Microsoft Word – izdelava seminarske naloge

ERSŠG Ljubljana

Šolsko leto 2010/11

Vsebina

• Katalog (osnovni elementi za seminarsko nalogo) Seminarska naloga Zgradba Uvod Osrednji del– Citiranje– Uporaba slik Zaključek Literatura

Katalog

Oblikovanje seminarske naloge je podobno oblikovanju kataloga.

Katalog vsebuje naslednje oblikovne elemente:– naslovnico,

– kazalo,

– uporaba slogov,

– vstavljanje slik,

– oblikovanje slik,

– številčenje slik,

– označevanje strani.

Seminarska naloga

• Seminarska naloga je krajše strokovno delo, v katerem dijak obdela enostaven problem.

• Dijak raziskuje in obdela določeno strokovno temo.

Namen seminarske naloge

• pokazati določen nivo teoretičnega in praktičnega znanja,

• globlja seznanitev s problemi določenega premeta,

• pokazati spretnosti in veščine pristopa k besedilu ter uporabi strokovnih virov,

• razvijati sposobnost samostojne in analitične obdelave določene tematike,

• pridobiti sposobnost zaznavanja določene problematike,

• sposobnost nakazati rešitve določenega problema.

Zgradba ‘seminarske’ naloge

• Naslovnica• Kazalo• Povzetek*• Povzetek v angleščini - Abstract (Summary) **• Uvod• Osrednji del• Zaključek• Literatura in Viri• Seznam slik (ali terminološki slovar)• Zahvala*• Priloge*

Naslovnica

• Naslovnica ima predpisano obliko in obvezne podatke

• Naslovnica vsebuje:

– Za koga je narejena (ERSŠG Ljubljana),

– Za kakšen namen,

– Naslov teme,

– Avtor (in mentor)

– Kraj in datum nastanka.

Povzetek*

• Povzetek je obvezen za dela, ki jih predstavljamo širši javnosti (diplomska dela, maturitetne naloge, članki za objavo).

• Za kratke seminarske naloge ni obvezen in se večinoma ne piše.

Povzetek*

• Na kratko z nekaj stavki opišemo kaj smo v delu pisali (povzeli) in zapišemo ključne besede našega dela.

• Primer:V tej seminarski nalogi Vam bom predstavil nastanek in delovanje preproste

igre narejene v Javi z imenom Tetris ter kratko zgodovino originalne igre.

Ključne besede: Tetris, Java, NetBeans, izdelava iger.

Abstract (Summary) **

• Abstract je preveden Povzetek v angleški jezik.

• Abstract je zaželen za izdelavo zelo pomembnih nalog (diplomske naloge, magistrske naloge, maturitetne naloge, članki za objavo).

• Abstract se ne piše za seminarsko nalogo.

• Povzetka v Abstract ne prevajamo sami, ampak ta del prepustimo strokovnjakom!

• Namesto Abstract se pogosto pojavlja tudi beseda Summary.

Kazalo

• Kazalo se ne piše ročno, ampak se uporablja možnosti Worda, ki poveže določene sloge s sklici Kazala.

• Uporaba slogov (Naslov 1, Naslov 2 … ) nam omogoča avtomatično izdelavo kazala.

• Kazalo posodobimo pred oddajo, da se naslovi in strani ujemajo z besedilom.

Kazalo

– Sklici – Kazalo vsebine

– Povezava s slogi

Seminarska naloga

• Kvalitetna seminarska naloga vsebuje vsaj 60% teorije (citiranje strokovne literature na to temo).

– Citiranje je zelo pomembno!

– Kaj je citiranje in kaj je avtorsko delo?

• Ostalo je samostojno delo:

– uvod,

– opis dela ali razmišljanja, slike, postopki, primerjave,

– zaključek.

Uvod

• V uvodu na kratko predstavimo naslovno temo (zgodovino, kratek opis).

• V uvodu vedno povemo metodo dela (na kakšen način se bomo lotili naše naloge):– Študij primera (angl. Case Study),– Delo z anketo,– Praktična rešitev,– Primerjava,

• Obseg oziroma vidik naše naloge.– Tehnološki vidik,– Uporabniški vidik,– Zgodovina,– Primerjava izbranih kriterijev,– Kaj natančno nas zanima?

Osrednji del

• Glavni del, kjer najprej podamo teoretične okvirje

• Osrednji del je sestavljen večinoma iz citiranja in naše povezave citiranja med seboj s priloženimi slikovnimi gradivi.

Deli osrednjega dela

• Predstavimo skupino,– Predstavitev delovne organizacije ali pa predstavitev ciljne skupine.

• Orodja, – opišemo vsa orodja, ki jih uporabimo pri delu. Vedno opišemo namen,

izdelovalca, lahko tudi kratko zgodovino orodja. Pri orodju lahko opišemo tudi vzroke, zakaj smo izbrali prav to orodje in ne konkurenčnega.

• Teoretični del o temi,– sestavljen je večinoma iz citatov iz priznanih virov (knjig), ki se ukvarja

z našim področjem.

