Preprostost Božiča naj

vas presune v dno srca in

blagoslovljeno 2014

Misijonskašt. 6 (153), leto 27december 2013priporočeni dar za tisk MO: 1,50 EUR obzorja

I z h a j a j o v L j u b l j a n i o d 1 9 8 7

Revija za medkulturni in medreligijski dialog ter razvojno in humanitarno pomočV sodelovanju z Inštitutom za religiologijo, ekumenizem in dialog (TEOF) izdajaMISIJONSKO SREDIŠČE SLOVENIJE SI-1000 Ljubljana, Kristanova 1, Slovenija Tel. : 01/300 59 50, Faks: 01/300 59 55 E-mail: missio@rkc. si http://www. missio. si Uradne ure vsak dan od 8h do 13h.

MISIJONSKA PISARNA MARIBOR Slovenska 21, 2000 Maribor tel. /fax.: 0590/80 381 od ponedeljka do četrtka od 9h do 12h

E-mail: misijonska. pisarna@slomsek. netGLAVNI UREDNIK Jože Planinšek, CMPOMOČNICA GLAVNEGA UREDNIKA Tina JežLEKTOR Jurij Devetak, CMOdgovarja NARODNI RAVNATELJ ZA MISIJONE Stane KerinOBLIKOVALEC Boris JurcaGRAFIČNA PRIPRAVA IN TISK Schwarz print, d. o. o. Če ni posebej omenjeno, so slike od avtorja prispevka ali iz arhiva MSS. ISSN 1318-4369

Misijonska obzorja izhajajo šestkrat letno. Priporočeni dar za posamezni izvod je 1,50 EUR. Celoletni prispevek za MO za leto 2014: 9 EUR, za Evropo 12 EUR, avionska za Ameriko in drugod je 20 USD, 25 CAD. Vplačila nakazujte na transakcijski račun Misijonsko središče Slo venije, Kristanova 1, Ljubljana namen nakazila: naročnina MO, št. transakcijskega računa pri NLB: SI56 0201 4005 1368 933,  št. transakcijskega računa pri Raiffeisen banki: SI56 2420 0900 4370 443 Vplačila iz tujine s čeki na naslov: Misijonska pisarna, Kristanova 1, 1000 Ljubljana Slika na naslovnici: Maša v Vipavskem križu Foto: Stane Kerin

Groblje,Rim,Buenos Aires1923-1987Lado Lenček C.M.Urednik KM1938–1987

in ga imeli v izobilju, je nenehna želja, prošnja ali pa kar krik slehernega, nad prihodnostjo navdušenega človeka, še posebej pa misijonarja. Ko si toliko stvari želimo, kjer si dostikrat že težko izmislimo kaj še, seveda tu ne mislim na dežele naših misijonarjev, temveč zlasti na zahodno okolje, pozabljamo na temeljne stvari, na to da smo, da smo polno in veselo. Misijonarji, vaša pisma, preprosta razmišljanja, nas postavljate na resnična tla. Med nami v Sloveniji še odmeva beseda Pedra Opeke, ki nas je v zadnjih dneh navduševal. Nič posebnega ni pripovedoval in prav to je bilo posebno. Kot da si o preprostih, vsakdanjih in temeljnih rečeh našega življenja ne upamo več govoriti. »Govorite o krizi«, je dejal, »ampak oprostite, potem krizo imenujte drugače, če hočete biti verodostojni«. Podobno razmišljate iz izkušnje svojega vsakdana verjetno vsi misijonarji, ki se srečujete z materialno bedo ljudi vaših okolij in njihovim bogastvom navdušenja nad življenjem na drugi strani. Kriza, ki smo je polnih ust, ni le slaba, trezni nas in uči, kot nas učite vi iz misijonskih dežel in misijonarite naše zakomplicirano in neresnično okolje. Bolj kot si mislimo, je ves svet en sam misijon in kdo ve kaj, oziroma kje je zares misijonsko okolje.

Da bi imeli življenje

Sredi vsega tega pa doživljamo čas veselega upanja, advent in pred nami se iskri skrivnost svete noči, Božjega rojstva. Prihaja Misijonar od katerega veliko pričakujemo, njegov nagovor pa je podoben nagovoru naših misijonarjev. Nič posebnega; dete v jasli položeno, pastirji, živina, določene stiske, beg in težave s prenočiščem ter nastanitvijo. In vendar zelo posebno in drugače. Bog ne razpravlja o problematiki, ki je, temveč vstopi vanjo. To je diametralno drugače od sodobnih sociologov, psihologov, ekonomistov, gospodarstvenikov, humanitarnih delavcev, duhovnikov in še dolgo bi lahko naštevali, koga vse. Tako zelo drugače, da se nam lahko zazdi nemogoče, kot se je zdelo nemogoče Jezusovim sodobnikom, ki jih moramo razumeti, če imamo le trohico občutka za stvarnost v kateri smo.

