obzorjaMisijonskašt. 6 (136), leto 24december 2010cena 1,50 EUR

Vesel božič in milosti polno novo leto!

Leto krščanske dobrodelnosti in solidarnosti»Nosíte bremena drug drugemu!«

I z h a j a j o v L j u b l j a n i o d 1 9 8 7

lemenske skupnosti so sebe imenovale »ljudje«, drugih pa za to niso imele. Za stare Grke so bili drugi barbari; melanezijski lovci na glave so pripadnike drugih plemen imenovali »dolgi prašiči« in so jih

razkosali tako kakor pravega prašiča; za fašizem, nacizem in komunizem so bile desetine milijonov le škodljivci, golazen, in so jih »počistili«.

Na to sem pomislil, ko sem poslušal nacionalni radio, s katerega so sporočali, da je ameriško letno Poročilo o stanju verske svobode v svetu obsodilo Francijo, ker prepoveduje popolno zakrivanje muslimank v javnih prostorih, in Švico, ker ne dovoli gradnje minaretov. Dodali so še, da je pri nas vse lepo in prav. Pustimo ob strani, da se v naših medijih pretaka veletok sovražnega govora proti katoličanom, da pa od vseh kršiteljev verske svobode omenijo le Francijo in Švico, mora biti nekaj hudo narobe s poštenim poročanjem, predvsem pa z razumevanjem svobode.

Revija za medkulturni in medreligijski dialog ter razvojno in humanitarno pomočV sodelovanju z Inštitutom za religiologijo, ekumenizem in dialog (TEOF) izdajaMISIJONSKO SREDIŠČE SLOVENIJE SI-1000 Ljubljana, Kristanova 1, Slovenija Tel. : 01/300 59 50, Faks: 01/300 59 55 E-mail: missio@rkc. si http://www. missio. si Uradne ure vsak dan od 8h do 13h.

MISIJONSKA PISARNA MARIBOR Slovenska 21, 2000 Maribor tel. /fax. : 0590/80 381 od ponedeljka do četrtka od 9h do 12h

E-mail: misijonska. pisarna@slomsek. netGLAVNI UREDNIK Dr. Drago K. Ocvirk, CMPOMOČNICA GLAVNEGA UREDNIKA Tina JežLEKTOR Jurij Devetak, CMOdgovarja NARODNI RAVNATELJ ZA MISIJONE Stane KerinOBLIKOVALEC Boris JurcaGRAFIČNA PRIPRAVA IN TISK Schwarz, d. o. o. Če ni posebej omenjeno, so slike od avtorja prispevka ali iz arhiva MSS. ISSN 1318-4369

Misijonska obzorja izhajajo šestkrat letno. Prispevek za posamezni izvod je 1,50 EUR. Celoletni prispevek za MO za leto 2011: 9 EUR, za Evropo 12 EUR, avionska za Ameriko in drugod je 20 USD, 25 CAD. Vplačila nakazujte na transakcijski račun Misijonsko središče Slo venije, Kristanova 1, Ljubljana namen nakazila: naročnina MO, št. transakcijskega računa pri NLB: SI56 0201 4005 1368 933,  št. transakcijskega računa pri Raiffeisen banki: SI56 2420 0900 4370 443 Vplačila iz tujine s čeki na naslov: Misijonska pisarna, Kristanova 1, 1000 Ljubljana Slika na naslovnici: Mlada mati z otrokom - pogosta podoba v kraju Affame v Beninu, kjer delujejo naše Marijine sestre. Foto Drago Ocvirk

Groblje,Rim,Buenos Aires1923-1986

V večini islamskih držav zatirajo drugače verne, če jih sploh tolerirajo, in prepovedujejo misijonsko dejavnost drugih. Nič drugače ni v komunističnih državah, ki preganjajo vse vere v imenu ateizma.

Verska svoboda in človekoljubnost

P

Ko sem pogledal Poročilo, sem ugotovil, da Strnjen prikaz posebej analizira 25 največjih kršilk verske svobode: 16 je islamskih, 5 komunističnih, 3 budistične in Rusija. Francija in Švica nista med njimi! V večini islamskih držav zatirajo drugače verne, če jih sploh tolerirajo, misijonska dejavnost pa je prepovedana. Nič drugače ni v komunističnih državah, ki preganjajo vse vere v imenu ateizma. Iz poročanja naših medijev o Poročilu je opazno očitno simpatiziranje z islamskimi in komunističnimi zatiralci, ne pa z njihovimi žrtvami. S tem pa smo Slovenci prikrajšani za pravico do celovite in poštene informacije.

Stanje verske svobode v svetu je marsikje tragično, ponekod kar katastrofalno. Še zlasti hudo zna biti za misijonarje. Zato ne preseneča, da je papež letos v misijonski poslanici zapisal: »Rad bi s posebno naklonjenostjo izrazil svoje priznanje misijonarjem in misijonarkam, ki na najbolj oddaljenih in težavnih krajih pričujejo za prihod Božjega kraljestva, pogosto tudi za ceno lastnega življenja. Njim, ki so predhodnica evangeljskega oznanjevanja, naj gre prijateljstvo, bližina in podpora slehernega vernika. Naj jih Bog, ki 'ljubi veselega darovalca' (2 Kor 9,7), napolni z duhovnim žarom in globokim veseljem.«

V teh dneh postajata v Jezusu očitni »dobrota in človekoljubnost Boga, našega odrešenika« (Tit 3,4), ki nas vabi, da se mu pridružimo prav v dobroti in človekoljubnosti. Lep in svet božič želim vam doma in vam v misijonih, v novem letu pa veliko radosti »veselega darovalca«, Drago K. Ocvirk, CM

Kaj hočemo, če smo kristjani današnjih dni bolj usmerje-ni v socialne programe kakor pa v Božjo besedo, na kateri naj bi temeljilo naše bivanje in delovanje. Nimam namena nikogar prepričevati, kaj in kako naj bi bilo ali kaj je bolj potrebno, toda v Zambiji verjamemo, da je kristjan brez Svetega pisma kakor bajta brez strehe ali temeljev. Kako dolgo pa bo to stalo ter kako in komu bo takšna bajta kori-stna, pa naj vsak presoja po svoje.Mi smo do sedaj ponatisnili 5000 izvodov Svetega pisma. Kakor zgleda, bodo ti izvodi pošli nekje sredi leta 2011, gotovo pa pred koncem leta. Potreben bo nov ponatis. Preden pa začnemo misliti o tem, moramo zaključiti to, kar smo začeli in to naj bi bilo finančno zaključeno do konca tega leta.Ali bi nam bilo mogoče pomagati finančno tako, da bi šte-vilo 12.000 € - toliko so darovali poslušalci Radia Ognjišče - zaokrožili na 30.000 €? Rad bi zaprosil za kaj več, pa ne upam. Vem namreč, da tudi doma ni tako, kakor je bilo, in da je še veliko naših misijonarjev, ki so raztreseni po svetu in rabijo pomoč. Morda ne za Sveto pismo, pač pa zato, da bi zgradili kaj lepega in nujno potrebnega za svoje ovčice (čeravno, na žalost, vsi največkrat skrbimo in delamo naj-več za kozle, hahaha!).

Še enkrat hvala vam in Bogu za vašo skrb in pomoč, ki nam jo nudite že tolika leta.

Poplačali vam bomo pa z valuto, ki žepov ne trga, je tat ne more ukra-sti, molj pa ne požreti. Molili bomo za vas. Vaš nadležni p. Miha

Miha Drevenšek, minorit, Zambija

Sociala da, Sveto pismo ne!

03.11.2010. Najprej najlepša hvala za vašo skrb za mene, ko sem bil med vami doma. Hvala za vse lepe trenutke, ki smo jih preživeli skupaj. Kratki so bili in prav zato bolj prisrčni, vsaj z moje strani. Bogu pa tudi hvala, da sem srečno prispel nazaj v svoj stari brlog, kjer me čaka-jo vsa dela, še posebej pa smiselno urediti namen moje-ga enomesečnega vandranja po Evropi. Eden od teh je tudi ponatis Svetega pisma v bemba jeziku. Kakor smo se pogovarjali pred mojim odhodom, vam po-šiljam zdaj našo prošnjo za pomoč, da končamo ponatis Svetega pisma. Če je mogoče, lepo prosim, da nam priskočite na pomoč, še posebej te dni, ko imamo ogromno težav s ta velikim tiskarskim strojem. Ta nam bo žepe spravil na boben, če ga hitro ne popravimo in kupimo rezervne dele.

Bajta brez streheZanimivo spoznanje mojega letanja po evropskih katoliških dobrodelnih organiza-cijah je, da sem, hvala Bogu, naletel na veli-ko razumevanje, ko sem prosil za pomoč za tiskalni stroj in dobil skoraj to, za kar sem prosil. Ko sem pa med pogovorom omenjal tiskanje Svetega pisma, pa je odgovor na-migoval, da to ni najbolj skladno s progra-mom njihovih dejavnosti.

Misijonar bi rad ponatisnil Sveto pismo v bemba jeziku, a za to v Evropi ni pravega posluha. Ko prosi za tiskarski stroj, ni težav. Evropa ne razume, da je sociala brez vere, ki se izraža skozi Sveto pismo in se navdihuje ob njem, kratkega daha. Je le »bajta brez strehe ali temeljev«.

