost: 5,33 (kWh/kg)

BRIKETI V KARTONUV eni škatli so briketi s skupno maso 12 kg. Paleta vsebuje 84 paketov (škatel) s skupno težo 1000 kg.Kurilna vrednost: 5,33 (kWh/kg)

Cena za tono:

222.60 EurCena za zavitek:

2.65 Eur

Cena za tono:

239.99 EurCena za vrečo:

3.60 Eur

PELETI SAVA PREMIUM- visoka kurilna vrednost- 70% smreka - 30% bukev- EU certifikat kakovosti- vsebnost vlage: <8%- vsebnost pepela: 0,88%

Cena za tono:

264.99 EurCena za vrečo:

3.97 Eur

PELETI ENERGIJA NARAVE- visoka kurilna vrednost- 80% smreka - 20% bukev/hrast- certifikat kakovosti- vsebnost vlage: <8%- vsebnost pepela: 0,56%

Cena za tono:

269.99 EurCena za vrečo:

4.05 Eur

PELETI ENERGIJA NARAVE- visoka kurilna vrednost- 100% smreka- certifikat kakovosti- vsebnost vlage: <8%- vsebnost pepela: 0,56%

PELETI SCHWEIGHOFER- visoka kurilna vrednost- 100% smreka- EU certifikat kakovosti- vsebnost vlage: do 10%- vsebnost pepela: do 0,3% Cena za tono:

295.99 EurCena za vrečo:

4.44 Eur

Želimo vam, še naprej uspešno kurilno zimo 2015.DA VAS NE BO ZEBLO NAS POKLIČITE NA MODRO TEL. ŠT: 080 82 40OBJAVLJENE CENE, VELJAJO ZA CENE V SKLADIŠČU. ZA TOČNE CENE OBIŠČITE NAŠO SPLETNO STRAN www.zatopeldom.com

BUKOVA DRVA IZ SUŠILNICE

Cena za paleto:

125.00 Eur

RJAVI PREMOG

Cena za vrečo:

7,49 Eur

BUKOVA DRVA

Cena za paleto:

113.00 Eur

SLOVENSKI PROIZVOD SLOVENSKI PROIZVOD

PRI VEČJIHKOLIČINAHDOSTAVA GRATIS

TOP PONUDBA

KURIVDostava po celotni Sloveniji.

MEŠANI SMREKA

Jagoče 3d | SI-3270 Laško Mob: +386 306 427 65

www.vila-aina.com

ZASEBNI WELLNESS SPA I + SPA II

Zaradi zahtev, pritiskov in strahov postajamo energetsko vedno bolj osiromašeni kar pripelje do kronične utrujenosti. Dodatno doprinesejo k temu pretežno mrtva hrana, otopeli odnosi, premalo gibanja na svežem zraku, premalo spanja – še ta je pri mnogih pomaknjen na drugorazredne, manj kvalitetne ure po polnoči. Ker nam primanjkuje energije, mislimo, da moramo jesti. To nas potegne v nov začaran krog. Stara modrost pravi: “Najprej spanc, potem žganc!” Današnji način življenja nas ožema; na dogajanja zadnjih sto let, predvsem pa na zadnjih trideset, štirideset, evolucijsko nismo pripravljeni.

Težave z energijoVse v naših življenjih sloni na ener-giji. Če nastajajo primanjkljaji, zač-nejo stvari ubirati svojo pot. Večino ljudi služba močno izčrpava. Pa tudi drugi opravki: vožnja, nakupovanje, priprava hrane, pospravljanje po obroku, gospodinjski opravki, učenje otrok, taksiranje na obšolske dejav-nosti, priprava na naslednji dan… Morda zvečer, ko pademo v posteljo, od nas kdo še kaj pričakuje, mi pa na smrt utrujeni. In to postane domača naloga (beri nadloga). Vsa opravila so delo, obveznosti »prostega časa«. Tudi če jih opravljamo z zavestjo svete dolžnosti in z ljubeznijo, nas izčrpavajo; na daljši rok pa pripelje-jo do kronične preutrujenosti, stresa, nezadovoljstva, pogosto tudi bolezni. Tako lahko najlepše stvari postane-jo breme. Takšno stanje pripelje do razkola med »morati« in »želeti si«, skrhajo se odnosi in čoln življenja za-pelje v vode, katerih si nismo želeli.

Kaj narediti?Potrebno je dojeti, da nismo sami za vse, da znamo porazdeliti obveznosti, da znamo reči tudi ne. Včasih lahko pošljemo koga peš; naj se razen nas še kdo drug odpove čemu. Slišati je bo-gokletno, ampak “tu pa tam” je nujno postaviti sebe na prvo mesto. Najprej moramo sebe »spraviti v red«. Če smo utrujeni, preobremenjeni, slabe volje, negativno naravnani, bolni…, kaj lahko damo otrokom, staršem,

partnerju, v službi? Samo mehanič-no, avtomatizirano in robotsko ob-našanje. V tem paketu je prepogosto igranje teatra, tlačenja lastnih občut-kov, šov umetnih nasmehov, požira-nje lastnih besed in večen utopični slogan »saj bo boljše«. Vprašanje, če bo kdaj boljše, lahko pa se zdaj ustva-ri kvaliteta življenja, morda tudi z na-šim, nekoliko drugačnim pristopom do življenja.

Joga pomagaPo dolgoletnih opazovanjih ugota-vljamo, kako vadba joge ljudi razbre-meni, spočije, osveži in reprogramira psihomentalni svet. Po vadbi gredo vadbeniki domov v popolnoma dru-gem energetskem stanju. Z jogo si lahko bistveno pomagamo na več na-činov. Prvi način je modrost. Ta daje določen pogled na življenjske situa-cije, sposobnost odvezovanja od ne-bistvenih iluzij. Modrost strogo loči zrnje od plev, podarja jasnost, notra-njo moč, drugačne želje in zdrava, stabilna stališča do življenja.

Drugi način pomoči z jogo so teh-nike. Človekov energetski sistem je sestavljen iz osmih glavnih čaker, ki predstavljajo električne centrale za sprejem in proizvodnjo energije ter porazdelitev po telesu. Če čakre ne delujejo pravilno, prihaja do osiro-mašenja z oskrbo energije. Energija teče po telesu po 72.000 energetskih, živčnih kanalih ali nadijih. Če so v nadijih blokade, energija ne more prosto teči in naše celice, tkiva, žle-ze in organi so prikrajšani za naj-bolj bistveno, energijo. S pomočjo telesnih vaj (asan), dihalnih tehnik (pranajame), koncentracije, medita-cije, tehnik globinskega sproščanja in sistematičnega čiščenja telesnih funkcij, aktiviramo in uravnotežimo energetske centre (čakre) in sprosti-mo energetske poti (nadije), po kate-rih lahko steče več energije ali prane. Zelo koristna, zanimiva ter preprosta je tehnika globinskega sproščanja – joga nidra, kjer lahko v kratkem času napolnimo energetske rezerve, se osvežimo, odplaknemo ves balast, ki se nam je tekom dnevnih obveznosti »pripopal«. Pol ure joga nidre nado-

mesti nekaj ur spanja – pomaga tudi ponoči v primeru nespečnosti in če si jo privoščimo popoldne, je dejansko

Grem na jogo po energijoŽivljenje sodobnega človeka je energetsko zelo zahtevno in potratno. Postali smo veliki porabniki energije, ki nam jo zaenkrat pretežno še nudijo omejeni naravni viri. Hkrati smo zaradi načina življenja postavili pod vprašaj lastni tele-sni energetski potencial.

enako, kot če bi začeli dan znova - spočiti, osveženi, razbremenjeni, dobre volje in pozitivno naravnani.

Šele v takem stanju smo lahko »tap-ravi«, zase in za druge.

dr. Danilo Kosi – Dayalpuri

9četrtek, 29. januar 2015 DRUŠTVENO

DIT v januarjuV novem letu so pričeli s polno paro delati tudi v Društvu invalidov Trbo-vlje (DIT), ki je pripravilo prve aktiv-nosti za redne člane in simpatizerje. Pomembno obvestilo za člane je to, da bo članarina za vse ostala ena-ka, ob plačilu vsakdo prejme setveni koledar s podrobnejšim programom dela v letu 2015. V začetku januarja je DIT organizi-ralo preventivno merjenje krvnega tlaka, sladkorja in trigliceridov, prav

Fizika je zanimivaV Mladinskem centru so se hra-stniški osnovnošolci lahko prepri-čali, da fizika ni le predmet, ki se ga učijo v šoli, temveč je lahko še kako zabavna.V sredo, 24. decembra, so v MC Hrastnik potekale delavnice z naslovom Narava skozi oči fizika, ki so jih pripravile tri študentke fi-zike s pomočjo četrtošolcev GESŠ Trbovlje Roka Medveša, Matica Hrovatiča in Anje Javorič pod mentorstvom Petre Zelenšek, profesorice fizike.Delavnic so se udeležili učenci od petega do sedmega razreda OŠ narodnega heroja Rajka Hra-stnik in tako spoznavali zakone treh velikih fizikalnih področij: elektrostatike, termodinamike in nenewtonskih tekočin. Skozi eksperimente, kot je sestavljanje gostotnega stolpa iz vode, olja in etanola, kjer zaradi razlik v go-stoti etanol plava na olju, olje pa na vodi, so podrobneje spoznali pojem gostote. Raziskovali so tudi področje elektrostatike, lasje pa so jim dobesedno šli pokonci ob držanju Van de Graaffovega ge-neratorja. Zadnje področje so bile nenewtonske tekočine, katerih lastnosti so lahko tudi sami spoz-navali v bazenčku z nenewtonsko tekočino – mešanico koruznega škroba in vode. Prav nenewtonska tekočina je učence navduševala najbolj od vseh eksperimentov, saj so jo lahko boksali in po njej celo skakali, ne da bi potonili.

AJ

Mnogi se morda še spomnite lepe stare šege, ko so ob prazniku Svetih treh kraljev otroci in mladi koledo-vali po vaseh in od hiše do hiše pri-našali blagoslov ter veselo oznanilo Jezusovega rojstva. Tokrat so koledovanje obudili mladi v čemšeniški župniji in polepšali pra-znike. Koledovanje želi povezati lju-di, kar s kančkom židane volje, veli-kodušno voljo dobrih ljudi in dobrim delom lahko uspe.Z dvema skupinama trikraljevskih kolednikov so se zbrali v soboto, 10. januarja v čemšeniškem župnišču. Oblekli so koledniške obleke, izbrali Gašperja, Miho, Boltežarja, ki so ga namazali v črno, si oprtali nahrbtni-ke, vzeli zvezdo in z nasmehom odšli

O spomenikuČlani trboveljske Zveze borcev NOB so se sestali z županjo Jasno Gabrič. Predstavili so ji program dela, ki zajema predvsem zadeve, ki so še kako pomembne za mesto Trbovlje. Največ časa so posvetili projektu Oživimo spomenik revolucije – razprava o pomenu, stanju in prihodnosti spomeni-ka. To je tudi naslov okrogle mize konec januarja. Čeprav člani borčevske organizacije vedo, da čas ni primeren za takšne posege, da ni finančnih sredstev, pa vseeno menijo, da za spomenik ni več veliko časa. Bojijo se namreč, da se bo spomenik sredi Trbovelj nekega dne enostavno podrl.

ZT

Ribiči za ZagorjaneČlani Ribiškega društva Zagorje (RD) so sredi decembra presenetili s pokušino rib in ribje juhe in se tako vključili v prireditve veselega decem-bra. V sodelovanju z ribiškimi družinami iz Laškega ter Ludbrega in No-vega Marofa iz Hrvaške so na zagorski tržnici pripravili več kot 700 porcij podusti, potočne postrvi in ribje juhe, s katerimi so brezplačno postregli občane Zagorja. Predsednik RD Zagorje Stanislav Poznič je ob tej pri-ložnosti obljubil, da bodo takšne dogodke skušali organizirati vsako leto in s tem prispevati k boljšemu ozaveščanju občanov o zdravih prehrani.

