Potopisnopredavanje –Ukrajina

Oœistimo Slovenijo

Internet – prednosti in slabostiValvasor v slovenskem parlamentuÆUPANOV KOTIŒEK

V novo leto

Glasilo obœine Ømartno pri Litiji - øtevilka 1 - leto izdaje 5 - Januar 2010

ÆUPANOV KOTIŒEK

V novo leto Ob prehodu v novo tisoœletje leta

2000 so bila naøa priœakovanja zelo

razliœna; napovedali so nam celo ko-

nec sveta. Ob celotnem svetovnem

spektaklu, ognjemetih in rajanjih, je

potem œas tekel tako hitro, da smo æe

v letu 2010. Veliko naøih najdraæjih je

v tem œasu zapustilo tuzemsko æivlje-

nje – naj poœivajo v miru! Na veliko

veselje vseh pa se je rodilo tudi veliko

Slovencev in Slovenk ter ostalih Zem-

ljanov, ki so zaœeli svoje æivljenje. V

Obœini Ømartno pri Litiji je nataliteta

nad slovenskim povpreœjem in tega

smo zelo veseli. Veselimo in æelimo si

tudi lepøega vremena, saj smo staro

leto zakljuœili v turobnih deæevnih

dnevih.

Med obœani je bilo sliøati nekaj kritik

glede novoletne okrasitve, ki je krasila

ømarski trg. Lahko povem le to, da k

lepoti in novoletnemu vzduøju veliko

prispeva vreme (zasneæena pokrajina

bi bila zagotovo veliko bolj primerna),

predvsem pa ljudje sami.

Œas pa ob novih napovedih, kako bo

letoønje leto teæko, kar hiti. Laæje

bomo preæiveli, ker smo na to priprav-

ljeni. Teæki œasi prinaøajo s seboj nove

izzive in priloænosti – tako se piøe zgo-

dovina. Œe smo pred tem, da stopimo

na pot, ki vodi vrh gore, in œe smo

duøevno in kondicijsko dobro priprav-

ljeni, se nam za dosego cilja ni potreb-

no bati.

Vaø æupanMilan Izlakar

dan datum ura prireditev kraj

KOLEDAR PRIREDITEV V JANUARJU 2010

Podobna akcija se naœrtuje tudi v Sloveniji z imenom »Oœistimo Slovenijo v enemdnevu«. Organizatorji naœrtujejo oœistiti veœ kot 10.000 popisanih divjih odlaga-liøœ v enem dnevu in s tem odstraniti preko 20.000 ton odpadkov. Akcija bo ime-la velik obseg in zato so k sodelovanju povabljeni vsi prostovoljci, organizacije,øole, vladne in nevladne organizacije in drugi. Œiøœenje naj bi potekalo po gozdo-vih, naseljih, obreæjih rek in vsepovsod kjer divja odlagaliøœa ogroæajo naravo.Veœ o sami akciji in sodelovanju si lahko preberete na www.ocistimo.si.

Kdor pa je mislil v teh dneh odpeljati kakøno navlako na katerega od bliænjih div-jih odlagaliøœ naj to dvakrat premisli in rajøi odpelje odpadek do legalne deponijeali kakønega podjetja, ki se ukvarja z odkupom in predelavo odpadkov. Res je, dase je treba vœasih malo potruditi, da najdemo pravo informacijo o tem kam lahkoodpeljemo kakøen odpadek, si nato vzeti œas in odpadek odpeljati, a vendar jevredno vsakega truda.

mag. Roman Tomaæiœ

Oœistimo SlovenijoPred dobrim letom so dræavljani Estonije, prostovoljci in njihove organiza-cije izvedli nadvse odmevno akcijo kjer so v parih urah oœistili veœ tisoœ tonnelegalno odloæenih odpadkov po celotni dræavi. S prostovoljnim delom sodosegli izredno velik uspeh v samo enem dnevu.

Veœ o okoljski tematiki in ukrepih na: 99okoljuprijaznihnasvetov.blogspot.com.

Prevajanje tega monumentalnega delaJaneza Vajkarda Valvasorja je bilo æeveœkrat zaœeto, vendar je ostalo nedo-konœano zaradi teæav, ki nastanejo obprevajanju staronemøœine napisane vgotici. Letos je izøla prva knjiga Slave(ostanejo øe tri), ki v popolnostipokaæejo celotno besedilo Slave. SlavaVojvodine Kranjske, ki jo mi pozna-mo v prevodu Mirka Rupla je le delcelotnega bogatega besedila.

Valvasor v slovenskem parlamentuKonec novembra 2009 je Dræavni zbor RS sprejel veliko øtevilo zasluænihorganizatorjev in prevajalcev Slave Vojvodine Kranjske.

Razstavo v spomin Valvasorja so ssvojimi nastopi obogatili: predsednikDræavnega zbora dr. Pavel Gantar, di-rektor Zavoda Deæela KranjskaTomaæ Œeœ, prevajalec Slave prof. dr.Boæidar Debenjak in strokovnjakinjaza antikvarno gradivo Stanka Golob.

V kulturnem programu so nastopili: Si-njo Jezernik, ki je v dveh nastopih v vlo-gi Valvasorja zelo subtilno prikazal nje-gova mnenja o razmerah na Kranjskempred tristopetdesetimi leti in dobro pre-miøljena kritiœna staliøœa do razmer vdanaønji Sloveniji. Marta Moœnik Pirc ssvojim sopranom in Janez Jocif na œem-balu sta z umirjeno glasbo obogatila ce-loten program prireditve.

V parlamentu so bili prisotni tudi øte-vilni Litijani in [marœani pod vods-tvom æupanov Francija Rokavca inMilana Izlakarja ter œastnega obœanaLitije Mirka Kaplje.

Prevajalcu smo zaæeleli uspeøno delopri nadaljnjem prevajanju.

Ivan Godec

Internet je v naøe æivljenje (poklicno inzasebno) prinesel veliko dobrega, ven-dar so se z uporabo interneta priœelepojavljati tudi negativne posledice. Opomenu interneta in njegovi varniuporabi smo s starøi razpravljali na ro-diteljskih sestankih ob zaœetku øolske-ga leta. Na njihov predlog smo vzaœetku decembra pripravili predava-nje za starøe.

Dejstvo je, da otroci priœnejo uporab-ljati internet æe zelo zgodaj. Zato je po-trebno, da jih ob tem seznanimo s po-zitivnimi in negativnimi posledicaminjegove uporabe. Najveœja nevarnostizhaja iz dolæine œasa, ki ga otrocipreæivijo pred raœunalnikom (»na in-ternetu«) in uporaba slabih in økodlji-vih informacij. Vloga øole pri tem je,da v okviru pouka, kjer se vsebine na-vezujejo na internet, in øe posebej pripouku izbirnih predmetov s podroœjaraœunalniøtva, opozarjamo uœence nate nevarnosti. Veliko pa lahko storijotudi starøi in sicer tako, da svoje otro-ke seznanjajo z nevarnostmi, ki jih pri-naøa internet, da spremljajo otroka inposkuøajo ugotoviti kolikøen je øesprejemljiv œas, ki ga otroci preæivijopred raœunalnikom, oziroma na inter-netu, ter ob tem spremljajo s kakønimi

vsebinami se otroci preko internetaseznanjajo.

V zvezi s to problematiko smo vzpo-stavili stik s Fakulteto za druæbenevede, kjer izvajajo projekt SAFE-SI.SAFE-SI je nacionalna toœka osveøœan-ja o varni rabi interneta za otroke inmladostnike v Sloveniji. Projekt, ki jedel EU komunitarnega programaVarnejøi internet plus, izvajajo Fakul-teta za druæbene vede, ARNES in Zve-za potroønikov Slovenije, financiratapa ga Generalni direktorat za informa-cijsko druæbo pri Evropski komisiji inMinistrstvo za visoko øolstvo, znanostin tehnologijo.

Veœ o projektu si lahko preberete nanjihovi spletni strani http://www.safe.si/.

Predavanje je izvedlo podjetje Imamreøitev (http://www.imamresitev.si/).Starøi so bili enotnega mnenja, da sopremalo seznanjeni z nevarnostmi, ka-terim so njihovi otroci izpostavljeni,zato so zelo pohvalili taka predavanja,prav tako pa so izrazili æeljo, da bi vbodoœe organizirali podobna predava-nja, v povezavi s praktiœnimi delavni-cami v raœunalniøki uœilnici. Zaraditega smo te vsebine vkljuœili v letoønjedelavnice v okviru øole za starøe.

Albert Pavli

Internet – prednosti in slabostiSte se kdaj vpraøali, kaj vse vaøi otroci poœnejo na internetu?Ste prepriœani, da so ob tem varni?

Potopisnopredavanje –Ukrajina

Ukrajinski Karpati so zagotovo enonajbolj primernih obmoœij za trekingev vzhodni Evropi. Obmoœje je tu øeprecej nedotaknjeno s sodobno civili-zacijo in je skoraj povsem odrezanood sveta. Resda gore niso visoke innajviøji vrh meri le 2.061 metrov, a sokljub temu pogledi na gorske verige,ledeniøke doline, œiste reke, neokrnje-no naravo in zanimive skalne formaci-je izjemni. Veœ o trekingu po GozdnihKarpatih boste izvedeli na potopisnempredavanju, ki ga bo 26. 1. 2010 ob19. uri v Knjiænici Litija pripravilDamjan Konœnik.

KOLEDAR PRIREDITEV V JANUARJU 2010

SOBOTA 16. 1. 10.00 OTROØKA MATINEJA: Kulturni center na StavbahMarko skaœe – Melita Osojnik

PONEDELJEK 18.1. 17.00 UTÆO: Varœevanje z energijo v gospodinjstvu: Marjan Bratkoviœ Knjiænica LitijaPONEDELJEK 18.1. 18.00 Bila sem v Ameriki – potopisna pripoved Mladinski center LitijaTOREK 19.1. 19.00 Klub prijateljev muzeja: Kulturni center na Stavbah

gost: dr. ANDREJ GASPARI, arheologTOREK 19.1. 18.00 Ura pravljic Knjiænica LitijaTOREK 19.1. 18.00 Zvesti bralec: Dolenjski veœer: Stane Peœek, Galerija Knjiænice Litija

Anton Kotar, Slavko DoklSREDA 20.1. 9.30 UTÆO: Zdrava prehrana: Marija Merljak Knjiænica LitijaSREDA 20.1. 19.00 Delavnica pisanja projektov - kultura Mladinski center LitijaŒETRTEK 21.1. 17.00 UTÆO: Rodoslovje: Joæe Sinigoj Knjiænica Ømartno ŒETRTEK 21.1. 18.00 Ura pravljic Knjiænica ØmartnoŒETRTEK 21.1. 19.00 Delavnica priprave projektov mladinskih pobud Mladinski center LitijaŒETRTEK 21.1. 19.30 GLEDALIØKI ABONMA IN IZVEN Kulturni center na Stavbah

Gledaliøœe Koper: AGENCIJA ZA LOŒITVEPETEK 22.1. 19.00 Oblikovalske urice z Neæo Palœiœ Mladinski center LitijaTOREK 26.1. 17.30 Trening socialnih veøœin Mladinski center Litija

ZAKAJ BI BIL TIH, ŒE LAHKO SPREGOVORIM – SKUPINSKE IGRETOREK 26.1. 19.00 Potopis: Damjan Konœnik - Ukrajina Knjiænica Litija SREDA 27.1. 19.00 Delavnica pisanja projektov – sociala, preventiva Mladinski center LitijaŒETRTEK 28.1. 19.00 Delavnica priprave projektov mladinskih pobud Mladinski center LitijaPETEK 29.1. 19.00 Delavnica za zahtevnejøe ustvarjalce - pust Mladinski center LitijaSOBOTA 30.1. 10.00 OTROØKA MATINEJA: Kulturni center na Stavbah

Vse najboljøe zate – Gledaliøœe KU-KUCŒETRTEK 28.1. 10.00 UTÆO: Kulturna dediøœina – Litija skozi œas Knjiænica Litija

Ob koncu leta øe Ta veseli dankulture

Aktivnostidruøvaupokojencev

IZ UREDNIØTVA

Ponovoletne zaobljube

2

Tiskani medij Martinov glas je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS, pod zaporedno øtevilko1024. Medij - glasilo Martinov glas prejemajo vsa gospodinjstva v obœini Ømartno pri Litiji brezplaœno nadom enkrat meseœnoGlavni in odgovorni urednik: Janez VozelŒlani uredniøkega odbora: Joæe Grdadolnik (tehniœni urednik), Karmen Sadar, Rajko MeserkoZunanji œlani uredniøkega odbora: N. Omahen, M. Loc, S. KermavnerIzdajatelj: Preprinta d.o.o., Iæanska 318, Ljubljana e-mail: martinov.glas@preprinta.siSedeæ uredniøtva: Kidriœeva 1, 1270 Litija Tel.: 01/ 899 02 82Tisk: Mond grafika, d.o.o., Ljubljana Naklada: 1700 izvodov

JANUAR 2010 • ØT. 1JAVNI ZAVODI, DRUØTVA

okenskih policah nasadimo øe cvetje,redno kosimo travo okrog hiøe,obrezujemo podivjano grmovje indrevesa ter popravimo napol razpadloograjo na vrtu, smo takorekoœ æe vAvstriji. Ja prav tam, kamor smonekoœ v ranjki Jugi hodili po riæ inkavo, ter se kot siromak belemu kruhuœudili, kako lepo in urejeno je pri njih.Prav fletno imajo. A ne?

A øe tako trdi glavi uspe kaj hitrodojeti, da je enako lepo lahko urejenotudi doma. Saj kave in riæa imamosedaj v izobilju.“Ajmrji” v katerih je bilriæ, pa se tudi dobijo brez problema. Invanje lahko sprotno naloæimo vso nes-nago, ter jo odloæimo v prostor, katerije temu namenjen. (Po domaœe mupravimo kanta za smeti). Preostanenam samo øe, da pokliœemo Muja, sajse brez njega œevelj ne obuje in kajkmalu, bodo rezultati vidni. Namsamim, pa seveda sosedom in øelepotem znancem, polznancem in nez-nancem, katere bomo preradi povabilik nam v goste, ter jim ponosni razkaza-li kje smo doma. To, naj nam bozaobljuba za vsebino økatle spominov,na katero bomo potem zadnjegadecembra napisali 2010.