3

T I SKAT I  A L I  NE  T I SK AT I

3

Maša z veroukarjiHUGO DELČNJAK, FRANČIŠKAN, FRANCOSKA GVAJANA 

Miklavž za klimo

TADEJA MOZETIČ, ŠOLSKA SESTRA, PARAGVAJ

Dar prispel04.11.2010. Mir in dobro in lep dan. Včeraj sem bila v naši pisar-ni in so mi povedali veselo no-vico, da je pomoč že prišla. Bog vam povrni tudi v imenu vseh, ki se vaših darov veselijo. Počasi se zaključuje šolsko leto in so mladi precej »napeti« zara-di izpitov. Taki »valovi« pa vča-sih »pljusknejo« tudi na tiste, ki smo šolske klopi že davno zapu-stili ... sicer pa vemo, komu iz-ročiti vsak dan. Hvala za vse in kmalu še kaj. Hvaležna s. Tadeja

vse prav in dobro uredila za naš mi-sijon. Le to naj Vas še poprosim: spo-mnite se me v molitvi, da bom do konca vesela in hvaležna darovalka svojega življenja za Jezusa v ubogih. V Njegovi ljubezni z bratskimi pozdra-vi Vam in vsem okrog Vas! Vaša hvale-žna s. Miriam.

27.09.2010. Danes sem šel na pošto, da plačam internet in telefon. Na moje veliko presenečenje sem videl, da je »Miklavž« izpraznil mošnjiček v dobro mojega poštne-ga računa. »Dvakrat dá, kdor hitro dá«. Moja hvale-žnost je ne samo dvakratna, ampak tisočkratna, kot se reče po domače, da se poudari hvaležnost. Skušal bom še ta teden skočiti v Cayenne in kupiti klimo in pro-jektor. Uff, kako se bo prilegel ohlajen fotokopirni pro-stor, pa čeprav samo v času kopiranja in seveda, ko nas ekran računalnika zaposli. Vsem neznanim dobrotni-kom in darovalcem velik Bog plačaj z zagotovilom mo-litve in prošnje za vse dobro, duhovno in telesno. Pa še to: naš Milan Kadunc je postal dekan dekanije Kourou. Še enkrat prisrčna hvala. Lep pozdrav, p. Hugo.

Misijonsko pisar-no, da potrkam na njena vrata v tem času, ko se nam bliža misijonska ne-delja. Vem, kako ve-lika je stiska tudi v domovini, vem pa tudi, da so moji ro-jaki morda od vseh narodov v Evropi najbolj sočutnega srca za ljudi v sti-ski, posebno še v misijonih, tako z molitvijo za misijo-ne kot z materialno pomočjo. Zbrala sem toliko poguma, da se obrnem s prošnjo na Vas, da bi jo Vi posredovali s priporočilno besedo za to odgovor-ni osebi. Zdaj, ko sem v kapeli izročila vso zadevo sv. Jožefu, bom odšla k po-čitku v upanju, da bosta s sv. Jožefom

18.10.2010. Nocoj bom spet ravnala po tisti naši pesmi, katere vsebina mi je v študentskih letih tako prav hodi-la in mi bo morda – tako sem poprosi-la Božjo previdnost – tudi sedajle: »Če študent pa lačen je, gre na vrata farov-ške ...«Tokrat pa s. Miriam ni študent, tudi lačna sama ni, pač pa čuti vsak dan lakoto za vse tiste družine, ki zanje ve, da nimajo niti kruha dovolj, kaj šele česa drugega. Ne morem vam po-vedati, kako težko čakamo letos se-stre pošiljko Slovenske Karitas zara-di naših revnih ljudi, ki hodijo spraše-vat, če je že in kdaj bo prišla pomoč iz Slovenije, da bodo prejeli paket s hrano. Hrana je tem ljudem potrebna pri vedno večji brezposelnosti.Ko Slovenska Karitas pripravlja po-šiljko za naš misijon, me skrbi, kdo bo plačal prevoz. Spomnila sem se na

MIRIAM PRAPROTNIK, USMILJENKA, ALBANIJA

Sestra, je že kaj prišlo?

4

e -NAB IRALN IK

MARIJA ANDREJA ŠUBELJ, USMILJENKA, ČILE 

Obnova po potresu

PAVEL BAJEC, DUHOVNIK KP, SLONOKOŠČENA OBALA

Temelji so že

DANILO LISJAK, SALEZIJANEC, UGANDA

Vedno novo delo07.10.2010. Danes smo s kaplanom katedralne župnije govorili o nujnosti gradnje osnovne šole na eni od podru-žnic, ki bo pripadala našemu novemu misijonu in tudi predvideli gradnjo srednje šole v neposredni bližini nove-ga misijona. Povsod nam protestanti na silo rinejo v 'zelnik'.Sila kolesa lomi! Katja pride za načr-te konec tega meseca, potem morebi-ti še kak gradbenik. Cerkev je v tako slabem stanju, da nas je 'sram' v njej maševati. Tudi kakšen Land Cruiser Toyoto ali pa rabljen kamion 5 tonec bi potrebovali za gradnjo ... Kaj pravi MIVA Slovenija? Podružnice (imamo jih 57) so od 60 do 150 km daleč po dotrajanih poteh.

LJUDMILA ANŽIČ, SALEZIJANKA, KAMBODŽA

Prevelika pričakovanja?08.11.2010. Zdajle, ko prebiram, da je pri vas deževno in turobno … se je ulilo še pri nas. Mene že dva dni trga v desnem zapestju in sem jim že po včerajšnji plohi rekla, da bo še dež, pa je res. Sicer pa gremo počasi proti suhi dobi. Hitimo in včasih se mi zdi, da Bog od mene pričakuje preveč. Morda pa ne on, samo tisti okrog mene. Pa sem se morala včeraj kar malo zjokat zadaj na vrtu. Potem sem šla spat že pred deveto zvečer in sem bila danes ob pol petih zjutraj že kar boljše volje. Pa gremo naprej! Vse dobro vam želim. Še enkrat hvala, s. Ljudmila.

Med drugim šivam zavese v hiši in jih odmakam, da vidimo, koliko se bo skrčilo. Upam, da bo jutri konča-no. Z merami so Afričani malo skrega-ni. Hiša je bila zidana s pomočjo pod--delodajalcev in si lahko mislite kvali-teto gradnje. Vsak je skušal pokasira-ti. No, hitimo na svoje in tam bo moja taktirka. Računam na kakšnega fanta iz Slovenije. Morebiti imate kašne-ga gradbenika pri 'Sledovcih'?! Sem pa moral poseči v nerešljive rešitve in nam je sedaj že malo bolje za novimi zidovi. Komarjev je le za silo in tudi kuščarji so že zrasli v dveh mesecih, da se z njimi sproti gostijo. Vidite, na-rava je bolj iznajdljiva kot naši spreji za pobijanje mrčesa - komarjev. Torej izbiraj: mrčes ali mraz. Povsod mora biti nekaj pokore! Se beremo! S hvale-žnostjo, Danilo.

22.10.2010. Najlepša hvala za odgo-vor na mojo prošnjo, kajti železo je v ognju. Nisem takoj odgovoril, tako da sedaj lahko sporočim, da smo že za-čeli z delom in upam, da bomo v po-nedeljek, 25. tega meseca, končali te-melje. Kar hitro smo stvar speljali,

dokler bo denar, bo šlo, potem bo pa že kaj prišlo. Delamo torej večnamen-sko dvorano, ki bo tudi bogoslužni prostor; mere: 20 x 10 m; pisarno in sobo za duhovnika, skladišče in gara-žo. Tako se bo počasi začela oblikovati krščanska skupnost in bo potem laže

delati. Vaša pomoč nam bo res prav pri-šla, kajti drugače bo šlo zelo počasi in zelo težko. V naprej se vam iskreno za-hvaljujem in kličem na vaše delo Božjega blagoslova. Najlepše pozdrave vsem so-delavcem. Pavel.

10.09.2010. Spoštovani, oprostite, ker se šele zdaj oglašam. Razlog so teža-ve z zdravjem. Hvala Bogu, sem malo boljša! Odgovarjam na vaše vprašanje, koliko denarja potrebujemo za popra-vilo cerkve sv. Vincencija v Santiagu. Aprila sem zapisala 16.594 €. Na žalost so cene poskočile. Danes so nam rekli, da stane popravilo 21.350 €. Bomo zelo hvaležni za vašo pomoč, ki nam bo omogočila popravilo. Zaupamo v Božjo previdnost … 16.10.2010. Bog povr-ni za vaš velik dar, ki ste nam ga po-slali za popravilo cerkve sv. Vincencija po potresu. Smo res siromaki, saj še za jesti ni kaj veliko, kako pa bi popravili na pol razsuto stavbo, pa tudi ne vem.

Ljudje so sami v stiskah za svoje do-move … potem pa veste, kako je, če se ti cerkev podira. Porabim priložnost, da vas vprašam, kaj bi lahko naredila za bogoslovce? Vi ste nam lani posla-li velikodušno pomoč za njihovo vzgo-jo in izobraževanje. Letos so me po-tres in nato še zasuti rudarji zamoti-li, da sem pozabila na bodoče duhov-nike. Oprostite! Hvaležna bom, če mi sporočite, kaj bi morala storiti za to pomembno zadevo. Ravnokar smo do-živeli čudež 33 rudarjev, tako Cerkev kot dežela. Naj Marija ponovi čudež v prid bogoslovcev. Z globoko hvaležno-stjo za vso oporo in pomoč – po Mariji, s. Andreja Šubelj.

5

e -NAB IRALN IK

04.10.2010. V vesoljni Cerkvi je mesec oktober obarvan misijonsko. Papeževo sporočilo za to nedeljo nas spodbuja k večjemu zavedanju osebne misijonske poklicanosti in izbranosti. Smo zna-menja upanja, zato naj postane Jezus bolj viden v našem življenju. Misijoni so naša skrb, to je osnovna misel te nede-lje. Mnogi dobrotniki s svojim navduše-njem, zanimanjem, molitvijo in darovi omogočate misijonsko delo. Pred mese-ci sem imela priložnost in srečo doži-veti in začutiti to povezanost. Vem, da je moje misijonsko poslanstvo blago-slovljeno zaradi vas, ki me zvesto spre-mljate že toliko let.Kadar se dogajajo »čudeži« v moji oko-lici, vem, da je za vsem tem nevidna du-hovna moč in energija vas, ki ste spo-sobni razširiti šotor svoje ljubezni in dati prostor v srcu mnogim malim, preziranim in nevidnim tega sveta. Tako podarjamo naprej zaklad vere, ki ga nosimo v lončenih posodah in je tako močno ogrožen v današnji druž-bi. Hvala vam za prižgano svetilko, ki sveti in se razdaja.