MM

Ribja ponudba na zagorski tržnici. Foto: Mojmir Maček

Obiski in obdaritveVodstvo Društva invalidov Hrastnik se je v sodelovanju s poverjeniki in člani komisije za zdravstvene in socialne zadeve posvetilo obdaritvi svo-jih članov. Nekatere so obiskali na domu, druge v domovih starejših po Zasavju in bližnji okolici. Nekatere od njih je obiskal tudi Božiček in jim privabil nasmeh na obraz. Takšna decembrska druženja obudijo občutke povezanosti in pripadnosti, kar predstavlja temelj za sprejemanje težav, ki pestijo bolne ljudi in invalide.

ZT

Z otroci v veselem decembruSredi decembra so članice PGD Kotredež organizirale tradicionalno zim-sko delavnico za otroke krajanov in članov. Dogodka se je udeležilo 11 otrok s starši ali sorodniki, vsi skupaj pa so veselo sodelovali pri ustvarja-nju božičnih dekoracij. Kot je povedala predstavnica članic Tanja Lavrih, vsako leto organizirajo tri do štiri dogodke za otroke. V lanskem letu so izvedle pustno delavnico in kostanjev piknik, božično-novoletni dogo-dek pa je vsako leto nekaj posebnega, saj z otroškimi izdelki okrasijo tudi prostor, kjer konec meseca decembra otroke obišče dedek Mraz.

NL

90 let Vere OstanekV krajevni skupnosti Kotredež so v začetku januarja obhajali 90. rojstni dan krajanke Vere Osta-nek. Vaški fantje so ji kot prese-nečenje postavili mlaj, ob petju in harmoniki pa se je slavljenka tudi zavrtela. Ostankova se je iz rodne Dolenjske odpravila na delo na Gorenjsko, poroka pa jo je pripe-ljala v Trbovlje. V Kotredežu živi šele zadnjih nekaj let, vendar je po besedah predsednika KS Jožefa Kajbiča postala čisto prava doma-činka.

NL

Konec preteklega leta so v prostorih OŠ Ivana Kavčiča na Izlakah pripra-vili 7. zasavski regijski kviz gasilske mladine, ki ga je organizirala mla-dinska komisija GZ Zagorje ob Savi. Skupno se ga je udeležilo 64 ekip, po 30 v konkurenci pionirjev in mladin-cev ter štiri v kategoriji gasilcev pri-pravnikov.

V teoretičnem delu kviza so mora-li udeleženci pokazati znanje, ki je potrebno za pridobitev preventivnih značk. Preverili so njihovo znanje prve pomoči ter poznavanje zgodovi-ne gasilstva, činov, funkcijskih oznak in specialnosti gasilcev. Poznati so morali gasilske tekmovalne disci-pline, predmete, orodja in pojme v gasilstvu, vozila in opremo. Glede na starostni razpon posameznih ka-tegorij se je povečevala tudi zahtev-nost nalog. V praktičnem delu kviza so pionirji in mladinci štafetno vezali vozle in prepoznavali gasilsko orodje. Od gasilcev pripravnikov se je zahte-vala izvedba navezave za dvig sekiri-

U3 v novih prostorihDruštvo U3, Univerze za tretje življenjsko obdobje, odslej najdete v Dela-vskem domu Trbovlje. Poleg poslovnih prostorov je za člane društva na voljo tudi učilnica, ureja se tudi dnevni prostor, namenjen druženju, družabnim igram ali prebiranju knjig. Vljudno vabljeni.

tako je objavilo termine za korišče-nje posebnega socialnega programa - družinske psihosocialne rehabilita-cije v kapacitetah ZDIS. Tako se bodo člani društva z odločbami ZPIZ-a o pridobljeni stopnji invalidnosti lah-ko prijavili na možnih 11 terminov v Termah Čatež, 11 terminov v Simo-nov zaliv, 2 termina v Terme Ptuj, 1 termin v Terme Radenci in 1 termin v Terme Rogaška Slatina. Komisija za socialna vprašanja in ohranjeva-

nje zdravja bo februarja odločala o napotitvi članov v posebni socialni program, prijave so možne do konca januarja. Program dela vključuje termine za dogodke na različnih področjih, od kopalnih dni, kulture, druženja, športa in rekreacije, izobraževanja pa vse do letovanj. O posameznih ak-tivnosti bo društvo sproti obveščalo svoje člane.

DIT

V Zasavju mladinski kviz uspešno pod streho

ce, cevi z ročnikom brez pipe in cevi z ročnikom s pipo. Med pionirji je največ znanja in spretnosti pokazala ekipa PGD Dol pri Hrastniku 4 pred PGD Klek 2 in PGD Klek 1. V mladinski konkuren-ci je bila najboljša trojka PGD Trbo-vlje mesto 4, druga je bila ekipa PGD Hrastnik mesto, tretja pa zasedba

PGD Trbovlje mesto 1. Med gasilci pripravniki se je najbolje odrezalo PGD Padež, sledila sta mu PGD Mar-no in PGD Zagorje mesto. Omenjene ekipe so dobile pokale in medalje, medtem ko so priznanja prejele vse sodelujoče trojke.

Boštjan Grošelj

Gasilski podmladek. Foto: Boštjan Grošelj

Koledniški utrinki iz Čemšenika

Koledniki iz Čemšenika. Foto: osebni arhiv

dogodivščinam naproti. Na domove so prinašali blagoslov in veselo vest o rojenem rešeniku. Veseli so bili prijaznega pozdrava in tople besede, ko so potrkali na vrata hiš. Uspešno koledovanje so zvečer zaključili s ko-ledniško mašo ob župnijski kapeli.Dve skupini zagnanih kolednikov, 7 ur koledovanja, obiskana cela čemše-niška župnija, umazani čevlji, mrzli prsti in neizmerno zadovoljstvo ob tem je ob koncu dneva obrodilo obi-len sad. Prostovoljne prispevke, ki so jih darovali ljudje, so v akciji Trikra-ljevskih kolednikov, ki jo spodbuja Misijonsko središče Slovenije, v celoti namenili za otroke v Afriki, kjer pot-rebujejo šole in bolnišnice.

BV

Pokončnih 90 let. Foto: osebni arhiv

10 četrtek, 29. januar 2015REPORTAŽA

Kandidat obtožen Kandidat za sprejem v lovski ceh je bil tokrat Andraž Drnovšek. V strahu, da ne bi zbežal zaradi napihnjenih informacij o krutosti iniciacijskih prijemov, ga je rabelj Miloš Roglič z zanko okrog vratu prignal pred sodni senat, ki mu je predsedoval starešina LD Šentlambert Darko Juvan, njego-va pomočnika na mestih prisednikov pa sta bila Janez Vidmar in Srečko Ercek. Pred zaslišanjem je “doktor” Zdravko Molka opravil izredni pre-gled zdravstvene sposobnosti, ki je pokazal dobre rezultate, čeprav je bil pristop k pacientu nekoliko robat. Za boljšo odpornost proti sezonskim virozam je Drnovšku vbrizgal nekaj antigripina, medtem ko je za njego-vo psihično kljubovanje zahtevnemu zaslišanju poskrbel z natančnim od-merkom pomirjevalne tekočine.

V naslednjih letih je malo zaradi re-klame in veliko zaradi dobrega gla-su pohod postal priljubljen tudi pri ostalih slovenskih planincih. Udelež-ba se je vsako leto večala, rekordno so beležili na 10. pohodu leta 1992, ko je bilo v prelestnem zimskem vreme-nu na Kumu blizu 3000 pohodnikov. V naslednjih letih je število nihalo, odvisno od vremena in tudi od dne v tednu. V zadnjih letih se število giba okrog 1000, kar je za kapacitete na Kumu zelo primerno. Prvih 30 novoletnih pohodov je bilo izvedenih na praznični dan 2. janu-arja. Od leta 2013 dalje je ukinjen praznični dan organizatorje prisilil, da pohod organizirajo prvo soboto po novem letu.

Deveterica na vseh pohodihMed pohodniki je vsako leto približ-no 40 odstotkov ljudi iz mest pod Ku-mom, 20 odstotkov je Ljubljančanov, ostali pa prihajajo iz vse Slovenije kot organizirane skupine posameznih PD ali pa individualno. Že vrsto let razveseljujejo z obiskom številne skupine iz Ljubljane, Murske Sobote, Brežic, Gorice, redni pohodniki so Zagrebčani in mnogi drugi. Da je pohod med planinci priljub-ljen, potrjuje tudi to, da se ga vsako leto udeleži od 100 do 200 takšnih, ki pridejo na pohod prvič. Vsi ostali so povratniki, devet veteranov se je ude-ležilo vseh 33 pohodov. V vseh letih so beležili skoraj 43.000 registriranih

pohodnikov, veliko pa je planincev, ki se sploh ne vpisujejo, na Kum pri-dejo zaradi planinske ture same in zaradi druženja.

Poti na KumNa Kum se lahko obiskovalci od-pravijo po različnih poteh, kot trasa pohoda pa veljajo poti iz Trbovelj, Hrastnika in Podkuma. V zimskih dneh je najbolj udobna pot po ces-ti, ki se prične pri savskem mostu v Trbovljah in vodi skozi Dobovec in po cesti ali bližnjicah do Lontovža in naprej na Kum. Za to pot potrebuje-mo 3 ure. Mnogi planinci raje ubere-jo pot čez Čebulovo dolino. Tudi za to pot je izhodišče na savskem mostu, takoj za prvim ovinkom krenemo na stezo, ki pelje sprva po strmem goz-dnatem pobočju nad Savo do kmetije Dolinšek, nato se počasi vzpenja po odprti Čebulovi dolini do Počivalnic,

od tu pa se pot spet strmo vzpenja po gozdu do vrh Kuma. Tudi za to pot potrebujemo 3 ure. Pot iz Hrastnika se za tiste, ki pri-dejo z vlakom, prične s prečkanjem savskega mostu in nadaljuje do male cerkvice v Podkraju, od tu pa se vzpe-njamo po stezi do zaselka Matica, na-daljujemo do vasi Župa in naprej po kolovozu in stezah ter se malo pod vrhom Kuma priključimo cesti, ki vodi z Dobovca. Prehodimo jo v treh urah.Pot iz Podkuma je najkrajša. V Pod-kum ali celo še naprej do Malega Kuma se pripeljemo iz Zagorja skozi Šklendrovec. Če si za izhodišče izbe-remo Podkum, jo mahnemo po cesti mimo lovske koče proti vasi Borovak in naprej do Malega Kuma. Na koncu vasi se po strmi poti vzpnemo v hrib mimo dveh kapelic. Pri drugi kapeli-ci v Videncah je razpotje poti za Ra-

deče in Zidani Most. Od tu nadalju-jemo pot proti Kumu. Za celotno pot potrebujemo dobro uro in pol.

PohodnikiPohodniki ob potrjevanju na Kumu prejmejo spominsko značko za prvo, tretjo in peto udeležbo, za deseto ude-ležbo prejmejo plaketo, za 20. udelež-bo posebno jubilejno priznanje, prav tako tudi za 30. Vsakemu pohodniku, ki prispe na vrh, postrežejo s toplim čajem brezplačno. Pohod poteka ob vsakem vremenu. Na pohodu so pri-sotni reševalci GRS, organizirana je tudi zdravniška služba.Kum je visok 1220 metrov in je od izhodišča na mostu čez Savo do vrha točno 1000 metrov višinske razlike, zato lahko vreme na Kumu zelo pre-seneti. Vsekakor pa je v tem času na Kumu zimsko, zato morajo biti po-hodniki na to pripravljeni.

OrganizatorjiPa še nekaj o ljudeh, ki opravljajo delo organizatorjev. Planinsko dru-štvo Kum spada med srednje velika društva, trenutno šteje 194 članov in je v letu 2010 praznovalo svojo 60 letnico. Aktivno deluje približno 15 ljudi. Moštvo, ki organizira in izpelje novoletni pohod, šteje okrog 30 ljudi, nekaj pa je zunanjih sodelavcev (gor-ska reševalna služba in zdravniška služba). Žal so sponzorska sredstva iz leta v leto skromnejša, vendar jim zaradi tega ne zmanjkuje sape. Zave-dajo se, da je treba zadano delo opra-viti dobro, vestno in odgovorno. Zato je uspešno izpeljan pohod z dobro udeležbo zanje najboljša spodbuda. V letu 2015 so uspešno izpeljali že 33. pohod, ki je najstarejši novoletni po-hod v Sloveniji. In na to so še posebej ponosni.