Sam pa se zaobljubljam, da bom tu intam øe kaj napisal ali pripisal. Po potre-bi tudi dorisal. Obenem pa se øezaobljubljam, da ne bom veœ ponepotrebnem kritiziral in sploh drugaœerazmiøljal. Pa tudi s sendviœi, cviœkomin tobakom bom prenehal. Bom!Sigurno! No ja, ne ravno danes.Ampak v kratkem bom res...

Ter seveda, da ne pozabim: Osebnesreœe in zdravja voøœim. Vsem! “Doberdan” in nasmeh pa ob snidenju.

In ob koncu kot pripis. Ne poistovetitese vsi s tem zapisom. Med vami obsta-jajo tudi svetle izjeme, ki to zaobljubodobro opravlja æe vrsto let.

urednik, J. Vozel

Z Zavodom deæela Kranjska smo 30.novembera 2009 v Dræavnem zborupredstavili izid prvega dela prevodaSlave vojvodine Kranjske. Uvodoma jezbrane nagovoril predsednik dræavne-ga zbora dr. Pavel Gantar. Zgodovinoknjiænih izdaj povezanih s Slavo vojvo-dine Kranjske so si obiskovalci lahkoogledali tudi na priloænostni razstavi znaslovom Slava skozi œas. Gotovo jebila za veœino obiskovalcev novost, daso na veliki freski Zgodovine Sloven-cev od naselitve do konca druge sve-

tovne vojne v preddverju velike dvora-ne uzrli tudi Janeza Vajkarda Valva-sorja, ki ga je leta 1958 upodobil Slav-ko Pengov. Tu med Primoæem Trubar-jem in baronom Æigo Zoisom edinoValvasor zapolnjuje historiœni prostordveh stoletij.

3. decembra 2009 smo v Narodni inuniverzitetni knjiænici sveœano odprlirazstavo Slovenec po domovini, Evro-pejec po duhu: J.V. Valvasor.Razstavao Valvasorjevi korespondenci s tajni-kom Kraljeve druæbe je nastala v Jav-

Ob koncu leta øe Ta veseli dankultureV tednu, ko smo praznovali rojstvo naøega najveœjega pesnika FrancetaPreøerna je Javni zavod Bogenøperk sodeloval pri organizaciji dogodka obpredstavitvi prvega dela Slave vojvodine Kranjske v Dræavnem zboru, v Na-rodni in univerzitetni knjiænici smo odprli razstavo Slovenec po domovini,Evropejec po duhu: J. V. Valvasor in dan po prazniku na gradu Bogenøperkøe razstavo z naslovom Leto pomembnih Ømarœanov.

nem zavodu Bogenøperk v sodelova-nju s Tehniøkim muzejem Slovenije napobudo slovenskega veleposlaniøtva vVeliki Britaniji, ki ga je v œasu predse-dovanja Slovenije Evropskemu svetuvodil veleposlanik Iztok Miroøiœ. Ve-leposlanik Miroøiœ je bil tudi slavnost-ni govornik ob otvoritvi razstave. PoBogenøperku, Cerknici in Krøkem jebila razstava v Valvasorjevem rojst-nem mestu postavljena toœno ob 324.letnici posredovanja prvega Valvasor-jevega pisma tajniku Kraljeve druæbeGale-u.

Grad Bogenøperk, 4. december 2009 -S krajem Ømartno pri Litiji je bilo vpreteklosti povezanih kar nekaj za slo-venski prostor pomembnih ljudi. Vletu 2009 smo se spominjali okroglihobletnic njihovega rojstva, smrti ali ob-letnic izida njihovega najpomem-bnejøega dela. V Knjiænici Litija je v so-delovanju z Zvezo kulturnih druøtevØmartno pri Litiji, Obœino Ømartno priLitiji, JZ Bogenøperk in vrsto posa-meznikov, ki so pomagali zbirati gradi-vo, nastala razstava z naslovom Letopomembnih Ømarœanov. Razstavanam odstira æivljenje: Janeza VajkardaValvasorja, Jurija Humarja, dr. FranjaRosine, dr. Slavka Gruma, Ferda To-mazina, Davorina Hostnika, FrancaKnafliœa, Joæeta Megliœa in JurijaAdleøiœa. Avtorici razstave sta bibliote-karki: Erna Juriœ in Majda Juriœ Sirk.

Razstavo si lahko ogledate od 9. do13. januarja 2010, v œasu od 16. do19. ure. Ogled je brezplaœen.

Za Javni zavod Bogenøperk pomenijo tiizredni decembrski dogodki sklep leta,ki je na podlagi naøih prizadevanj ob320. obletnici Slave vojvodine Kranjskena nek naœin postalo tudi Valvasorjevoleto. Pot po Valvasorjevih krajih je vletu 2009 zakljuœila razstava »Slovencpo domovini, Evropejec po duhu – J.V.Valvasor«, grad Bogenøperk je v temletu prejel izjemo Valvasorjevo grafiœnozbirko Iconotheco Valvasoriano, s

Zgodilo se jeV nedeljo, 21. novembra, smo si ljubi-telji glasbene umetnosti ogledali v ma-riborski Operi Straussovo opereto»Netopir«, øtirinajst dni pozneje pa vistem gledaliøœu pravljiœni balet »Hre-staœ«, kjer smo uæivali v glasbi PetraIljiœa Œajkovskega.Prvi ponedeljek v decembru smo iz-vedli enajsti rekreacijski pohod; iz Lu-pinice smo se povzpeli do Liberge,nato pa smo se œez Jeløo vrnili vØmartno.

Aktivnostidruøvaupokojencev

V aprilu 2009 smo ustanovili sekcijo upokojencev na Primskovem, ki jo vodi ga.Marinka Vidgaj. Øteje 33 œlanov in od maja do decembra so se druæili vsak prvitorek v mesecu, ko se zbere 22 do 25 udeleæencev. Doslej so imeli 4 pohode, 3 de-lavnice in piknik. Nadeli so si ime »Nove korenine«. Na priloæeni fotografiji jeprimskovska sekcija na Janœah; takrat je bil z njimi tudi ømarski predsednik.

Uradne ure bodo od januarja do marca vsako sredo od 9. do 11. ure, ko bostelahko poravnali œlanarino, ki je enaka lanski, t.j. 8 Eur, posmrtnino pa so poviøalina 9 Eur in jo je treba poravnati do 15. maja.

Boris Æuæek

V prvi polovici decembra smo obiskalibolne œlane po domovih in v domuTisje, jim œestitali za bliæajoœe prazni-ke in jih skromno obdarili. V Torek,15. decembra, smo organizirali v kul-turnem domu tradicionalno novoletnosreœanje. Za ples je skrbel JaniSlimøek. Vsak udeleæenec je prejel sim-boliœno darilo, izdelek naøih upoko-jencev s Primskovega. Nagovoril nasje tudi æupan Milan Izlakar.V petek, 18. decembra, smo bili nazadnjem letoønjem pohodu. Iz Øtangesmo se po obronkih Dragovøkega inØirmanskega hriba podali v Ømartno.

Pripravljamo…V drugi polovici januarja vas vabimona pohod Vaœe – Slivna, in sicer v do-poldanskem œasu, obiskali pa bomotudi eno od ljubljanskih poklicnih gle-daliøœ, kjer se boste prijetno zabavali;ogledali si bomo namreœ komedijo.

IZ UREDNIØTVA

Ponovoletne zaobljubePa je minulo leto naokrog. Lepo smo ga (eni bolj eni manj) preæiveli inzadnjega dne v decembru zapakirali v økatlico na katero smo napisali 2009.Le-ta, je potem romala na polico v omari spominov in nanjo se bo poœasinabiral prah. Tu in tam jo bomo izvlekli, pokukali vanjo in pobrskali povsem lepem in nostalgiœnem. A veœ ali manj, bo nanjo æal ostal le spomin.

In kot vsako leto doslej, si bomo ali pasmo si æe, zadali nove zaobljube oboljøem in uspeønejøem kot preteklaleta. In ponovno bomo, ali pa ne,potem poœasi a vztrajno popuøœali priteh zaobljubah in jih prestavljali zanaslednjiœ. Pa najsi gre za takojønjeodrekanje se veœernim sendviœem ob TVekranu (katerih prekomerno koliœinopotem v poletju obæalujemo), tobaœnoopojnost zgolj zaradi jutranjega kaølja,ali pa øe kaj bistroumnejøega, kar naj binas v nasprotju s preteklim letom, sedajnaredilo boljøe, vitkejøe, zdravejøe. Boljlepe, bolj drugaœne... Skratka bolj!

Larifari! Kaj kmalu, bomo vse skupajpozabili in ponovno vrteli kolo kothrœki, ter se prepustili toku jamranja instokanja. Obenem pa navijali starolajno o tem, kako bi bilo, œe bi bilo... Paje lahko! Malo dobre volje, nasmeha invedrine navkljub oblaœnemu ali pameglenemu dnevu. In seveda pozdravbliænjemu znancu ali neznancu: Doberdan, tudi ne økodi. In ne bo nam padla”krona z glave”, œe bomo med sebojprijazni in vsaj delno ustreæljivi.Nasmeh in prijazna beseda ne stanetaniœ. Ob tem pa nas øe zdruæujeta inpovezujeta v homogeno celoto, katerapritiœe tako majhnemu kraju ali obœini,kot je naøa. In da ne pozabim poudaritiøe lepemu kraju oz. lepi obœini. Aj!Tukaj, pa se mi kar malo ustavi.

Zaobljube o tem, da bomo naø kraj innjega okolje naredili lepega nazaj, panisem sliøal. Æal. Ne pri sebi in ne prikom drugem. Lepega nazaj zato, ker jetakøen æe bil. Mnogo nazaj. Sedaj smoga samo okitili z balastom in nepotreb-nim kiœem. Z samovøeœnim pristopomdo ureditve okolice, gradnje ali obnovehiø, hiøic ali vrtnih lop, postavljanjanebodigatreba øotoriøœ in mobilnihskladiøœ. In s tem podiramo vse to karsmo lepega imeli. Podiramo z æeljo, dabo nekaj lepo in novejøe, v bistvu paustvarjamo skropucala katera koncukoncev niti lastniku niso vøeœ, kaj øeleobiskovalcem in gostom, katerih si vnaøem okolju tako æelimo.

Kar ozrimo se skozi okno na ulico. Øelepozimi, ko je vse smrkavo in sivo vidi-mo, kako umazane so naøe ulice, trg infasade. Hvala bogu, da je vsaj zapadelsneg in prekril te nepometene ulice intrg ter papir in ostalo navlako potravnikih. Da o bogatosti skladiøœenjaodsluæene bele tehnike v gozdovih inob potokih niti ne govorim. In kaj smosi zaobljubili v tej smeri? Niœ. Nanjoniti pomislili nismo. Pa bi lahko. Celomoramo! Œe ne prej, pa dajmo spomla-di, ko lahko priœnemo s œiøœenjem predlastnim pragom, kateri je del mnogo-terih pragov, ki sestavljajo dom, ulico,trg, naselje, kraj, obœino... S tem bomoæe veliko postorili. In œe v korita na

predstavitvijo projekta prevoda Slavevojvodine Kranjske smo praznovali nje-no 320. obletnico izida. Z obiskom pri-reditve je ta mejnik v slovenski kulturnidediøœini poœastila tudi ministrica zakulturo, gospa Majda Øirca. Ob prazni-ku obœine Ømartno pri Litiji je grad Bo-genøperk prejel tudi prevod prvega delaSlave vojvodine Kranjske in v sodelova-nju z Zavodom deæela Kranjska pripra-vil njeno predstavitev v Dræavnem zbo-ru. Na gradu smo predstavili øe izidmonografije o slikarju Joæetu Megliœuin gostili vrsto drugih kulturnih dogod-kov.

Tudi v tem letu so bile sobote v zname-nju poroœne dejavnosti. Æal beleæimoskupno upad øtevila porok v letu2009 in hkrati dvig øtevila izvedenih

draæjih protokolov. Da bi grad obdræaldobro kondicijo, smo tudi v tem letunadaljevali z investicijskimi projekti.Obnovili smo del grajske fasade ternotranje leseno stopniøœe s tekaœi vdrugem nadstropju gradu. Pripravilismo idejne øtudije mobilne strehe nadgradom Bogenøperk in jih uskladili zZavodom za varstvo kulturnedediøœine, postavili informacijsko tab-lo pred gradom in glede na noveknjiæne pridobitve gradu posodobilivitrini v Valvasorjevi delavni sobi.

Ob koncu leta se zahvaljujemo vsem skaterimi smo skupaj pisali zgodovinoJavnega zavoda Bogenøperk v letu2009 in se veselimo novih skupnih iz-zivov v letu, ki je pred nami.

Javni zavod Bogenøperk

Leto uspeønih korakov inbogatih vsebin

LAS »Srce Slovenije« kot primer dobre prakse ostalim LAS v Sloveniji

Delo stiœiøœa vletu 2009

Priznanja petim nevladnim organizacijam

JAVNI ZAVODI, DRUØTVAJANUAR 2010 • ØT. 1 3

Delo stiœiøœa vletu 2009Druøtvo Geoss se je s pomoœjoCentra za razvoj Litija prijavilo narazpis Ministrstva za javno.Druøtvo je bilo s prijavo uspeøno inpostalo eno od 10 regionalnihstiœiøœ v Sloveniji. Februarja 2009se je vzpostavilo delovanje NVO pi-sarne v Litiji in izobraæevalnegasrediøœa na Vaœah.

Priznanja so iz rok Gabrijele Babiœ,vodje projekta Srce me povezuje –Stiœiøœe nevladnih organizacij Srca Slo-venije, prejeli predstavniki petihdruøtev, ki so v œasu glasovanja zbralanajveœ glasov. Na prvo mesto se je uvr-stilo lutkarsko druøtvo z imenom Kul-turno-umetniøko druøtvo Ristanc. Sle-dijo mu Zdruæenje slovenskih kato-liøkih skavtov in skavtinj, Tamburaøkiorkester Kulturno-umetniøkega druøt-va Folklorna skupina Javorje, Øportnodruøtvo Dolina in Kulturno-umetniøkodruøtvo Muze, ki zdruæuje likovne indruge umetnike ter jim ponuja prostorza razstavljanje in koncertiranje.