Dragi, ki prijateljujemo, takole preko misijonskih dimenzij naše vere, kaj naj vam zaželim, pa kjerkoli in kdorkoli ste, ob božiču, če ne tega, da bi stopili v stvarnost. Ne govorimo o njej, ne glede na to, kakšna je, temveč postanimo del nje. Tako bomo tudi mi stvarnost, ki se bo spreminjala toliko, kolikor bomo sami drugačni. Bog ni naredil križa čez na pol izgubljeno zemljo in jo blagoslovil, temveč je stopil vanjo in jo spremenil. Jezus je pobožanstvil človeka, ko je postal človek , mi pa počlovečimo stvarnost okrog nas in bo kar nekaj narejenega.

Tudi misijoni, kaj šele nova evangelizacija, niso zakomplicirana reč, potrebujejo pa Božič, da se rodimo še mi kot ljudje in počlovečimo svet, Gospod ga je že in ga bo še pobožanstvil. Take praznike vam želim.

Jože Planinšek CM

Dragi, ki prijateljujemo, takole preko misijonskih dimenzij naše vere, kaj naj vam zaželim, pa kjerkoli in kdorkoli ste, ob božiču, če ne tega, da bi stopili v stvarnost.

Pod vtisom Misijonske nedeljePraznovanja po župnijah na Misijonsko nedeljo so marsikje zelo domiselna in polna sporočil, drugod morda bolj v ozadju, svoje pa povedo tudi skupna škofijska praznovanja. Ne gre za to, da smo z misijoni opravili za vse leto, temveč praznovali smo, da bi misijonska razsežnost naše vere živela sleherni dan. Drobni utrinki s škofijskih praznovanj naj nam bodo v spodbudo.

 Petrovče - za celjsko škofijo. Molitveno bogoslužje je vodil škofijski animator za misijone g. Viki Košec, s svojim sodelovanjem pa so ga popestrile tudi sestre Dominikanke, ki tu delujejo, sicer pa prihajajo iz Afrike. Somaševanje duhovnikov je nato vodil in nas nagovoril škof dr. Stanko Lipovšek.

 Komen - za koprsko škofijo. V praznovanje je vse uvedla molitev misijonskega rožnega venca, osrednji dogodek pa je bila maša, kjer je somaševanje vodil škof dr. Jurij Bizjak. Svoj pečat praznovanju je dodala tudi misijonarka s. Andreja Godnič.

 Cirkovce - za mariborsko nadškofijo. Začeli so z molitveno uro, vodila sta jo voditelj MMZ g. Jožef Lipovšek in domači župnik Janko Strašek. Somaševanje vodil in pridigal je škof dr. Jožef Smej.

 Dobrovnik -  za murskosoboško škofijo. Osrednja prireditev je bilo molitveno bogoslužje, ki ga je ob soudeležbi škofa dr. Petra Štumpfa, vodil animator za misijone g. Boštjan Ošlaj, nato pa je spregovorila in pričevala o svojem delu misijonarja s. Slavka Cekuta. Prireditev so obogatili še z misijonsko razstavo in ponudbo misijonskega gradiva. 

 Cerklje ob Krki -  za novomeško škofijo. Tudi tukaj so začeli srečanje z molitvenim bogoslužjem, ki so ga pripravili domači župnik Janez Žakelj in sestre usmiljenke. Somaševanje je vodil in govoril škof msgr. Andrej Glavan, sodeloval je tudi animator za misijone g. Janez Zdešar.  Po maši je podal svoje pričevanje misijonar p. Milan Kadunc. 

 Planina pri Rakeku - za ljubljansko nadškofijo. Srečanje se je začelo s slovesno sveto mašo, somaševanje vodil in pridigal je škof dr. Anton Jamnik ob sodelovanju škofijskega animatorja za misijone g. Slavka Kalana. Sledilo je pričevanje misijonarja z Madagaskarja, Janeza Krmelja.