Marjeta Bricl

Ko je bil kandidat medicinsko ob-delan, se je lahko začelo zaslišanje. Tožilec Andrej Miklavčič je navedel nekaj hudo resnih obtožb, tako da se je med občinstvo v lovskem domu, ki je bil zaseden do zadnjega kotička, naselilo hladno nelagodje. V grlih so se začeli zatikati cmoki, ko so se vrstile obtožbe, ena hujša od druge. Nepoznavalec dejanskega stanja bi kaj hitro pomislil, da je kandidat za krst najhujši razbojnik, ki solovcem naredi največ sivih las. Ni čudno, da je Miklavčič kot “najmilejši” ukrep predlagal smrtno kazen.

Razplet v splošno zadovoljstvoNa Drnovškovo srečo lovski sod-ni sistem deluje, zato je le dočakal obrambni nastop svojega zagovorni-ka Zdravka Rebernaka, ki ga je kot

mentor uvajal v skrivnosti lova in lovstva. Tako se je zavzel za svojega varovanca, da se je zdelo, kot da sta sodni senat in tožilec stisnjena v kot. Juvan je na podlagi razvoja dogod-kov odločil, da se kandidata izpraša z lovskimi ugankami. Po začetni ne-gotovosti se je ogrel in prepričal so-dno avtoriteto. Kazen se je bistveno znižala.Ulegel se je na klop, glavo naslonil na gamsa, uplenjenega tri dni prej, in se predal krstnemu obredu. Juvan ga je v imenu lovske boginje Diane krstil z žlahtno kapljico. Po vsakem poli-vanju ga je s palico udaril po zadnji plati, da bi se držal lovske časti, lovil po pravilih ter se bratsko vedel do so-lovcev. To je ponovil trikrat, potem pa posebej oblikovano palico predal v naslednje roke. Tako je prišel na vrsto za častni udarec vsak lovec, ki se je udeležil prazničnega dogodka. Ko je bilo preizkušanje kandidata za-ključeno, mu je starešina izročil pali-co, ki ga bo spominjala na dan, ko se je v polnosti zapisal lovskemu stanu. Nanjo so se podpisali vsi navzoči lov-ci. Dobil je tudi listino, ki dokazuje, da je uspešno prestal krst in postal pravi lovec.

Posebno vzdušje se je preneslo v na-daljevanje druženja, ki ga je pope-stril elegantno izveden lovski ropot. Oglasila se je harmonika, poskočni ritmi so dodatno prispevali k dobri volji, pozitivno ozračje je ohranjalo tudi petje. Letošnjega Štefanovega so se v skladu z običajem znova udele-žili gostje iz drugih lovskih družin, kar kaže na odprtost LD Šentlam-

bert za sodelovanje z vsemi, ki želi-jo ohranjati lovsko tovarištvo. Svoj delež k dopoldanskemu lovu in po-poldanskemu pestremu dogajanju so namreč dodali predstavniki lovskih družin: Litija, Mlinše, Podkum, Pol-šnik, Mirna in Brezovica pri Ljublja-ni.

Boštjan Grošelj

Novoletno na KumPrvič so planinci planinskega društva Kum organizirali novoletni pohod na Kum 2. januarja 1983 na pobudo ta-kratnega predsednika Janeza Brinarja. Ideja se je porodila predvsem kot pohod za zbistritev po novoletnem rajanju in začetek novega planinskega leta. Takrat se je pohoda udele-žilo skoraj 600 planincev iz mest, ki ležijo ob vznožju gore, Trbovelj, Hrastnika in Zagorja.

Jutranji pohodniki na Kum. Foto: MB

Na vrhu Kuma so bili pohodniki pred planinskim domom zaviti v meglo. Foto: MB

33. novoletnega pohoda na Kum se je udeležilo nad tisoč pohodnikov. 120 pohodnikov je potrdilo prvo udeležbo, 20 pohodnikov je bilo na po-hodu več kot 30 krat, 9 jih je potrdilo že 33. udeležbo.

Lovski krst za optimizemTradicija vsakoletnih lovskih krstov se v zadnjem obdobju v Lovski družini Šentlambert nadaljuje. Na Štefanovo je bila tudi tokrat priložnost za izvedbo starega običaja, ki zago-tavlja polnokrvno članstvo v lovski bratovščini. Tamkajšnji lovci so dokazali, da so vitalna druščina, saj so lovski krsti porok za pomlajevanje članstva, ki pomeni zdravo priho-dnost lovstva v tem delu Zasavja.

Sodni senat, Drnovšek in njegov zagovornik med poslušanjem težkih obtožb. Foto: Boštjan Grošelj

11četrtek, 29. januar 2015 OGLASNA STRAN

Pravi čas za servis in nakup kmetijske ter vrtne mehanizacije

TMS BREŽICE d.o.o. | Trnje 4a, 8250 Brežice | e: tms@siol.net | splet: www.tms-brezice.si | Tel: 07/ 496 66 50 |Fax: 07/ 496 66 52

HUSQVARNA AUTOMOWERzmogljivost za košnjo: do 5.00 0m2

v različnih izvedbah: klasični (baterijski) ali solarni

Nahrbtna kosa 553RBX50,6 cm³, 2,3 kW, 11,9 kg

McCULLOH M185-117T18,5 KM, 117 cm, hidro

HUSQVARNA ST 276EPTOpremljena z zmogljivim 342 kubičnim motorjem, električnim zagonom, hidrostatičnim menjalnikom in servo krmiljenjem.

HUSQVARNA RIDERširoka izbira modelov, od klasicnih do AWD,enovaljnih do dvovaljnih,s širino košnje od 85 cm do 122 cm

HONDA HRS 536 SDE5,5 KM, 5 3cm, možnost mulcanjaali stranski izmet

Kosilnica LC 56 AWDHonda GCV 160 OHC, mulcanje,stranski izmet, koš, 56 cm

■ prodaja in servis vrtnih kosilnic, žag, kosilnic na laks, škropilnic■ izdelava hidravličnih cevi■ zastopniki MTD, HUSQVARNA■ gotovinski popusti

Sanabela d.o.o., Cesta dolomitskega odreda 10, 1000 Ljubljana

zaposli

Komercialista (m/ž) v telefonskem studiu v Zagorju ( več )

Naloge in odgovornosti:■ telefonska prodaja■ sprejemanje klicev in naročil

Zahtevana stopnja izobrazbe::■ III., IV., V, VI/1, VI/2

Pričakujemo:Pričakujemo resne, vestne, komunikativne in odgovorne kandidate, ki so prodajno naravnani, imajo razvite sposobnosti telefonske komunikacije, so ciljno usmerjeni in motivirani. Prednost imajo kandidati z izkušnjami v prodaji, izkušnjami s telefonsko prodajo, delom v klicnem centru.Ponujamo:Delo poteka v Zagorju, v urejenem okolju, v dveh izmenah in pozitivnem delovnem vzdušju. Nudimo zaposlitev in redno plačilo,celotno podporo in izobraževanje ter možnost razvoja.

Vaše vloge pošljite najkasneje do 28. 2. 2015 na info@sanabela.si.Za več informacij smo za vas na voljo na: 070 332 230

Cesta 20. julija 2c | t. 041.548.111

Februarja 10% popust na spa masaže telesa.

Nudimo vam tudi popust na anticelulitne

terapije in oblikovanje telesa.

NOVO

permanentno podaljševanje trepalnic

• BREZPLAČNA DOSTAVA• Plačilo na 4 OBROKE

(1 obrok takoj + 3 trajnik ali čeki) • Plačilo 5-12 obrokov

(NLB Karanta, NLB Mastercard , Visa, Diners club in American express)

• dostava - 041 855 799 • 1000 l = 813,00 EUR (do 2. 2. 2015)

Naše kurilno olje dosega ali celo presega vse parametre, ki so v Sloveniji predpisani s standar-dom SIST 1011. Zaradi večjega izkoristka boste imeli nižjo porabo, vaš ogrevalni sistem bo bolj zaščiten, manjše bo onesnaževanje okolja.

KURILNO OLJE

12 četrtek, 29. januar 2015KULTURA

Otroci knapov Igorja Gošteta

Torek, 3. 2. ob 19.30 uri

DD Hrastnik Gledališka predstavaŠpas Teater: Ko ko komedija

Četrtek, 5. 2. ob 18.00 uri

Stara galerija DD Trbovlje

Slikarska razstavaBogdan Barovič

Petek, 6. 2. ob 18.00 uri

Nova galerija DD Trbovlje

Razstava in performansVesna Lenić Kreže: Fragmenti iz vic

Torek, 10. 2. Ob 19.30 uri

Gledališka dvorana DD Trbovlje

Gledališka predstavaSiti teater: Mame

Sreda, 11. 2. ob 19.00 uri

Gledališka dvorana DD Trbovlje

Beseda – plesVečer proze in poezije Ferija Lainščka

Četrtek, 12. 2. ob 20.00 uri

Gledališka dvorana DD Trbovlje

Gledališka predstavaŠpas teater: Ko ko komedija

Ponedeljek, 16. 2. ob 17.30 uri

Knjižnica T. Seliškarja Trbovlje

Literarni krožekModerni klasiki

Torek, 17. 2. ob 17.00 uri

Knjižnica T. Seliškarja Trbovlje

BuklžurS kratkimi zgodbami okoli sveta

Sobota, 14. 2. ob 19.30 uri

DD Zagorje Valentinov plesMidnight band

Torek, 17. 2. ob 19.30 uri

DD Zagorje Gledališka predstava, komedijaMGL: Prevare

Četrtek, 19. 2. ob 17.00 uri

Knjižnica T. Seliškarja Trbovlje

Domoznanska skupinaKnapovska hrana in z njo povezani običaji

Petek, 20. 2. ob 19.00 uri

Gledališka dvorana DD Trbovlje

KoncertTinkara Kovač

Sreda, 25. 2. ob 19.00 uri

Knjižnica T. Seliškarja Trbovlje

Literarni večer dr. Marko Pavliha: Dvanajst pred dvanajsto

Katarinski fantje pojejo že 15 letVčasih se je vse dogajalo na Katarini, kakor domačini še vedno imenuje-jo Čeče. Hrastniški del Čeč se konča malo naprej od Zadružnega doma v Bobnu, trboveljski pa se začne prav na Katarini. Mnogi ta kraj poznajo po »pohanemu piščancu« in lepi cerkvi. Pa tudi po razgledu. Na Katarini se je že včasih mnogo dogajalo. V Špurinovi hiši se je zbirala mladež, se zabavala, plesala, pela in ustvarjala. Kasneje se je vaško dogaja-nje preselilo v staro šolo, dokler je niso podrli. Toda tudi danes se na Kata-rini mladi zavedajo, da brez kulture človek izgubi svoj smisel za ohranjanje dediščine, pa naj bo to glasba, gledališče ali preprosto ustno izročilo. Posamezniki, ki jim je mar, da se na vasi zopet kaj luštnega dogaja, delajo z velikim veseljem in trudom. Med njimi so tudi Katarinski fantje. Svoj prostor so si leta 2000 našli v gasilskem domu. Združila jih je ljubezen do petja in slovenske pesmi. Njihov idejni vodja Oskar Čamer, ki se je v 50. letih preizkusil kot plesni učitelj in režiser prav na Katarini, si verjetno ni mislil, da bodo Katarinski fantje kdaj praznovali 15. obletnico. Pa se je zgo-dilo ravno to. Fantje so svojih petnajst let proslavili 20. decembra lani na tradicionalnem božično-novoletnem koncertu v gasilskem domu, ki je tako pridobil še bolj slavnostni pridih. Dvorana je bila premajhna za vse obisko-valce in goste, s katerimi so »fantje« po svojem popotovanju po Sloveniji navezali stike. Vsako leto gostijo kakšno zanimivo skupino, vedno pa kon-cert zaključijo s pesmijo Sveta noč. Ta se iz src nastopajočih in poslušalcev tiho razlega čez okna okusno in čarobno okrašene dvorane po vsej vasi, tudi do tistih, ki ne morejo priti v gasilski dom, četudi bi radi.Stare ljudske pesmi, ki so jih nekdaj prepevali na vasi ob delu, pod oknom, na trgih, po gostilnah, zna le še redko kdo. Če pa se zapišejo in prepevajo še danes, potem bodo živele dlje. To je želja Katarinskih fantov, ki v začetku novega leta že osvajajo nov repertoar, s katerim bodo na koncertih razvese-ljevali občinstvo tudi naprej.

