Meteorji, meteoriti …Meteorji, meteoriti …predstavitev za skupino Repatice in kometipredstavitev za skupino Repatice in kometi

Gregor VertačnikGregor Vertačnik

Ljubljana, oktober 2007Ljubljana, oktober 2007

Astronomsko društvo Vega

KazaloKazalo

► uvoduvod►meteorjimeteorji►meteorski rojimeteorski roji► opazovanje meteorjevopazovanje meteorjev►meteoritimeteoriti► kraterjikraterji►meteorski rojimeteorski roji► najbolj znani meteoritinajbolj znani meteoriti► kraterjikraterji

UvodUvod

► izvor: grška beseda meteōros (izvor: grška beseda meteōros (visoko v visoko v ozračjuozračju) ali meteoron () ali meteoron (pojav na nebupojav na nebu))

► definicije Mednarodne astronomske zveze definicije Mednarodne astronomske zveze (IAU):(IAU): meteoroid (trdno telo v medplanetarnem meteoroid (trdno telo v medplanetarnem

prostoru, precej manjše od asteorida in precej prostoru, precej manjše od asteorida in precej večje od molekule ali atoma)večje od molekule ali atoma)

meteor (utrinek, vidna sled meteoroida v ozračju)meteor (utrinek, vidna sled meteoroida v ozračju) meteorit (del meteoroida, ki je padel na tla)meteorit (del meteoroida, ki je padel na tla) ognjena krogla (meteor svetlejši od katerega koli ognjena krogla (meteor svetlejši od katerega koli

planeta, m < -4)planeta, m < -4) bolid (gr. bolis: bolid (gr. bolis: blisk, izstrelekblisk, izstrelek; običajno zelo ; običajno zelo

svetla ognjena krogla, ki lahko eksplodira)svetla ognjena krogla, ki lahko eksplodira)

MeteorjiMeteorji

► pojav zableščanja segretih meteoroidov v ozračjupojav zableščanja segretih meteoroidov v ozračju► vstopna hitrost 10-70 km/s (glede na vpadni kot)vstopna hitrost 10-70 km/s (glede na vpadni kot)► trenje se začne na višini 1200-1300 km, na 100-120 trenje se začne na višini 1200-1300 km, na 100-120

km zasvetijokm zasvetijo► zrak pred meteoroidom se stisne in segreje do 3000 zrak pred meteoroidom se stisne in segreje do 3000

°C -> plin se ionizira in zasveti°C -> plin se ionizira in zasveti► 1 gram -> sij 0 m, 0,02 g -> sij 4 m1 gram -> sij 0 m, 0,02 g -> sij 4 m► v gostejši plasti atmosfere običajno zgorijo in izparijov gostejši plasti atmosfere običajno zgorijo in izparijo► barva meteorjev je odvisna od kemične sestave:barva meteorjev je odvisna od kemične sestave:

oranžno-rumena (natrij)oranžno-rumena (natrij) rumena (železo)rumena (železo) modrozelena (magnezij)modrozelena (magnezij) vijolična (kalcij)vijolična (kalcij) rdeča (silicij, dušik)rdeča (silicij, dušik)

Meteorski rojiMeteorski roji

► večina meteorjev izvira iz večina meteorjev izvira iz Meteorskih rojev, nekateri Meteorskih rojev, nekateri pa so sporadični (iz pa so sporadični (iz zodiakalnega oblaka)zodiakalnega oblaka)

► posledica prehoda Zemlje posledica prehoda Zemlje skozi vlakno meteoroidov, skozi vlakno meteoroidov, običajno za kometomobičajno za kometom

► na vlakno vpliva predvsem na vlakno vpliva predvsem gravitacija planetov gravitacija planetov (Jupiter!) in sevalni pritisk (Jupiter!) in sevalni pritisk (glede na velikost)(glede na velikost)

► navidezni izvor iz skupne navidezni izvor iz skupne točke - radianttočke - radiant Radiant. Slika je vzeta s strani:

http://en.wikipedia.org/wiki/Image:Radiantrp.jpg

Animacija meteorskega roja glede na lego kometa. Avtor: Peter Mihor

► Kvadrantidi:Kvadrantidi: v začetku januarja, višek 4. januarjav začetku januarja, višek 4. januarja matično telo malo telo Osončja 2003 EH1matično telo malo telo Osončja 2003 EH1 120 utrinkov na uro ob maksimumu120 utrinkov na uro ob maksimumu