3

V T I S I

3

Jože Planinšek CM

Pedru Opeki Prstan strpnosti – Pedro nam …Teden sredi letošnjega novembra, sicer meglenega, deževnega in nekoliko turobnega meseca, podobno kot nam je predstavljan utrip naše stvarnosti, je povsem drugače zaznamoval misijonar na Madagaskarju, lazarist, Pedro Opeka. Prišel je na povabilo Evropske akademije znanosti in umetnosti, ki mu je na predlog naših in evropskih akademikov, prof. dr. Jožeta Krašovca in prof. dr. Branka Stanovnika podelila njeno najvišje evropsko priznanje, Prstan strpnosti. Osrednji dogodek je bil v torek 19. novembra 2013 v slavnostni dvorani SAZU. Slavnostna govornika sta bila oba predsednika akademij, evropske prof. dr. Felix Unter, slovenske prof. dr. Jože Trontelj, Laudacijo ob podelitvi je podal prof. dr. Robert Petkovšek, misijonar Pedro je spregovoril na njemu lasten način, prof. Jože Faganel pa je slovesnost povezoval v celoto in doživeli smo velik, sporočila poln a preprost dogodek, ki se nam je vtisnil v spomin.

Ob osrednjem dogodku Petrovega obiska v Sloveniji na SAZU pa je bilo živo tudi sicer. Najprej v Murski Soboti in Prekmurju, nato v nabi-to polni cerkvi pri Sv. Jožefu nad Celjem. Odmevno je bilo maševa-nje pri frančiškanih na Viču in nje-gov nastop na obeh koncertih Radia Ognjišče. Vrhunec obiska je bilo nje-govo pričevanje v Unionski dvorani v Ljubljani v sklopu Nikodemovih ve-čerov. Tudi na Primorsko, v Komen se je podal, tam maševal in se sre-čal z množico ljudi. Seveda ni šlo brez Velikih Lašč in maševanja tam ter srečanja s sorodniki, ki so ga tudi sicer povsod spremljali. Obiskal je Brnico, kraj rešitve svojega očeta pred pokopom v hrastniških jamah po njegovem bivanju v Teharskem ta-borišču. Pa obisk v vipavskem seme-nišču, srečanje z zamejskimi Slovenci v Gorici, nastop ob predstavitvi nove knjige pri Celjski Mohorjevi o njem v Cankarjevem domu, maša v Logatcu, v kapeli Kliničnega centra v Ljubljani ter v Vipavskem Križu. Vse to so le nekatere stvari njegovega kratke-ga bivanja v Sloveniji, ko je bil sicer nastanjen pri sobratih lazaristih na

4

ODL IKOVANJE

Maistrovi v Ljubljani, da ne omenja-mo vrsto pogovorov za medije in pri-vatnih srečanj. Veliko je bilo poro-čanj ob tem obisku, marsikaj še bo, v dobršnji meri je za to poskrbel no-vinar Jože Možina, sicer avtor filma o Pedru, ki ga je na mnogih poteh tega obiska tudi osebno spremljal. V Misijonskih obzorjih tako ob vsem dodajamo le kratko poročilo o obi-sku in dogodkih ter nekaj utrinkov iz prireditve ob podelitvi nagrade na SAZU.Laudatio Roberta Petkovška med drugim pravi; »Prelomni korak v Opekovem delu je bil ta, da ga je svet smetiščarjev sprejel za svojega. To se je zgodilo, ko je misijonar na smeti-šču po vseh štirih zlezel pod kartona-sti nadstrešek – ta je predstavljal dom smetiščarjev – in se jim pridružil pri obedu. Tedaj je postal eden od njih; tedaj so začutili, da vidi tisto, česar drugi niso videli – njihovo dostojan-stvo. Ni prišel kot učitelj, kot humani-tarni delavec, ampak da bi bil z njimi – eden izmed njih. Bil je sprejet.« … … »Model, ki ga živi Pedro, kaže v nasprotno smer: to, da je mogoče iz nič ustvariti nekaj, iz manj več, iz

smetišč domove, iz mraza toplino. Za to nista dovolj le solidarnost in pra-vičnost – potrebna je vera v sočlo-veka. Vera v človeka pa je pripravlje-nost iti čez samega sebe, dajati več, kakor prejemati. Za to imamo raz-lična imena: prostovoljstvo, daro-vanje, ljubezen. Resnici na ljubo je le ljubezen zmožna ustvarjati nekaj iz nič. Z drugo besedo: delati čude-že. Misijonarjevo pričevanje se nas

znova in znova dotakne, ker nas na novo uči te – žal pozabljene – abece-de življenja.«In Pedro odgovarja; »Ko sem prišel na smetišče, seveda nisem vedel, da bom sprejet v različnih državah in v več mestih prejel nagrade. Ugotovil sem, da ko delate za druge, za naj-bolj revne od naših bratov in sester, se tudi drugi za vas zanimajo in vas

opazujejo in analizirajo. Razmišljajo; kako je zmogel priti tja, - kaj je nare-dil, da so ga sprejeli, - kako je govo-ril, da so ga poslušali in mu verjeli, - s kakšnim programom in obljubami je prišel mednje, da so mu sledili najbolj revni. Veliko podobnih vprašanj je prihajalo iz ust novinarjev, strokov-njakov, sociologov in kvalificiranih politikov, ki so prišli k nam na obisk z vseh koncev sveta.