ZT

Avtor se rad ponaša s svojim pore-klom in čudovitim otroštvom, ki ga današnji otroci, na žalost, ne pozna-jo, ker sedijo pred računalniki, starše pa je strah, da se jim ne bi kaj zgodilo. Spomini na najnežnejša leta, ki so jih brezskrbno preživeli v naravi, ko so plezali na drevesa, uživali ob igrah z žogo, vragolijah, so vrednote, ki se jih ne da opisati, saj jih ni mogoče pri-merjati s sedanjostjo. Zime so nudile užitke ob sankanju in smučanju, s sličuhi na nogah so igrali hokej. Rad se spominja štamfanja snega, da so lahko smučali, to se danes ne zdi ni-komur nič vredno. Nikogar niso motili prenosni telefo-ni, vedeli so, da je tema tista, ki na-rekuje odhod domov. Bili so revni,

Rozalinda polepšala praznike»Kaj je lepšega kot topel dom, ko je družina skupaj, ko bližina sočloveka poboža našo dušo in prijazna bese-da odzvanja v nas kot milozvočna melodija? Takrat je človek preprosto srečen!« Tako verjamejo mladi člani Kulturne skupine Rozalinda, ki deluje v kisovški župniji že četrto leto. Ob zadnjih božičnih praznikih je sku-

Igor Gošte, ki je napisal že svojo šesto knjižno delo, Otroci knapov, jo je premierno predstavil 16. decembra v zagorski knjižnici Mileta Klopčiča.

a zelo srečni. V materialnem smislu so imeli malo, a vsega drugega veli-ko več, kot imajo otroci danes, ko se z materialnimi dobrinami starši od-kupujejo za pomanjkanje časa, ki ga preživijo z njimi. Povezani so bili z naravo, enako, kot njihovi očetje v jami, kjer so bili odvisni od nje, saj je lahko prišlo do vdorov ali eksplozij. Nekako bi svojo odvisnost rudarji lahko primerjali z mornarji sredi oceana. Tuljenje sire-ne je bilo mora za mame. Kisovčani so imeli pouk v kraju le prva štiri leta, nato so se zadnja štiri leta vozi-li v Zagorje, seveda, če niso izgubili mesečne vozovnice. Običajno so bili v oddelku c.Kljub temu, da si je že zelo zgodaj s

svojo Mojco ustvaril družino, se rad pohvali, da je imel veliko prijateljic, a ne punce. Spominja se, da so bili tak-rat tudi zlagani časi, saj si o nekaterih dogodkih ljudje niso upali sprego-voriti, predvsem, kaj se je dogajalo v koncentracijskih taboriščih, na fron-tah, ko so bili nemški vojaki. Tisti, ki so živeli v istem okolju, se spominjajo istih stvari, ki naj bi ne bile pozabljene. Zato, da se ohrani čim več spomina na rudarstvo in otroštvo takratnih kratkohlačnikov, je Igor napisal knjigo Otroci knapov. Zaveda se, da spomini bledijo, z njimi vred tudi pričevanja o več kot dves-toletnem rudarjenju v Zasavju. Sam obžaluje le vsako trdo besedo in jezo, ki jo je dal drugemu. Njegovi prijate-lji iz Kisovca so zapeli nekaj pesmi, povezanih z Igorjevim otroštvom in sedanjostjo, ko ustvarja v Dalmaciji.

Irena Vozelj

Igor Gošte ob poslušanju njemu ljubih pesmi. Foto: Irena Vozelj

Katrinski fantje so dobrodošli gostje na vseh prireditvah. Foto: arhiv skupine

Mladinsko gledališče Svoboda Tr-bovlje, ki v sezoni 2014/2015 pra-znuje petdesetletnico, je podelilo štilčke osemnajstič zapovrstjo.Štilčki so predstavitev njihovega ustvarjalnega dela, kako se z igral-skimi spretnostmi in s preprostimi rekviziti ustvari predstava. Letos so se predstavili z desetimi krajšimi predstavitvami, pričeli z antičnim gledališčem, slovenskim filmom, v angleščini upodobili Sherlocka Holmesa, se ponorčevali na temo trgovinskih hitrih blagajn. Jeklene magnolije so doživele že nekaj pono-vitev. Srebrni dimnik, Male radosti, Prasica debela in Brituf so bili pri-kaz vsakdana. Stalnica štilčkov so Lososi, ki so se jim letos pridružile še Ikre in oboji so s pevskim nasto-pom in aktualnim besedilom pripra-vili občinstvo do spontanega smeha. Za zaključek so predstavili Lepotne ideale, ki veljajo v sedanjem trenut-ku. Letošnje štilčke sta prejeli Iza Jerman in Pia Ameršek za predstavo Sherlocka Holmesa v angleškem jezi-ku. Predstava Jeklene magnolije, ki ima osrednje dogajanje v frizerskem salonu, je svojevrstna parodija, zanjo pa so štilčke prejele igralke Bojana Vitori Zor in Nina Žagar za stran-ski vlogi ter Tjaša Šuligoj za glavno vlogo. Za svojevrsten pristop k režiji Prasice debele je prejel štilček David Banovič, Ana Bovhan in Nik Soli-na pa za žensko in moško stransko vlogo. Poseben štilček v obliki torte je dobila čudovita publika, ki zves-to prihaja na podelitve in nagrajuje igralce z bučnim aplavzom.

Irena Vozelj

Štilčki že osemnajstič

Štilčki so navdušili zasavsko publiko. Foto: Irena Vozelj

pina Rozalinda razveselila občinstvo z uprizoritvijo božične zgodbe s ču-dovitim sporočilom: Čeprav se sprva zdi, da bo babica Angelika ostala sama na božični večer, ker je njen mož v bolnišnici, starejši sin pa z družino v nakupovalnem centru, prejme v tihi noči najlepše darilo; iz mesta se vrne njen drugorojeni sin, razveseli pa jo tudi novica, da se bo mož kmalu vrnil domov. Skupina Rozalinda je zgodbo uprizorila kar štirikrat. Najprej v do-mači cerkvi na Lokah na sveti večer pri obeh polnočnicah, kjer so priso-tne razveselili tudi pevci tamkajšnjega cerkvenega zbora, domača citrarka, Viktor Kotar s svojim petjem in har-monikar Nik Zupan. Ponovno so jo zaigrali na Štefanovo, ko so svoje ve-

selje delili s povabljenimi farani Čem-šenika ter skupaj s čemšeniškim mla-dinskim zborom Mavrica še polepšali praznično mašo. Dan pozneje pa so gostovali v domu starejših občanov na Izlakah, kjer so starostnikom zapele tudi pevke skupine Iris. »Tudi letos nam je uspelo pričarati nasmeh na lica ljudi in veselje v srca, ker smo z njimi delili najlepše božično darilo. Hvala vsem, ki so pripomogli k temu,« so zadovoljni Blaž Vozelj in vsi člani Kulturne skupine Rozalinda. »Kako malo je potrebno, da osrečimo sočloveka,« so prepričani. »Topel stisk roke, prijazna beseda, ljubeč objem… Za božič je človek človeku najlepše darilo.«

BV

13četrtek, 29. januar 2015 ŠPORT

Uspešne borke

X TRIM FITCILJ: z visokim srčnim utripom do povečanja aerobne in mišične vzdržljivosti, oblikovanja telesa, kurjenja maščob

KDAJ?vsak ponedeljek in sredo ob 18:50 v Studio TRIM

(letni bazen Trbovlje)

PRIJAVE NA VADBO IN INFO: 041 267 005 / info@studiotrim.si / facebook.com/studiotrim

krozna vadba

Studio Trim in Hillstrikevabita na

V Šolskem centru Velenje je 10. ja-nuarja potekalo državno prvenstvo za člane in veterane. Nastopilo je 81 tekmovalcev iz 37 klubov, sodelovali pa so tudi člani trboveljskega karate kluba (KKT). Ti so ponovno pustili močan vtis, saj sta v svojih katego-rijah Patricija Bukovinski in Sabi-na Fazlič osvojili bronasti medalji. Tekmovanja so se udeležil tudi štirje tekmovalci Karate kluba Hrastnik. Najboljši rezultat je dosegel Denis Gorenc, ki je v kategoriji članov do 67 kg osvojil odlično tretje mesto. Karate Zveza Slovenije pa je v Vele-nju izkoristila priložnost ter podelila priznanja najboljšim v točkovanju za »Karateist in klub leta 2014«. Med kadeti je tretje mesto osvojil član tr-boveljskega kluba Tadej Kolander, na sam vrh pa se je zavihtel Stefan Joksimović, saj je med mladinci

Ob začetku zimske sezone smučar-skih skokov je januarja v Planici po-tekalo tradicionalno tekmovanje za državni pokal Cockta, ki je namenje-no predvsem skakalcem mlajše gene-racije. Na pokalni tekmi je sodelova-lo 52 skakalcev in skakalk iz desetih klubov, nastopili so tudi trije tekmo-valci iz SK Zagorje. Pri dečkih do 11 leta je pokal za prvo mesto osvojil Lovro Peitl, ki je s skokoma 26,0 in 26,5 m dosegel tudi največji dolžini dneva. Pri deklicah do 11 let je drugo mesto osvojila Tia Kodrnja. V kate-goriji dečkov do 10 let pa je Dominik Zupanec osvojil 12. mesto, Zasavske skakalce sedaj čakajo tekme v regij-skem tekmovanju v Štajersko - ko-roški regiji in februarja še državno prvenstvo v Mostecu.

JK

Obisk pri mojstruMojstri črnih pasov Karate kluba Pon*Do*Kwan Izlake so se te dni mudili v Nemčiji. Štirje trenerji, Srečko Rozman, Miloš Rozman, Maja Vetršek in Tilen Zajc so obiskali Daniela M. Ponda v Hanauu. Z željo po novih znanjih so srkali besede mojstra te veščine, ki jim je predstavil razvoj od prve zamisli do danes. Pondove modrosti so dobile dodatno težo na njegovih treningih. To znanje, energija in filozofija veščine se prenaša iz roda v rod. To je tudi misija izlaških trenerjev, ki že več kot 20 let skrbno negujejo samo bistvo te boril-ne veščine in jo nesebično prenašajo na nove generacije. Največja zahvala gre Srečku Rozmanu, očetu Karate kluba Pon*Do*Kwan Izlake.

MV

Haberlova na najvišji stopnički. Foto: arhiv kluba

Uspešni trboveljski karateisti. Foto: arhiv kluba

postal najuspešnejši karateist v letu 2014, KKT pa je v skupnem seštev-ku zasedel četrto mesto. V kategoriji

kadetinje je naziv naj karateistka leta osvojila Barbara Haberl iz hrastni-škega kluba.

Žibertova hitraKončno je tudi trboveljska smučarka Anja Žibert, dijakinja športnega oddelka GESŠ Trbovlje, prišla na svoj račun ter na tekmi pokazala, koliko je napredo-vala od lanske sezone. Od 1. maja 2014, ko se je začela letošnja sezona, je po več kot 60-ih treningih na snegu in okrog 60-ih kondicijskih treningih dočakala prve tekme. Največ je trenirala na ledeniku Mölltal, včasih na Hintertuxu, Ka-prunu ali Dachsteinu. Avgusta in septembra je bila tudi v Švici na Zermattu in Saas Feju. Kadar ni bila na snegu, je v Trbovljah skrbela za telesno pripravo. V začetku januarja sta na Golteh potekala prva veleslaloma za pokal vzhodne regije. Žibertova, tekmovalka SD Zasavje, je na obeh veleslalomih zasedla 3. mesto in s tem dokazala, da so se letošnji treningi obrestovali. V dveh slalomih pa je zasedla drugo in četrto mesto.