► PerzeidiPerzeidi sredi avgusta, višek 12. avgustasredi avgusta, višek 12. avgusta matično telo komet Swift-Tuttlematično telo komet Swift-Tuttle 100 utrinkov na uro ob maksimumu (v začetku 100 utrinkov na uro ob maksimumu (v začetku

devetdesetih do 400)devetdesetih do 400)► LeonidiLeonidi

sredina novembra, višek 18. novembrasredina novembra, višek 18. novembra matično telo komet Tempel-Tuttlematično telo komet Tempel-Tuttle 15 utrinkov na uro ob maksimumu (možnost meteorskega 15 utrinkov na uro ob maksimumu (možnost meteorskega

dežja vsakih 33 let)dežja vsakih 33 let)► GeminidiGeminidi

sredina decembra, višek 14. decembrasredina decembra, višek 14. decembra malo telo Osončja 3200 Phaethonmalo telo Osončja 3200 Phaethon 120 utrinkov na uro ob maksimumu120 utrinkov na uro ob maksimumu

Opazovanje meteorjevOpazovanje meteorjev► vizualno, fotografsko, video, vizualno, fotografsko, video,

radijsko, teleskopskoradijsko, teleskopsko► vizualno:vizualno:

najbolj enostavna metodanajbolj enostavna metoda primerno za večje meteorske primerno za večje meteorske

rojeroje štetje bolj primerno za visoko štetje bolj primerno za visoko

aktivnost, vrisovanje poti pa aktivnost, vrisovanje poti pa ob nizki aktivnosti; lahko si ob nizki aktivnosti; lahko si pomagamo tudi z diktafonompomagamo tudi z diktafonom

število videnih meteorjev je število videnih meteorjev je odvisno od jakosti odvisno od jakosti meteorskega roja, navidezne meteorskega roja, navidezne višine radianta in svetlosti višine radianta in svetlosti nebesnega ozadja nebesnega ozadja

mejna magnituda še vidnih mejna magnituda še vidnih zvezd je objektivno merilo za zvezd je objektivno merilo za svetlost nebesnega ozadja: svetlost nebesnega ozadja: določi se na podlagi štetja določi se na podlagi štetja zvezd v IMO-trikotnikihzvezd v IMO-trikotnikih

Nekaj IMO-trikotnikov. Slika je vzeta s strani http://www.imo.net/visual/major/observation/lm

► fotografsko:fotografsko: kratkogoriščni kratkogoriščni

objektiv, majhna objektiv, majhna zaslonka, velik ISO zaslonka, velik ISO

posebna vrsta je posebna vrsta je slikanje bolidov z slikanje bolidov z vsenebno kamerovsenebno kamero

možnost točne možnost točne določitve:določitve:►Višine meteorjaVišine meteorja►RadiantaRadianta►HitrostiHitrosti►PojemkaPojemka►MaseMase

Svetel Perzeid. Foto: Theodor Abrahamsen

Bolid 14. aprila 2007 posnet na observatoriju Črni Vrh nad Idrijo. Avtorske pravice: Observatorij Črni Vrh

► video:video: začetki konec osemdesetih letzačetki konec osemdesetih let tudi za Opazovanje šibkih tudi za Opazovanje šibkih

meteorjevmeteorjev možnost določitve vseh lastnosti možnost določitve vseh lastnosti

meteorjev, tudi spektrameteorjev, tudi spektra največja slabost je zelo visoka največja slabost je zelo visoka

cenacena► radijsko:radijsko:

idealna tehnika za neprekinjeno idealna tehnika za neprekinjeno opazovanjeopazovanje

meteorska sled odbija radijske meteorska sled odbija radijske valove -> možnost radijske zveze valove -> možnost radijske zveze do 2000 km dalečdo 2000 km daleč

vse bolj popularna metoda, vse bolj popularna metoda, možnost avtomatskih opazovanjmožnost avtomatskih opazovanj

težka interpretacija opazovanjtežka interpretacija opazovanj► teleskopsko:teleskopsko:

možnost opazovanja zelo šibkih možnost opazovanja zelo šibkih meteorjevmeteorjev

bolj natančna določitev poti kot pri bolj natančna določitev poti kot pri vizualnem opazovanjuvizualnem opazovanju

možnost odkritja šibkih možnost odkritja šibkih meteorskih rojevmeteorskih rojev

Radijsko opazovanje meteorjev. Slika je vzeta s strani: http://www2.arnes.si/~mborion4/leo2002.htm