Za zabavni del programa so poskrbeliœlani Druæinskega gledaliøœa Kolenc. Spomoœjo kratkih igranih zgodb, pesmiin predvsem veliko interakcije zobœinstvom so udeleæence sprostili inpripravili na uradni del sreœanja. Zahrano in pijaœo so poskrbeli œlaniDruøtva za ohranjanje dediøœine izGradeæa. Udeleæenci so dogodek izko-ristili za navezovanje stikov in kram-ljanje s starimi znanci, s pomoœjousluæbencev Stiœiøœa nevladnih organi-zacij Srca Slovenije pa so spletli tudipravo grafiœno mreæo povezav medsvojim in ostalimi druøtvi na sreœanju.

Glasovanje za »Mojo najljubøo ne-vladno organizacijo je sicer potekalood 10. novembra do 7. decembra. VStiœiøœu nevladnih organizacij Srca Slo-venije so v tem œasu prek obiœajne inelektronske poøte prejeli 350 glasov.

Kdo so dobitniki priznanj?

Kulturno-umetniøko druøtvo Ristancprihaja iz Dolskega, ukvarja pa se zlutkami. Obstaja øele od letoønjegaoktobra in ima le øtiri œlane, zato jenajmlajøe in najmanjøe izmed izpo-

Prvo leto delovanja stiœiøœa je bilo na-menjeno osnovnemu usposabljanjudruøtev, ki so v stiœiøœu prepoznalapomoœ pri izvajanju svojih progra-mov. Pristopne izjave je podpisalo 87nevladnih organizacij iz obmoœjaOsrednjeslovenske regije. Te tudiveœinoma koristijo brezplaœne storitvestiœiøœa.

V tem œasu smo organizirali deset de-lavnic, ki so bile zelo dobro obiskane.Ena od nalog stiœiøœa je tudi ureditevraœunovodske funkcije œim veœim ne-vladnim organizacijam. Do sedaj upo-rablja spletni raœunovodski programpet NVO-jev. V okviru projekta smo16 organizacijam izdelali svoje splet-ne strani, ki so jim sedaj v pomoœ priprepoznavnosti delovanja. Nevlad-nim organizacijam nudimo tudi brez-plaœno svetovanje s podroœja prava inraœunovodstva.

Pridobivanje sredstev za izvedbo pro-jektov NVO je naslednja aktivnoststiœiøœa. Nekaterim smo pomagali pri-javiti projekte na razpise za razvojpodeæelje – na LAS, za eno druøtvusmo uspeøno pridobili en veœji triletnievropski projekt. V naslednjem letubomo to dejavnost øe okrepili.

Poslanstvo stiœiøœa je, da usposobi œimveœ NVO-jev za prevzemanje nalog vkaterem koli resorju (kultura, razvoj,øport, sociala, izobraæevanje) in vzpo-stavi pogoje za œim veœ zaposlitev.Tako smo na javna dela prijavili 8 de-lovnih mest v razliœnih druøtvih vOsrednjeslovenski regiji. Tisti, ki bodoprviœ zaposlovali, bodo na stiœiøœudeleæni pomoœi glede kadrovskih indrugih novih momentov, ki jih prinesezaposlenec.

Tudi v letu 2010 bomo nadaljevali znaøimi aktivnostmi, ki bodo v pomoœnevladnim organizacijam v regiji.

Priznanja petim nevladnim organizacijamV Domu krajanov Turjak se je v œetrtek odvilo œetrto sreœanje nevladnih organizacij Osrednjeslovenske regije. Stiœiøœe nevladnih organizacij SrcaSlovenije je na dogodku uradno objavilo rezultate glasovanja za »Mojonajljubøo nevladno organizacijo« in zmagovalkam izroœilo priznanja.

stavljenih druøtev. Lutkarici NataøaPolanec in Barbara Mrak trenutno na-stopata s tremi predstavami, dve pa øepripravljata. V naslednjem øolskemletu naœrtujeta tudi vodenje ustvarjal-nih delavnic za otroke.

Na drugo mesto se je uvrstiloZdruæenje Slovenskih katoliøkih skav-tov in skavtinj. Druøtvo ima sedeæ vLjubljani, po vsej Sloveniji pa ima kar4300 œlanov. Njihov osnovni cilj jeprispevati k polnemu telesnemu,duøevnemu, duhovnemu in druæbene-mu razvoju mladih, da bi ti lahko po-stali trdne osebnosti, odgovorni dræav-ljani ter œlani krajevnih, narodnih inmednarodnih skupnosti. Najpomem-bnejøi projekt, ki ga trenutno priprav-ljajo, je 20-letnica delovanja zdruæen-ja, s katero bo zaznamovano celotnoskavtsko leto 2010.

Tamburaøki orkester Ømartno delujepod okriljem Kulturno-umetniøkegadruøtva Folklorna skupina Javorje, aje æe zaœel preraøœati njegove okvirje innaœrtuje osamosvojitev. Orkester odleta 2002 umetniøko in dirigentskovodi Helena Vidic, øtudentka kompo-zicije in dirigiranja na Akademiji zaglasbo v Ljubljani. Tamburaøki orke-ster Ømartno ni le eden najveœjih to-vrstnih orkestrov v Sloveniji, temveœtudi eden najboljøih. To dokazujetadve zlati priznanji z dræavnih tekmo-vanj, od katerih je eno oplemenitenoøe s posebno pohvalo.

Øportno druøtvo Dolina iz Jablaniøkedoline se je na glasovanju za »Mojonajljubøo nevladno organizacijo« uvr-stilo na œetrto mesto. Ukvarja se søportom otrok in mladine ter skrbi zarekreacijo prebivalcev v vseh starost-nih obdobjih. 103 œlanom, ki jih tre-nutno øteje, druøtvo ponuja 9 razliœnihøportnih panog, s katerimi se lahkoukvarjajo.

Na petem mestu je pristalo Kulturno-umetniøko druøtvo Muze iz SpodnjegaHotiœa. Druøtvo ima petnajst œlanov,med njimi je sedem umetnikov, ki pri-hajajo iz øtirih razliœnih evropskihdræav. Naœrtov jim ne manjka, zanimi-vo pa je, da v prihodnosti ne æelijo vla-gati le v umetnost, temveœ tudi v eko-logijo. Zunanjost svojega Muzeja pre-moderne umetnosti bodo namreœpreoblikovali z dograditvijo fotovul-taiœne sonœne elektrarne.

Po uvodnem pozdravnem nagovorugospoda Primoæa Zupanœiœa, æupanaobœine Dol pri Ljubljani, sta gospodÆeljko Saviœ (podpredsednik razvojne-ga sveta LAS) in gospa AleksandraGradiøek (direktorica in ustanovitelji-ca Centra za razvoj Litija d.o.o. v vlogiupravljalca LAS) predstavila doseækeLAS pri izvajanju sprejete lokalne raz-vojne strategije, ki je usmerjena v iz-boljøanje kakovosti æivljenja napodeæelju, in konkretne rezultate naterenu. Do sedaj jim je uspelo potrditikar 49 projektov v skupni vrednosti722.843 EUR oziroma v predvideniviøini 418.978 EUR sofinanciranja izsredstev Leader. Predstavniki LAS »Srce Slovenije« sona novinarski konferenci izrazili æeljopo veœji avtonomnosti pri izbiri inumestitvi projektov, ki jih na Ministrs-tvu za kmetijstvo, gozdarstvo in pre-hrano (MKGP) razliœno tolmaœijo, zla-sti v smislu profitnosti oziroma nepro-fitnosti. Upravljavci LAS so si takoenotni, da konkretne projekte dovoljdobro poznajo le sami in jih zato lah-ko tudi sami ustrezno umestijo, med-tem ko samostojne odloœitve MKGPna tem podroœju zgolj prispevajo k iz-gubi pripadajoœih sredstev Leader intudi k odstopu nosilcev od pogodb.Kot protiuteæ kritiki dræave so izposta-vili zgledno sodelovanje med obœinamiv LAS, ki zagotavljajo lastna sofinan-cerska sredstva za delovanje in izvaja-nje projektov, kar je æe pokazalo dobrerezultate na terenu, vloæena sredstvapa so se obœinam tudi æe veœkratno po-vrnila skozi dobljene projekte. Zadovoljni so tudi nosilci projektov,ena od njih je Jarina, Zadruga za raz-voj podeæelja, ki jo vodi Mojca Haupt-man: “Na vsaki prireditvi, kjer smopredstavljali obmoœje LAS Srce Slove-nije smo naleteli na pozitivne odzive.”Opozorila pa je tudi na pomankljivostiprograma: “Malo manj zadovoljnismo bili z zagotavljanjem finanœnihsredstev s strani MKGP. Njihove zah-teve po natanœnem poroœanju in ter-minskem razdeljevanju po posameznihfazah so pogosto neracionalne in pre-veœ zamudne. Glede na obljube MKGPin nacionalne Leader pisarne v Ljublja-ni smo priœakovali veœjo aæurnost tudiiz njihove strani.« Podobne izkuønjeima tudi Tomaæ Moœnik iz Kmetijskogozdarske zbornice Slovenije, ki pravi,da »odveœno administriranje projek-tov marsikoga z dobro idejo odvrne odprijave na razpis, zato se spraøuje,

kakøen je namen poøiljanja vseh doku-mentov in dokazil, ko pa vendarle ob-stajajo bolj enostavni naœini.« JanezOcepek iz Zdruæenja ekoloøkih kme-tov »Zdravo æivljenje« Lukovica jemnenja, da »izvedba projekta pred-stavlja velik zalogaj za druøtvo tako nafinanœnem podroœju kot tudi pri izva-janju.«Na Turistiœni kmetiji Pr'Kraœ, ki jeeden od nosilcev projekta, sofinancira-nega iz sredstev Leader, so na dogod-ku predstavili ureditev etnoloøke zbir-ke in bili izpostavljeni kot ena od do-brih praks na terenu. Poleg njih sta sena novinarski konferenci predstavilaøe Vegov hram s projektom kolesarsketoœke Srca Slovenije ter Turistiœnodruøtvo Dolsko s projektom izrabe ku-linariœne dediøœine pri gradnji identite-te Deæele Jurija Vege. S sprejetjem Programa razvoja pode-æelja RS 2007-2013 je Slovenija posta-la upraviœena do koriøœenja sredstev izEvropskega kmetijskega sklada zarazvoj podeæelja (EKSRP) in izvajaukrepe, razporejene v øtiri osi, medkaterimi je novost œetrta os Leader. Taspodbuja odloœanje o razvoju posa-meznih zaokroæenih podeæelskihobmoœij po pristopu »od spodaj navz-gor«, njeni osnovni cilji pa so: izgrad-nja lokalnih zmogljivosti, izboljøanjezaposlenosti, diverzifikacija dejavno-sti na podeæelju, spodbujanje lokalne-ga endogenega razvoja, izboljøanjeupravljanja na podeæelskih obmoœjihin øirjenje inovativnosti. Pristop Lea-der je namenjen vsem zainteresiranimprebivalcem podeæelja, ki æelijo poi-skati in razviti lokalne pobude za raz-voj svojega obmoœja in sodelovati prinjihovi izvedbi.Lokalna akcijska skupina »Srce Slove-nije« za obmoœje obœin Dol pri Ljub-ljani, Kamnik, Litija, Lukovica, Mo-ravœe in Ømartno pri Litiji je bila usta-novljena novembra 2007, s podpisomustanovne konzorcijske pogodbe, hkateri je pristopilo 29 partnerjev.Uradno deluje od julija 2008, ko jebila potrjena z odloœbo MKGP. Podvodstvom Centra za razvoj Litija jepripravila in sprejela razvojno strategi-jo za obdobje 2007-2015, katerekljuœno vodilo je razvojna vizijaobmoœja, ki izhaja iz znaœilnosti terpotreb in priloænosti obmoœja. Pouœinkovitem delovanju je med ostalimiLAS v Sloveniji, pa tudi med skupina-mi obiskovalcev iz tujine, prepoznanakot primer dobre prakse.

LAS »Srce Slovenije« kot primer dobre prakse ostalim LAS v Sloveniji Predstavniki Lokalne akcijske skupine (LAS) »Srce Slovenije« so10. decembra na novinarski konferenci predstavili pretekle doseæke.V dosedanjih javnih pozivih za sofinanciranje jim je uspelo potrditi kar 49projektov, ki so usmerjeni k izboljøanju kakovosti æivljenja na podeæelju.Dogodek, ki ga je povezovala Helena Lovøe, je potekal na turistiœni kmetijiPr'Kraœ. Ta je eden od nosilcev projekta, pridobljenega iz sredstev Leaderv okviru LAS »Srce Slovenije«.

Center za razvoj Litija je v minulemletu uspeøno pridobil dva evropskaprojekta, CO2 Neutral Transport forthe Alpine Space in Listen to the Voiceof Villages. Prvi je usmerjen vzmanjøevanje emisij CO2 v prometu,drugi v razvoj trajnostnega turizma vhribovitih obmoœjih. V letu 2009 so seuspeøno vkljuœili v partnerstva transna-cionalnega programa Mediteran, kjersodelujejo s projekti CYCLO, SMEDin DENSE. Ob tem so se z namenom

vkljuœevanja v evropske mreæe udeleæilitudi dveh konferenc – letne konferenceprograma Jugovzhodna Evropa okto-bra v Sarajevu ter konference progra-ma Srednja Evropa decembra v Veroni.Poleg tega so na razpisu Sluæbe vladeza lokalno samoupravo in regionalnirazvoj uspeli pridobiti razvojno pomoœza prenos znanja v Republiko Makedo-nijo, kamor bodo leta 2010 prenaøaliizkuønje s podroœja razvojnih vsebin inœrpanja evropskih sredstev.

Leto uspeønih korakov inbogatih vsebinCenter za razvoj Litija si je v letu 2009 utrdil prepoznavnost kot razvojnisubjekt v regijskem, nacionalnem in mednarodnem prostoru. Z blagovnoznamko Srce Slovenije, ki so jo na RCL zaœeli razvijati v letu 2008, povezu-jejo obmoœje obœin od kamniøkih planin ter vse do dolenjskih griœev.

V letu 2009 smo uspeøno dvignili tudi

prepoznavnost blagovne znamke Srce

Slovenije, ki pod svojim okriljem

zdruæuje razliœne projekte, iniciative,

dogodke in izdelke z geografsko zao-

kroæenega obmoœja v osrœju Slovenije.