JKŽ

Anja Žibert na zmagovalnih stopničkah. Foto: arhiv kluba.

Lovro Peitl na zmagovalnih stopnicah. Foto: arhiv kluba

Izlaški trenerji z mojstrom Danielom M. Pondom. Foto: arhiv kluba

Uspešno v Planici

14 četrtek, 29. januar 2015

Z ljubeznijo… Za življenjeZA MLADE

Ponedeljek, 2. 2. ob 18. uri

Mladinski center Zagorje Motivacijsko predavanje: Živiš svoje sanje? Jaka Mrak

Ponedeljek, 2. 2. ob 18. uri

Evropark Ruardi Nov začeTEK: Tekaški treningiVsak ponedeljek od 18h do 19h

Ponedeljek, 2. 2. ob 17. uri (predvidoma)

šivalnica Srednje šole Zagorje (stavba Partizan)

Tečaj šivanjaKarmen Pevec

Sreda, 4. 2. ob 18. uri Mladinski center Trbovlje Študijska soba v MCT

Sreda, 11. 2. ob 18.uri Mladinski center Zagorje Mala šola novinarstvaMarko Planinc

Četrtek, 12. 2. ob 18. uri Mladinski center Hrastnik Predavanje: Financiraj svoja doživetja; Društvo NATURA

Vsak četrtek ob 19.45 uri Mladinski center Hrastnik Vodna aerobika – bazen Hrastnik

Vsaka sobota ob 19. uri Mladinski center Hrastnik Zumba – Šolska telovadnica Hrastnik

Pustni karneval v ZagorjuNa Valentinovo popoldne bodo v Zagorju zarajale različne pustne maske. Tega dne bo na sporedu že peti pustni karneval.V organizaciji Društva prijateljev mladine in Občine Zagorje ob Savi se bodo 14. februarja ob 14.00 v križišču pri Vašhavi zbrale šeme, ki se bodo nato v sprevodu odpravile proti zagorski tržnici, kjer bodo nadaljevale z rajanjem. Za zabavo bo poskrbela animatorka Maja Kokol, predstavili se bodo tudi otroci Vrtca Zagorje, učenci OŠ Toneta Okrogarja, kurenti Poetovio Ptuj, Pihalni orkester Svea Zagorje in drugi. Vse maske se bodo lahko posladkale z župano-vimi krofi.K sodelovanju so povabljene različne maske vseh starosti, tako individualne kot skupinske. Za sodelovanje je potrebna prijava preko obrazca, objavljenega na spletni strani DPM. Rok za prijavo je četrtek, 12. 2. 2014. Vstop na prireditev je brezplačen. Zaradi pustnega sprevoda bo od 14. do 15. ure na cesti od križišča pri trgovini Spar do tržnice veljala popolna zapora ceste.

ZT

Dijaki, starši in zaposleni se radi od-zovejo ob naravnih nesrečah. Ob ve-likih poplavah, ki so prizadele Litijo in Zagorje ob Savi, so organizirali dve dobrodelni gledališki predstavi, v Zagorju in Litiji, ter zbran denar v ce-loti namenili v poplavah prizadetim družinam. Med drugim so lansko leto z darili za božič razveselili otro-ke v Mladinskem domu Malči Beliče-ve, zbirali sredstva za ljudi, ki so jih

prizadele poplave v Bosni in Srbiji in sodelovali tudi pri drugih dobrodel-nih akcijah.Od zadnje velike prireditve, s po-močjo katere so zbrali 5832,00 evrov za Rdeče noske, klovne zdravnike, ki so otroke v otroški bolnišnici Trbo-vlje lahko obiskovali kar dve leti, je minilo 5 let, zato so gimnazijci začeli iskati nove priložnosti, da bi ponudili svojo pomoč.

Ko so izvedeli, da Klinični oddelek za otroško hematologijo in onkologijo na Pediatrični kliniki za svoje nemo-teno delovanje pri diagnostiki aku-tnih levkemij potrebuje hematološki analizator, ki omogoča štetje nukle-arnih celic v vzorcu kostnega mozga, kar je podlaga za kvantitativno oceno minimalne rezidualne bolezni, so se odločili, da jim bodo pomagali. Za pomoč so zaprosili občane, podjetja ter organizacije litijske in okoliških občin. Odziv je presegel pričakova-nja.V začetku decembra je športna dvo-rana Gimnazije Litija pokala po ši-vih, kajti prireditve, ki so jo poime-novali Z ljubeznijo… za življenje, se je udeležilo okrog 700 ljudi. Na prire-ditvi so nastopili Mešani pevski zbor Gimnazije Litija pod taktirko zboro-vodkinje Marjetke Kozmus s solisti Nadjo Strle, Emo Krebs, Leo Rihter,

Dijaki, njihovi starši in zaposleni na Gimnaziji Litija so preko celotnega šolskega leta aktivni na področju dobrodel-nosti. Večkrat letno zbirajo oblačila, hrano, šolske potreb-ščine in druge nujno potrebne stvari za življenje in pri tem sodelujejo z različnimi organizacijami. Gimnazijci delujejo kot prostovoljci v domu starejših občanov v Domu Tisje, na šoli pa poteka tudi zbiranje plastičnih pokrovčkov v sodelo-vanju s Športno-humanitarnim društvom Vztrajaj – NEVER GIVE UP.

Gašperjem Vidicem in Emanuelom Meserkom, člani Športnega plesnega društva NLP, plesalci in recitatorji Gimnazije Litija. Na oder je stopila tudi skupina Artenigma in Nuša De-renda. Publika je bila nad nastopajo-čimi navdušena.

Sredstva so med drugim zbirali tudi s prodajo voščilnic in izdelkov dija-kov Gimnazije Litija. Za pomoč pri nakupu hematološkega analizatorja so zbrali kar 6930,34 evrov.

USP

Dobrodelni dijaki SŠ ZagorjeDijaki SŠ Zagorje so se letos odločili, da bodo denar, zbran s prostovoljnimi prispevki, namenili nakupu daril za malčke iz socialno šibkejših družin. V ponedeljek, 22. decembra, so jim pod mentorstvom profesorice Vande Macerl pripravili družabno in ustvarjalno popoldne, dijaki gledališke skupine pa so jih popeljali v božični svet z igro Od kod prihaja božiček.

MK

15četrtek, 29. januar 2015 ŽIVLJENJE

Popust, da te kapVsi popuščajo. Tudi mi smo popustili. Pri ceni!UGODNA priložnost v Zasavskem tedni-ku. Objavite oglas za popust. Tistim, ki se v Zasavju ukvarjajo s storitveno dejavnostjo, omogočamo po izjemno ugodni ceni (15 €) objavo kupona za popust pri njihovih sto-ritvah. Želite strankam ponuditi popust pri urejanju frizur, popravilu čevljev in oblek, masaži, pri čiščenju avtomobilov, pri jutra-nji kavici, pri nakupu sadja, sladoleda itn? Potem je Zasavski tednik pravi naslov za vas. Ne zamudite priložnosti! Naročila za ku-pone do vsakega petka pred objavo časopisa sprejemamo na naslovu: Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik, na elek-tronski naslov: marketing@zasavskitednik.si ali po telefonu 03/56-60-568 (vsak delav-nik od 9. do 14. ure).

Repa pomaga očistiti telo prazničnih pregrehRepo lahko uživamo surovo, kuhano, pečeno, kisano. Je varovalno sezon-sko živilo. Zelo dobro uspeva v hladnem, kar pomeni, da rastlina v sebi nosi toploto. Ta pa pomaga tudi nam v zimskih mesecih, saj nas greje in spodbuja cirkulacijo našega telesa.Še najbolj nam je znana kisla repa, ki jo lahko uživamo presno (solata iz kisle repe in fižola z bučnim oljem) ali kuhano (bujta repa, jota s kislo repo,...).Gorčično olje, ki ga vsebuje koren repe, daje repi ostro sladkast okus. Vsebuje vse makroelemente ter množico vitaminov, mineralov in drugih za zdravje zelo pomembnih snovi (tudi folno kislino, ki sodeluje pri pravilni delitvi ce-lic) ter antioksidante, ki jih telo potrebuje za lovljenje in odstranjevanje pro-stih radikalov (npr. proces staranja se z uživanjem antioksidantov upočasni).Zavira delovanje karcinogenih snovi, deluje antiseptično in tako učinkovito čisti sečne poti. Spodbuja, pospešuje in poživlja prebavo. Pri tem ji lahko pomagamo še z dodatki (kumina, lovorjev list, majaron, timijan, klinčki, piment, muškatni orešček). Te začimbe in dišavnice bodo preprečile more-bitno napenjanje, hkrati pa jed še dodatno obogatile z vitamini, minerali, antioksidanti. Poleg kisle repe se v tem času pojavlja še kislo zelje, črna redkev, koleraba. Kolerabo lahko prav tako kot repo kisamo in jo uživamo tako surovo kot kuhano.

Solata s kislo repo, fižolom in semeniSestavine: kisla repa, mleta kumina, poper, kuhan fižol, bučno olje, bučna in sončnična semenaPripravaVse sestavine med seboj dobro premešamo. Po želji dodamo še sol, orehe, praženo čebulo.

Jasmina Škrabar

mamica Teodora Mišić, sin Nik Štikovac, rojen 4. 12. 2014 mamica Liwei Ye, sin Ji Jia Rui, rojen 5. 12. 2014 mamica Saša Štefe, hči Tajda Štefe, rojena 8. 12. 20104 mamica Pavla Lavrinc, sin Tim Džombić, rojen 8. 12. 2014 mamica Maja Klobučar,hči Jeanine Brekan, rojena 9. 12. 2014 mamica Helena Hostnik, hči Pia Petkovšek, rojena 9. 12. 2014mamica Romana Šarec Rojc, hči Neli Rojc, rojen 11. 12. 2014mamica Špela Jerman, hči Teja Ple-vel Jerman, rojena 12. 12. 2014 mamica Jana Močnik, sin Urban Mežnarič, rojen 14. 12. 2014 mamica Barbara Kurnik, hči Taja Kurnik Kramžar, rojena 16. 12. 2014mamica Jana Hafner, sin Rok Pajek, rojen 18. 12. 2014mamica Aleksandra Subotič, hči Stella Mihevc, rojena 18. 12. 2014mamica Ajka Hasanović, hči Hana Imamović, rojena 18. 12. 2014mamica Suzana Brečko, hči Lejla Pospeh Brečko, rojena 19. 12. 2014 mamica Tea Kotnik, hči Eva Kotnik, rojena 21. 12. 2014mamica Tanja Brvar Šuštar, sin Miha Šuštar, rojen 22. 12. 2014mamica Metka Bračun, sin Anže Drnovšek, rojen 23. 12. 2014mamica Sanela Požun, hči Lana Rose, rojena 24. 12. 2014mamica Alma Sakič, sin Mark Šo-štarič, rojen 24. 12. 2014mamica Urška Virant, hči Stella Mihelj, rojena 25. 12. 2014mamica Dragana Burkeljc, sin Anej Verko, rojen 26. 12. 2014mamica Petra Gregorin, sin Lan Gregorin, rojen 28. 12. 2014mamica Jasmina Tahiraj, sin Lukas Stjepić, rojen 30. 12. 2014mamica Minela Kavazović, hči Lejla Kavazović, rojena 30. 12. 2014

Pisma bralcevSpoštovane bralke in bralci. Žal je v tej številki Zasavskega tednika zmanjkalo prostora za pisma bral-cev. Dva imamo na zalogi in obja-vili jih bomo v naslednji številki. Prosimo za potrpežljivost.S spoštovanjem

Uredništvo Zasavskega tednika

Mali oglas Prodam garažo v izmeri 19 m2 v Ki-sovcu - neposredna bližina trgovine Merkator. Cena 4.800,00 EUR. Kon-takt: mb. 041- 730 - 173 oz. ivi.lesko-var@siol.net.

NUDIMO VAMCenitve in popravila avtomobilskih škod vseh blagovnih znamk (kasko zavarovanje).