Obujanje CerkveAvgusta sem prišla na svoje novo misijonsko mesto. Kraj se imenu-je Arviat, kar pomeni »otok v obli-ki kita«. Prejšnje ime je bilo Eskimo Point, ker pripada večina prebivalcev klanu Padlermiut Eskimos. To je majh-no naselje ob obali Hudsonovega zaliva. Pokrajina je ravna, ena sama tundra, to pomeni stalno zamrznjena tla, kjer rastejo le lišaji, mah, trava in pritlika-vo zelenje. Drevesa ne vidiš, ogromno je kamenja in skal, ki so kažipot v me-secih teme in mraza. Prebivalcev je okrog 2500. 85% so Inuiti, ostali so belci s kanadskega juga, ki so zaposleni v šolah, zdravstvu in drugih ustanovah. Od leta 1953 do 1957 so tukajšnji Inuiti trpeli lakoto in skoraj izumrli. Črede jelenov so spre-menile migracijsko pot in ljudje niso mogli do hrane. Danes je v Arviatu

več otrok kot odraslih, kar je nov izziv infrastrukturi. Večina prebivalcev, okrog 1200, pripa-da anglikanski Cerkvi. Prvi katoliški misijonar p. Lionel Ducharme iz druž-be Oblatov Brezmadežne (OMI) je pri-šel v ta kraj leta 1924 in tu deloval 50 let. Katoličanov je okrog tisoč, preo-stali pa pripadajo sektama Glad Tiding Church in Alliance Church.Ker v kraju že več let ni stalnega duhov-nika, so našo skupnost vodili kateheti. Ti imajo posebno poslanstvo: lahko kr-ščujejo, poročajo, vodijo nedeljsko bo-goslužje, obiskujejo bolnike … Naš škof Reynald Rouleau je že več let prosil provincialno vodstvo FMM za sestre, ki bi prevzele odgovornost za misijon. To se je sedaj tudi uresničilo, saj bo 6. oktobra skupnost začela uradno z misi-jonskim poslanstvom. V skupnosti smo tri: Indijka Annette, Afro-američanka

Dorica Sever, frančiškanka Marijina misijonarka, Kanada

Premraz za individualizemNovi izzivi in poslanstvo na novem misijonu med Inuiti. Misijonarjenje na mrzlem severu ima lahko tudi svoje prednosti. Kakšne, si lahko preberete v njenem pismu.

Arviat

6

MED BEL IM I  MEDVED I

06.11.2010. Grobovi večinoma niso urejeni, le redko kdo se med letom odpravi na pokopališče prižgat sveče ali ponese rože. Seveda pa je za 2. no-vember na pokopališčih prava gneča in bi lahko rekli, da je pravo “prazno-vanje”. Ne manjka niti trgovcev, ki se znajo okoristiti s praznikom.Tradicija je, da vsaka mehiška druži-na postavi v hiši ali stanovanju svoj oltar kot spomin na umrle (altar de los muertos). Nekateri celo verjamejo, da jih to noč rajni obiščejo. Na oltar postavijo tipične rože, sveče, pose-ben sladek kruh, ki se imenuje »kruh mrtvih«, hrano, ki je bila pokojnim posebej všeč, lobanje iz sladkorja ali čokolade, fotografije umrlih, kozarec z vodo, ker pravijo, da imajo umrli za seboj dolgo pot in se morajo osveži-ti s kozarcem vode. Oltar se še okra-si s posebnim tankim barvnim papir-jem, ki ima izrezane različne podo-be: okostnjake, »Matildo«, ki ji tukaj

Cathy in jaz Slovenka.Moja dejavnost bo še naprej versko usposabljanje katehetov, ki govori-jo samo inuktitut. Poleg tega je treba vzdrževati štiri precej zanemarjene objekte, kjer poteka dejavnost. Takoj ko sem prišla, sem se lotila dela. S po-močjo prostovoljcev, ki so velikodušno podarili svoj čas, smo sedaj pripravlje-ni začeti novo pastoralno leto. Sestri bosta bolj dejavni v katehezi otrok in mladine. Duhovnik bo prihajal vsak drug mesec in ostal z nami dve nedelji.Upam, da me bo škof čez nekaj časa po-slal na »teren«. Več misijonov je, kjer ljudje nimajo nikogar, ki bi jih zbiral in živel z njimi, jih počasi navajal nazaj h koreninam njihovega krščanstva. Zdaj cerkve samevajo in ljudje večkrat obu-pajo. Čutim, da so mi takšne razme-re blizu, da je pionirsko delo in no-vost pravi izziv zame: ne bojim se ži-veti sama in rada živim v skupnosti. Obojega sem vajena.

Zima za mistikeZ veseljem lahko napišem, da se tu že počutim doma, saj so me ljudje zelo lepo sprejeli. Je veliko lažje, ko govo-riš njihov jezik. Bliža se zima in nam se bližajo severni medvedi. Življenje v naselju se ustavi, ko te živali hodijo po cestah okrog hiš. Lokalni radio je po-vezava, je vir informacij tudi v času snežnih viharjev, ko bomo lepo notri na toplem in imeli veliko časa za mo-litev, meditacijo, branje, spanje ... To je privilegij biti misijonar na Severu, ker postajaš vedno bolj ne samo aktiv-na, ampak predvsem kontemplativna osebnost. Razmere in življenjski utrip te v to usmerjajo. Bogu hvala, če to za-čutiš v srcu in te to tudi osrečuje, - če ne, pa je treba te kraje čimprej zapusti-ti, preden se naseli v srce depresija in malodušje.Zadnjih 11 let med »mojimi Eskimi« je spremenilo mojo miselnost in moje vrednote. Čutim, da je pomembno samo to, kar v resnici smo. Tukaj nima človek nobene skušnjave, da bi bil in-dividualist, ker tak ne moreš prežive-ti. Povezanost z drugimi in odvisnost od drugih sta tako intenzivna, da se za-vedaš, kakšen Dar je Življenje in ta Dar enostavno deliš z vsakim, z vsemi.Ob misijonski nedelji posebna zahva-la vam vsem v Misijonski pisarni. Ste kot most, ki povezuje nas misijonar-je s tolikimi plemenitimi ljudmi v do-movini. Hvala vsem vam, ki ste aktivni del mojega poslanstva in me spodbuja-te s svojo molitvijo, velikodušnostjo in

Barbara Čuk, frančiškanka Marijina misijonarka, Mehika

Hrana za rajneV Mehiki se spomin na rajne praznuje na poseben način. V stanovanju jim postavijo oltar, na pokopališču pa jih pogostijo z njihovo najljubšo hrano. Matilda pa je tam Katarina.

rečejo Katarina.V različnih pre-delih Mehike so ti običaji različni. Ponekod ljudje vso noč prebedijo na pokopališču, dru-god privedejo rajnim glasbeno skupi-no (mariače), ki jim zapoje, ali pihal-no godbo, ki jim zaigra; vsi se ob tem poveselijo. Pred tem praznikom otro-ci pri verouku postavijo svoj oltar. Spomin, molitev in hrana nas spo-minjajo na naše pokojne, ki so že pri Bogu. Tako se omili tragičnost ob iz-gubi tistih, ki jih imajo radi, pred-vsem pa se ohranja stik z njimi.Radi se celo pošalijo s smrtjo in ji za to priložnost napišejo posebne verze. Tudi podob okostnjakov najrazličnej-ših velikosti ne manjka.

ljubeznijo. Želim vam, da bi v srcu za-čutili toplino, ki prihaja iz mrzlih kra-jev in vas prisrčno pozdravljam.24.10.2010. Danes, na misijonsko ne-deljo, bi se rada zahvalila za vse, za ves vložen trud, da tudi naša prizadeva-nja za Božje kraljestvo na Severu niso v prazno. S tem, ko izboljšujemo ži-vljenjske pogoje, ustvarjamo posluh za

duhovnost in človeško dostojanstvo. Hvala iz srca. Lepo vas pozdravljam in želim mir in dobro! V torek odhajam malo višje v Baker Lake, kjer ni duhov-nika in tudi katehetov. Ostala bom en teden. Moj prvi obisk tam. Škof pravi, da je to zame ta mala malica. 31. okto-bra in 1. novembra bom vodila bogo-služje in gotovo podelila nekaj krstov.

7

VERNE  DUŠE

14.08.2010. Kar dober zalogaj dni je pretekel, odkar smo bili zadnjič v »na-vezi«. Imam občutek, da tudi v Afriki začenja čas teči hitreje kot nekdaj. Globalizacija prodira v vse pore dana-šnjega sveta. To nam lahko nudi po eni strani večjo povezanost, sporazume-vanje in solidarnost, po drugi pa raz-korak med tem, kar v resnici smo, in onim, kar želimo biti. Naj konkretneje razložim, kaj doživljam pri nas.