Toda navsezadnje – vse je bilo zelo preprosto. Uprl sem se usodi, zakaj naj bi bili tisoči otrok obsojeni na smrt, zakaj ne bi imeli dostojnega ži-vljenja kot drugi otroci po svetu. Uprl sem se krivicam in egoizmu. Uprl sem se krivičnim zakonom, ki so privili-girali tiste, ki že imajo in so pozabi-li revne. Uprl sem se predstavnikom oblasti, ki so bili izvoljeni zato, da bi

delali za skupno dobro – v resnici pa so delali le zase in svoje družine in pri tem pozabili ob cesti napredka mi-lijone svojih bratov in sester iste na-rodnosti, iste domovine, iste zgodovi-ne, istega dostojanstva! Ta upor se je začel s konkretnimi dejanji, kajti reve-žev ne morete vedno goljufati s pra-znimi besedami, z lepimi govori – ali pa zvijačno, ko jim ob času volitev de-lite denar, riž ali obleko.«

5

ODL IKOVANJE

Naši škofje ob misijonski nedelji - utrinkiŠKOF STANISLAV V PETROVČAH – IZ HOMILIJE.Letošnjo Misijonsko nedeljo obha-jamo v letu vere, kar ima poseben pomen za našo misijonsko zavest in poslanstvo. Leto vere nas spominja našega krsta in nas vabi, da bi vedno znova stopili skozi vrata vere, skozi katera smo prvič prestopili pri krstu; zdaj pa imamo nalogo, da ta dar Božjega življenja, ki smo ga prejeli pri krstu v sebi ohranjamo, poživljamo, utrjujemo in ga prinašamo bratom in sestram. Leto vere nas spominja, da smo kristjani in kot taki ne le učen-ci in prijatelji Jezusa Kristusa, ampak njegovi sodelavci pri delu za Božje kraljestvo. Vsem nam velja Jezusovo misijonsko naročilo: »Pojdite in učite vse narode« … in zagotovilo; »Ne bojte se, jaz sem z vami vse dni, do konca sveta« (prim. Mt 28,19-20) … Cerkev, družina Jezusovih učencev, je v vseh časih uresničevala to Jezusovo naročilo v različnih okoliščinah. O tem govori domala 2000 letna zgo-dovina Cerkve. Bili so časi in obdo-bja rasti, pa tudi časi nasprotovanja in preganjanja, nekoč in danes.Letošnjo misijonsko nedeljo obha-jamo v času, ko se vesoljna Cerkev podaja na pota nove evangelizaci-je. Cerkev v naši domovini pogumno sledi utripu vesoljne Cerkve in našo prenovo bogati z navodili iz pastoral-nega dokumenta »Pridite in poglej-te«. Vse to so upanja polna znamenja, ki naj jih poživlja tudi vsebina in spo-ročilo letošnje misijonske nedelje …

ŠKOF JURIJ V KOMNU – IZ HOMILIJEJozue in njegovi bojevniki so lepa pri-spodoba misijonarjev, Mojzes in nje-gova dva pomočnika pa so lepa pri-spodoba molivcev za misijone v za-ledju. Apostol Pavel v drugem berilu misijonske nedelje nakazuje obojim, naj iščejo navdih in moč za svoje delo v Božji besedi, da bodo tako ustre-zno pripravljeni za vsakdanje napore. Evangelij nas vse spodbuja k tekmo-valnosti in prizadevanju za pravič-nost na zemlji, kajti kjer peša pravič-nost, je tudi vera na hudi preizkušnji.

ŠKOF ANTON NA PLANINI PRI RAKEKU – IZ HOMILIJE… »Vera ni stvar med stvarmi, ki jo imamo ali pa je nimamo, ki jo lahko sprejemamo ali pa opuščamo, ne da bi imelo to najgloblje posledice za naše življenje. Od tega, ali verujemo ali ne, je bistveno odvisno kako vidimo svet, družbo, soljudi, svoje najbližnje in sami sebe. In od tega, kako zares do-jemamo sebe in svet, kaj zares nosimo v srcu, je odvisno vse naše življenje in ravnanje. Imeti vero pomeni namreč živeti, kakor da smrt ni popoln konec, onstran katerega ni več ničesar, ali pa se nas tisto, kar mu sledi, nič ne tiče; pomeni tudi, da narava, družbeno ži-vljenje in zgodovina niso edina prizo-rišča našega življenja, temveč da sta izvor in cilj vsega, kar obstaja, odeta v skrivnost, ki je s človeškimi močmi