• Zavarovalnica Triglav• Zavarovalnica Maribor• Zavarovalnica Generali• Zavarovalnica Adriatic Slovenica• Zavarovalnica Tilia• Zavarovalnica ERGO

NOVO• popravila vseh znamk vozil (servisiranje,

popravila zavor, menjava olja, filtrov, akumulatorjev ...)

• priprava vozila za tehnični pregled• polnjenje in vzdrževanje klimatskih

naprav• premontaža gum• optične nastavitve podvozij• ročno pranje in notranje čiščenje vozil• poliranje vozilKRULC D.O.O. - Cesta heroja Vasje 8 - 1251 Moravče

tel.: 01 7231 200 - fax.: 01 7231 084 | www.nissan-krulc.si | e-mail: prodaja@nissan-krulc.si

mamica Barbara Ivanuša, sin Tilen Ivanuša, rojen 30. 12. 2014mamica Mejra Kovačević, hči Ejna Devedžić, rojena 30. 12. 2014mamica Monika Nareks, hči Angeli-na Černic, rojena 1. 1. 2015mamica Tamara Hanžekovič, hči Liza Hauptman, rojena 2. 1. 2015mamica Andreja Belak, hči Ajda Kmet, rojena 3. 1. 2015mamica Petra Klančišar, hči Eva Klančišar, rojena 5. 1. 2015mamica Ines Krapež, hči Dora Han-danagić, rojena 5. 1. 2015mamica Andreja Belak, hči Ajda Kmet, rojena 3. 1. 2015mamica Vesna Runjak, hči Tinkara Zupan, rojena 5. 1. 2015mamica Andreja Kos, sin Tilen Kos,rojen 5. 1. 2015mamica Alija Lipovšek, sin Tai Lipovšek, rojen 8. 1. 2015mamica Selma Osmanović, hči Sia-na Osmanović, rojena 8. 1. 2015mamica Maja Pančič, sin Sergej Hočevar, rojen 8. 1. 2015mamica Aleksandra Mladenović,sin Tian Mladenović, rojen 8. 1. 2015mamica Elizabeta Finžgar, hči Zala Finžgar, rojena 10. 1. 2015mamica Ines Majerič, hči Lana Jurman Majerič, rojena 13. 1. 2015mamica Merisa Zukanović, sin Me-ris Zukanović, rojen 13. 1. 2015mamica Tanja Čebin, hči Tijana Čebin, rojena 14. 1. 2015mamica Mihaela Garantini, sin Luka Rus, rojen14. 1. 2015mamica Manca Klopčič, sin Anže Mars, rojen 15. 1. 2015mamica Tina Petek, sin Nace Petek,rojen 16. 1. 2015mamica Klavdija Čuk, hči Tanaja Čuk, rojena 16. 1. 2015mamica Merima Biščić, sin Alem Biščić, rojen 16. 1. 2015mamica Romana Resman Renko, sin Tine Renko, rojen 17. 1. 2015mamica Klavdija Zupančič, hči Vita Zupančič, rojena 17. 1. 2015mamica Marta Boštele, sin Gaber Gal Boštele, rojen 18. 1. 2015mamica Sabina Dizdarević, hči La-mija Dizdarević, rojena 19. 1. 2015mamica Maja Vahtar, sin Nik Klan-šek, rojen 20. 1. 2015mamica Rebeka Dolinšek, sin Ale-ksej Herlle, rojen 20. 1. 2015

Mali oglasiOddajate, prodajate, ponujate, daru-jete, morda kupujete, jemljete v na-jem? Vaš mali oglas lahko brezplačno oddate tudi pri nas. Objavljen bo tako na spletu kot v časopisu z veljavnostjo 14 dni, tako dolgo, dokler ne izide nova številka Zasavskega tednika. Oddate ga lahko preko spleta mar-keting@zasavskitednik.si ali preko pošte: Zasavski tednik, cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik. Objavili bomo mali oglas, ki bo imel največ do 150 znakov s presledki. Splošni pogoji so objavljeni na naši internetni strani.

Prodam garažo v izmeri 19 m2 v Kisovcu - neposredna bližina trgovine Merkator. Cena 4.800,00 EUR. Kontakt: mb. 041- 730 - 173 oz. ivi.leskovar@siol.net.

Dobrodošli med nami

16 četrtek, 29. januar 2015OGLASNA STRAN

Razpis ZaTeza podjetja, obrtnike, samostojne podjetnike – ki so na začetku poti

za nove programeV Zasavskem tedniku zelo dobro poznamo in vemo kako je začeti iz ničle. Vemo tudi, kako prav pride na začetku kakršna koli pomoč. Zato vam bomo skupaj s tistimi, ki to tudi vedo, pomagali pri vaših začetkih in prodoru na trg. Ponujamo vam brezplačen oglas do velikosti 1/8 v našem časopisu. Oglas bomo brezplačno objavljali tri ali šest mesecev v vsaki številki našega časopisa. S tem vam bomo omogočili, da se pokažete celotnemu Zasavju.

Razpisni pogoji:na razpis se lahko prijavijo vsa nova nastala podjetja, samostojni podjetniki, obrtniki, ki so se registrirali v letih 2012, 2013 ali 2014,podjetja morajo imeti sedež v občinah Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi,prijavijo se lahko tudi podjetja, ki delujejo dlje časa, vendar so v letih 2012, 2013 in 2014 pričeli uveljavljati novi izdelek ali storitev (* dodatek k vlogi).

Izpolnjeno vlogo lahko tisti, ki se bodo prijavili na razpis, oddajo kadarkoli na na-slov Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik ali preko naše spletne strani www.zasavskitednik.si s pripisom: Razpis ZaTe.

Prednost bodo imele prijave, ki bodo prispele prej. Komisija, ki bo odločala o pris-pelih vlogah – prijavah, ne bo utemeljevala odločitev za objavo.

Predavanja o zdravem prehranjevanju za vrtce, šole,

športna društva in druge skupine. Individualna svetovanja. Več na

www.erina.si. Masažni salon Beb'zT: 040 903 073

Novosti v masažnem salonu:

terapija z ventuzami (cupping therapy - terapija s podtlakom, ki

ga ustvarimo s posebnimi kozarci, odlično se obnese proti celulitu)

tajska terapevtska masaža s toplimi zelišči

(lajša bolečine v sklepih, ramenih, hrbtenici, itd.)

Več informacij najdete na spletni strani www.filipinska-masaza.si

Želite narediti nekaj dobrega za svoje telo?Razvajati sebe ali druge?

Nudimo: klasično masažo celega telesa, masažo hrbta, masažo obraza, masaža vratu ...Organiziramo animacijski program za otroške rojstnodnevne zabave.

Več informaciji na 041 22 55 66ali na mailu agnes.kumlanc@gmail.comfacebook: Agnes Kumlanc s.p.

■ Gozdarske storitve

■ Žagarske storitve

■ Izdelava stavbnega pohištva: energijsko varčna okna protivlomna in protipožana vhodna vrata sobna vrata

■ Vrtne ute, brunarice, klopi in mize vseh možnih oblik

■ Servis vseh vrst pohištva

Iz gozda v vaš dom.

V našem salončku poskrbimo, da se bo vaš kosmatinček med nego čim bolj dobro počutil. Kužkov med nego nikoli ne privežemo, saj je to za psa velik stres ...Naše redne stranke vedno malce pocrkljamo, tudi s stalnim 10% popustom. V trgovinici pa nudimo kvalitetno hrano, priboljške, kozmetiko po ugodnih cenah. Zelo radi svetujemo glede nege, hrane in tudi glede vzgoje. Vedno najdemo kakšno rešitev za pasje in mačje problemčke. Trudimo se, da bi se naši tačkoti in tudi lastniki pri nas dobro počutili in se radi vračali v Modne tačke.

t: 068-133-432e: modnetacke@gmail.com

■ Tečaji nemščine in angleščine■ Nemščina v zdravstvu■ Delo v tujini■ Individualni tečaji

Pri naročilu vpišite kodo ZASAVJE2015 in prejmite 5-odstotni popust!

stinovtujino.com

■ Tečaji za podjetja■ Tehnična angleščina■ Prevodi življenjepisov in prijav■ Prevodi strokovnih besedil

041 426 41024 ur/dan

www.cistacev.si

• ČIŠČENJE HIŠNIH CEVI IN ODTOKOV• PREGLED CEVI S TV KAMERO• LOKALIZIRANJE NAPAK NA VODNIH NAPELJAVAH• SANACIJA CEVI BREZ IZKOPA• INTERVENCIJA 24 UR DNEVNO, VSE DNI V LETU

NA OBMOČJU CELOTNE SLOVENIJE

Čudežna dežela je pisana dežela, dežela, kjer boste pozabili na vsakodnevne skrbi in našli zase ter svojo dušo tisti izdelek, ki vam bo polepšal dan! V trgovini boste našli najrazličnejše unika-tne izdelke več kot 70ih slovenskih ustvarjalcev. Ponudba zajema lesene izdelke, keramiko, ple-tene in kvačkane dodatke tako za najmlajše kot tudi za mlade po srcu, pestro izbiro najrazličnej-šega nakita, dekoracijo za dom, darilni program, voščilnice ter kozmetiko.

Čudežno deželo najdete v Zagorju pri semaforju, nasproti pošte.

Svoja vrata ima odprta med tednom od 9.00-12.00-ter 15.00-19.00, ob sobotah od 9.00 do 12ih.

Spletna stran:www.facebook.com/cudezna.dezelica

V Narayana studiu nudimo jyotish analize in sproščanje z zvokom. Jyotish - vedska astrologija predvideva možen potek življenja, na kate-rega lahko s svojim delovanjem svobodno vplivamo. Predlaga ukrepe, s katerimi poudarimo delovanje dobrih vplivov, negativne pa zmanjšamo.Metoda Ohmpunctuur temelji na poznavanju zvoka, meridijanov, čaker in avre. S polaganjem zvenečih vilic na telo, z uporabo pojočih posod ter gonga sproščamo zastale energije in odstranjujemo toksine, ki so se nakopičili v telesu. Osvobajajo se nepotrebna čustva, misli, vzorci in dosežemo harmonijo.

narayana.studio1@gmail.com ali 040 214 633 (Jasmina)

POMOČ V GOSPODINJSTVU

Liljana Skaza s.p.Trg Franca Kozarja 14/a1430 Hrastnik

* Gospodinjska opravila* Družabništvo* Druga opravila ter lažja fizična opravila

GSM: 070 586 350 | e-mail: lili.skaza@gmail.com

Potrebujete nekoga, ki vas bo spremljal po opravkih, vam pomagal pri vsakodnevnih in gospodinjskih opravilih ali pa si morda želite le druženja in prijetnega klepeta?

V planinskem domu nudimo kosila, enolončnice, jedi po naročilu. Dom je primeren za zaključene skupine, rojstnodnevne zabave, druženja, sprostitve v naravi in podobno.

Planinski dom Kal ******

Slavica Resman s.p.tel.: 03 56 41 832

17četrtek, 29. januar 2015 OGLASNA STRAN

Direktiva o energetski učinkovitosti stavb (2002/91/ES) (EPBD) je zah-tevala uvedbo energetskih izkaznic stavb v državah EU najkasneje do leta 2006 oziroma 2009, če v državi primanjkuje usposobljenih neod-visnih strokovnjakov za izvajanje naloge. Prenovljena direktiva EPBD (2010/31/EU) je prinesla zahteve po večji razširjenosti energetske iz-kaznice za stavbe v javnem sektorju, obvezno navedbo razreda energijske učinkovitosti pri trženju stavb ter večji poudarek pri zagotavljanju ka-kovosti energetskega certificiranja stavb.