Po øtevilnih udeleæbah na razliœnih do-

godkih v Centru tako æe aktivno pri-

pravljajo nove projekte, ki jih bodo

predstavili v prihajajoœem letu. Vsi

øportni navduøenci in ekoloøki oza-

veøœenci bodo od 1. junija do 29. av-

gusta 2010 lahko spremljali ultrama-

ratonskega kolesarja Radovana Skubi-

ca Hilarija pri njegovem kolesarskem

podvigu 90 dni kolesarjenja za zeleni

rekord Zemlje. Najmlajøi se bodo raz-

veselili pravljice Radovedni vrabœek

Œivi v Srcu Slovenije, lepote osrœja Slo-

venije pa bodo januarja predstavljene

tako na sejmu Turizem in prosti œas v

Ljubljani, kot tudi na turistiœnem sej-

mu v Helsinkih na Finskem.

Øolsko tekmovanjeza Cankarjevo priznanje

Dedek Mraz na zadnji pravljiœniurici v letu 2009

Decembrskenovice iz øole

Decemberv vrtcu Ciciban

Glasbeni december

JANUAR 2010 • ØT. 14 JAVNI ZAVODI, VZGOJA IN øOLSTVO

Za najmlajøe posluøalce in mordabodoœe uœence, ki obiskujejo vrtec,smo pripravili øtiri predstavitve instru-mentov. Dva nastopa smo izpeljali 14.decembra 2009 v Vrtcu Ømartno priLitiji, v enotah Najdihojca in Medve-dek Vrtca Litija pa smo se predstavili21. decembra 2009. Na sreœanjih zglasbeno øolo so lahko otroci

v obliki komentiranega koncerta spoz-nali skoraj vsa glasbila, ki jih igrajonaøi uœenci, zaplesale pa so jim tudinaøe baletke.

16. decembra 2009 smo pripravilikoncert za stanovalce Doma Tisje injim s prazniœno obarvanim progra-mom in mladostno energijo naøihuœencev polepøali predprazniœni œas,druæenje z najmlajøimi in najstarejøimiposluøalci ob koncu leta pa naœrtuje-mo tudi v prihodnje.

V mesecu decembru se naøi uœenci æetradicionalno predstavijo na dvehboæiœno-novoletnih koncertih,

tako je bilo tudi v decembru 2009, sajnam je navkljub pandemski gripi uspe-lo izpeljati oba naœrtovana koncertabrez odpovedi toœk ali krajøanja pro-grama.

Na prvem boæiœno-novoletnem kon-certu, ki je bil 18. decembra 2009 vdvorani JZK Litija, so nastopili naøinajboljøi instrumentalni solisti, uœencipredøolske glasbene vzgoje in priprav-nice, nekatere komorne skupine teruœenke baleta in sodobnega plesa.

Drugi boæiœno-novoletni koncert je bil22. decembra 2009 prav tako v dvo-rani JZK Litija, svoje znanje in praz-niœno zasnovan program pa so pred-stavile veœje instrumentalne zasedbe:pihalni orkester, godalni orkester in

kitarski ansambel, pri oblikovanjuprograma pa so se jim pridruæile raz-liœne komorne skupine in otroøki pev-ski zborœek. Øe posebno pa smo se raz-veselili uspeønega prvega nastopanaøega oddelka za petje, ki je z delova-njem priœel v øolskem letu 2009/2010,ob zakljuœku koncerta so nas øtirimlade pevke ob spremljavi godalnegaorkestra popeljale v praznike s skorajponarodelo pesmijo »Sveta noœ«.

S tem koncertom pa se naøi nastopi øeniso zakljuœili, saj je naø trobilni sek-stet sodeloval v kulturnem programu

na sprejemu ob zakljuœku leta in Dne-vu samostojnosti in enotnosti, ki je bil23. decembra 2009 v prostorih obœineLitija.

V zaœetku leta 2010 se bo dvanajstuœencev Glasbene øole Litija-Ømartnoudeleæilo 13. regijskega tekmovanjamladih glasbenikov okolice Ljubljanein Zasavja, ki bo potekalo od 9. – 12.februarja 2010 v Logatcu, Trbovljah,Domæalah in na Vrhniki. Naøi naj-boljøi uœenci bodo tekmovali v discipli-nah klavir, flavta, klarinet in komorneskupine s trobili. Vsem mladim glasbe-nikom in njihovim mentorjem æelimveliko uspeha na izbirnem regijskemtekmovanju in obenem uvrstitev na39. tekmovanje mladih glasbenikovRepublike Slovenije.

Vsem uœencem, njihovim starøem inzaposlenim v Glasbeni øoli Litija-Ømartno pa æelim, da bi lahko v letu

2010 in v vseh prihodnjih letih svojoljubezen do glasbe, izraæeno v marlji-vem delu in lepih uspehih,

gojili v primernih delovnih prostorih.Janja Galiœiœ, ravnateljica

Glasbene øole Litija-Ømartno

Letos so brali pesniøke zbirke; Æiva hiøa Bine Øtampe Æmavc 4. in 5. razredi, Vra-ne Ervina Fritza 7. razredi ter Majnice in majhnice Toneta Pavœka 8. in 9. razredi.

Bronasto priznanje so osvojili naslednje uœenke in uœenci: Jan Martinœiœ, Valenti-na Tomaæiœ in Ema Justin iz 4. r., Maks Tomaæiœ in Sara Kovaœiœ iz 5. r., Danije-la Sitar, Ana Poglajen in Øpela Smrekar iz 7. r, Ivonne Doblekar Kreuzer iz 8. r. inAnton Medved iz 9. r. Ivonne in Anton se bosta udeleæila regijskega tekmovanja,ki bo 2. februarja 2010 v Ljubljani.

Andreja Vukoviœ

To je december! Vrtec Ciciban je otro-ke ob vstopu v ta prazniœni mesecpriœakal prijetno okraøen, vsak dan paso mu prazniœni œar dodajali øe otroøkiizdelki.

K œarobnosti so pripomogle tudi dejav-nosti, ki so se vrstile skozi ves mesec.Pravljica ima v vrtcu pomembno me-sto. Ob posluøanju pravljice Sneænodrevo so otroci spoznali, kdo je razve-selil malega medvedka, ki je œez noœ po-stal popolnoma bel. Tudi mi imamodve sneæni drevesi, ki sta bili na zaœetkuæalostni, a so ju otroci razveselili z raz-liœnimi okraski, ki so jih izdelali v vrtcu.

Priœakali smo prvega dobrega moæa,Miklavæa, ki je otroke razveselil z raz-novrstnimi darili. Pripravili smo igral-ni dan, saj so otroci æeleli, da svoja da-rila pokaæejo drug drugemu in se z nji-mi tudi poigrajo.

Ker znamo æe likovno ustvarjati, smoizdelovali novoletne voøœilnice za svo-je mamice, oœke in vse, ki jih imamoradi.

Mladi glasbeniki iz Glasbene øole Liti-ja – Ømartno so nam pripravili malikoncert. Spoznali smo veliko novih in-strumentov, deklice pa so najboljoœarale lepe balerine.

Obiskal nas je œebelar, gospodGroøelj. Z njim smo preæiveli prijetnoin pouœno dopoldansko uro. Obdaril

Œudovito je biti v tiøini,v govorici dreves in oblakov,daleœ od ljudiin njih gostobesednosti.

Karel Mauser

December, …prazniœen, poln luœi indogajanja. Vse hiti…, kaj vse øe æeli-mo narediti preden se leto zakljuœi ?Kaj pa mir? Œarobnost? Tiøina?V vrtcu Ciciban smo si vzeli œas tudiza to.V letonjem letu dajemo velik pouda-rek vzgojnim vrednotam. Mesec de-cember je bil v vrtcu Ciciban name-njen umirjanju, sproøœanju... .Otrociv skupini Ostræki so se sproøœali obsveœki, opazovali so njen plamen , kijih je umiril. Ob tem so uæivali v tiøini,kajti mir je najpomembnejøi cilj in naj-veœja moænost za napredek œloveøtva.Otrok ob tem postaja bolj zadovoljensam s seboj, miren in ljubeœ. Seznaniliso se tudi z jogo za najmlajøe ter uæiva-li v poloæaju muce, metulja in sveœe.Na koncu pa so se preizkusili vmasaæi. Drug drugemu so na hrbetpriœarali deæ, toœo, strelo in sonce.

Tudi zadnji mesec v letu se je na øoliveliko dogajalo.

• Uœenci øestih razredov so na teh-niøkem dnevu izdelovali razliœne iz-delke iz papirja.

• Prvoøolci, ki obiskujejo podaljøanobivanje, so Boæiœku s pomoœnikom,poøtarjem Pavlijem, napisali pismoin priloæili øe svoje risbice. Prejeli soBoæiœkov odgovor, vsak uœenec paje dobil tudi darilce.

• V zaœetku prazniœnega meseca souœenci, ki obiskujejo OPB 3, izdelo-vali adventne venœke iz naravnihmaterialov, jelenœke Rudolfe inpalœke.

• Priredili so razredni »Pokaæi, kajznaø«, kjer so sodelovali vsi, nekate-ri z igranjem na razliœne inøtrumen-te, drugi z dramatizacijami in dekla-miranjem.

• Pripravili so tudi œisto pravo œajan-ko, na kateri so se seznanili z raz-liœnimi vrstami œajev, ki so jih tudiposkusili, in se posladkali s piøkoti.

• Œetrtoøolci so si v Cankarjevemdomu v Ljubljani ogledali glasbenopravljico Pedenjped, na kateri sospoznali tudi Pedenjpedovega »oœe-ta«, pesnika Nika Grafenauerja.

• Uœenci podruæniœne øole Velika Ko-strevnica so v decembru nastopili naprireditvi ob spominskem pohoduna Tisje, v sodelovanju z organizaci-jo Rdeœega kriæa pa so s svojim na-stopom razveselili starejøe obœane.

• Na Primskovem so se uœencem pri-druæili starøi in skupaj so izdelovaliadventne venœke, sveœnike in novo-letne voøœilnice.

• V decembru so se uœenci, ki obisku-jejo podruæniœno øolo v ØtangarskihPoljanah, z vlakom odpravili vLjubljano, kjer so se v Hiøi eksperi-mentov na zanimiv naœin seznanjaliz nekaterimi fizikalnimi pojavi.

• Za otroke, ki øe ne hodijo v øolo, souprizorili igrico Muca Copatarica inpripravili plesno toœko. Ob koncuprireditve jih je obiskal in obdarildedek Mraz.

• Zadnji øolski dan so si uœenci prvetriade skupaj z vrtœevskimi otroci vkulturnem domu ogledali muzikalOd kod si, kruhek.

• Uœenci predmetne stopnje pa so seod starega leta poslovili s plesom.Razredi so se predstavili vsak s svo-jo skupinsko plesno toœko, za kate-ro so sami izbrali glasbo in izdelalikoreografijo. Sledilo je tekmovanjeplesnih parov. Vsak razred je zasto-pal en plesni par Øestoøolci in sed-moøolci so se pomerili v plesanjutanga, polke, bluesa in disco foxa,osmoøolci in devetoøolci pa an-gleøkega in dunajskega valœka tercha cha-ja in foxtrota.

Zbrala in uredila V. A.

Glasbeni decemberUœenci in uœitelji Glasbene øole Litija-Ømartno smo bili v zadnjem meseculeta 2009 øe posebno pridni, saj smo poleg øtevilnih internih nastopovpripravili kar osem javnih nastopov za vse generacije posluøalcev.

Decembrskenovice iz øole

Øolsko tekmovanjeza Cankarjevo priznanjeØolsko tekmovanje iz slovenøœine za Cankarjevo priznanje je potekalo 8.decembra. Udeleæilo se ga je 25 uœenk in uœencev iz 4., 5., 7., 8. in 9. razredov.

Decemberv vrtcu CicibanZvezdno nebo nad zasneæenopokrajino,utripajoœe zvezde,bela tiøina – poiøœi lepoto,œisto blizu je.

Sara Teasdale

nas je z medom, za katerega vemo, daima veliko zdravilnih uœinkov. Pravzato ga bomo v zimskih dneh veœkratdodali v œaj.

V vrtec smo povabili pravljiœarko Tat-jano, ki nas je s svojim œarobnim gla-som popeljala v pravljiœno dopoldne spravljico Neke zimske noœi.

Obiskal nas je dedek Mraz in nampriœaral pravo zimo. Zapeli smo munekaj pesmic in zagotovili, da smo bilizares pridni. V igralnicah nam je pustilveliko daril, ki smo jih bili zelo veseli.Hvala ti, dedek Mraz!

Ker pa je dedek Mraz prinesel tudihud mraz in sneg, smo pohod z bakla-mi prestavili na kasnejøi termin.

Zadnji teden pred prazniki smo name-nili sprostitvenim dejavnostim, œajan-ki. Otroci starejøih skupin so prazniœnidecember zakljuœili z ogledom glasbe-ne predstave z naslovom Od kod sikruhek v kulturnem domu.

Za konec se zahvaljujemo øe gozdarjuNograøku za podarjeni smreœici.

So poti, ki vodijo v nove kraje, so potina katerih se marsikaj doæivi, so poti,ki vodijo v nova spoznanja in so poti,ki vodijo v srca ljudi.

Sreœno v letu 2010! Mojca Dragar

Œeprav so otroci øe majhni, pa tudi nanjih vpliva hiter tok æivljenja. »Danes otrokom najbolj primanjkujetiøine in umirjenosti. Poglobitev v igro,doæivljanje z vsemi œuti, zamaknjenoukvarjanje s samo eno stvarjo naen-krat – vsega tega povpreœni otrok sko-raj ne pozna…« (Srebot, Menih,1996).

Maja Toplak Primc

Dedek Mraz na zadnji pravljiœniurici v letu 2009

Na zadnji pravljiœni urici v letu 2009 je bil mladinski oddelek Knjiænice Litija sko-raj premajhen, saj so vsi, majhni in veliki teæko priœakovali Dedka Mraza. Popravljici in izdelovanju papirnatih sneæink pa je konœno priøel. Otroci so mu zape-li pesmico, za nagrado pa prejeli sladko darilo. Hvala vsem, ki ste nas obiskovalina pravljiœnih uricah v preteklem letu, se vidimo tudi v letu 2010!