nikoli ne bo mogoče odgrniti. Zakladi vere morda najbolj sijejo takrat, ko se zdi, da smo zašli v brezpotje in nam ne znanost, ne kultura, ne družba z vsem svojim znanjem, tehniko in bo-gastvom ne morejo ponuditi rešitve; v luči iskrene vere pa lahko tudi tedaj uzremo nova obzorja in odkrivamo nove razsežnosti življenja, nove poti skozi zgodovino tudi tam, kjer so bile našemu zgolj človeškemu pogledu pri-krite … V moči tega daru bomo tudi

svet in okolje okoli nas odkrivali v drugačni luči, pristno duhovno življe-nje in pripadnost občestvu nas vodi-ta k radosti bivanja, kjer je prostor za pogum in zavest, da svoje življenje do-življamo kot dar predvsem takrat, ko smo s človekom in za človeka. Ali kot je zapisala sv. Katarina Sienska: 'Bodi pristen in iskren, postajaj to, kar Bog pričakuje od tebe, in razsvetlil boš ves svet!'«

ŠKOF JOŽEF V CIRKOVCIH – IZ HOMILIJE.Vere ne smemo skrivati v sebi, ampak jo moramo deliti z drugimi, da (p)ostane misijonska. Zato je še toli-ko bolj pomembno, da mi velikodušno dajemo, molimo in z žrtvijo ter trplje-njem delamo za Božje kraljestvo in misijone. Naš molitveni prispevek je pri tem izredno pomemben. Najlepše se odraža v molitvi rožnega venca, ki ga namenjamo za nove misijonske po-klice in s tem naša župnijska občestva postajajo vedno bolj živa misijonska žarišča.

ŠKOF ANDREJ V CERKLJAH OB KRKI – IZ HOMILIJE»Ob koncu poglejmo še enkrat proti Božji besedi, ki nam danes govori o molitvi in veličini Svetega Pisma. Vztrajna prošnja vdove je pripravi-la sodnika do tega, da ji je pomagal. Tudi Bog bo uslišal naše molitve, če bomo verovali v njegovo ljubezen in ga vztrajno prosili. Poleg vseh, ki da-rujete materialne darove za misijone, se želim danes posebej zahvaliti vsem molivcem, ki za misijonarje in delo v misijonih darujete svoje molitve, bole-zen in trpljenje. Vi ste kot Mojzes na vrhu hriba, ki držite roke pokonci in molite k Bogu, da bi misijonarji uspeli v svojem boju proti revščini in težkim materialnim razmeram, da bi imeli dovolj moči za oznanjevanje evange-lija vsem ljudem. Molitev je tista du-hovna hrana in pijača, ki bo v vseh nas, tudi doma, okrepila veselje in po-živila navdušenje, da bomo z veselim srcem šli naproti svojim bratom in se-stram in pred njimi z vero pričevali za Božjo ljubezen«.

6

U T R I N K I

»Kakor je namreč telo brez duha mrtvo, tako je mrtva vera brez del.«(Jak 2,26)

To vrstico iz pisma svetega Jakoba sta izbrala za svoje misijonsko geslo zakonca Mari in Tomaž Porenta, ki sta se odločila, da bosta postala apostola, laiška misijonarja v Malaviju. V nedeljo, 27. oktobra 2013, jima je v cerkvi Svetega Jožefa v Ljubljani na Poljanah misijonska križa podelil škof dr. Anton Jamnik.

da kot dolgoletna simpatizerja slo-venskih misijonarjev, ki delujejo po vsem svetu, tudi onadva nekaj zares simboličnega dodata k olajšanju stisk v misijonskih deželah. Ta njuna odločitev je lahko spodbu-da vsem nam, da ni pomembno, v ka-terem življenjskem obdobju trenu-tno smo in ali smo samski ali poro-čeni, vedno imamo priložnost, da na-redimo nekaj dobrega iz ljubezni do ljudi in zaradi ljubezni do Boga. Zato

preteklem obdobju opravila veliko prostovoljnega dela, s čimer sta že pred odhodom v misijone izpolnje-vala geslo, ki sta ga izbrala za svoje, da je vera brez del mrtva. Skupnost Jezuitov se jima je zahvalila za njuno dosedanje delo in jima izrekla podpo-ro za nadaljnje delo. Podelitev je potekala v zelo lepem razpoloženju, k čemur je s svojim spodbudnim nagovorom pripomogel tudi škof Jamnik. Naj jima delo pri misijonarju Stanku Rozmanu, kamor se odpravljata, da bosta delala s sirotami, bolniki z AIDS-om, pomagala pri pogozdova-nju, pridelovanju zelenjave … obilno blagoslavlja vsemogočni Bog, ki nare-di, da se naš majhen dar spremeni v velik čudež ljubezni.