Mobi in sekteMed počitnicami sem preživela nekaj dni na vasi, kjer imaš najprej obču-tek, da je življenje le nekoliko drugač-no, bolj pristno afriško kot pa v pred-mestju kjer delujem. Bila sem presene-čena, ko vidim sredi vasi, kjer ni vode, elektrike, kuhinjskih pripomočkov ali drugačnih raznovrstnih električ-nih aparatov, ki so v hiši velika pomoč, ženo ob ognju in kotlu, ki pripravlja ko-silo za veliko družino, kako z veliko kuhinjsko lopato meša riž, obenem pa se pogovarja po mobitelu kot sodobni Američani in Evropejci.Ali pa: množice ljudi, ki nimajo vsak dan obeda, držijo v roki svoj mobi-tel, čeprav velikokrat brez naložene-ga kredita. Pravzaprav sem se spraše-vala, ali je to res zgolj globalizacija ali pa tudi senegalski »djom« (ponos)! No, pa da »stopim« na stran ljudstva, kateremu v Božjem imenu služim, naj rečem, da smo si več ali manj vsi narodi in ljudje podobni: nočemo biti zadnji ali

Polona Švigelj, Uršulinka, Senegal

Afrika in globalizacijaMobitel v roki lačnega Afričana ni nič nenavadnega. Globalizacija prinaša tudi tekmovalnost. Sekt ne manjka, muslimani se razburjajo. Ceste zanič, avto pa tudi.

manjvredni, temveč sodobni, uspešni, najboljši, čeprav je razkorak med real-nostjo in željami velik.Vpliv globalizacije doživljam tudi ob pojavu sekt, ki rastejo kot »gobe po dežju«. Ena od sekt, ki se imenuje Cerkev Jezusa Kristusa, povzroča ne-malo zmede med muslimani, ki težko ločijo, kdo je zares kdo. Ker so v za-dnjem času člani te sekte povzroča-li nemir in neznosen hrup v soseščini, so jim muslimani porušili »tempelj«. Zato smo se tudi mi, mala krščanska

cerkev v Thiaroyu, odločili, da bomo odslej bolj previdni s celonočnimi kon-certi, bedenji in molitvami karizmatič-nih skupin, ki prav tako velikokrat pov-zročamo celonočni hrup z ozvočenjem. Odločili smo se za korake strpnosti in odslej vsakokrat obvestimo sosede o naših aktivnostih. Skupaj z odgovor-nim za liturgijo sva pešačila od hiše do hiše in z velikim presenečenjem nale-tela na lep sprejem in odobritev naših namer, celo spodbujali so nas, naj radi

molimo in tudi zanje; zagotavljali so, da jih naša molitev ne moti. Gotovo pa bi bila reakcija drugačna, če jih ne bi predhodno obvestili. Kako malo je vča-sih potrebno storiti za razumevanje in strpnost med nami.

Elektrika spet prišla!V tem mesecu smo spet pričeli z vpisi katehumenov, skavtov, ministrantov, rednih veroučencev, bibličnih, litur-gičnih in molitvenih skupin. Še vedno mi veliko časa vzame kateheza in raz-iskovanje, kdo je zares kdo. Letos sem pričela z računalniškim progra-mom »Acces«, ki mi bo kasneje v ve-liko pomoč pri raziskovanju. Seveda moram prilagajati urnik glede na mo-žnosti. Lahko si predstavljate, kako ve-selo tekamo po hiši, ko prvi naznani: elektrika je spet prišla!

Nemalo težav nam v tem času povzročajo poplave cest. Tako potrebujemo zjutraj ali zvečer vsaj eno uro več, da dospemo do farne cerkve, saj v Thiaroyu, ki je najhuje poplavljen, nima-mo maš v tem obdobju. In prav v tem času sem morala šest-krat na letališče po naše se-stre iz Indonezije in Kameruna ter sestre, ki so se vrnile z obi-ska v domovini. Ko sem bre-

dla po naših »jezerih« in nisem vede-la, ali bomo splavali z našo polomljeno »kripo« ali bomo ostali še prizemljeni, se mi je zahotelo, da bi zamenjala avto s čolnom. Zares bi potrebovali solidno štiripogonsko vozilo. Zato se že v na-prej zahvaljujem za »upanje«, ki nam ga vlivate v Misijonskem središču. Naj vesoljni Vodnik blagoslavlja vse vaše poti in prizadevanja za rast kraljestva!Bog blagoslovi Slovenijo! V molitveni navezi z vami, s. Polona, uršulinka.

8

MANJŠ INA  MED MUSL IMAN I V Evropi se veliko govori o položaju muslimanov in pravicah, ki jim

gredo kot vernikom. Prav je tako, saj je verska svoboda ena temeljih

svoboščin. Obenem pa beremo, kako so v islamskih deželah na

Bližnjem vzhodu manjšinska verstva, predvsem krščanstvo,

zatirana in se morajo verniki od tam izseljevati oz. bežati.

Islam v črni Afriki je bolj strpen, to je čutiti tudi iz pisem

naših misijonark, ki delujeta v večinsko muslimanskem

Senegalu in Čadu, vendar

tudi tam položaj

kristjanov ni

rožnat.

04.09.2010. Leto dni od vrnitve z dopu-sta v domovini se izteka, pa se vam do zdaj še nisem oglasila. Vendar se mno-gih med vami hvaležno spominjam. Misijonskemu središču se za prejema-nje revije Družina iskreno zahvaljujem. Družina me že 40 let spremlja na mi-sijonski poti in jo čutim kot potrebno hrano za dušo in povezavo z mojo ljubo Slovenijo. Tisočkrat hvala tudi za vso vašo praznično pošto in knjige. Sončno nedeljsko popoldne je, ko vam pišem. Dopoldan smo imeli mašo, ki je trajala tri ure. Po maši je večina ljudi vztraja-la na cerkvenem dvorišču še krepko čez poldan: bili so sestanki temeljnih kr-ščanskih skupin; mladina, ki razmišlja o duhovnem poklicu, je imela svoje sre-čanje, pevci so vadili za naslednjo mašo. Zvoki tam-tama so se mešali s klici k molitvi z bližnje mošeje …

Izkoriščanje revnih kristjanovV velikem naselju Ba Illi ob reki, ki ji pra-vijo »Črna« in je pravzaprav rokav veli-ke reke Šari, živim tretje leto. Semkaj sem prišla iz Kameruna, tja pa iz Konga. Štiri misijonarke Jezusa Kristusa (MJK) se trudimo deliti življenje in delo, pa se-veda prižigati luč vere ljudem, ki boju-jejo hud boj za obstanek, za golo pre-živetje. Smo blizu Sahare, zemlja je za-radi sončne pripeke razpokana in trda kot kamen. Težko je iz nje izvabiti kaj

Mojca Karničnik, misijonarka Jezusa Kristusa, Čad

Bo Bog pomagal?Zemlja, trda kot kamen, slabo rodi. Kristjani trdo delajo, muslimani poceni odkupijo pridelek in ga kasneje kristjanom drago prodajo. Muslimani so lastniki zemlje, zato kristjane tako izkoriščajo. Misijonarka piše na roko, ker elektrike in električnih naprav pri njih ni. Sestre se ukvarjajo z marsičim.

za pod zob. Da lahko posadijo sadike prosa, delajo luknje z železnimi koli in polivajo z vodo, če ni ravno prej deže-valo. Dežuje pa samo od konca maja do septembra; ves ostali čas ni niti ka-pljice dežja. Letos je suša grozila z uni-čenjem revne setve tudi v času dežev-ne dobe, saj kar nekaj tednov ni deže-valo, kar je za ta čas nezaslišano. Ljudje so vedno bolj zaskrbljeni in s strahom govorijo: »Če takoj ne pride obilen dež, bomo ob ves pridelek.« Duhovnika sta bila takrat v mestu na duhovnih vajah, pa je iniciativa prišla od dveh najsta-rejših katehetov, prvih kristjanov v tej Cerkvi, ki je stara le dobrih 50 let. Oznanila sta prošnji dan za dež ob po-polnem postu in brez vode. Čudila sem se, s kakšno vero molijo in kako vztraja-jo. Občudovala sem njihovo vero, pa se zanjo tudi bala: »Kaj če Bog naše mo-litve ne bo uslišal?« Pa jo je! Čez dva dni so se odprle nebesne zapornice in

obilno je deževalo skozi dva tedna. Vsi smo sproščeno in hvaležno zadihali. S poljedelstvom se ukvarjajo v glavnem kristjani. Muslimani, ki so tukaj v veči-ni in so tudi lastniki zemlje in govedi, se ukvarjajo s trgovino. Ta je skoraj pov-sem v njihovih rokah, ob tem pa mirno čakajo, da kristjani pospravijo pridel-ke z pri muslimanih najetih njiv in jim prodajo del pridelka po najnižji možni ceni. Takšen je namreč dogovor ob na-jemu terena. Tako pridobljene pridelke (proso, arašide, fižol, sezam) skladiščijo v svoje žitnice in jih – po veliko višji ceni – prodajajo kristjanom, ko so cene naj-bolj visoke. Ironija! Krivica sicer kliče v nebo, a takšen je pač tu sistem. Ko sku-šamo naše ljudi prepričati, naj zase ven-

dar obdržijo več prosa, da ne bodo ob čakanju na nov pride-lek stradali ali pa ga po visoki ceni kupovali pri muslimanih, nam povedo, da v tem primeru naslednje leto ne bi mogli več dobiti terena za obdelovanje.

Pisano z rokoNa roko pisanih pisem ob vsej najnovejši tehnologiji verjetno

ne dobivate veliko. Priznam, da tudi sama kar težko vzamem v roko pisa-lo in papir, zlasti zato, ker se mi zaradi vročine papir moči in ga je treba zava-rovati, da se mi ne bi lepil na roke. A kaj, ko nam vsa moderna tehnologija dosti ne koristi, saj elektrika še ni našla poti do nas.In s čim se sestre tukaj ukvarjamo? S pastoralnim delom (kateheza, usposa-bljanje katehetov, spremljanje temeljnih krščanskih skupnosti), s šolstvom (pri-čele smo s prvo šolo za dekleta, ki ima velik uspeh in je zelo cenjena celo med muslimani), z razvojnim delom (z vrta-njem vodnjakov po vaseh, da je ljudem omogočen dostop do dobre pitne vode). In še z marsičim se ukvarjamo. Potrebe so velike na vseh koncih in krajih, nas pa je malo.Mnogo lepih pozdravov pošiljam vsem in se vas spominjam v molitvi. Vaša hvaležna, Mojca Karničnik.