Aleksandra Mavretiœ

Leto pomembnih Ømarœanov

Obiœaji innavade skozileto dni

Univerza za tretje æivljenjskoobdobje Litija - Ømartno

60 let skupnega æivljenjaNekaj tamburaøkih utrinkoviz leta 2009

JANUAR 2010 • ØT. 1 5JAVNI ZAVODI, DRUØTVA, ZANIMIVOSTI

Tako Ani, kakor Tone izhajata oba iz ømarske fare. Ko sta stopila na skupno æiv-ljenjsko pot sta si uredila dom na Tonetovi domaœiji v Podrojah. Ker je bila domamanjøa kmetija je Ana ostala doma kjer je gospodinjila, oœe pa je hodil v sluæbo.V zakonu se jima je rodilo 5 sinov in 2 hœeri. Otroke sta vzgajala v krøœanskemduhu takratnega œasa, ko so ljudje øe poznali molitev roænega venca ob veœerih,pogosto obiskovanje sv. maø, obhajanje krøœanskih praznikov,… Ani in Tone stas svojo dobroto plemenitila druæinsko æivljenje, z branjem Druæine, Ognjiøœa inMohorjevih knjig øirila obzorje vsem v druæini, otroke pa s kanœkom strogosti ka-lila za æivljenje.

Slovesno sv. maøo je daroval litijski dekan g. Pavel Okoliø ob somaøevanju ømar-skega æupnika in pridigarja g. Marjana Lampreta. V nagovoru je g. Marjan pou-daril, da je velik blagoslov za vse nas tako visok jubilej. »… V Simonœiœevi druæi-ni je bila ljubezen med zakoncema, do otrok, ter zvestoba do Cerkve in Kristusaneomajna… …Molitve vedno zaleæejo in so lahko tudi naøe najlepøe darilo invoøœilo…« je øe med drugim poudaril g. Marjan.

Simonœiœevima v domu Tisje, kjer prebivata zadnje leto ni nikoli dolgœas, saj juobiskujejo poleg sinov in hœera øe 17 vnukov in 11 pravnukov. Jedilnica v domuje bila ta dan slavja premajhna za vse domaœe in nekatere oskrbovance doma Tis-je, ki so se udeleæili sv. maøe. Z ubranim petjem so lepøali obred glasovi kvartetapod vodstvom g. Darka Vidica, pri sv. maøi pa je sodelovala tudi birmanska sku-pina. Vse udeleæence slovesnosti so njuni domaœi tudi prijazno pogostili.

»…Seveda pa mora biti v zakonu tudi nekaj trme, da lahko vseh 60 let varno kr-mariø in vodiø svoj œolniœ druæinskega æivljenja!…« je tudi poudaril pridigar g.Marjan. Øe veœ tako plemenitih zakoncev potrebuje Slovenski narod - na nas je, œemu jih bomo dali!?

Uroø Puønik

60 let skupnega æivljenja60 let je minilo, odkar sta stopila na skupno æivljenjsko pot Ani in ToneSimonœiœ iz æupnije Ømartno pri Litiji. Z zunanjo slovesnostjo smo njun visokjubilej obhajali v soboto, 28. novembra v domu starejøih obœanov Tisje.

V preteklem letu je orkester izvedel 27nastopov. Redno smo se udeleæevaliprireditev v domaœem kraju, veliko na-stopov pa smo izvedli tudi po razliœnihkrajih Slovenije. Novembra smo zdomaœim pevskim zborom Zvon gos-tovali v Kutni Hori na Œeøkem, mla-dinska tamburaøka skupina pa je go-stovala v Srbiji.

Januarja smo se predstavili na turi-stiœnem sejmu na Gospodarskem raz-staviøœu v Ljubljani ter v litijski in ra-dovljiøki cerkvi igrali boæiœne pesmi.

Februarja smo s skupino zaœetnikovsodelovali na prireditvi ob kulturnemprazniku v Ømartnem in tekmovali naobmoœni reviji v Fari pri Koœevju.

Marca smo v domaœem Kulturnemdomu izvedli celoveœerni koncert, iz-

vedli izobraæevanje za œlane naøegaorkestra, skupina zaœetnikov pa je vKoœevju spremljala ømarsko otroøkofolklorno skupino.

Aprila smo na 29. dræavnem sreœanjutamburaøkih skupin in orkestrov vSemiœu prejeli zlato priznanje s pohva-lo, naøa umetniøka vodja Helena Vidicpa je prejela priznanje za najboljøo di-rigentko tekmovanja. Nastopili smo øena Veœeru slovenske pesmi v Gabrov-ki, zaigrali na poroki naøega Damjana,popestrili praznovanje dveh parov zla-toporoœencev ter v Domu Tisje razve-selili druæbo ob praznovanju 100-let-nice njihove stanovalke. Skupina tam-buraøev se je predstavila v televizijskioddaji Dobro jutro Slovenija.

Junija smo na Gori Sv. Miklavæ sode-

Nekaj tamburaøkih utrinkoviz leta 2009Ømarski tamburaøki orkester je v letu 2009 obeleæil 25-letnico delovanja,na tamburico pa so v Ømartnem igrali æe pred 117 leti.

lovali na proslavi ob dnevu dræavnostiin popestrili poroœni obred na Bo-genøperku.

Julija smo v Radovljici izvedli celo-veœerni koncert in nastopili na »Pran-gerijadi«.

Avgusta smo se v okviru prireditveSlovo poletju predstavili v Litiji in vokviru sejma ribiøtva, lovcev in œebe-larjev v Senoæetih.

Septembra smo izvedli celoveœernikoncert na Ljubljanskem gradu, vdvorani Pungrt smo organizirali prire-ditev Zapoj, Zapleøi, Zaigraj na kateriso nastopili tudi gostje iz Trebiæata izHercegovine, ter s pevskim zboromZvon gostovali na Œeøkem.

Oktobra smo v domaœi øportni dvora-ni popestrili prvo slovensko sreœanjevodij skupin za samopomoœ, naøamladinska skupina pa je sodelovala natekmovanju »Starœevska tamburica« vSrbiji.

Novembra je mladinska tamburaøkaskupina z gosti v øportni dvoraniGimnazije Litija predstavila priredbeslovenske zabavne, latino in rock glas-be, œlani orkestra smo nastopili na od-prtju razstave ømarskih vezilij ter do-dali svoj prispevek na dobrodelnemkoncertu za Karitas v Kulturnemdomu Ømartno.

Decembra smo pri Krznarju zaigralislavljenki za 50 let, popestrili novolet-no zabavo za stanovalce Doma Tisjeter z boæiœnimi pesmimi tradicionalnosodelovali pri maøi v ømarski cerkvi.

V sezoni 2008/09 so se v okviru ømar-skih tamburaøev izoblikovale tri sekci-je in sicer mladinska skupina, skupinazaœetnikov in orkester. Vse tri sekcijepoærtvovalno vodi øtudentka kompo-zicije in dirigiranja Helena Vidic. Nje-no prizadevno delo se v zadnjih letihodraæa v doseæenih najviøjih prizna-njih na dræavni ravni.

Ana Savøek

Leto pomembnih ØmarœanovOb spominu na Preøernov rojstni dan, 3. december, kulturne ustanove naøiroko odprejo vrata, vrstijo se øtevilne prireditve. V Knjiænici Litija smo obtem dnevu na gradu Bogenøperk pripravili razstavo Leto pomembnihØmarœanov.

V Preøernov œas sodijo tudi nekateripomembni Ømarœani. Nekateri soæiveli prej, drugi pozneje. K sreœi nekajgradiva o teh moæeh hrani tudi do-moznanski oddelek knjiænice Litija.Ob izbiri gradiva za panoje, besednegain slikovnega, sta se bibliotekarkaMajda Juriœ Sirk in bibliotekarska spe-cialistka Erna Juriœ sreœali z zanimivi-mi podatki. Najpomembnejøe smouvrstili na panoje, ki predstavljajo de-vet pomembnih moæ. To so Janez Vaj-kard Valvasor, Jurij Humar, SlavkoGrum, Franjo Rosina, Ferdo Toma-zin, Jurij Adleøiœ, Davorin Hostnik,France Knafliœ, Joæe Megliœ. V kultur-nem programu je nastopila vokalnaskupina Zima. Razstavo si je moænoogledati, ko je grad odprt za oglede,od 9. 1. 2010 do 13. 01. 2010 pa med16. in 19. uro. Razstava se bo 14. 1.2010 ob 18. uri predstavila øe vKnjiænici Ømartno.

Pri pripravi razstave je sodelovalo veœposameznikov, druøtev in zavodov. Zapomoœ se zahvaljujemo ZKD Ømartno– Sonji Perme, Obœini Ømartno, JZBogenøperk, JSKD OI Litija, CiriliGradiøek, Borutu Vukoviœu, Joæetu Si-nigoju, Pavletu Knafliœu, Saøotu Jova-noviœu s sodelavci ter vsem, ki so po-magali.

Univerza za tretje æivljenjskoobdobje Litija - ØmartnoIzobraæevanja potekajo, dobro obiskana so tudi predavanja Marije Merljak. Zajanuar pripravljamo naslednja predavanja, vabimo vas, da se nam pridruæite inobogatite svoja znanja, predvsem pa svoj prosti œas preæivite na prijeten in kori-sten naœin.

• 11. 1. 2010 ob 18. uri, prvo sreœanje za œlane kroæka Kuharstvo, ki bo vKnjiænici Litija, z mentorico Slavi Lenart.

• 14. 1. ob 10. uri, predavanje Vrtnice v umetnostni zgodovini, mag, Olga Pavliœ,Knjiænica Litija.

• 18. 1. 2010, ob 17. uri, Varœevanje z energijo v gospodinjstvu, Marjan Bratko-viœ, Knjiænica Litija

• 20.1. ob 9.30, Alkaliziranje telesa, predava Marija Merljak, Knjiænica Litija

• 21. 1. ob 17. uri, Rodoslovje, Joæe Sinigoj, Knjiænica Ømartno

• 28. 1. ob 10. , Kulturna dediøœina: Helena Hauptman- Litija skozi œas,Knjiænica Litija

• V januarju se bo nadaljevala delavnica keramike, ki ob sredah poteka vKnjiænici Ømartno.

Obiœaji innavade skozileto dni

10. decembra smo pripravili sreœanje zJoæo Gombaœ, ob izidu druge knjige.V njej opisuje obiœaje in navade v letu,nekaj po pripovedovanju mame in ba-bice, nekaj po svojem spominu. Knjigaima øtiri poglavja, ilustracije za knjigoje prispeval dijak Dino Turkiœ.

Galerijo Knjiænice Litija so napolnilisorodniki in prijatelji Joæe Gombaœ, kije za predstavitev knjige obleklanarodno noøo in poudarila, da je trebanaøim otrokom in vnukom okrepitinarodno zavest. Da bodo ponosni nasvojo preteklost, jo œuvali in negovaliza prihodnje rodove. V kulturnemprogramu je nastopil Uœiteljski pevskizbor Litus, odlomke iz knjige je bralaSonja Perme. Se sreœamo ob tretji knji-gi? Joæa Gombaœ pravi, nikoli ne recinikoli.

Vstopite v knjiænicotudi skoziprenovljeno domaœo stran: www.knjiznica-litija.si

Tabela prireditev Knjiænice Litija JANUAR 2010Dan Datum Ura Prireditev Kraj

ponedeljek18. 1. 17.00 UTÆO: Varœevanje z energijo v gospodinjstvu: Marjan Bratkoviœ Knjiænica Litija

torek 19. 1. 18.00 Ura pravljic Knjiænica Litija

torek 19. 1. 18.00 Zvesti bralec: Dolenjski veœer: Stane Peœek, Anton Kotar, Galerija Knjiænice Litija

Slavko Dokl

sreda 20.1. 9.30 UTÆO: Zdrava prehrana: Marija Merljak Knjiænica Litija

œetrtek 21. 1. 17.00 UTÆO; Rodoslovje: Joæe Sinigoj Knjiænica Ømartno

œetrtek 21. 1. 18.00 Ura pravljic Knjiænica Ømartno

torek 26. 1. 19.00 Potopis: Damjan Konœnik - Ukrajina Knjiænica Litija

œetrtek 28. 1. 10.00 UTÆO: Kulturna dediøœina: Litija skozi œas Knjiænica Litija

Novice izdoma Tisje

Zvesti bralec, projekt kipovezuje knjiænice in ljudi

PISMA BRALCEV

Ali je ømarskaobœina izgubilakompas?Naslov je res malo provakativen, ven-dar ob zadnjih dogodkih øe kakoupraviœen. Odkar je bila, pred dobri-mi sedmimi leti, ponovno ustanovlje-na (v razøirjeni obliki) naøa obœina seprviœ sooœamo s teænjo, da se doloœenidel æeli izloœiti iz naøe obœinske sre-dine. Veœina obœanov najbræ ni sezn-jena s pobudo krajanov KS Øtanga, daizstopijo iz ømarske in se prikljuœijonazaj k sosednji litijski. Pobuda jeseveda demokratiœna, saj se za takønorazglaøa æe naøa druæba, vendar so prizadevi najbræ globji vzroki, kot legravitacija k Litjanom in te okoliøœineso na æalost v zadnjem obdobjupostale vzorec kar v celotni obœini.Odziv vodstva obœine (æupana) vosrednjem slovenskem dnevniku nisamo na meji dobrega okusa, je nam-reœ po mojem mnenju do naøihobœanov iz zahodnega konca obœineveœ kot æaljiv; govorjenje o tem, da sotako ali tako samo (øolski) stroøki søtirimi naselji in da bi bilo vse dru-gaœe, œe bi imeli v teh krajih zlat rud-nik, je veœ kot dokaz, da je obœina posedmih letih izgubila svoj kompas. œese samo malo povrnemo nazaj v pre-dreferendumske œase je bila ideja pro-jekta ustanovitve obœine tudi v tem,da se njene meje skoraj v celoti pokri-vajo s øolskim okoliøem ømarskeosnovne øole. Sedaj se to ne zdi veœpomembno. Najbræ se paœ eniprituæujejo, ker se paœ morajo insploh ne vidijo kako se imamo v reduin œe jim ni prav naj pa grejo.

Vendar øtangarski primer razumevan-ja lokalne demokracije na æalost vnaøih krajih ni osamljen. Edina krajev-na skupnost, ki se je uspela konsti-tuirati po statutu obœine je Javorje. Akaj jim to pomaga, œe pa nimajo zago-tovljenih niti toliko sredstev, da bipostavili tablo, da obstajajo. Vglavnem, kot smo lahko prebrali izizjave prvega œloveka obœine, œe komupaœ ne paøe naj gre, ali v smislu kdormisli jamrati ta ni zaæelen. Da serazumemo, æupan ima za takønopoœetje vso legitimiteto, v svojemvolilnem programu je itak napovedal,da œe bo on æupan krajevne skupnostikot smo jim bili priœa v litijski obœinine bo in velika veœina mu je to æedvakrat pritrdila. In æupanova je tista,ki velja. Po zakonu in naøih obœinskihpredpisih je v æupanovih rokah vsaj90% vse lokalne oblasti in kar se onnameni lahko skoraj vs euresniœi.Vendar ravno ta praksa kaæe, da nadolgi rok politika, obœina sem jaz, karje dobro sem vam jaz uredil, kar je panarobe so pa svetniki krivi, ne prinaøaniœ dobrega æe za trenutno stanje vobœini kaj øele za njen nadaljnji razvoj.