Jožica Škulj

spregovorila besede podpore in ra-zumevanja za odločitev staršev za ta korak. Pri takšni odločitvi je prav gotovo zelo pomembna podpora bli-žnjih. Še posebej pa je pomembno, če pri takšni odločitvi starši dobijo pod-poro svojih otrok. Podelitev misijonskega križa je po-tekala v cerkvi svetega Jožefa v Ljubljani na Poljanah, kjer svoje du-šnopastirsko delo opravlja Družba Jezusova. V tej cerkvi sta zakonca v

To je bil poseben dogodek za Cerkev na Slovenskem, kajti kolikor je meni znano, se doslej še ni zgodilo, da bi se v Sloveniji kakšna zakonca odloči-la za tak korak. V svojem povabilu na ta dogodek sta zapisala, da sta že nekaj let pred svojo upokojitvijo razmišljala, kako bi najbolj ustvarjalno začela preživlja-ti tretje življenjsko obdobje. Po dol-gem premišljevanju sta se odločila,

ta dogodek lahko pomeni nekaj zares simboličnega, lahko pa zelo veliko spodbudo vsem nam, da po svojih močeh s svojimi zmožnostmi in svojo iznajdljivostjo nekaj dodamo k lajša-nju stisk v misijonskih deželah, pa tudi doma, kajti vedno smo lahko mi-sijonarji na glede na to, kje smo. Na podelitvi je bila za zakonca spod-budna beseda tudi njune hčer-ke, ki je v imenu njunih treh otrok

Podelitev misijonskega križa Mari in Tomažu Porenta

7

Z AČE TK I

Sprejem Antona na misijonu

S. Polona Švigelj, uršulinka, Senegal

Na novo pot - postojanka SandiaraDragi prijatelji misijonov! Vsem in vsakemu posebej en topel senegalski pozdrav.Lahko pa sprejmete tudi paket z vročino, vlago, blatom in onesnaženo vodo, ha…!

Pred nekaj dnevi sem se vrnila iz do-movine na svojo postojanko. Veselje ter hvaležnost mi še vedno napolnjuje-ta srce prav do roba! Ah, bilo je lepo se srečati z domačimi, s sorodniki, župlja-ni, prijatelji in znanci … Skratka, lepo! Zdaj pa sem spet med »svojimi, tudi do-mačimi« prijatelji in že smo zaorali le-dino novega šolskega in pastoralnega leta. To leto bo gotovo precej drugač-no od prejšnjih, saj sem se znašla pred novimi izzivi. Odpiramo novo posto-janko v vasi Sandiara, kjer so na nas ča-kali že zelo dolgo, kar nekaj desetletij. Prosijo, da bi se sestre naselile v njiho-vi vasi ter živele in delovale med njimi. Zelo si želijo, da bi otroci lahko hodi-li v katoliški vrtec in katoliško osnov-no šolo. Po več desetletjih se je to zgo-dilo. Sestre smo izrekle svoj DA in tako

v oktobru, za praznik sv. Uršule, odpi-ramo »Sandiaro«. Vsak začetek pa je težak. Ko gledam otroke, ki se prvič po-dajajo v šolske klopi, čutim, da jih spre-mlja negotovost, a obenem veselje ter ponos. Nekaj takšnega občutim tudi sama, ko se skupaj z eno senegalsko se-stro odpravljam na novo pot …Naj vam predstavim naš projekt. Za za-četek so nam vaščani priskrbeli teren, me sestre smo uspele z našimi bornimi prispevki zgraditi obzidje in zdaj nas čaka gradnja vrtca in kasneje, upamo, tudi šole. Ko gledam nekatere otroke, kako veselo skakljajo s torbicami na hrbtu in čutaricami na ramah, polni upanja in želje po znanju, mi stopajo pred oči mnogi starši, katerih prihodki še zdaleč ne morejo zagotoviti te sreče njihovim otrokom. Zanje ostajajo to le