Slovenska zakonodajaEnergetsko izkaznico je v sloven-ski pravni red uvedel že Energetski zakon iz leta 2006, leta 2012 je izšla še novela. Novi energetski zakon iz marca 2014 (Ur. l. RS št. 17/2014) je podrobno uredil sistem izdaje in iz-delave energetskih izkaznic. Uvedba energetske izkaznice stavbe predsta-vlja zadnji korak prenosa Direktive EU o energetski učinkovitosti stavb v Sloveniji in je tudi pogoj za nadaljnje črpanje evropskih sredstev. V pre-hodnem obdobju enega leta so mora-li vsi lastniki nepremičnin ob prodaji ali oddaji v najem za več kot eno leto priskrbeti energetske izkaznice. Te so obvezne tudi za novogradnje v pri-meru gradnje za trg. Prehodno obdobje se je izteklo 1. ja-nuarja 2015. Od takrat dalje morajo lastniki nepremičnin pri oglaševanju stavb ali delov stavb navajati energij-ski razred stavbe, kot ga določa ener-getska izkaznica. A je bilo do konca leta 2014 izdanih le nekaj sto izkaznic za približno 20.000 nepremičnin, ki se oglašujejo. Pa še to v večini za jav-ne stavbe, kot zgled ostalim.

Energetska izkaznicaV Sloveniji je uvedba energetske iz-kaznice podrobno opredeljena v Pravilniku o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb, ki predpisuje podrobnejšo vsebino in obliko, metodologijo za izdelavo in izdajo ter vsebino podatkov, na-čin vodenja registra in način prijave izdane izkaznice za vpis v register. Določa tudi časovne roke za nadzor nad njimi.

Kazalniki iz energetske izkaznice prikazujejo referenčne vrednosti, ki omogočajo primerjavo in oceno energetske učinkovitosti stavbe. Tako se navaja letna potrebna energija za delovanje stavbe, potrebna toplota za ogrevanje stavbe, letne emisije CO2, dovedena električna energija, pri-marna energija, pridobljena z izkori-ščanjem naravnih energetskih virov in še nekateri parametri, odvisno od vrste energetske izkaznice. V osnovi ločimo dve vrsti: merjene in računske energetske izkaznice. Prve se izdelujejo za nestanovanjske objekte, javne stavbe, kot so šole, vrtci, zdravstveni domovi, bolnice, poslovne stavbe, kulturni domovi. Pri izdelavi merjene energetske iz-kaznice se upošteva dejanska raba energije (električne, toplotne) na podlagi meritev za zadnja tri kole-darska leta pred letom izdelave. V ko-likor teh podatkov ni, oziroma objekt ni v uporabi več kot eno koledarsko leto, se mora izdelati računska ener-getska izkaznica. Slednja je za izdelavo bolj komplek-sna, saj se pred izdajo obvezno izdela elaborat gradbene fizike stavbe. Izda se za novozgrajene ali obstoječe stanovanjske stavbe ali le dele stavb - stanovanja.

PodrobnostiVeljavnost energetske izkaznice je de-set let. Naročnik je izdelovalcu dolžan posredovati podatke in dokumentaci-jo o stavbi, ki je zahtevana za izdelavo vrste izkaznice. Podatki iz izkaznice so javni in se vedno nanašajo le na stavbo. Za korektnost in pravilnost iz-delave in izračunov so odgovorni ne-odvisni strokovnjaki, ki jim v primeru kršitve in zavajanja lahko grozi tudi trajen odvzem licence. Strošek izdelave energetske izkaznice mora skladno z 335. členom EZ-1 pla-čati lastnik stavbe. Šteje se kot strošek rednega upravljanja, vezano na učin-kovitejšo rabo energije v stavbi. V primeru, ko se izkaznica izdela in izda le za posamezno stanovanje v večstanovanjski stavbi, je to potreb-no navesti v listini pod rubriko »Ko-mentar in posebni robni pogoji«. La-stniki stavb naj to ob izdaji izkaznice obvezno preverijo. Ločimo izdajatelje izkaznic in izdelovalce. Izdajo lahko

vršijo le pooblaščene pravne osebe – izdajatelji, ki jim pooblastilo za iz-dajo energetske izkaznice stavbe po-deli pristojni minister po izvedenem javnem natečaju. Seznami so javno objavljeni na spletnih straneh Mini-strstva za infrastrukturo. Za vse stavbe iz pravilnika, ki se ogla-šujejo za prodajo ali najem, je v ogla-su obvezna objava energijskega razre-da. Teh je 9 (A1, A2, B1, B2, C, D, E, F, G), kam se uvršča stavba, je od-visno od učinkovitosti glede na letne potrebe toplote za ogrevanje. Stavbe z največjo porabo energije in toplote se uvrščajo v razred G, tiste z najmanjšo porabo so v razredu A1, A2 …Naslednji prehodni rok, ki se izte-če konec marca 2015, določa, da je

energetsko izkaznico potrebno prilo-žiti tudi pri kupoprodajni ali najem-ni pogodbi. Pri stavbah, ki so v lasti ali uporabi javnega sektorja, mora biti na vidnem mestu nameščena najmanj prva stran energetske iz-kaznice. Obveza se nanaša na stavbe z uporabno površino nad 500 m2, po izteku prehodnega roka, z 9. julijem 2015, pa se prag zniža na 250 m2.

Kdaj energetska izkaznica ni potrebnaIzkaznice ne potrebujete, če je upo-rabna površina stavbe manjša kot 50 m2 – npr. garaže, manjše počitniške hišice in podobno. A pozor: to ne velja za garsonjere v večstanovanj-skih stavbah in podobno. Izkaznice niso potrebne tudi, če gre za stavbe, ki so varovane v skladu s predpisi o varstvu kulturne dediščine ali se uporabljajo za obredne namene ali verske dejavnosti, če nepremičnino oddajate za manj kot leto dni, če se nepremičnine prodajajo v postopkih izvršbe ali stečaja. Z izkaznico imetnik nepremičnine dobi podatke o porabi energije ter energetski učinkovitosti stavbe, na-bor ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti, informacijo o najno-vejših dostopnih tehnologijah URE in OVE. Izvedeni ukrepi za izboljša-nje energetske učinkovitosti običaj-no ugodno vplivajo tudi na bivalno počutje. Izkaznica torej ni sama sebi namen, saj kupcu prikazuje okviren podatek o rabi energije in posledično

Energetske izkazniceEnergetske izkaznice stavb v zadnjem času postajajo zani-miva tema v strokovnih krogih, še bolj pa v širši javnosti in medijih. Pri tem se je razprava v javnosti usmerila predvsem v cene izkaznic, ki naj bi bile previsoke, čeprav nobena iz-kaznica ne stane toliko, kot je bilo večkrat slišati. Manj so se razprave osredotočale na vsebino teh javnih listin.

stroških za energetsko oskrbo stav-be.

Neupoštevanja določilEZ - 1 določa tudi globe za neupošte-vanje določil. Kazen bo plačal lastnik, če bo po 1. januarju oglaševal nepre-mičnino brez izdelane izkaznice. V tem primeru se z globo 250 evrov za posamezni oglas kaznuje lastnika ne-premičnine. Tržni ali energetski in-špektor lahko odredi prepoved zava-jajočega ali nepopolnega oglaševanja. Zgolj teoretično je možno, da bi kazen lahko doletela tudi nepremičninsko agencijo. V primeru, da pristojni in-špektor odloči, da je nepremičninska agencija, ki je posredovala oglas brez navedbe parametrov iz izkaznice, za-vajala, je določena kazen od 600 do 2500 evrov.Če izkaznica po 31. marcu 2015 ne bo priložena kupoprodajni ali naje-mni pogodbi, lastnikom nepremičnin grozi kazen 300 evrov. Z globo v vi-šini 1000 do 10.000 evrov se kaznuje pravna oseba, ki ne namesti energet-ske izkaznice na vidno mesto, kot je določeno za javne stavbe. Globa 1000 evrov je predvidena tudi za izdajatelja izkaznic, če krši postopke pri izdaji. Energetsko izkaznico se naročniku izda v pisni obliki, Ministrstvo za infrastrukturo pa uvaja vzpostavitev registra v elektronski obliki. In nena-zadnje, izdelava energetskih izkaznic je tržna dejavnost, zato preverite cene in kvaliteto storitev.

Ervin Renko

18 četrtek, 29. januar 2015OGLASNA STRAN

1804-2014210 let rudarjenja

RTH, d. o. o., Rudnik Trbovlje Hrastnik Trg revolucije 12, Trbovlje

obvešča vse zainteresirane kupce, da pričenja s postopki javne prodaje:

delavniških strojev,opreme,

nepremičnin.

Vse javne objave prodaje in pogoji prodaje v postopkih zbiranja ponudb bodo objavljene na spletni

strani RTH, Rudnik Trbovlje- Hrastnik, d.o.o.:www.rth.si; javne objave-prodaja.

1804-2014210 let rudarjenja

RTH, d. o. o., Rudnik Trbovlje Hrastnik Trg revolucije 12, Trbovlje

OBJAVLJA 9. razpis zbiranja ponudb

za nakup nepremičnin

Potrebna vsebina ponudb, pogoji za udeležbo v postopku javnega zbiranja ponudb, pogoji prodaje

in nabor nepremičnin za prodajo bodo objavljeni na spletni strani družbe RTH d. o. o. »www.rth.si«.

Vse zainteresirane obveščamo, da prodajamo najboljše nepremičnine, s katerimi razpolaga RTH d.o.o., ki zajemajo Rudarski dom na Sveti planini, poslovne prostore, industrijske hale, zemljišča za

gradnjo stanovanjskih hiše in garaže.

Vse zainteresirane vabimo na ogled naše spletne strani.

ZAVOD ZA KULTURO DELAVSKI DOM TRBOVLJE

RAZSTAVA 4. DRITL - 210 let rudarjenja v naših krajih / stara galerija in kletni prostoriRazstava je odprta: Srede med 17.00 in 20.00 uro Petek med 17.00 in 20.00 uro Sobote med 9.00 in 12.00 uro

Odpiralni čas trgovinice s spominki: Torek: 10:00 - 16:00 Sreda: 10:00 - 16:00 Četrtek: 12:00 - 18:00Za skupine tudi po dogovoru na 051 347 553

ddt@siol.net / Zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje / +386 (0)3 56 33 481 / www.dd-trbovlje.si

29. januar JAVNA TRIBUNA - OŽIVIMO SPOMENIK REVOLUCIJE ob 18.00 uri / Slavčkova soba DDT

5. februar RAZSTAVA - BOGDAN BAROVIČ ob 18.00 uri / Galerija DDT

6. februar RAZSTAVA - VESNA LENIĆ KREŽE ob 18.00 uri / Nova galerija DDT

6. februar PROSLAVA - Osrednja slovesnost ob kulturnem prazniku ob 19.00 uri / Gledališka dvorana DDT

7. februar LUTKOVNA PREDSTAVA - KDO JE KRIV ob 10.30 uri / Kino dvorana DDT

10. februar GLEDALIŠKA PREDSTAVA - MAME, SITI TEATER ob 19.30 uri / Gledališka dvorana DDT

11. februar VEČER PROZE IN POEZIJE - BESEDA - PLES ob 19.00 uri / Gledališka dvorana DDT

12. februar PRIREDITEV - GLASBA POVEZUJE, GESŠ ob 10.00 uri / Gledališka dvorana DDT

12. februar GLEDALIŠKA PREDSTAVA - KO KO KOMEDIJA, ŠPAS TEATER ob 20.00 uri / Gledališka dvorana DDT

14. februar KONCERT - SKUPINA SOULED OUT ob 20.00 uri / Kavarna DDT

17. februar RAZSTAVA - VINKO FAJFAR ob 18.00 uri / Galerija DDT

19. februar LUTKOVNA PREDSTAVA ZA ODRASLE - DOLIBOL ZA VSE ob 19.00 uri / Predavalnica DDT

20. februar KONCERT - TINKARA KOVAČ ob 19.00 uri / Gledališka dvorana DDT

28. februar KONCERT - SKUPINA PODSTREŠJE ob 20.00 uri / Kavarna DDT

19četrtek, 29. januar 2015 ZABAVA

SLOVARČEK: KINDU (mesto v Kongu), MORIER (angleški pisatelj in diplomat James Justinian), MASANDAM (rt na severu Arabskega polotoka, Oman)

Nagradna križanka 1

Rešitev nagradne križanke 16:oval, spone, Katja Požun, NL, marino, nova peč, Nal, Tse, azaleja, ol, solo-ples, Tiko, agitbiro, trave, ro, Ra, vap, kravar, Rabac, arpi, karneval, TO, on, rift, Roman Rozina, Iž, JŽ, nasoliti, aa, ad. Life, naval, Sarkad, sr, analin, Ida, AT, OA, op, akcijski, kana, bend, grizli, Kean, drobnjak, most, JNA, CK, aga, Rae, vseslovan, tin, polog, Sadat, tapet,

Ime in priimek:

Naslov:

Tel.:

Geslo:

Sudoku 19 5 6

7

2 3 5 4

8 1

4 8

9 3 4

4 2 8

3 8 2 6

6 3

1 HRVAŠKI PARLAMENT

SMUČIŠČE NA PO-HORJU

NOVA HIŠA MESTO V KONGU

EGIPČANSKI BOG SONCA

SAMO, ZGOLJ

REKA V RUSIJI

ŠTEVILKA (OKR.)