In œe se povrnem k Øtangi in poniæe-valnemu odnosu do naøih obœanov izteh krajev. Za izjemno drago obœinoso namreœ ljudje z dobro izobrazbo, kise zaœne æe v osnovni øoli zlati rudnik.Izøolani bodo priøli do dobrih sluæb,kar je za obœino, ki ni hotela æe enegazlatega rudnika (zemljiøœa za obrtnoindustrijsko cono na obmoœju nek-danje usnjarne) namreœ kljuœnegapomena. Ob dobrih dohodkih bodoplaœevali visoko dohodnino, katerepomembni del konœa v obœinski blaga-jni, plaœevali bodo drage storitveobœine, to pa je v situaciji, ko obœina, znekaj redkimi izjemami, stavi zgolj nadenarnice svojih davkoplaœevalcevnajpomembnejøe.

Peter Avbelj

JANUAR 2010 • ØT. 16 PISMA BRALCEV, JAVNI ZAVODI, ZAHVALE IN SPOMINI

PISMA BRALCEV

Ali je ømarskaobœina izgubilakompas?Naslov je res malo provakativen, ven-dar ob zadnjih dogodkih øe kakoupraviœen. Odkar je bila, pred dobri-mi sedmimi leti, ponovno ustanovlje-na (v razøirjeni obliki) naøa obœina seprviœ sooœamo s teænjo, da se doloœenidel æeli izloœiti iz naøe obœinske sre-dine. Veœina obœanov najbræ ni sezn-jena s pobudo krajanov KS Øtanga, daizstopijo iz ømarske in se prikljuœijonazaj k sosednji litijski. Pobuda jeseveda demokratiœna, saj se za takønorazglaøa æe naøa druæba, vendar so prizadevi najbræ globji vzroki, kot legravitacija k Litjanom in te okoliøœineso na æalost v zadnjem obdobjupostale vzorec kar v celotni obœini.Odziv vodstva obœine (æupana) vosrednjem slovenskem dnevniku nisamo na meji dobrega okusa, je nam-reœ po mojem mnenju do naøihobœanov iz zahodnega konca obœineveœ kot æaljiv. Govorjenje o tem, da sotako ali tako samo (øolski) stroøki søtirimi naselji in da bi bilo vse dru-gaœe, œe bi imeli v teh krajih zlat rud-nik, je veœ kot dokaz, da je obœina posedmih letih izgubila svoj kompas. Œese samo malo povrnemo nazaj v pre-dreferendumske œase je bila ideja pro-jekta ustanovitve obœine tudi v tem,da se njene meje skoraj v celoti pokri-vajo s øolskim okoliøem ømarskeosnovne øole. Sedaj se to ne zdi veœpomembno. Najbræ se paœ eniprituæujejo, ker se paœ morajo insploh ne vidijo kako se imamo v reduin œe jim ni prav naj pa grejo.

Vendar øtangarski primer razumevan-ja lokalne demokracije na æalost vnaøih krajih ni osamljen. Edina krajev-na skupnost, ki se je uspela konsti-tuirati po statutu obœine je Javorje. Akaj jim to pomaga, œe pa nimajo zago-tovljenih niti toliko sredstev, da bipostavili tablo, da obstajajo. Vglavnem, kot smo lahko prebrali izizjave prvega œloveka obœine, œe komupaœ ne paøe naj gre, ali v smislu kdormisli jamrati ta ni zaæelen. Da serazumemo, æupan ima za takønopoœetje vso legitimiteto, v svojemvolilnem programu je itak napovedal,da œe bo on æupan krajevne skupnostikot smo jim bili priœa v litijski obœinine bo in velika veœina mu je to æedvakrat pritrdila. In æupanova je tista,ki velja. Po zakonu in naøih obœinskihpredpisih je v æupanovih rokah vsaj90% vse lokalne oblasti in kar se onnameni lahko skoraj vs euresniœi.Vendar ravno ta praksa kaæe, da nadolgi rok politika, obœina sem jaz, karje dobro sem vam jaz uredil, kar je panarobe so pa svetniki krivi, ne prinaøaniœ dobrega æe za trenutno stanje vobœini kaj øele za njen nadaljnji razvoj.

In œe se povrnem k Øtangi in poniæe-valnemu odnosu do naøih obœanov izteh krajev. Za izjemno drago obœinoso namreœ ljudje z dobro izobrazbo, kise zaœne æe v osnovni øoli zlati rudnik.Izøolani bodo priøli do dobrih sluæb,kar je za obœino, ki ni hotela æe enegazlatega rudnika (zemljiøœa za obrtnoindustrijsko cono na obmoœju nek-danje usnjarne) namreœ kljuœnegapomena. Ob dobrih dohodkih bodoplaœevali visoko dohodnino, katerepomembni del konœa v obœinski blaga-jni, plaœevali bodo drage storitveobœine, to pa je v situaciji, ko obœina, znekaj redkimi izjemami, stavi zgolj nadenarnice svojih davkoplaœevalcevnajpomembnejøe.

Peter Avbelj

Novice izdoma TisjeV novembru je bilo v domu nekajmanj prireditev kot bi si vzeli œas zapoœitek pred prazniœnim decembrom.

• Obiskali so nas uœenci Osnovne øoleGradec, v okviru projekta Generaci-je generacijam in skupaj z njimi smopripravili kreativno delavnico, kjersmo se preizkusili v izdelovanju slikiz testenin.

• Martinovanje smo organizirali vdomski jedilnici, za veselo vzduøje jeposkrbel harmonikar, gospod Ro-man Jakoø. S

• Stanovalce, ki se ukvarjajo z prosto-œasnimi aktivnostmi smo popeljalina obisk doma za upokojencev v Tr-bovljah, kjer so nam pripravili lepsprejem s prireditvijo. Obisk je bilapriloænost za primerjavo izkuøenjbivanja v naøem ter v domu v Tr-bovljah. Izlet smo zakljuœili z ogle-dom cerkve na Zasavski gori ter ko-silom v planinskem domu.

• V Litiji æe nekaj let deluje, v prosto-rih druøtva upokojencev skupina zasamopomoœ Optimisti, ki jo voditadelavki naøega doma, gospa VlastaØedivy in gospa Fani Pinoza. Vzaœetku decembra so nas œlani Opti-mistov obiskali v Tisju. ...

• Tudi letos smo 4. decembra imeliskupaj z gasilci PGD Ømartno priLitiji in PGD Velika Kostrevnica ak-tivno poæarno vajo. Na vaji je sode-lovalo okrog 20 gasilcev in delavcidoma. Zagorelo je v kuhinji doma,pri tem je bila opeœena ena delavka.Po sproæenjem alarmu so delavci

zaœeli z evakuacijo stanovalcev, kiso bili ogroæeni zaradi dima. Gasilci,ki so se hitro odzvali po prejetemobvestilu o poæaru, pa so najprejreøili delavko in pogasili poæar. Zvsakoletnimi aktivnimi gasilskimivajami in evakuacijo stanovalcevæelimo doseœi dobro pripravljenostdelavcev pri gaøenju zaœetnihpoæarov in evakuaciji stanovalcev vprimeru poæara ali drugih naravnihnesreœ. Gasilci pa tako spoznavajoznaœilnosti oz. posebnosti zgradbe,prostorov in stanovalcev, ki bi jih vprimeru poæara morali reøevati.Vsem gasilcem, ki so sodelovali privaji se iskreno zahvaljujemo.

• Glasbeniki in pevci litijskega druøt-va upokojencev so nam v decembrupripravili glasbeni veœer, ki je polegpopestritve zimskega popoldnevatudi priloænost za druæenje, veseli sonaøi stanovalci, ko sreœajo svojeznance, prijatelje, ljudi z mesta, kiprinesejo v dom sveæe novice.

• Za prav poseben, magiœen veœer paso poskrbeli øtudentje Fakultete zasocialno delo iz Ljubljane, ki so napobudo prostovoljca Janeza Oreh-ka, tudi øtudenta te fakultete, pri-pravili literarni veœer z naslovom»Veœer najdragocenejøih spomi-nov«. V poltemi, soju sveœ so se pre-pletale zgodbe iz æivljenaj stanoval-cev, ki so jih æeleli podeliti drug zdrugim. Øtudentke so same napeklepecivo, v domu smo skuhali doberœaj, ena izmed øtudentk je zaigralana preœno flavto. Bili smo skupaj,zdruæeni, povezani.

• Decembrska bralna ura z gospoAleksandro Mavretiœ je bila na æeljostanovalcev posveœena TolstojeviAni Karenini.

Leonida Razpotnik

Zvesti bralec, projekt kipovezuje knjiænice in ljudi

Æe drugo leto smo v projektu spodbujanja branja sodelovali s knjiænico PavlaGolia Trebnje. Novembra smo Dolenjcem predstavili naøega avtorja, Joæeta Sev-ljaka, ki je predstavil svojo najnovejøo knjigo. Literarno sreœanje je bilo v Knjiænicina Mirni. Dolenjci bodo obisk vrnili 19. 1. ob 18. uri, ko bomo v Knjiænici Litijapripravili sreœanje s Stanetom Peœkom, Antonom Kotarjem in avtorjem Uskoøkeprincese, Slavkom Doklom. Veœer, ki so ga avtorji poimenovali Spoznavanje Do-lenjske skozi balet in anekdote, bo humorno obarvan, zato vabljeni!

1011001

V 76. letu starosti, nas je zapustil naø dragi brat in stric

MARTIN MANDELJ3.4.1933 - 1.12.2009

Od njega smo se poslovili 4.12.2009, na ømarskem pokopaliøœu.Hvala dr. Nikolaju Benediœiœu in njegovi æeni ga. Martini, sosedoma Barbari in Borutu Dacarju,

sestri usmiljenki Marinki Prosen ter patronaæni sestri Tini Berœon. Iskrena hvala æupnikug. Marjanu Lampretu za poslovilni obred, g. Borisu Æuæku za besede slovesa, pevcem za zapete

pesmi, trobentaœu za zaigrano Tiøino, gasilcem ter pogrebni sluæbi. Posebna zahvala vsem sosedomin prijateljem za darovano cvetje, sveœe in sv. maøe ter besede soœutja. Øe enkrat hvala vsem, ki ste ga

imeli radi in ste se od njega poslovili v tako velikem øtevilu.

Vsi njegovi

ZAHVALA

1011002

7. januarja 2010, je minilo leto dni odkar nas je zapustil naø dragi

JOÆEF ØUØTARiz Vintarjevca 8.

Iskrena hvala vsem, ki mu priæigate sveœe in postojite ob njegovem grobu.

Vsi njegovi

V SPOMIN

1011003

Ko tvoje zaæelimo si bliæine,

gremo tja, v mirni kraj tiøine,

tam srce se tiho zjoœe,

saj verjeti noœe,

da te veœ med nami ni.

Œeprav tvoj glas se veœ ne sliøi,

beseda tvoja v nas æivi,

povsod te œutimo mi vsi...

Med nami si!

27. januarja 2010,mineva leto dni odkar nas je zapustila

naøa draga mama, stara mama, sestra in taøœa

ALOJZIJA LUPØEroj. 31.1.1944

iz Ømartnega pri Litiji

Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate, se ustavite kdaj ob njenem grobu in priæigate sveœke.

Njeni najdraæji!

V SPOMIN

1011004

V 97. letu starosti,je od nas odøla draga mama

MARTINA TOMAÆINiz Cerovice

Ob smrti naøe drage mame, se najlepøe zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, darovaliin bili v oporo. Posebno se zahvaljujemo ømarskim duhovnikom in sestri Marinki, kateri ste jo v

œasu njene bolezni obiskovali in ji prinaøali duhovno hrano. Zahvaljujemo se g. Marjanu Lampretu,mladinskemu pevskemu zboru in pogrebni sluæbi za resniœno lep pogrebni obred.

Hvala vsem in Bog vam povrni.

Vsi njeni

ZAHVALA

1011005

Mami!

Skrb za dom in druæino, bilo tvoje je vodilo.

Skromno si æivela in teæko æivljenje si imela.

Prenaøala tiho boleœino si,

a poøle so ti moœi, zaprla trudne si oœi.

Mami hvala ti,

radi te imamo vsi.V 83. letu starosti, nas je po dolgi bolezni zapustila

naøa draga mami, babi, prababi, sestra in teta

MINKA GROSroj. Miklavœiœ iz Jastrebnika 7.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v vseh teækihtrenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Hvala za izreœeno soæalje, tolaæilne besede,

darovano cvetje, sv. maøe in vse, kar ste darovali namesto cvetja. Posebna zahvala patronaæni sestriSandri Ostreæ in dr. Stanetu Ptiœarju, za njuno skrb in pomoœ v œasu njene bolezni. Zahvaljujemo se

æupniku g. Jerantu in æupniku iz Ivanœne Gorice g. Kastelicu za lepo opravljen pogrebni obred,øentviøkim pevcem za soœutno zapete pesmi, ga. Veri Ælabravec za ganljive besede slovesa ter

Perparjevim za lepo opravljene pogrebne storitve. Vsem øe enkrat iskrena hvala.

Æalujoœi: Vsi njeni

ZAHVALA

1011006

S teboj smo æiveli,

s teboj smo trpeli

in v svojih srcih

se te bomo veœno spominjali.

Nenadoma je zaradi bolezni za vedno ugasnilo æivljenje

MARIJE VOZELJroj. Hauptman

3.12.1949 - 12.11.2009

iz Dragovøkega

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izreœene besede soæalja,darovano cvetje in sveœe. Hvala vsem, ki ste jo pospremili k veœnemu poœitku. Hvala æupniku

g. Franœiøku Jerantu za lepo opravljen obred z pogrebno maøo, pevcem za zapete pesmi in trobentaœuza odigrano melodijo Tri planike. Posebno pa se zahvaljujemo osebju Doma Tisje,

kjer je preæivela zadnjih devet mesecev, v zelo dobri oskrbi ob teæki bolezni.