čudovite sanje. Sama si zelo želim, da bi te sanje nekoč postale tudi zanje resnič-nost. Zaupam v Božjo Previdnost in pre-pričana sem, da bomo tudi z vašo po-močjo, dragi prijatelji misijonov, mogle prinesti v to vas sonce upanja, veselja in prijateljstva. Že vnaprej ena VELIKA HVALA za vse dobro, ki ga storite za nas in naše ljudi! Jutri obhajamo naš praznik sv. Uršule. Molite za nas, da nam Gospod podari poguma sv. Uršule, vere in predanosti "Ženinu" do konca!Za nas bo to velik dan: odpiramo novo skupnost v Sandiari. Naj nas sv. Uršula vodi in opogumlja na novi, trdi poti ...Hiša nima ne elektrike ne telefona ne štedilnika ne pralnega stroja ne omar, niti regalov, vse bo zaenkrat v kartona-stih škatlah, upam, da ne bomo porabi-le preveč časa za "brskanje po škatlah"... no, pa bo že treba potrpljenja ...V torek smo zmenjene z župnikom, da nas predstavi šefu vasi, policistom, žan-darjem, imanu in ostalim predstavni-kom oblasti ...Ker je sestra s Poljske prišla šele zdaj, se bom v četrtek vrnila, da ji pokažem stvari na župniji, v soboto pa odidem spet v Sandiaro, ki bo odslej moj novi "dom"...Mama mi je po telefonu rekla, da že pri-pravljate pomoč za našo šolo v Sandiari, oh, saj nimam besed, da bi izrazila hva-ležnost in veselje, da ste tako DOBRI! Bog Vas ŽIVI!

Eno po Rožnovenski Materi, s. Polona

Grm Anton, salezijanec, Mozambik

Prvo javljanjeVeseli smo, da je salezijanec, Tone Grm, 29. septembra v Torinu prejel misijonski križ in tako 14. oktobra odšel na misijon v Mozambik.

Spoštovani! V tem prvem javljanju le nekaj prvih vtisov in novic ...Takoj po prihodu se je začelo dežev-je, ki je trajalo vse do danes in povzro-ča temu primerne težave - "mraz" in predvsem blato povsod po mestu.Druga največja stranka "Renamo", je prvi "Frelimo", ki je na oblasti, napove-dala preklic nikoli zares podpisanega premirja. Torej, v državi je neuradno državljanska vojna. Kaj to pomeni, še

ne vem: občutek pa ni prijeten! Menda se "nekaj dogaja" v osrčju države, kjer imamo salezijanci dve hiši!Prispel sem in se začasno namestil v glavnem mestu. Srečal sem se s se-stro Zvonko in gospo Katarino, tako da smo na zvezi. Pripravil bom tudi obljubljeno poročilo, moram pa dobi-ti še kak foto material.Toliko za sedaj, pa lep pozdrav v Gospodu v Slovenijo.

8

ZAČETK I

Zgodba iz Jezusove vasi na severu IndijeNekje na samem koncu sveta, na severu Indije, v državi Uttar Pradesh, ob mestecu Bilaspur, se nahaja Jezusova vas po imenu Isanagar (hindujsko: Isa= Jezus; nagar=mesto). V tej vasi deluje Jezus s svojo milostjo preko 14-ih sester iz reda Sv. Ane. Pri tem ne izbira med izrazito pisano versko sestavo prebivalcev tega področja – ne izbira med katoličani, hindujci, muslimani in sikhi. Vse sprejema z odprtimi rokami – nikoli ne sprašuje – ne on ne sestre. Red spada pod italijansko kongregacijo in je bil ustanovljen leta 1834 v Torinu v Italiji. Ustanovitelja reda sta zakonca plemiškega rodu Julija in Carlo Barolo, ki sta želela poskrbeti za otroke in za revne. Red je bil odobren s strani Svetega sedeža leta 1848, matična hiša reda se danes nahaja v Firencah.

Z nasmehi in velikodušno so nas spre-jele te sestre z ogromno srčno širino, ki se vsakodnevno srečujejo s števil-nimi izzivi in ki niso deležne nobe-ne pomoči od zunaj. Obiskali smo jih ravno na dan praznovanja, 26. julija 2013, na dan ko praznuje njihova za-vetnica Sv. Ana.Sama zgodba o tem, kako je nasta-la krščanska skupnost na področju vasi Isanagar, je zgodba, ki kaže da sta zgled in življenje po vzoru Jezusa Kristusa največje pričevanje naše vere. Leta 1967 je oče Pius pripeljal s seboj iz Punjab, države s severo--zahoda Indije, skupino protestan-tov. Ta skupina ljudi se je imenova-la Vojska odrešenja in je po prihodu v okrožje Rampur sprejela katoliško vero. Vsi katoličani na tem podro-čju so ti isti ljudje in njihovi potom-ci. Cerkev so poimenovali po Svetem