Princip radijskega opazovanja na podlagi sipanja radarskih valov naprej. http://www.imo.net/radio/intro

MeteoritiMeteoriti

► večinoma kometnega izvora, v manjši meri tudi z večinoma kometnega izvora, v manjši meri tudi z malih teles Osončja, Lune in Marsamalih teles Osončja, Lune in Marsa

► tudi mikrometerski delci padejo na tlatudi mikrometerski delci padejo na tla► vsaki dve uri pade na Zemljo za pest velik meteorit, vsaki dve uri pade na Zemljo za pest velik meteorit,

10000 ton meteoritskega materiala letno (98 % 10000 ton meteoritskega materiala letno (98 % kometnega, 2 % asteroidnega izvora)kometnega, 2 % asteroidnega izvora)

► kamniti:kamniti: večinoma silikatnivečinoma silikatni hondriti (s hondrulami, 86 %), ahondriti (brez hondrul, 7 %)hondriti (s hondrulami, 86 %), ahondriti (brez hondrul, 7 %) hondrule so drobne kroglice velikosti od manj kot 1 do hondrule so drobne kroglice velikosti od manj kot 1 do

nekaj mmnekaj mm Enstatitovi hondriti in ahondriti vsebuje nezemeljske Enstatitovi hondriti in ahondriti vsebuje nezemeljske

minerale (ninigerit, oldhamit, osbornit – spajanje minerale (ninigerit, oldhamit, osbornit – spajanje elementov z žveplom in dušikom namesto s kisikom)elementov z žveplom in dušikom namesto s kisikom)

► železni:železni: najbolj izstopajoči v naravinajbolj izstopajoči v naravi delimo glede na razmerje Ni : Fedelimo glede na razmerje Ni : Fe heksaedriti: kamacit, 2-6 % Niheksaedriti: kamacit, 2-6 % Ni oktaedriti: kamacit in taenit, 6-17 % oktaedriti: kamacit in taenit, 6-17 %

NiNi ataksiti: zelo veliko Niataksiti: zelo veliko Ni kobalta < 0,5 %kobalta < 0,5 % vsebujejo minerale: cohenit, troilit, vsebujejo minerale: cohenit, troilit,

screibersit, grafit in diamantscreibersit, grafit in diamant WidmanstWidmanstäättenove črte (trikotni ali ttenove črte (trikotni ali

pravokotni vzorec po jedkanju pravokotni vzorec po jedkanju polirane površine oktaedritov)polirane površine oktaedritov)

► kamnito-železni:kamnito-železni: najredkejšinajredkejši v povprečju 36 % O, 26 % Fe, 18 % v povprečju 36 % O, 26 % Fe, 18 %

Si, 14 % drugih elementov (največ Si, 14 % drugih elementov (največ Mg) – več železa kot v kamninah v Mg) – več železa kot v kamninah v Zemeljski skorjiZemeljski skorji

palasiti (veliko olivina), mezosideriti palasiti (veliko olivina), mezosideriti (kalcijevi pirokseni in plagioklazi)(kalcijevi pirokseni in plagioklazi)

kovinski del v obliki spužve, ki tvori kovinski del v obliki spužve, ki tvori skelet; vmes silikatni mineraliskelet; vmes silikatni minerali

Železni meteorit iz Hobe v Namibiji. Slika je vzeta s strani: http://de.wikipedia.org/wiki/Bild:Nam113.jpg

Hondrit iz Allenda v Mehiki, ki je padel na Zemljo leta 1969. Slika je vzeta s strani: http://de.wikipedia.org/wiki/Bild:AllendeMeteorite.jpg

Najbolj znani meteoritiNajbolj znani meteoriti

► Tunguska, 30. junij Tunguska, 30. junij 1908:1908: eksplozija telesa eksplozija telesa

reda velikosti 100 m reda velikosti 100 m 5-10 km nad tlemi5-10 km nad tlemi

10-20 megaton TNT10-20 megaton TNT udarni val uničil udarni val uničil

2150 km^2 tajge2150 km^2 tajge Mesto dogodka Tunguska. Slika je vzeta s strani: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/b/bb/Russia-CIA_WFB_Map--Tunguska.png