Æalujoœi: Vsi njeni

ZAHVALA

KEGLJANJE

Kadetinje dræavne prvakinjeDRUØTVO »PROSTI ŒAS« ØMARTNO

Zakljuœeksezone 2009

Zaœenja se druga polovicasezone 2009/10

Deset let ømarskerokometne øole

DRUØTVA, ØPORTJANUAR 2010 • ØT. 1 7

Leta 1999 se je na pobudo idejnegavodje Toneta Justina ustanovilo druøt-vo, ki je primarno delovalo kot roko-metna øola za mlade øportnike v ta-kratni obœini Litija. Kasneje je druøtvonasledilo tudi tekmovanje in tradicijopri œlanski ekipi, ki je v zadnjih letihpokazala, da ima v domaœem kadruvelik potencial. Z letom 2009 smo vRD Ømartno 99 Herz Factor bankapraznovali deset uspeønih let delova-nja druøtva, skupaj pa æe 44 let roko-meta v Ømartnem in okolici.Druøtvo je æe na zaœetku sprejelo dalj-noroœni naœrt, da je potrebno poveœatiøtevilo otrok, ki bi jih navduøili zaigranje rokometa ter usposabljanjelastnih trenerskih kadrov. Prva naloganovega upravnega odbora je bila pove-zava z osnovnimi øolami. Na zaœetkuje bilo veliko pogovorov in pa predsta-vitev idej na vseh øolah. Prva se je zasodelovanje odloœila OØ Ømartno, ki jena zaœetku namenila rokometu 4 x po

1 uro interesne dejavnosti, potem pasmo poœasi vsako novo øolsko leto pri-dobili øe kakøen termin. Ker je druøtvoimelo jasne cilje, smo poœasi le prido-bivali nove delovne œlane, v prvi vrstistarøe otrok, ki so nam bili v velikopomoœ. Prav tako smo pridobili prve-ga pokrovitelja rokometne øole, pod-jetje Factor banka d.d., ki je øe vednoeno najzasluænejøih za uspehe inuspeøno delovanje druøtva. Ob usta-novitvi samostojne obœine Ømartno priLitiji, pa se je pokazala tudi velikapodpora øportu, ki je pomagala tudirokometu.Iz leta v leto so se izoblikovale nove se-lekcije igralcev, leta 2000 smo organi-zirali tudi svoj prvi rokometni taborna Œateæu, lansko leto pa smo ga po-novili æe desetiœ. Leta 2007 smo imeliv druøtvu æe blizu 100 registriranihigralcev. Nato pa je priøla sezona 2007/2008, kije verjetno najbolj prelomna v novi

Deset let ømarskerokometne øoleZaœetki ømarske rokometne øole so bili vse prej kot enostavni, saj poleg fi-nanœnih teæav v Ømartnem ni bilo dovolj strokovnega kadra, zanimanjaokolja in øe bi lahko naøtevali. Seveda je bila to posledica, da je bil dolgoœasa poudarek le na œlanski ekipi, mlajøih selekcij praktiœno ni bilo. Zalaæjo primerjavo lahko navedemo, da je bilo v letu 1998 v takratnem roko-metnem klubu aktivnih le 26 igralcev. Selekciji sta bili le dve, œlanska inkadetska.

ømarski rokometni zgodovini. Zaœelose je z gradnjo nove veœnamenske dvo-rane, stara telovadnica se je s tem po-slovila. V tistem trenutku je nastal ve-lik problem kje bodo mladi igralci enosezono trenirali. Z veliko truda in iz-najdljivosti smo v druøtvu reøili tudi tooviro. Tu nam je na pomoœ priøel gos-pod Marjan Lampret z dovoljenjemdo uporabe stare dvorane TVD Parti-zana. Drugi zelo pomemben datum jebil 10. maj 2008, ko je œlanska ekipaRD Ømartno 99 Herz Factor bankaodigrala svojo zadnjo tekmo v Øportnidvorani Litija in se z zmago in osvoji-tvijo naslova prvaka 2. dræavne ligedostojno poslovila od litijske dvorane.Zadnjo tekmo je spremljalo 750 gle-dalcev. Zadnji velik mejnik pa je 05.september 2008 in slavnostna otvori-tev nove Dvorane Pungrt.V Ømartno se je vrnil rokomet, pravtako je œlanska ekipa po dolgih letihzaœela tekmovanje v 1.B dræavni ligi.Nova dvorana je pripomogla k izred-no hitrem nadaljnem razvoju ømarskerokometne øole. V sezoni 2008/2009je bil velik povdarek na izobraæevanjunovega strokovnega kadra in pa zago-tovitvi, da bi v Ømartnem naredili øeveliko dobrih mladih rokometaøev, kibodo nadaljevali dolgoletno tradicijo.Mislimo, da smo na pravi poti, saj jetrenutno v naøem druøtvu 150 roko-metaøev, od tega jih je 90 osnov-noøolskih, veœino prav iz ømarske os-novne øole. Tudi œlanska ekipa z do-brimi predstavami privablja v dvora-no veliko øtevilo gledalcev, kar samokaæe na to, da se v druøtvu dela do-bro. V sezoni 2009/2010 pa tekmuje-mo poleg œlanske ekipe øe s desetimiselekcijami, od katerih øtiri tekmujejov mini rokometu pod imenom OØØmartno. Tudi v prihodnosti naœrtu-jemo vlaganje sredstev v kadrovanjenovih strokovnih kadrov, saj je polegkvantitete otrok izredno pomembno,kako se jih vzgaja, da postanejo praviøportniki tako po znanju, kot tudi poobnaøanju.Poleg œlanskih tekem vabimo vse bral-ce Martinovega glasa, da si ogledatetudi tekme mlajøih selekcij. Razporedeoz. vabila na tekme si lahko ogledatena www.rd-smartno99.org.

Rokometno druøtvo

Ømartno 99 Herz Factor banka

Zaœenja se druga polovicasezone 2009/10Po zasluæenem poœitku so ømarski rokometaøi spet delavni. V DvoraniPungrt se pripravljajo na drugi del sezone. Œlanska ekipa je po dobrihpredstavah z devetimi zmagami in dvema porazoma na 2. mestu 1.Brokometne lige.

V decembru sta se odigrala øe dva prava derbija, v obeh pa je bila uspeønejøa naøaekipa RD Ømartno 99 Herz Factor banka. Prva tekma se je odigrala v DvoraniZlatorog proti drugi ekipi RK Celje Pivovarna Laøko. Mladi Celjani so nazaœetku tekme povedli in nakazali na teæko gostovanje, navsezadnje sta si bili eki-pi oddaljeni le eno toœko. Vendar so kmalu zaœele na plan prihajati izkuønje.Ømarska ekipa je zaœela igrati bolj agresivno v obrambi, rezultat se je æe dopolœasa prevesil na stran naøe ekipe. V drugem polœasu se je potrpeæljiva igra vnapadu in pa agresivna igra v obrambi nadaljevala, prednost se je zviøevala. Re-zultat na koncu je bil 27:22 v korist ømarske ekipe.

V zadnjem jesenskem krogu, se je v Dvorani Pungrt odvijal lokalni in prvenstveniderbi proti ekipi RK SVIØ Pekarna Grosuplje iz Ivanœne Gorice. Pred 600 gledal-ci so na zaœetku povedli gostje za tri zadetke, a Ømarœani so jih kmalu ujeli in ne-kajkrat povedli za gol. Razpoloæen je bil Marko Simonœiœ, ki je v prvem polœasuzadel øestkrat. Tudi v drugem delu igre je nadaljeval z dobro strelsko formo, zodliœnimi obrambami pa je obœinstvo v Dvorani Pungrt na noge dvigoval vratarPrimoæ Cenkar. Ob koncu tekme je Ømartno priølo do øtirih golov prednosti, karSVIØ, kljub trem razigranim igralcem, ni mogel veœ nadoknaditi. Zmaga je ostaladoma, konœni rezultat je bil 30:28. S to zmago se je ekipa RD Ømartna 99 HerzFactor banka utrdila na 2. mestu.

Prav tako so z 23. decembrom s tekmami zakljuœile vse selekcije RD Ømartno 99Herz Factor banka. Najbolj uspeøna ekipa v jesenskem delu so mlajøi deœki B (let-nik 1998), ki so na prvem mestu brez poraza. Vse mlajøe selekcije tekmovanja na-daljujejo æe od 16. januarja dalje, œlanska ekipa pa priœakuje prvega nasprotnika6. februarja v Dvorani Pungrt. To bo ekipa RD Istrabenz plini Izola.

Rokometno druøtvo Ømartno 99 Herz Factor banka

Lestvica

Tekmovanje je potekalo na kegljiøœu vSlovenj Gradcu in v Prevaljah. Æe prvidan so dekleta pokazala svojo kvalite-to, saj so z rezultati 553 (Anja Dobra-vec) in 565 (Veronika Ivanœiœ), zasedleprvo mesto. Pred drugo uvrøœenim pa-rom so bile, po prvem dnevu, za 23kegljev. Drugi dan so øe poveœaleskupno razliko. Ta dan je Veronikadosegla 579 podrtih kegljev in Anja551. Skupni rezultat je bil 2248 podr-tih kegljev. Drugo uvrøœena dvojica jebila iz Pivke z skupnim rezultatom2202 ter tretja dvojica je bila iz Celja z

KEGLJANJE

Kadetinje dræavne prvakinjeV soboto 5. in nedeljo 6. decembra so Anja Dobravec in Veronika Ivanœiœna dræavnem prvenstvu do 18. leta v dvojicah zasedle 1. mesto.

2195 podrtimi keglji. Z 21. novem-brom 2009 se je zakljuœil jesenski delœlanskih ligaøkih tekem. Kot æe veste,smo œlani in œlanice vse tekme jesen-skega dela odigrali v gosteh. A vendarsmo dosegli zelo zadovoljive rezultate.1 moøka ekipa, ki nastopa v 1.b Slo-venski ligi. Je skupno zbrala 11 toœk (5zmag, 1 neodloœen izid in 3 poraze) terse uvrstila na tretje mesto v ligi.

Spomladanski del tekmovanja sezaœne 16. januarja 2010. V tem delubodo vse tekme odigrane na Litijskemkegljiøœu. Prva ekipa zaœne s tekmova-njem v soboto ob 14.00, druga ekipaob 17.30 in æenska ekipa v nedeljo17.1.2010 ob 14.00. Vabljeni k ogle-du tekem.

DRUØTVO »PROSTI ŒAS« ØMARTNO

Zakljuœeksezone 2009 Od petka, 4. 12. 2009, do sobote, 6.12. 2009, so se v Kranju na zadnji tek-mi za dræavno prvenstvo v sezoni 2009pomerili najboljøi slovenski plezalci vvseh kategorijah, tako v discipliniteæavnosti kot v balvanskem plezanju.Za zadnje toœke in œim boljøo uvrstitevv skupnem seøtevku dræavnega prvens-tva se je potegovalo 6 tekmovalcevDruøtva Prosti œas. Organizatorji AOKranj so tekmovanje organizirali nazelo visoki ravni, tako da je bilo pleza-nje zelo zanimivo spremljati tudi za gle-dalce. Za Plezalno sekcijo DPŒ je naj-bolje plezala Karin Tomaæiœ, ki je v bal-vanskem plezanju (kategorija kadetinj)osvojila vseh 8 vrhov in si s tem priple-zala svojo prvo zmago v dræavnem pr-venstvu, kar pomeni tudi prvo najviøjostopniœko za ømarske plezalce. Ostalitekmovalci so na tekmi dosegali nasled-nje rezultate. Veronika Meke je v kate-goriji mlajøih deklic (23 tekmovalk) do-segla v teæavnosti 10. mesto, v balvanihpa 17. mesto. V kategoriji mlajøihdeœkov (31 tekmovalcev) sta se merilaDomen Brœan in Urh Tomaæiœ. Urh si jev teæavnosti priplezal 11. mesto, kar jenjegova najboljøa uvrstitev do sedaj, v

balvanih pa je bil 20. Domen je v teæav-nosti dosegel 23. mesto, v balvanih paje bil 26. V kategoriji starejøih deœkov(22 tekmovalcev) je plezal Jernej Cele-stina, ki si je v teæavnostnem plezanjupriplezal 13. mesto, v balvanskem ple-zanju pa je bil 14. Med kadetinjami (14tekmovalke) je Karin Tomaæiœ v balva-nih zasedla 1. mesto, v teæavnosti pa jebila 7. Miha Jarm je plezal med kadeti(15 tekmovalcev) in si v balvanskemplezanju priplezal 8. mesto, v teæavno-sti pa je bil 12. Karin in Miha sta vteæavnostnem plezanju nastopila tudi vœlanski konkurenci ter osvojila 11. oz.18. mesto, kar sta njuni najboljøi uvrsti-tvi med plezalno elito.V skupnem seøtevku za dræavno pr-venstvo 2009 so tekmovalci DPŒ do-segli naslednje uvrstitve.TeæavnostKarin Tomaæiœ, 7. mesto (kadetinje,16 tekmovalk); Miha Jarm, 8. mesto(kadeti, 19 tekmovalcev); Jernej Cele-stina, 14. mesto (st. deœki, 24 tekmo-valcev); Veronika Meke, 15. mesto(ml. deklice, 24 tekmovalk); UrhTomaæiœ, 24. mesto (ml. deœki, 34 tek-movalcev); Domen Brœan, 27. mesto(ml. deœki, 34 tekmovalcev).BalvaniKarin Tomaæiœ, 4. mesto (kadetinje,16 tekmovalk); Miha Jarm, 7. mesto(kadeti, 22 tekmovalcev); Jernej Cele-stina, 13. mesto (st. deœki, 25 tekmo-valcev); Veronika Meke, 19. mesto(ml. deklice, 23 tekmovalk); Urh

Tomaæiœ, 21. mesto (ml. deœki, 33 tek-movalcev); Domen Brœan, 23. mesto(ml. deœki, 33 tekmovalcev).Poleg dobrih rezultatov na tekmahdræavnega prvenstva so mladi plezalciDPŒ v letu 2009 odliœno plezali tudi vskali. Miha Jarm je odliœno poletnoformo potrdil s preplezano smerjo zoceno 8a+ z rdeœo piko, na pogled pamu je uspel vzpon z oceno 7c+. Dvaodliœna rezultata sta mu prinesla kate-gorizacijo OKS – prespektivni razred.Karin Tomaæiœ je kljub malo izkuøn-jam preplezala smer 7c+ z rdeœo piko,kar ji bo omogoœilo pridobitev katego-rizacije v naslednjem obdobju.ZahvalaZa konec bi se radi plezalci DPŒ zahva-lili vsem starøem, ki nam zaupajo svojeotroke in jih pridno vozijo na treninge.Posebna zahvala gre tudi Obœini Ømart-no, ki je z novim øportnim objektomomogoœila odliœne pogoje za treningøportnih plezalcev. Øe ena od posebnihpohval gre tudi UO Druøtva Prosti œas,ki je øportno plezanje umestilo v svojprogram in ga v celoti tudi podpira,strokovnim delavcem, ki delajo z mla-dimi plezalci ter øtevilnim prostovolj-cem, ki z delom na veliki steni in v ple-zalnici omogoœajo, da lahko treningipotekajo nemoteno. Za konec bi œesti-tali tudi drugim øportnim druøtvom vObœini Ømartno za doseæene rezultate vletu 2009 ter zaæeleli vsem veliko uspe-hov in zdravja v letu 2010.