9

MANJŠ INA  MED MUSL IMAN IV Evropi se veliko govori o položaju muslimanov in pravicah, ki jim

gredo kot vernikom. Prav je tako, saj je verska svoboda ena temeljih

svoboščin. Obenem pa beremo, kako so v islamskih deželah na

Bližnjem vzhodu manjšinska verstva, predvsem krščanstvo,

zatirana in se morajo verniki od tam izseljevati oz. bežati.

Islam v črni Afriki je bolj strpen, to je čutiti tudi iz pisem

naših misijonark, ki delujeta v večinsko muslimanskem

Senegalu in Čadu, vendar

tudi tam položaj

kristjanov ni

rožnat.

KLEMEN ŠTOLCAR, DUHOVNIK LJ, MADAGASKAR 

Tehnični brez avta22.09.2010. Izidor se je prikazal. Prišel je po škofa, da mu bla-goslovi novo cerkev v oddaljeni vasi in birma kakšno stotnijo. Ne vem, ali je evropska živčnost obsedla že tudi naše fante, da vsi samo bezljajo tod mimo, nekaj na hitro naročajo in že šiba-jo naprej ... Bomo že potrpeli! Sedajle jim moram »urejati« tehnične preglede avtov. Da vi-dite, kako je tu enostavno. Avta ti sploh ni treba pripeljati. Oddaš papirje, čez čas se vrneš po podpis, da je avto v redu, plačaš in si za pol leta prost. Odpeljali so se vsak na svoj konec brez papirjev! Pa recite, če nam ni lepo v misijonih. Malo nerodno je, če nimaš sreče in se na kakšnem ozkem mostu srečaš z avtom, ki nima zavor. Če ti ne uspe pravočasno vreči v vzvratno, se bolj ali manj »kušneš« hitrosti primer-no. Ker sem po Božji dobroti že desetletja v misijonih, sem imel čast doživeti takšno »poljubljanje«. Tudi Francetu Buhu je pred davnimi leti uspelo enako. No, on se je po »kuševa-nju« še lahko odpeljal s predrtim hladilnikom, sam pa sem moral s pomočjo domačinov zrušeno koreto zvleči s cestišča in šele naslednji dan odpeljati s kamionom razbitine v popra-vilo. Če Bog da, kmalu nasvidenje!

IZIDOR GROŠELJ, DUHOVNIK LJ, MADAGASKAR

Dispanzer pod streho20.10.2010. Lep pozdrav! Prejeli smo denar za dispanzer, ki je že pod stre-ho. Kar ogromno delo! Pesek smo po-tegnili iz vode, poiskali kamenje za temelje, ostalega pa stolkli za betoni-ranje .... Zgradba je trdna. Voda je že napeljana, čakamo še na sončne ce-lice za elektriko. Te bodo verjetno prišle s kontejnerjem iz Slovenije. Tri zdravnice - Vida, Vesna in Andreja - so opravile veliko dela

in lahko rečem, da so rešile marsika-tero življenje. Bog daj, da bi bilo še več takih! Za njimi je prišla dr. Tadeja Kotar, ki ima velik delež pri našem projektu za dispanzer. Zdaj se trudi z zbiranjem opreme. Tomaž v Vangaindranu že dela vrata, okna, omare, mize, regale, itd.

Na obisku smo imeli škofa, kar je malo drugače kot v Sloveniji. Obisk traja več dni. Birmo je podelil 99 birmancem, imel razne sestanke in nagovore, zadnji dan pa je blagoslovil novo cerkev, posve-čeno sv. Mariji Goretti, in posvetil nov oltar. S cerkvijo sem res zadovoljen. Ni bilo enostavno. Sodelovali so vsi ljudje, kar se je lepo pokazalo ob prazniku; pri-šli so tudi tisti, ki še ne molijo.Včasih kdo v domovini misli ali pa tudi reče, da misijoni niso kaka resna stvar, verjamem pa, da edino Bog ve za vse žrtve! Začeli smo s šolo in veroukom. Matija zaključuje dispanzer. Iščeva zdravnika domačina, ki bi bil pripravljen delati pri nas, pa ga ni enostavno najti. Z delom na podeželju se mora odreči določenim ugodnostim, ki jih ima v mestu. Hvala vsem, ki nas duhovno in materialno podpirate! Lep pozdrav, Izidor.

Malgaška pogačaMadagaskar je že desetletja največji slovenski misijon. Tam delujejo naši laiki, redovnice in duhovniki, pa še prostovoljci jim hodijo ves čas pomagat. Trenutno je stalnih misijonarjev trinajst. Včasih so se oglašali poredko, a z dolgimi pismi, danes pa se oglasijo po e-pošti vsak dan, če kaj potrebujejo. To je seveda dobro, je pa zato žal vse manj zanimivih opisov njihovega dela. No, tokrat je uredniku le uspelo iz malih, a zanimivih »e-ocvirkov« zmesti skupaj malgaško pogačo. Saj skupaj nam še kaj »rata«, a ne, Malgaši! Hvala, urednik.

10

e -OCV IRKOVKA

MARIJA PAVLIŠIČ, USMILJENKA, MADAGASKAR 

Zdravniki iz Španije10.10.2010. Hvala vam za vaše vrstice – bila sem zelo vesela, saj je pošta prava izjema. G. Klemen Štolcar nam sporoča novice iz Slovenije. Naš kraj je približno kilometer od katedrale. Me hodimo v mesto na pošto, na tr-žnico in po drugih opravkih in se mimogrede ustavimo pri Klemenu; če je kaj osebnega in nujnega, pa on pride k nam s kolesom. Ta teden imamo 14 španskih zdravnikov, ki pridejo delat v našo bolnico. Avgusta je bila prva skupina in so v desetih dneh imeli 46 operacij. Sedaj bo zelo veliko bolnikov za očesne bolezni in druge opera-cije. Prijavljenih jih je čez 200. Ker pride tudi ortoped, bom videla, kaj bo meni svetoval. Že nekaj tednov upora-bljam palico pri hoji. Imam resne težave z desnim kolenom. Hvala Bogu, da lahko vozim avto, pri sedenju tudi nimam bolečin, le vstati in narediti prve korake je težko. Pa saj vam bo g. Klemen povedal, kako se imamo. Iskren pozdrav, hvaležna s. Marija.

PEDRO OPEKA, LAZARIST, MADAGASKAR 

Predsednik na smetišču28.10.2010. V soboto, 23. oktobra, nas je obiskal predse-dnik države Andry Rajaoelina in skupaj sva šla na smeti-šče. Vesel sem bil, da se je ta mladi predsednik odločno napotil na ta kraj, ki je poln gorja. Ni se bal ne dima, ne prahu, ne umazanije, ne smrada, ne stika z najbolj revni-mi od svojih malgaških bratov. Obljubil mi je, da bo nare-dil, kar je v njegovi moči, da se to smetišče uredi po med-narodnih normah; čez nekaj let naj postane zeleni pro-stor. Zagotovil sem mu, da bomo pripravili velik praznik, ko se bo to zgodilo.

V nedeljo 24. oktobra je Združenje Akamasoa praznova-lo 35-letnico mojega mašniškega posvečenja in 40-letni-co prihoda na Madagaskar. Država mi je ob tej priložnosti podelila najvišje priznanje: »Commandeur de l'Ordre na-tional« za socialno delo v prid revežem. Minister za zdra-vstvo mi je podelil to nagrado vpričo 10.000 naših pre-bivalcev in gostov iz več krajev sveta: Francije, Slovenije, Belgije, Italije, Španije, Konga, Gvineje, Japonske, Mayotte, Gvajane in Reuniona. Z menoj je somaševalo pet duhovni-kov. Bogu hvala za vse milosti in za vso pomoč revežem. Praznik je bil veliko doživetje za revne, ki so se počuti-li priznani v njihovem dostojanstvu. Kljub vsem prizna-njem, ki jih dobivamo, se delo za reveže nadaljuje vsak dan in se bo moralo še dolgo. Z Božjo pomočjo bomo vztrajali naprej v službi revežem in s solidarnostjo dobrih ljudi lahko pomagali najrevnej-šim na zemlji. Hvala vsem dobrim Slovencem, ki nam po-magajo. Bratski pozdrav vsem vam v Misijonskem sredi-šču, Pedro Opeka.

JANEZ KRMELJ, LJ DUHOVNIK, MADAGASKAR

Graditelj06.11.2010. Trenutno gradimo most, pa nam ne-vihte nagajajo. Podobno kot pri prejšnjem nam je tudi tu na začetku odneslo opaže, sedaj pa pri-pravljamo za plato in čakamo na stabilno vreme. Delavce sem hecal, da se obrnemo na vrača, naj zrihta vreme po naročilu, pa so se samo zasme-jali, saj se zavedajo, kako vrači narod farbajo, ven-dar v sili vse prav pride; tudi vračeva laž je tolaž-ba. Torej čakamo na dan Božje previdnosti.Konec meseca žegnamo novo cerkev sv. Janeza Krstnika; v gradnji so pa še tri. Tu teče delo poča-si zaradi deleža domačinov, ki ne zmorejo vsega naenkrat, saj je njihovo delo na polju prva stvar, pa še kaj drugega pride vmes in se zavleče. Če gre vse dobro, je táko delo opravljeno v treh letih. Bolnišnica in šola dobro tečeta, stroški se pove-čujejo in sem bil prisiljen uvesti nove varčevalne ukrepe. Letos smo odprli še nižjo srednjo šolo, tako je sedaj v tem centru Akamasoa Ampitafa okrog 270 učencev. Pedro Opeka nas je prek tega centra pripeljal do novih obzorij in sedaj razvoj postavlja vedno nove zahteve. Treba bo posodo-biti bolnišnico, saj je za take kapacitete pretesna. Porodnišnico bomo rešili s tem, da porode prene-semo v nove prostore zamišljenega operacijskega bloka, ki zaradi zahtevnosti in visokih stroškov obratovanja najbrž zaenkrat ne bo rentabilen na našem področju. Doslej nismo uspeli dobiti opre-me za ta namen. Bomo ostali še vedno vezani na urgentne prevoze do najbližje kirurgije, ki je tri ure daleč. Hvala za vse, predvsem pa potrpljenje z nami. Z lepimi pozdravi za vas vse, Janez Krmelj.