• Praktični del.– v tem delu opišemo naše delo. Opišemo način, kako smo naredili

izdelek in ga predstavimo. Če delamo anketo, potem v tem delu predstavimo rezultate in podamo grafikone.

Zakaj citiranje?

• Pri teoretičnem delu ne pišemo na pamet, ker so strokovnjaki lepše in boljše napisali.

• Kar so napisali drugi, je njihova avtorska pravica, zato jih pri uporabi njihovih del navajamo.

• Citati dajo večjo težo (postane kvalitetnejša) naši nalogi.• Mi zbiramo pomembne citate, ki se tičejo naše teorije in

poskusimo bralca nekaj novega naučiti (ali osvežiti znanje).• Ponavadi poberemo citate (največ cel odstavek) in ga

povežemo z našim delov. • Vsak citat mora biti označen z virom*1+, ki je podan na

koncu. Vir omogoča bralcu, da si prebere še kaj več na našo temo, če ga zanima.

Uporaba slikovnega gradiva

• Vsaka slika mora biti povezana z vsebino naloge.

• Ker slika pove več kot tisoč besed, se sliko smotrno vključi v tekst vsaj z enim stavkom. Še bolje pa je, da sliko razložimo.

Vstavljanje slik

Vsaka slika ima številčno oznako in naslov slike, ki se napiše pod sliko

Na našem primeru manjka naslov slike!

Uporaba slike v tekstu

• Pod ali nad tekstom napišemo stavek s katerim vključimo sliko z našo temo.

Primer:

Na sliki 1 vidimo kako je zgledala prva verzija Tetrisa za IBM PC. Na levi strani imamo navodila za igranje.

Zaključek

• Zaključek je najpomembnejši del seminarske naloge.

• V njem povzamemo pomemben teoretičen del in kako smo ga uporabili.

• Napišemo, kaj smo se naučili pri izdelavi seminarske naloge in podamo naše razmišljanje za naprej (na temo teorije, izdelka, uporabe orodij, opažanja,...).

Literatura in Viri

• Pod literaturo razumemo tiskane knjige, strokovni članki, pod vire pa vse ostale vire (internet, lastni zapiski …)

• Vrstni red zapisov je lahko abecedni (po avtorju) ali pa po vrstnem redu pojavljanja (citiranja).

Literatura

• Primer:[3]Gradišar Miro: Uvod v informatiko. Ekonomska fakulteta, Ljubljana,

2003, 516 str. *4+Gradišar Miro, Resinovič Gortan: Informatika v poslovnem okolju.

Ekonomska fakulteta, Ljubljana, 2001, 508 str.

Vedno podamo literaturo v naslednji obliki:• Zaporedno številko literature: [3],• avtorja (priimek in ime ali začetnico imena): Gradišar Miro (ali pa

Gradišar M.)• Naslov dela: Uvod v informatiko,• Založnik dela: Ekonomska fakulteta,• Kraj izdaje: Ljubljana,• Letnica izdaje: 2003,• Število strani: 516 str. (ali pa str. 7-16)

Viri:

• Tudi viri so označeni z zaporedno številko (nadaljujejo se od zadnje številke literature)

• Primer: [13] Java - MaFiRaWiki (URL http://wiki.fmf.uni-lj.si/wiki/Java 7. 12. 2009)

• Vedno podamo vire v naslednji obliki:– Zaporedno številko vira: [13],

– Naslov vira (naslov strani): Java - MaFiRaWiki,

– URL naslov internetne strani (URL http://wiki.fmf.uni-lj.si/wiki/Java)

– Čas dostopa do vira: 7. 12. 2009

Zahvala*

• Zahvala se piše na začetku ali na koncu in je namenjena predvsem tistim, ki so pomagali nastanku pomembnega dela (knjige, diplomske naloge …)

• Če se je mentor posebej potrudil in nas usmerjal pri delu, se mu lahko tu zahvalimo.

• Običajno je zahvala mentorju del “bontona”.

Seznam slik/Slovar pojmov

• Seznam slik je zaželen, če imamo v delu vsaj 5 slik.

• Seznam slik se lahko ročno napiše in ne vsebuje številčenja.

• Primer:Slika 1: Prva verzija Tetrisa za IBM PCSlika 2: Sedem tetrominovSlika 3: Originalni algoritem gravitacijeSlika 4: Algoritem z verižnimi reakcijamiSlika 5: Logo JaveSlika 6: NetBeans IDE okoljeSlika 7: Končni izgled igre

Priloge

• V seminarsko nalogo ne pišemo programske kode, posebne dokumentacije, zato jo lahko vključimo kot prilogo posebej.

• Priloga je lahko:

– Programska koda,

– Vmesne skice,

– Dokumentacija.

Viri

• P. Baloh, P. Vrečar: Ob praktičnih primerih skozi Microsoft Office 2007

• Lastni zapiski,

• http://www.drmed.org/javne_datoteke/novice/datoteke/15203-Navodila_za_izdelavo_zakljucnih_nalog.pdf

• http://www.vpsmb.net/prof/ang/seminar/Navodila_ANG.pdf