► Avče, 31. marca 1908:Avče, 31. marca 1908: okoli 9. ure zjutraj močan pok in okoli 9. ure zjutraj močan pok in

nato dvominutno žvižganje in nato dvominutno žvižganje in šumenje; prestrašilo Primorce in šumenje; prestrašilo Primorce in GorenjceGorenjce

očividec Ivan Kolenc je videl, očividec Ivan Kolenc je videl, kako je jablani meteorit zlomil kako je jablani meteorit zlomil vejo, pod drevesom pa so se vejo, pod drevesom pa so se pojavili oblački prahu zemljepojavili oblački prahu zemlje

zaradi strahu sta šele popoldne zaradi strahu sta šele popoldne skupaj s še enim možakom skupaj s še enim možakom zakopala v luknjo pod drevesom zakopala v luknjo pod drevesom in našla železen meteoritin našla železen meteorit

sprva so mislili, da gre za sprva so mislili, da gre za topovsko kroglotopovsko kroglo

masa meteorita je 1230 g, masa meteorita je 1230 g, dolžina 11 cmdolžina 11 cm

kockasta kristalna zgradbakockasta kristalna zgradba poleg železa še 5,5 % Ni, primesi poleg železa še 5,5 % Ni, primesi

galija, germanija in iridijagalija, germanija in iridija meteorit hrani Prirodoslovni meteorit hrani Prirodoslovni

muzej na Dunaju, kjer imajo muzej na Dunaju, kjer imajo ogromno zbirko meteoritov z ogromno zbirko meteoritov z vsega svetavsega sveta

Meteorit iz Avč. Slika je vzeta s strani: http://www2.pms-lj.si/oddelki/mineralogija/meteoriti.html

► Južna Slovenija, 25. julija 2007:Južna Slovenija, 25. julija 2007: izjemno svetel bolid je ob 12:02 preletel nebo nad izjemno svetel bolid je ob 12:02 preletel nebo nad

okolico Zagreba in nato še jugovzhodno Slovenijookolico Zagreba in nato še jugovzhodno Slovenijo očividci iz celotne Slovenije, Furlanije-Julijske očividci iz celotne Slovenije, Furlanije-Julijske

Krajine, zahodne Hrvaške in dela Bosne so Krajine, zahodne Hrvaške in dela Bosne so poročali o bleščeči krogli s svetlo sledjoporočali o bleščeči krogli s svetlo sledjo

razpad ob dveh pokih: eden na Jastrebarskim, razpad ob dveh pokih: eden na Jastrebarskim, drugi nad Belo Krajinodrugi nad Belo Krajino

padanje je trajalo 2-6 sekundpadanje je trajalo 2-6 sekund dogodek so zabeležile tudi štiri potresne dogodek so zabeležile tudi štiri potresne

opazovalnice pri nasopazovalnice pri nas za iskanje ostankov še vedno premalo podatkov za iskanje ostankov še vedno premalo podatkov

(številna pričevanja si nasprotujejo o poti, (številna pričevanja si nasprotujejo o poti, premalo slik) – kažejo pa na padec okoli 15 km JV premalo slik) – kažejo pa na padec okoli 15 km JV od Kočevjaod Kočevja

KraterjiKraterji

► enkrat na tisoč let Zemlja doživi trk telesa z maso enkrat na tisoč let Zemlja doživi trk telesa z maso med 1000 in 10000 tonmed 1000 in 10000 ton

► udarec na tla s skoraj nezmanjšano, nadzvočno udarec na tla s skoraj nezmanjšano, nadzvočno hitrostjohitrostjo

► strahovita eksplozija ob trku zaradi podrtja kristalne strahovita eksplozija ob trku zaradi podrtja kristalne strukture (osvobojene molekule se obnašajo kot strukture (osvobojene molekule se obnašajo kot zelo stisnjen plin)zelo stisnjen plin)

► proces nastanka bolj podoben eksploziji kot trku pri proces nastanka bolj podoben eksploziji kot trku pri nizki hitrosti (krožna oblika večine kraterjev)nizki hitrosti (krožna oblika večine kraterjev)