11

e -OCV IRKOVKA

Darove, ki se zberejo na Misijonsko nedeljo – darujejo tudi v najbolj rev-nih župnijah Afrike, Južne Amerike in Azije – razdeli Papeška misijonska družba med 1.100 najbolj revnih ško-fij na svetu.V Sloveniji smo svojim molitvam in darežljivosti po župnijah dodali še skupna srečanja, ki so jih za vsako škofijo v glavnem vodili škofje, ki so prvi misijonarji škofije in odgovorni za širjenje vere.Tako je bilo za soboško škofijo sreča-nje v Bogojini. Vodil ga je škof Peter Štumpf, navzoč pa je bil tudi sale-zijanec Jože Mlinarič, misijonar v Burundiju. Za novomeško škofijo je bogoslužje na Trški gori vodil škof Andrej Glavan, ob njem pa je bil mi-norit p. Miha Drevenšek, misijo-nar iz Zambije. Za celjsko škofijo je

Pestro praznovanje misijonske nedeljeDrugo polovico oktobra je najbolj zaznamovalo praznovanje Misijonske nedelje. Na ta dan se povežemo katoličani vsega sveta in skupaj molimo, da bi se Kristusovo veselo sporočilo razširilo med vsa ljudstva in da bi Jezusova dobrota ogrela slehernega, posebej še tistega, ki je najbolj na tleh – lačen, bolan, nepismen, preganjan …

bogoslužje v Brežicah vodil Janez Mesec, nekdanji misijonar na Madagaskarju in sedaj župnik v Oselici, pridružila pa se mu je misi-jonarka v Braziliji, s. Agata Kociper. Mariborska nadškofija je praznova-la v Gornji sv. Kungoti z nadškofom Francem Krambergerjem na čelu, mag. Anton Pačnik, škofijski anima-tor in voditelj Misijonske molitve-ne zveze, pa je vodil pogovor z mi-sijonarjem Klemenom Štolcarjem z Madagaskarja. Srečanju ljubljanske nadškofije v Škofji Loki je dala pose-ben pečat deseta obletnica smrti sa-lezijanca Pavla Bernika, misijonar-ja v Indiji in častnega občana Škofje loke. Bogoslužje je vodil g. škof Anton Jamnik, prisrčno akademijo in lepo razstavo pa je pripravil g. Tone Ciglar. Koprska škofija se je s svojim škofom Metodom Pirihom zbrala v Tolminu. Krono praznovanju je dalo diakonsko posvečenje in podelitev misijonskega križa.

Tina ZajecŠentvid pri  Stični,  17.  oktober. Škof Jamnik je podelil misijonski križ Tini Zajec, ki je rojena 6.10.1978 in živi v Podborštu. Mnogi jo poznate kot Pustovo Tino. Po končani osnovni šoli se odloči za slaščičarski poklic. Pri 17-ih letih se zaposli in njena služba so bile: torte, piškoti, zavitki, minjoni in vse, kar je sladkega. Poleg vseh sladic je bilo gotovo več kot 600 tort na leto, vendar vsaka je bila nekaj posebnega. Mislim, da ni oblike, ki se je ne bi lotila. Ena zadnjih so bile celo šentviške orgle, za okroglo obletnico organistke. Pred dvema letoma pa je spoznala, da želi nekaj več, želi za Njim, ki jo kliče. Dobila je klic, od njega, ki je nad nami in ki nas vodi. Ko se je odločala me je spraševala med malico: »A misliš, da v misijonih potrebujejo cukrpekarco?« Jaz sem ji samo rekel: »Poklič pa vpraš, saj nimaš kaj zgubit«. Po prvem sre-čanju s sestro Hermino ji je bilo takoj vse jasno. V tistem trenutku je vede-la, da gre za Njim, ki jo vodi. V službi smo vedeli, če se je tako odločila, je ni stvari, ki bi jo ustavila. Po srečanjih v skupini SLED, je bil govor samo še o misijonu. Na lepem nas preseneti s portugalščino. »Kje se jo pa učiš?« jo vprašamo. Pravi »doma za računalnikom«. Za poglobitev znanja jezika gre še isto leto sama na dopust na Portugalsko, kjer obišče tudi Fatimo. Ves ta čas pa osta-ja zvesta slovenskim goram. Ob polnoči odhajamo iz službe, a od nje že ob treh popoldne sporočilo: »Lep pozdrav s Triglava«. Tina, pojdi in naj bo tvoj moto vedno s teboj: »Vse kar hočete, da bi ljudje storili vam, tudi vi storite njim«.

Silvo Kastelic

TINA  ZAJEC iz Šentvida pri Stični. Misijonski križ ji je v nedeljo 17.10. podelil škof Anton Jamnik. Njeno geslo: »Vse, kar hočete, da bi ljudje storili vam, storite vi njim!« /Mt 7,12/

   Akademija ob deseti obletnici smrti misijonarja Pavla Bernika v Škofji Loki 

12

D O G A J A N J E D O M A

Katarina Kavčič Tolmin 24.10.2010. Škof Pirih je izročil misijonski križ Katarini Kavčič, ki je kot laiška misijonarka odšla v Angolo. Katarina, stara 22 let, je svojo poklica-nost začutila že v tretjem razredu. Njihova družina je tesno povezana z mi-sijonarji, saj je že dolgo časa spremljala njihovo delo in jih pri tem podpira. Sama pravi: »Vedno sem rada poslušala te njihove zgodbe, se čudila in si že-lela, da bi tudi jaz nekoč šla na to pot. Po srednji šoli je bila ta želja še bolj močna. Ko sem izvedela, da lahko grem, ko doštudiram na fakulteti, sem vse napore vložila v ta cilj in zdaj grem.« Katarina prihaja iz šestčlanske dru-žine iz vasi Poljubinj, njena starejša sestra pa je imela lani redovne zaoblju-be pri sestrah karmeličankah v Mirni Peči na Dolenjskem. Katarina bo s svo-jim znanjem predšolske vzgoje pomagala v šolah sester salezijank v Angoli. Ob zbranih duhovnikih so se novega duhovnega poklica veselili tudi soro-dniki in verniki domače župnije. Vse pa je škof Metod Pirih povabil, da mo-limo zanjo. V tem kontekstu lahko vsak človek in še posebej kristjan išče svojo poklicanost. Z vso gotovostjo lahko verjamemo, da je uresničitev ži-vljenjske poklicanosti, ki prihaja od Boga, za vsakega človeka najbolj zane-sljiva pot do življenjske polnosti in sreče. Zato je zelo velikega pomena po-magati že mlademu človeku, da se navadi »slišati« Boga in slediti njegovim navdihom.

Radio Ognjišče

Tanja StrgarOlimje  23.10.2010. V nabito polni cerkvi Marije Vnebovzete v Olimju je somaševanje in obred podelitve vodil škof Lipovšek. Ta je Tanjo več-krat spodbudil k dobremu misijon-skemu delu. Tanja je dolga leta vo-dila oratorij v župniji Olimje, s tem pa je pomagala vzgojiti veliko števi-lo dobrih animatorjev, ki sedaj na-daljujejo njeno delo. To se je opazilo tudi ob podelitvi misijonskega križa, saj so mladi zelo aktivno sodelovali s petjem. Zbor je s kitaro spremljal p. Ferlež. Več let je Tanja sodelova-la tudi pri gibanju Vera in luč, zato so se tudi oni na oseben način po-slovili od nje tako, da ji je vsak član tega gibanja prinesel vrtnico, ki jih je Tanja zbrala v šopek. Nova laiška mi-sijonarka je odšla v Angolo na misi-jon salezijank v mesto Luena, kjer ji bo njeno znanje iz defektologije, še kako prav prišlo. Želimo ji veliko ve-selja na triletnem misijonskem delu v Angoli.

MSS

KATARINA  KAVČIČ iz Tolmina. Na misijonsko nedeljo ji je misijonski križ izročil škof Metod Pirih. Vodi jo misel iz pripovedi o usmiljenem Samarijanu: »Kaj se ti zdi, kateri od teh treh je bil bližnji tistemu, ki je padel med razbojnike?« Oni je dejal: »Tisti, ki mu je izkazal usmiljenje.« In Jezus je rekel: »Pojdi in ti delaj prav tako.« /Lk 10, 36-37/

TANJA STRGAR iz Olimja je misijon-ski križ prejela v soboto 23.10. iz rok škofa Stanislava Lipovška. Za geslo si je izbrala Jezusove besede: »Ne na-birajte si zakladov na zemlji … nabi-rajte pa si zaklade v nebesih … Kjer je namreč tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce.« /Mt 6,19-21/

Tri v AngoloPosebne milosti je Gospod delil okrog Misijonske nedelje, ko so kar tri dekle-ta prejela misijonski križ. Vse tri od-hajajo v Angolo. Naj božji blagoslov spremlja vse, ki molite, se žrtvujete in z darovi podpirate misijone in misijo-narje. Hvala Vam! Naj vam Bog stoter-no povrne!

Tanja Strgar ob prižgani misijonski sveči

13

D O G A J A N J E D O M A

JUBILANTI – ČESTITAMO70 letnica življenjaJanez Mlakar, jezuit, rojen 11. februarja 1941 v Srednji vasi v Bohinju. V misijone je odšel leta 1973. Deluje v Zambiji.

70 letnica življenjaVilko Poljanšek, salezijanec – brat, rojen 28. marca 1941 v Selah. V misijone je odšel decembra 1997. Deluje v Burundiju.