Plezalci DPŒ

Lestvica

VRSTNI RED EKIP V 1. B LIGI ZA MOØKE

Mesto Ekipa Øt.tekem Zmage Neodl. Porazi Razl.zad. Toœke

1. MRK KRKA 11 11 0 0 366 : 277 22

2. RD ØMARTNO 99 HERZ FACTOR BANKA 11 9 0 2 327 : 295 18

3. RK SVIØ PEKARNA GROSUPLJE 11 7 1 3 322 : 307 15

4. RK CELJE PIVOVARNA LAØKO »B« 11 6 1 4 308 : 287 13

5. RK SEVNICA 11 6 0 5 315 : 305 12

6. RK AJDOVØŒINA 11 5 2 4 273 : 268 12

7. RK GROSUPLJE 11 3 4 4 289 : 305 10

8. RD ALPLES ÆELEZNIKI 11 4 1 6 255 : 269 9

9. RK GRŒA KOŒEVJE 11 4 1 6 293 : 317 9

10. RK RADEŒE - MIK CELJE 11 2 1 8 272 : 298 5

11. RD ISTRABENZ PLINI IZOLA 11 2 1 8 309 : 344 5

12. RD MOØKANJCI - GORIØNICA 11 1 0 10 268 : 325 2

1. Ljubelj I 9 9 0 0 55 : 17 38 18

2. K I Økofja Loka 9 5 1 3 39 : 33 6 11

3. Litija 2001 9 5 1 3 37,5 : 34,5 3 11

4. Gorica 9 4 2 3 36,5 : 35,5 1 10

5. Siliko 9 5 0 4 35 : 37 -2 10

6. Konstruktor II 9 3 1 5 36 : 36 0 7

7. Øoøtanj 9 3 1 5 34 : 38 -4 7

8. Rudar I 9 3 1 5 31 : 41 -10 7

9. Gaøper Korotan l. 9 2 2 5 27 : 45 -18 610. Hidro 9 1 1 7 29 : 43 -14 3

PD LITIJAVABI!

Taekwondo

Na Tisju mnoæica planincev

Tekmovalno sreœanje plezalcev

JANUAR 2010 • ØT. 18 ØPORT, OBVESTILA, OGLASI

Naroœila in informacije na telefon/ faks: (01) 899 02 82 ali gsm: 040 996 404

OBJAVE - OGLASI!OBJAVE - OGLASI!Naslovnica in hrbtna stran: 1 cm2 (barvno) 1,5 € + DDV Notranja stran: 1 cm2 (barvno) 0,75 € + DDV

Cenik zakupa oglasnega prostora

Cenjene bralke in bralce obveøœamo, da lahko osmrtnice, zahvale ali spomine objavljajo tudi v glasilu Martinov glas.

po e-poøti: martinov.glas@preprinta.siali na naslov uredniøtva: Glasilo Martinov glas, Kidriœeva 1, 1270 LitijaTekstovni prispevki naj bodo dostavljeni v word.doc obliki.Fotografije v .jpg ali .tiff (300 dpi) formatu, logotipi in simboli pa v formatu .ai ali .cdr.

Vabljeni ste, da svoje prispevke v elektronski obliki

poøljete vkljuœno do 25. januarja 2010

Na Tisju mnoæica planincevSpominska planinskega pohoda na Tisje se je drugo decembrsko nedeljoudeleæilo œez 500 planincev iz vseh koncev Slovenije, priøli pa so tudi stalni udeleæenci pohoda iz Hrvaøke. Seveda pa je bilo najveœ domaœinoviz Ømartnega in Litije.

Tako kot æe nekaj let zapored tudi to-krat ni bilo snega, zato hoja ni bilaprenaporna. Prvi pohod na Tisje so li-tijski planinci organizirali æe davnegaleta 1981, kar pomeni, da bomo pri-hodnje leto imeli lep jubilej – 30-letni-co pohodov. Ni veliko planincev, ki sose udeleæilo vseh dosedanjih pohodovin tem bomo prihodnje leto pripraviliposebno priznanje, ki ga bodo kasnejeprejeli tudi drugi, ko bodo opravilisvoj trideseti pohod. Vseh dosedanjihpohodov so se udeleæili: domaœin izØmartna pri Litiji Tomaæ Malenøek, li-tijana Slavko Matoz in Andrej Cirar,Majda in Filip Rusjan z Brega, FlorjanNunœiœ iz Celja ter starosta slovenskihljubiteljev obhodnic Milan Meden izMaribora. Vsem iskrene œestitke zazvesto in vztrajno sodelovanje na naøihpohodih.

Litijski planinci pohod organiziramo vspomin na bitko II. øtajerskega bata-ljona, ki je bila na Tisju prav na boæiœ-ni veœer leta 1941. Pohodnike so nakrajøi slovesnosti pred domaœijo Ti-senøkih nagovorili ømarski æupan Mi-

lan Izlakar, æupan Litije Franci Roka-vec in predsednik Planinskega druøtvaLitija Roman Ponebøek. V prisrœnemkulturnem programu so nastopiliuœenci podruænice Osnove øole iz Veli-ke Kostrevnice pod vodstvom MarjanePoglajen. Program je povezoval DavidTomaæiœ.

Konœni cilj pohoda je bil v Veliki Ko-strevnici. V tamkajønjem gasilskemdomu se je za dobro poœutje planincevtrudila kar øtevilna ekipa prizadevnihœlanov Planinskega druøtva Litija.

Æe vrsto let za varnost pohodnikovskrbijo pripadniki postaje gorske reøe-valne sluæbe iz Ljubljane, med njimista tudi gorska reøevalca Joæe Repina zJeløe in Franc Intihar iz Litije.

Soglasna ocena udeleæencev pohoda jebila, da je ta odliœno uspel, za kar grezahvala vsem sodelujoœim œlanomdruøtva, na œelu z vodjem organizacij-skega odbora Petrom Rutarjem.

Æe sedaj pa vas vabimo, da se udeleæi-te jubilejnega, 30. pohoda, ki bo v ne-deljo 12. 12. 2010.

Borut Vukoviœ

Gre za plezanje v kopni skali s pomoœjo dveh cepinov z lomljenimi okli. Plezaliøœe,ki ga je odkril neumorni nadelovalec novih smeri Vili Guœek iz Trbovelj, so v delov-ni akciji pomagali pripraviti tudi œlani AO Litija. Sreœanja niso mogli zmotiti ne niz-ke temperature ne sneg, øe manj sneæni „plazovi“, ki so jih na plezaliøœe poøiljalicestni plugi z regionalne zasavske ceste. Previsne stene po kateri so plezali so namreœukleøœene med regionalno cesto in Savo. Sreœanja se je udeleæilo 19 tekmovalcev in2 tekmovalki, ena od njiju je bila œlanica AO Litija Nadja Korinøek. Tekmovanje jezelo lepo uspelo, vodja in idejni oœe tega sreœanja Vili Guœek se je za pomoœ pri pri-pravi in izvedbi øe posebej zahvalil tudi litijskim alpinistom.

Borut Vukoviœ

Pohoda so se udeleæili tudi œlani PD ZZV Celje.

16. 1. 2010 Gore, Kopitnik23. 1. 2010 Mala in Velika Pleøivica31. 1. 2010 Prijatelji Janœ – janøki prijatelji13. 2. 2010 Valentinov pohod na Kozje14. 2. 2010 pohod na Zasavsko Sv. Goro20. 2. 2010 Kokoø, Jermance27. 2. 2010 15. spominski pohod Franca Øtrusa

Tekmovalno sreœanje plezalcevSredi decembra je bilo v plezaliøœu ob reki Savi, v bliæini Zagorja pri Litijitekmovalno sreœanje plezalcev v plezanju z orodji. Med alpinisti je v upo-rabi predvsem angleøki izraz dry tooling, ki so ga nekateri skuøali poslove-niti z izrazi kot sta kavljanje in zatikalna tehnika.

TaekwondoTaekwondo klub Ømartno-Litija tudiv prazniœnem decembru ni poœival. Podræavnem prvenstvu v tehniki vzaœetku leta, so marljivi organizatorjitokrat pripravili tudi dræavno prvenst-vo v borbah. Æelje po dokazovanju indræavnem naslovu se je udeleæilo sko-raj 150 borcev iz 10 slovenskihklubov. Tekmovanje je minilo v øport-nem duhu, fair play je bil zaøœitni znaktekme, razveseljiv podatek pa je pred-vsem to, da je dan minil brez poøkodb.Ømarsko – Litijski tekmovalci, bilo jihje 17, so pokazali solidne predstave,økoda je le dveh porazov v zadnjihsekundah tekme. Na drugi strani jepresenetila mladinka Alja Medved, kisi je z odliœnimi borbami pokorilacelotno konkurenco v kategoriji do 63kilogramov. Poleg tega je Alja domovodnesla tudi pokal najboljøe borke vabsolutni konkurenci, pri moøkih pa jenaslov najboljøega v absolutni kate-goriji romal v roke mladega MaticaRakovca iz taekwondo kluba Dragon.Predsednica kluba Maruøka Viønikarje pokale podelila tudi v ekipnirazvrstitvi, tu so 3. mesto osvojilidomaœi taekwondoisti, drugi so biliborci taekwondo kluba Orient, prvomesto pa je romalo v prestolnico,osvojili so ga œlani kluba Chagi.

HURA, PROSTI ŒAS – brezplaœno kopanje na bazenu

ob sobotah za osnovnoøolce in mladino*

Brezplaœno kopanje bo potekalo ob sobotah, od 10. do 12. ure,

do konca marca 2010.

*Predøolski otroci in neplavalci lahko kopanje obiskujejo

le v spremstvu odrasle osebe.

Dodatne informacije o dejavnosti DPŒ: tel. 031 697-961,

prek e-poøte: info@drustvoprosticas.si

ter spletni strani http://drustvoprosticas.spaces.live.com.

Druøtvo PROSTI ŒAS Ømartno pri Litiji,bo v œasu zimskih poœitnic organiziralo zimovanje na Treh kraljih na Pohorju,

za øolske otroke od 6.–14. leta starosti.

Zimovanje na Treh kraljih na Pohorju (namestitev – Penzion Jakec).Termin: 15. – 19. februar 2010

Vsebine: øola smuœanja, øola deskanja na sneguOstale vsebine: tek na smuœeh, druæabne in kulturne dejavnosti,

elementarne igre na snegu, zabavni veœeri, sprehodi ...

Cena: 200 EUR** – vkljuœeni 4 polni penzioni in dodatno kosilo,4-dnevna smuœarska vozovnica,

øola smuœanja oz. deskanja na snegu, prevoz, vodenje in organizacija.**V primeru prijave dveh (ali treh) otrok iz iste druæine,ima drugi (in tretji) otrok 20 EUR popusta (180 EUR).

PLAŒILO JE MOÆNO V TREH OBROKIH!

Prijave sprejemamo preko elektronske poøte info@drustvoprosticas.si,po poøti na naslov Druøtva »Prosti œas« Ømartno, Pungrt 9, 1275 Ømartno pri Litiji

in po telefonu 031 697 961do petka, 15. januarja 2010, oz. do zapolnitve mest.

Prijavnico dobite na spletni strani druøtva ali nam piøite prek e-poøte.DODATNE INFORMACIJE:

na tel. 031 697-961,e-poøta: info@drustvoprosticas.si

ter na spletni strani http://drustvoprosticas.spaces.live.com .

Za veœ informacijnas lahko pokliœete na gsm øtevilki:031-749-577 (Primoæ Cenkar)031-375-260 (Tone Justin).

Vabljeni vsi mladi øportniki in øportnice!

Vse fante, ki obiskujejo Osnovno øolo od 1. do 9. razredain jih zanima rokomet vabimo, da se vpiøejo v rokometno øolo.

Prav tako bomo v OØ Ømartno organizirali vadbo za dekleta do 5. razreda.Za dekleta v Litiji in vsa starejøa dekleta pa skrbi ÆRD Litija.

Vsi zainteresirani, ki imate radi øport in zabavo, se lahko v rokometno øolo vpiøetevsak dan po razporedu treningov v dvorani Pungrt v Ømartnem,

katere si lahko ogledate na spletni strani: www.rd-smartno99.org.

PD LITIJAVABI!

Rezultati TKD Ømartno - Litija:Rezultati TKD Ømartno - Litija:

Tadej Pirc kadet -33kg 4. mesto

David Zagorc kadet -37kg 3. mesto

Sara Rozina kadetkinja -37kg 3. mesto

Domen Pirc kadet -45kg 2. mesto

Anæe Repina kadet -53kg 1. mesto

Tanja Elsner mladinka -59kg 2. mesto

Miha Tomaæiœ mladinec -68kg 3. mesto

Alja Medved mladinka -63kg 1. mesto

Nermin Rekanoviœ œlan -74kg 2. mesto

Rok Oøtir œlan +87kg 3. mesto

Lovro Perme*, Aleksandra Rozina*, Nika

Doløek*, David Bilbija*, Ivone Doblekar

Kreuzer*, Tine Slapniœar*, Nika Øircelj*

* tekmovali v kategoriji zaœetnikov, katerihrezultati se ne øtejejo v ekipno razvrstitev

Dejavnosti Druøtva Prosti œas na bazenu

RAZPIS ZIMOVANJA – TRIJE KRALJI na POHORJU 2010