► staljeni material pade v okolicostaljeni material pade v okolico► vsakih 100 mio. Let 10 km meteorit, 200 km krater vsakih 100 mio. Let 10 km meteorit, 200 km krater

(primer Sudbury)(primer Sudbury)

► najbolj znan krater je Barringerjev krater najbolj znan krater je Barringerjev krater v Arizoniv Arizoni

► premer 1200 m, globina 185 mpremer 1200 m, globina 185 m► starost 25000 let, trk 25-metrskega telesastarost 25000 let, trk 25-metrskega telesa► hitrost ob trku 15-20 km/shitrost ob trku 15-20 km/s► 13 milijonov ton TNT (Hirošima 20000 ton 13 milijonov ton TNT (Hirošima 20000 ton

TNT)TNT)► na tisoče majhnih železnih meteoritov v na tisoče majhnih železnih meteoritov v

okoliciokoliciBarringerjev krater. Foto: USGS

ImeIme LegaLega Premer (km)Premer (km)

VredefortVredefort Južna AfrikaJužna Afrika 300300

SudburySudbury KanadaKanada 250250

ChicxulubChicxulub MehikaMehika 170170

PopigaiPopigai SibirijaSibirija 100100

ManicouaganManicouagan KanadaKanada 100100

BeaverheadBeaverhead ZDAZDA 100100

AcramanAcraman AvstralijaAvstralija 9090

Chesapeake BayChesapeake Bay VirginijaVirginija 9090

Največji meteoritski kraterji na Zemlji

Viri in literaturaViri in literatura

► http://www2.arnes.si/~mbsplobol1/METEORJI%20IN%20METEORITI.htmhttp://www2.arnes.si/~mbsplobol1/METEORJI%20IN%20METEORITI.htm► http://en.wikipedia.org/wiki/Meteorhttp://en.wikipedia.org/wiki/Meteor► http://www.solarviews.com/eng/meteor.htmhttp://www.solarviews.com/eng/meteor.htm► http://en.wikipedia.org/wiki/Impact_craterhttp://en.wikipedia.org/wiki/Impact_crater► Jeršek, M., R. Vidrih, D. Božič, Z. Božič, M. L. Božič, 2007. Meteoriti – sto let od Jeršek, M., R. Vidrih, D. Božič, Z. Božič, M. L. Božič, 2007. Meteoriti – sto let od

padca meteorita pri Avčah v dolini Soče. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, padca meteorita pri Avčah v dolini Soče. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 16 str.16 str.

► Fonović, M., 1998. Meteorji in meteoriti. Astronomska revija Spika, 6, št. 11, Fonović, M., 1998. Meteorji in meteoriti. Astronomska revija Spika, 6, št. 11, 471-475.471-475.

► Triglav, M., 1998. Trčenje z meteoritom. Astronomska revija Spika, 6, št. 10, Triglav, M., 1998. Trčenje z meteoritom. Astronomska revija Spika, 6, št. 10, 450-454.450-454.

► Prosen, M., 1997. Imena meteoroidov. Astronomska revija Spika, 5, št. 2, 92-94.Prosen, M., 1997. Imena meteoroidov. Astronomska revija Spika, 5, št. 2, 92-94.► http://www.cyprusastronomy.com/Meteors.htmhttp://www.cyprusastronomy.com/Meteors.htm► http://www.sky-watch.com/meteor.htmlhttp://www.sky-watch.com/meteor.html► Ranzinger, P., Dintinjana, B., Mikuž, H., 2007. Naše nebo 2007. DMFA, Ljubljana, Ranzinger, P., Dintinjana, B., Mikuž, H., 2007. Naše nebo 2007. DMFA, Ljubljana,

52 str.52 str.► http://en.wikipedia.org/wiki/Tunguska_eventhttp://en.wikipedia.org/wiki/Tunguska_event► http://www2.pms-lj.si/oddelki/mineralogija/meteoriti.htmlhttp://www2.pms-lj.si/oddelki/mineralogija/meteoriti.html► http://vesolje.net/navtika/novice/2007/07/index.htmhttp://vesolje.net/navtika/novice/2007/07/index.htm► http://www.imo.net/http://www.imo.net/► www2.arnes.si/~gljsentvid10/mej_mag1.html www2.arnes.si/~gljsentvid10/mej_mag1.html