40 letnica življenjaJožica Sterle, Marijina sestra čudodelne svetinje, rojena 18. marca 1971 v Starem trgu pri Ložu. V misijone je odšla 2. maja 2005. Deluje v Ukrajini.

JUBILANTI – ČESTITAMO

Zbogom Ludvik!

V krogu sobratov v skupnosti na Trsteniku, kjer je zadnja leta živel, je 30. oktobra v Gospodu zaspal salezi-janec pomočnik Ludvik Zabret, dol-goletni misijonar v Indiji. Rodil se je 9. avgusta 1923 v Topolah, župnija Mengeš, v noviciat pa je stopil leta 1939. V letu 1947 je kot misijonar odšel v Indijo in tam delal do 2005, ko se je vrnil v Slovenijo. Pogreb po-kojnega misijonarja je bil v sredo 3. novembra 2010 na Trsteniku. Gospod, daj mu večni pokoj in večna luč naj mu sveti.

Iz pisma misijonarja Ludvika Zabreta:»Prilagoditi se včasih kar nemo-gočim življenjskim razmeram je za Evropejca skoraj nemogoče, prehitro bi ga izčrpalo. Jaz pa sem prišel sem pomagat, narediti kaj, ne pa umret v nekaj letih kot mučenik ali puščav-nik. In druga stvar: tudi jaz sem začel

iz popolnega niča. V Madrasu sem že iz prave puščave naredil res vzor-no farmo. In so mi potem rekli: No, Ludvik, tukaj si končal, vzemi pet družin in pojdi na drugo stran deže-le, v Goo, tam boš naredil novo farmo. Sam gozd je bil tukaj, ko smo prišli. Iz ilovice smo naredili prvo kolibo ter začeli sekati in požigati. Ob prvi de-ževni dobi je ušla polovica delavcev, jaz sem sam bil poln črvov, zaradi no-vega podnebja je komajda mogoče še živeti. Toda vzdržali smo. V petnaj-stih letih je zraslo to, kar zdaj vidiš: petdeset hektarjev obdelane površi-ne, lastni namakalni sistem s peti-mi generatorji, trije traktorji, tovor-njak, šole, ki jih zidamo. Sto družin živi zdaj tu, polovica že v zidanih, solidnih hišah. V nekaj letih bodo vsi pod trdno, varno streho. In za-gotovo tudi nihče ni lačen.« (V mi-sijonskih brazdah Indije, Katehetski center, Ljubljana-Rakovnik 1990).

Ideja vredna posnemanjaAlenka Leskovar, mama Matije Leskovarja, nam je sporočila, da se je Matija, sicer učenec 3.b ra-zreda OŠ Alojzija Šuštarja, za svoj 8. rojstni dan odpovedal da-rilom v dobrobit šolanju indijan-skih otrok pri s. Agati Kociper v Braziliji.

Spoštovani,v imenu mojega sina Matije Leskovarja prilagam potrdilo o vplačilu EUR 355,00 za šolanje in-dijanskih otrok pri s. Agati Kociper v Braziliji. Toliko denarja smo zbra-li ob včerajšnji proslavi Matijevega 8. rojstnega dne. Pripombe star-šev povabljenih otrok so bile zelo pozitivne. Marsikdo je komentiral, da je ideja res dobra in da bodo morda tudi sami naredili kaj po-dobnega, ko bodo njihovi otroci naslednjič proslavljali rojstni dan. Morda bi bilo dobro, da bi v vašem glasilu tudi ostalim staršem »pri-šepnili« to idejo.

Alenka Leskovar

14

T O I N O N O . . .

Celoletni prispevek za Misijonska obzorja za leto 2011: 9 EUR, za Evropo

12 EUR, avionska za Ameriko in drugod je 20 USD, 25 CAD.

BOG VAM POVRNI!

DAROVALI STE - HVALA

Darovi objavljenih so na naš račun prispeli do 20. 11. 2010. Hvala vsem.

SKLAD ZA LAČNE  •  Posamezniki: Beravs Mihael, Blažič Miha, Čehovin Albina, Dem-šar Vida, Gliha Marija, Grobelnik Silva, Herle Dominik, Koprivec Andreja, Kozinc Janez, Kravos Stojan, Lenassi Ivan, Lorber Petra, Martinčič Ruth, Mrak Janez, Murko Ana, N.N., Repič Jožef, Štefančič Ana, Zo-renč Ivan. o NAŠA ZAVEZA • Posameznika: Herle Dominik, Trček Francka. • Župnija: Ljubljana-Ježica. o SKLAD ZA GOBAVCE • Posameznika: Brišar Valerija, Herle Do-minik. o SKLAD ZA MADAGASKAR • Posa-meznik: Herle Dominik,  • Župnija: Lesce, Loče Pri Poljčanah. o ZA MISIJONE • Posa-mezniki: Avsenik Janez, Babnik Francka, Bratuša Andrej, Cesar Marija, Cvitan Štefa-nija, Česnik, Debeljak Albin, Drobnič An-drej, Metka, Fabian Ana, Flego Marjetka, Frančiškanski Samostan, Frelih Peter, Gantar Metod, Gerl Janez, Gostečnik Jožef, Habe Zoran, Herle Dominik, Jurca Melita, Jurkovnik Francka, Karmeličanke, Kitak Ljudmila, Ključevšek Tatjana, Koren Leo-pold, Kozinc Drago, Kozole Cvetka, Kra-jevno Bratstvo Fsr Štepanja Vas, Kranjc Ivan, Krivonog Pavla, Kurbus Marija, Lju-mani D.O.O., Magdič Olga, Marinič Jožica, Marolt Marija, Matzele Meta, Mayer A.J., Merljak Jakob, Mikulin Olga, Milič Lojzka, Minoriti Ofmconv, Misijonski Krožek Rojan – Trst, Morelj Darja, N.N., Paškič Ilija, Pegan, Pegan Alenka, Pirc Dragica, Podobnik Andrej, Porenta Marija, Pučko Anica, Rahne Katja, Resman Mimi, Rihtar Frančišek, Rihteršič Ana, Rozoničnik Jože, Sagadin Emil, Schwarzbartl Tomaž Ervin, Sečnik Ivan Sp, Sotlar Alojzija In Slavko, Strnad Ivanka, Štrukelj Frančiška, Štuhec Franja, Šuklje Anica, Vauh Peter, Vehovar Darinka, Založnik Danica, Zelenc Marija. • Župnije: Loče Pri Poljčanah, Podraga, Se-čovlje, Vodice. o SKLAD ZA ŠOLANJE BOGO-SLOVCEV  • Posamezniki: Herle Dominik, Mah Tinko, Šifrar Ana, Vinkovič Marija. o ZA RUANDO IN BURUNDI • Posameznik: Herle Dominik. o SKLAD ZA GRADNJO CERKVA  •  Posameznik: Herle Dominik. o SKLAD MIVA  • Posamezniki: Alpe S.P., Avsenik Janez, Ban Klemen, Burja Marija, Herle Dominik, Iskra Jože, Kokot Branka Franc, Kržan Vanja, Malik David S.P., Ma-rolt Manica, Mikša Dragutin-Odvetnik, Minoriti Ofmconv, N.N., Novak Terezija, Pikl Breda, Primožič, Rajk Lojze, Ruparčič Miroslav, Rustja Karel, Skuhala Ciril, Šir-celj Žnidaršič Ivanka, Škrabl Ivanka, Šti-belj Jože, Tacer Rozika, Tome Jakob, Albin-ca. • Župnija: Banjšice, Begunje Pri Cerk., Bertoki, Blagovica, Brje, Budanje, Celje-Sv.Danijel, Cerknica, Čadram-Oplotnica, Če-povan, Češnjice, Črenšovci, Divača, Dobro-va, Goče, Gornja Radgona, Hrastnik, Hrpe-lje-Kozina, Kamnik, Kebelj, Kidričevo, Križe, Ljubljana-Marijino Oznanjenje, Lju-bljana-Podutik, Ljubljana-Zadobrova, Ljub-no Ob Savinji, Lokovec, Lom, Majšperk, Maribor-Tezno, Mengeš, Most Na Soči, No-vaki, Pišece, Planina, Prevalje, Rače, Slo-venj Gradec, Slovenske Konjice, Solkan, Stična, Stopiče, Stranje, Sv.Venčeslav, Šent-vid Pri Grobelnem, Tinje, Vir, Vodice, Žiri. o ADVENTNA AKCIJA • Posameznika: Herle Dominik, Sečnik Anica.  • Župnija: Križe. o TRIKRALJEVSKA AKCIJA  • Posameznik: Herle Dominik. o ZA JOŽETA ADAMIČA •  Posameznika: Avsenik Janez, Burger Alenka. o ZA KRISTINO BAJC