TRNATI GRM Z JAGODAMI ENKA, ENICA

UREJEN PROSTOR ZA

SANKANJE

NANAŠAJOČ SE NA ARHI-

TEKTURO

BERILIJ JAPONSKA IGRA JAPONSKA

NABIRALKA BISEROV

DOBROSR-ČEN MOŽIC IZ KEKCA

ŠENOA AUGUST

KEMIJSKA SPOJINA BABICA POPRAV. UR

ZBIRKA PESMI IZ STARE INDIJE

TEŽA, GRA-VITACIJA

MATEM. POJEM,

EKSPON. POTENCE

IVAN KRAM-BERGER

NORVEŠKO MESTO KRAVJI GLAS AN. PISAT.

JUSTINIANJAMSKI PLIN

ZNAMKA CIGARET, MESTO V

ZDA

SNOV ZA PREKRIVA-

NJE KOVINE

OBDELOVA-LEC LESA ZA OSTREŠJEDODATEK

BUNDILJUDOŽE-

REC MOLDAVIJA

DVOVA-LENTNI

ALKOHOL

KARLOVAC RT V OMANULUČAJ

CELJE NEK. POL. IVAN

OBLAČILO ZA NA ROKO

OSEBNI DOHODEK

PRIBOR ZA DELO

ZNAMKA MOTORJAKJER

SE POT RAZCEPI

PRIPOVED. PESNITEV

SREBROSMISEL

BESEDE, PREDMETA

PASMA AVS. PSA

MESTO NA ŠVEDSKEM

ŽENSKA, KI TELOV.

GL. MES. JORDANIJE

VOLTAMPERSLOVENSKI

FILOZOF ANDREJ

SLOVEN. IGRALKA

RINA

RIŽEVO ŽGANJE TEKOČINA

V OBLIKI KROGLICEAVT. OBD.

PODAT.

IRIDIJ

VRSTA HRASTA GESLO ANCONA BELORUSIJA

RELIGIJA GORA V JUL. ALPAH

TRINOŽNI STOL RDEČI KRIŽ

LUKA V ČRNI GPRI

OVRATNA RUTA KOŽICA,

MEMBRANA

TURIST. DRUŠTVO GRŠKA

ČRKA

CIKEL PESMI SIMONA JENKA

USLUŽ-BENEC

FINANČNE UPRAVE

NIZOZ. SLIKAR

EDUARD PETIŠKA

PLESNA FIGURA PRI ČETVORKI

KRAJ PRI KRANJU POLONIJ KRUTI R.

CESARPUSTNO PECIVO

KLOR PADEC NA SPOLZKEM

ZGOLJ, SAMO

ATLET. DISCIP.

PRVA DOBA V GEO. ZG.

ZEMLJE

VITOMIL ZUPAN TALIJ

VRSTA PIVA PAS PRI KIMONU

OSEBA Ž. SPOLA AMERICIJ

ŠIITSKA MILICA V

LIBANONU

AVTOM.OZNAKA ZA ŠRI LANKO

LATINSKI PREDLOG

ŽIVAL Z BODICAMI FRNIKOLA ZDRUŽ.

NARODINASKOK,

ATAKA VRSTA VINA HAVAJSKI OGNJENIK ESKIM

NAUK O GOSPOD.ST. IME ZA

TAJSKO

OSEBNI AVTO Z

VOZNIKOM

SNEŽENI MOŽ

REKA V ANGLIJI

ŽELEZOV OKSID

SKALA, KAMEN

VRSTA VRBE

VRH V JUL. ALPAH

SMUČAR MITJA

OSEBNI ZAIMEK

TERIT. OBRAMBA

KALCIJ PRIPADNIK VOJSKE

ZDRAVILNA VEŠČINA

ALUMINIJ NEMŠKI STATISTIK SAMOSTAN

ivje, Milan, pokop, Mikeln, az, Nizo-zemska, Egan, tat, eleve, AO, stuba, nebes, samomor, kolera, bagrist, stavka rudarjev, er, Ig, TPO, bog, jojo, Nair, bil, diluvij, evrokomunist, Zasavje v letu 2014

Geslo: ZASAVJE V LETU 2014

Prejeli smo 179 rešitev za nagradno križanko 16. Nagrajenci bodo prejeli unikatno kuhinjsko posodo Delimano vok: Andrej Klančišar (Opekarna 2 a, 1420 Trbovlje), Henrih Palčič (Uli-ca talcev 1 a, 1410 Zagorje ob Savi), Jaki Grošelj (Polje 10 b, 1410 Zagorje

ob Savi), Milan Hribar (Majcenova 7, 1420 Trbovlje) in Petra Zupančič (Veličkova cesta 21 a, 1430 Hrastnik). Iskrene čestitke!

Kupone s pravilno izpolnjenim geslom Križanke 1-15 pošljite na naslov Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik ali na elektronski naslov (obvezno tudi tu napišite naslov in tel. številko)info@zasavskitednik.si do prve srede po objavi križanke. Izžrebali bomo tri nagrajence, ki bodo prejeli po eno majico Zimskega Jama-tlona.

195463278

684275931

273819564

831956742

546127389

729384615

452638197

318792456

967541823

20 četrtek, 29. januar 2015ZADNJA

Akcija podporništva Zasavskemu tedniku teče iz tedna v teden. Skoraj vsak dan se kdo odloči in podpre naš projekt. Vsem se iskreno zahvaljujemo. Objavljena položnica je le primer, kako jo izpolnite, z njo ne morete plačevati na banki.Naj še enkrat ponovimo. Zasavski tednik je časopis, ki ga dobijo vsa gospodinjstva v Zasavju. Časopisa si mnogi v Zasavju ne morejo privoščiti, berejo pa ga radi. Dva evra, kolikor bi stala številka časopisa, bi bila zanje pač previsoka ovira. Ne-kateri pa bi ga brez težav kupovali in z veseljem brali.Če menite, da je naš projekt pameten in potreben, lahko namenite za vsak časopis, ki ga prejmete, 2 evra. Za tri mesece bi znašala naročnina nekaj več kot 10 evrov. Če ste pripravljeni biti podpornik Zasavskega tednika, lahko nakažete 10 evrov na naš tekoči račun SI56 6100 0000 7268 945. Pripišite: podpornik Zasavskega tednika. Podpornike bomo objavljali v Zasavskem tedniku in na internetni strani. Če ne želite objave, na položnico napišite: ne želim objave v ZT.Če ste pripravljeni v projekt vložiti večja sredstva, ste seveda dobrodošli. V tem primeru vam bomo v časopisu odstopili oglasni prostor s popustom.

Uredništvo Zasavskega tednika

Podporniki Zasavskega tednika(prispevki od 10 do 50 €, objavljeni po datumu podporništva)... Vanda Kopušar, Ivanka Češnovar, Mateja Borišek, Roman Rebov, Katja Kuder, Anica Režun, Svedent Kranjc, družba za svetovanje, Zdenko Fritz, Janez Pangeršič, Marija Draksler, Marinka Drolc, Cvetka Kozmus, Nada Kus, Cvetko Majdič, Marjetka Kralj, Tina Mikuš, Jožica Mervar, Danije-la Čibej, Hermina Skvarča, Ivan Berger, Franc Kovač, Sonja Klopčič, Ale-ksandra Kovač, Marija Bartolo, Manica Kočar Kuhnert, Daniela Tori, Alen Baumkirher, Anton Šum, Alenka Knez, Cveto Kolman, Cvetka Muller, Marija Malovrh, Milan Cerinšek, Marija Lajkovič, Franc Koprivšek, Mar-jeta Lanišnik, Doroteja Urbanija, Marija Grobljar Kremser, Pavle Kovač, Ljuba Oberčkal, Ivan janez Pavšek, Jože Lah, Hedvika Perme, Jurij Schmit, Tomaž Vahtar, Marjan Pergar, Simona Medvešek, Karlo Kropivšek, Janez Berk, Jožica Hrastelj, Cvetka Ravnikar, Boris Drstvenšek, Nataša Burger, Marinka Drolc, Anton Leskvar, Maja Benko. Nekateri podporniki niso želeli objave o podpori. Vsem iskrena hvala.

Uredništvo Zasavskega tednika

Avtopralnica

krzisnik

Avtohiša�KržišnikSelo�65��|��1410�Zagorje��|��Tel:�03-56-66-500

www.avtohisa-krzisnik.siAvtohiša�Kržišnik,�Roman�Kržišnik�s.p.,�Selo�65,�1410�Zagorje

NOVO�-�Avtopralnica

Suzuki�Sx4�S-CROSS

-�avtomatska�pralnica

-�ro-�mo

čno�pranje-�poliranje�vozil

žnost�self-service

-�voskanje-�pranje�podvozja

-�magična�pena-�globinsko či čenješ

Avtohiša�Kržišnik

Zagorje

30LET

nov{�m{zd{�3S�SKYACTIV�TEHNOLOGIJO

najboljše�vseh�svetov

preizkusite�jo�v�AH�KRŽIŠNIK

Ura

dna�

pora

ba�g

oriv

a:�3

,9�-8

,4�l/

100k

m;�e

mis

ije�1

04-2

00�g

/km

�����*

�pre

veri

te�p

ogoj

e�br

ezob

rest

nega

�fina

ncir

anja

�pri

�pro

daja

lcu.

�Kol

ičin

e�vo

zil�s

o�om

ejen

e!

5+ letnagarancija

že�od�13.990�EUR

*�Brezobrestno�financiranje�EOM=0%*�Zimski�komplet�koles�z�jeklenimi�plati -�DARILOšči

Vrhunski�terenec�Sportage že�od�16.990 €

in�ve že�od�12.190 €čnamenski�karavan�Cee’d�Sportswagon

TOTALNA�ODPRODAJA

Dobrodošli dopisniki Zasavskega tednikaZasavski tednik vabi k sodelovanju iznajdljive in z energijo polne sodelavce za pisanje prispevkov iz zasavskih krajevnih skupnosti, ki bodo kot dopisniki ZT lahko sooblikovali vsebino časopisa Zasavski tednik.Vabimo dopisnike za pokrivanje krajevnih skupnosti: Podkum, Izlake in Ravenska vas v zagorski občini;Dobovec, Zasavje, Alojz Hohkraut, Franc Fakin, Franc Salomon, Fric Keršič, Ivan Keše in Trbovlje – Čeče v trboveljski občini;Kovk, Marno, Rudnik in Turje – Gore v občini Hrastnik.Svoje ponudbe za sodelovanje pošljite na urednistvo@zasavskitednik.si

Sodelujte, oblikujte vsebino vašega časopisaPri Zasavskem tedniku želimo čim bolj temeljito predstaviti dogajanje v naših krajih, zato k sodelovanju vabimo vse prebivalce zasavskih občin.

Ko v vaši okolici opazite karkoli, kar se vam zdi vredno objave, nam pišite na naš elektronski naslov (info@zasavskitednik.si), ali pa nas pokli-

čite vsak delovni dan od 9. do 14. ure (03-56-60-561). Izjemni do-sežki posameznikov, nepravilnosti ali dobre izkušnje, kulturni

in športni dogodki, nevaren cestni odsek, bogato delo v dru-štvih, največji goban - zanima nas vse.

Uredništvo si pridržuje pravico do objave in urejanja poslanih prispevkov.