• Posameznik: Lajevec Janja. o ZA PAVLA BAJCA  •  Posameznik: Malik David S.P.. o ZA MIHA DREVENŠKA  •  Posamezniki: Jakša Ana, Kožlin-Žigon Ana, Malik David S.P., N.N., Oš Šmartno Pod Šmarno Goro, Škulj Jožica, Volavšek, Žup.Karitas Kranj--Šmartin. • Župnija: Kamnik. o ZA ANKO BURGER  •  Posameznika: Maras Tomaž, N.N.. o ZA VIDO GERKMAN  • Posamezni-ka: Gospodarič Marko, Pipan Marinka. o ZA JOŽETA MLINARIČA  • Posamezniki: Kvaternik Tomaž, Misijonski Krožek Rojan – Trst, Pavlica Otilija, Suhadolčan Franci. o ZA JOŽETA GROŠLJA • Posameznika: La-vrič Drago, Velepič Anica. o ZA VESNO HITI • Posameznik: Kunšič Francka. o ZA MI-LANA KADUNCA • Župnija: Kamnik. o ZA TONETA KERINA  •  Posamezniki: Avsenik Janez, Bizjak Tamara, Capl Ana Marija, Kern Jože, Kožuh Simon, Malik David S.P., Podpečan Irena, Šušteršič. o ZA TONETA OVTARJA • Posameznik: Jenič Dušan. o ZA AGATO KOCIPER  •  Posameznika: N.N., Volavšek. o ZA VLADIMIRJA KOSA  • Posa-meznik: Misijonski Krožek Rojan – Trst. o ZA JANKA KOSMAČA  •  Posameznik: Frančiškanski Samostan Brezje. o ZA JA-NEZA KRMELJA • Posamezniki: Pirc Dragi-ca, Sušnik Janez, Trček Francka, Vrabec Andrej, Vrabec Mirijam. • Župnija: Šentjo-št Nad Horjulom. o ZA ANDREJO GODNIČ • Posamezniki: Bešter Helena, Pirc Dragi-ca, Štuhec Msgr.Dr. Ivan.  • Župnija: Mo-ravče. o ZA DANILA LISJAKA • Posamenzi-ki: Brišar Valerija, Klobčar Slavka, Krevelj Branko, Malik David S.P., Misijonski Kro-žek Rojan – Trst, Mozetič Iztok, Sušnik Janez, Vidmar Ana. o ZA VILKA POLJAN-ŠKA • Posameznik: Jenič Dušan. o ZA TO-MAŽA MAVRIČA  • Posameznika: Malalan Nika, Misijonski Krožek Rojan – Trst. o ZA MARIJO ANDREJO ŠUBELJ  •  Posameznik: Suhadolčan Franci. o ZA IVANA BAJCA • Po-sameznik: Malik David S.P..  •  Župnija: Podbrdo. o ZA ZVONKO MIKEC • Posame-zniki: Misijonski Krožek Rojan – Trst, Murn, Perenič Vilma, Pintar Tanja, Suha-dolčan Franci. o ZA MISIJONARKE LJUBE-ZNI  •  Posameznika: Kramberger Betka, Kranjc Rafael. o ZA TADEJO MOZETIČ • Po-samezniki: Bonuti Hajdinjak Kamila, Černe Meta, Komel Gregor, Kramberger Betka, Misijonski Krožek Rojan – Trst, Mo-zetič Iztok, N.N., Rudež Lučka, Skvarča Majda, Šiško, Šolske Sestre, Vončina An-drej. o ZA PETRA OPEKO  • Posamezniki: Bohak Ivan, Cigoj Dorica, Čučnik Milan, Hren Fani, Kunaver Jože, Likar Ivan, Misi-jonski Krožek Rojan – Trst, N.N., Sloweni-sche Kath.Mission, Sluga Franc, Štiglic An-dreja Zgonc Marija, Žup.Karitas Kranj--Šmartin. • Župniji: Slovenj Gradec, Velike Lašče. o ZA MARIJO PAVLIŠIČ  •  Posame-znik: Rozman Maksimiljan. o ZA MIRJAM PRAPROTNIK  •  Posamezniki: Andlovec Irena, Demšar Andrej, Jenič Dušan, Misi-jonski Krožek Rojan – Trst, Rihtar Helena, Tomšič Fani, Zupančič Silvester. o ZA STANKA ROZMANA • Posameznika: Miklič Franc, Misijonski Krožek Rojan – Trst. o ZA ERNESTA SAKSIDA  •  Posameznika: Grom Ana, Žup.Karitas Kranj-Šmartin. o ZA KLEMENA ŠTOLCARJA  • Posamezni-ka: Malik David S.P., Prnaver Miran. • Žu-pnija: Gorje. o ZA BOGDANO KAVČIČ • Po-sameznik: Zupančič Andrej. o ZA LOJZETA PODGRAJŠKA • Posamezniki: Jenič Dušan,

Leskovar Stane, Povh Jože, Tapajner Vero-nika. o ZA BARBARO ČUK  • Posameznik: Avsenik Janez. o ZA SALOMONOVE OTOKE •  Posamezniki: Kranjec Matilda, Marolt Marija, Maznik Marjana, N.N., Seražin Magdalena. o DROBIŽ ZA RIŽ  • Posame-zniki: Bratuša Andrej, Herle Dominik, Šubic Ida. o CIKLON MJANMAR • Posame-znik: Herle Dominik. o ZA FANI ŽNIDAR-ŠIČ  •  Posameznika: Misijonski Krožek Rojan – Trst, N.N.. o ZA MATIJA NARED • Posameznika: Koncilija Jožica, Koncilja Joži. • Župnija: Škofja Loka-Suha. o ZA LJU-DMILO ANŽIČ  •  Posamezniki: Andlovec Irena, Bone Pavla, Hodnik Veronika, Misi-jonski Krožek Rojan – Trst, Orehar Marta, Sušnik Janez. o ZA DISPANZER MATANGA •  Posameznika: Herle Dominik, Irnar Ana. o ZA ANO SLIVKA • Posamezniki: Ma-tajc Irena, Skubin Dragica, Slivka Manda. o ZA VODNJAKE  •  Posamezniki: Blaznik Polonca, Herle Dominik, N.N., Pevec An-dreja, Pisk Jernej, Sabotič Marko, Semenič Andreja, Stalec Kristina, Vegan Ciril. o ZA DORICO SEVER • Posameznik: Sluga Franc. o SOBOTNA ISKRICA • Posamezniki: Bonu-ti Hajdinjak Kamila, Grom, Herle Domi-nik, Janežič Branka, Koce Urša, N.N.. o ZA IZIDORJA GROŠLJA • Posameznika: Ivančič Angela, Žup.Karitas Kranj-Šmartin.  • Žu-pnija: Stična. o ZA RIŽEVA POLJA  • Posa-meznika: Getas D.O.O., Jeršič Jasminka. o ZA POLONO ŠVIGELJ • Župnija: Brezovi-ca. o ZA MOJCO KARNIČNIK  •  Posame-znik: Pipan Marinka. o ZA MIHA MAJETIČA • Posameznika: Bedenk Barbara, Strnad Alenka. o ZA BRANKA JANA • Posameznik: N.N.. o ZA ANO KNEŽEVIČ • Posameznika: Druš. Mis.Dr.Janeza Janež, Skupina Kbbi Ljubljana-Podutik. o ZA HAITI-MIRAGOANE • Posameznik: Žgur Miro. o MISIJON CRI-PAM V BRAZILIJI • Posameznika: N.N., Po-všnar Tanja. • Župnija: Grahovo. o ZA PO-PLAVE V PAKISTANU • Posamezniki: Bogo-vič Anica, Ivan, Cencelj Matija, Florjančič Urška, Jeseničnik Marija, Kokalj Rok, Ko-rošec Marija, Lorber Petra, Maki D.O.O., Mozetič Iztok, N.N., Remec Cirila, Sestre Frančiškanke Bs, Skribe Katarina, Štiglic Neda, Tratar Darja, Vehovar Jožica, Vičič Anica, Willewald Tatjana, Žveglič Marija. • Župnija: Leše. • ZNAMKE SO DAROVALI : G. Alič Franci, sestra Klatnik Ancila, druži-na Skok, Kravcar Damjana, Bregar Barbara in Janez, Kralj Slavka, Košuta Jože, Karitas Domžale, Horvat Anica, Andlovec Erna, Šeško Jožica, g. Marinko Anton, Kolbezen Jože, Skvarča Mojca, Oblak Damijana, Petek Ana, Šibal Janez, Rezman Mimi, Ocvirk Srečko, Brecelj Marijan, Škibin Kri-stina, Tisel Majda, Adamič Paula, Čokl Alojz, g. Šinkovec Lojze, Bizjak Ivanka, Bi-zant Vlado, Strgar Jože in Olga, Turk Jože-fa, Voros Ivanka, Tomažič Magdalena, Pe-ruzin Ana, g. Kodelja Ambrož, Cvitan Šte-fanija, Flis Jani in Marta, Bošjančič Cirila, Marenčič Dragica.

15

TRIKRALJEVSKA AKCIJA»Česar se mi veselimoradi z drugimi delimo.«

Koledniki prinašajo v družine veselje Gospodovega prihoda in voščijo blagoslov v novem letu. Tako povezujejo župnijo v praznovanju in z zbiranjem darov za projekte naših misijonarjev širijo veselje v misijonske dežele.

KNJIGA O SALOMONIHRaj … z napako je naslov knjige, ki jo je spisal Drago K. Ocvirk, urednik Misijonskih obzorij. V njej popisuje svoje izkušnje in doživetja, uvide in spoznanja iz misijonskega delovanje na Salomonovih otokih v Tihem oceanu v letih 2007-09. Zanimivo, na trenutke napeto branje za zimske urice, predvsem pa prijetno popotovanje v tople kraje.

Naše veseljeza srečo drugih

koledovanje 2010/11

20 + G + M + B + 11MIR + POGUM + BLAGOSLOV

Mladim po svetu hudo se godi, z darovi jim radi pomagajmo vsi.

Prisrčno vsi pozdravljeni, mi radi bi vam voščili, za praznike veselje, mir in v novem letu sreče vir.

Na tem svetu mnogo je ljudi, ki v stiskah jim srce ječi. Vsi ti čakajo in upajo, da se jih mi usmilimo.

Zato vas prosimo iz srcá, naj vaš jim dar poguma dá.

Trikraljevska akcija 2010/11

ADVENTNI KOLEDAR 2010»Skupaj z otroki vsega svetapripravljamo pot za Jezusa.«

Adventni večeri zbirajo družino ob prižgani svečki, molitvi in prebiranju adventnega koledarja. Jezusa kličejo v svoje družine in k ljudem vsega sveta. V akciji »otroci za otroke« zbirajo v kuverto darove, ki jih bodo položili k jaslicam za lačne otroke po svetu.

MISIJONSKI KOLEDAR 2011Velikost odprtega je 21x29 cm, 12 listov, fotografije z misijonov, spodbudne misli, molitveni nameni, obletnice misijonarjev … Naročite v Misijonskem središču (01/300-59-50).