Martinu in sprva je bil tu kapucinski misijon. Štirinajst sester ima danes na skrbi šolo in bolnišnico. Sedem jih je za-dolženo za izobraževanje in 7 za bol-nišnično oskrbo. Vse sestre prihaja-jo iz Južne Indije. Sestra Dr. Jyothi Serrao je prišla v Isanagar leta 2000. Prihaja sicer iz Mangalorea, iz države Karnataka, iz družine s šestimi otro-ki, ki je kar dva svoja člana posveti-la duhovnim poklicem – Jyothi se je odločila za red Sv. Ane, saj je želela pomagati revnim, medtem, ko se je njen brat odločil postati duhovnik. Svojo družino lahko obišče vsaki 2 leti za 14 dni. Sestra Jyothi pravi, da je pri rosnih 15-ih letih slišala notranji klic, da jo Gospod potrebuje za svoja dela, kot

9

sama to opiše z besedami: “I want you to come.” Je edina zdravnica v bolnišnici Sv. Martina, ki stoji ka-kšen kilometer proč od same cerkve. Dnevno pregleda okoli 50 pacientov, ob tem pa ima bolnišnica na razpo-lago še okoli 20 bolniških postelj. Noč pred našim obiskom je sestra Dr. Jyothi Serrao na svet spravila 4 otro-ke, od tega enega s pomočjo carske-ga reza. Težko je opisati, kako bolnišnica iz-gleda, zagotovo drugače kot smo na-vajeni pri nas, ampak to ni več tema naše zgodbe. Pomembno je, da je se-strska skupnost zelo spoštovana na tem področju in da jim zaupajo lju-dje vseh veroizpovedi. Muslimani so še posebej zadovoljni, da imajo na razpolago žensko zdravnico, zato so

naj opozorimo, da je to edini vir fi-nanciranja bolnišnice Sv. Martina. Dan bolnišnične oskrbe stane 50 rupij, kar je okoli 0,63 EUR. Precej manj kot druge bolnišnice. Drugo nadaljevanje zgodbe je šol-ska dejavnost, ki jo tudi izvajajo se-stre. Kot smo že omenili, jih je 7 za-dolženo za to dejavnost. Pouk pote-ka v hindujščini, število zaposlenih učiteljev in učiteljic je 15 (s sestra-mi vred) – šolo obiskuje 1000 učen-cev različnih veroizpovedi, financi-rana pa je delno tudi s strani drža-ve, tako da učenci šolo lahko obisku-jejo brezplačno. V vsakem razredu jih sedi okrog 70, sestre pravijo da so otroci ubogljivi in da nimajo težav z vzdrževanjem reda in discipline v razredih. Večina bolnikov, ki jih oskrbi sestra Dr. Jyoti, je drugih veroizpovedi. Ko smo jih povprašali o misijonski de-javnosti so nam povedale, da njihov namen ni spreobračanje. Pravijo, da za Kristusa pričujejo z ljubeznijo, usmiljenjem in pomočjo revnim, ter da spoštujejo vse religije. Kolikšna moč vere, kolikšna ljubezen do sočloveka veje iz sester! Začnimo ceniti ljudi, ki v vseh teh malih Jezusovih mestih po vsem ljubem svetu, pričajo o evangeliju, ne z bese-dami ampak z živim zgledom.

Sandra KatićSisters of St. Anne of Providence, St. Martin DePores Hospital,Isanagar Village, P. O. BilaspurDistt. Rampur, U. P. 244901Mob. No. 9411934236

njihove ženske pogoste pacientke se-stre Dr. Jyoti. Pravi, da jo obiskuje-jo vsi, tako moški kot ženske. Prav tako pomaga parom, ki imajo teža-ve z zanositvijo. Ko jih povprašamo o problemih s katerimi se srečujejo sestre, omenijo le enega – da v bliži-ni ni večje, splošne bolnišnice, kamor bi napotile težje primere s katerimi se srečajo, na kvalitetno zdravljenje. Vesele so, da so pred kratkim ob pri-javi na državni razpis od vlade dobi-le reševalno vozilo s katerim težje bolnike prepeljejo v 45 km odda-ljeni Haldwani ali 90 km oddaljeni Bareilly. Edini način da lahko poma-gajo revnim je, da jim ne zaračuna-jo storitve prevoza. Prav tako sestre pravijo da nekateri plačajo za zdra-vstvene storitve, drugi ne. Pri tem

10

Najemnika pri KitajkiP. Hugo Delčnjak, frančiškan, Francoska GvajanaPreživljam drugi teden v tem novem kraju, ki je pravo mesto ob reki Maroni, ki razmejuje Gvajano in Surinam. S p. Milanom stanujeva na "svojem«, ne v župnišču, ker pač ni dovolj sob na razpolago. Smo namreč štirje duhovniki za to župnijo - eden je iz Centralnoafriške republike, eden je iz Senegala in midva. Čisto blizu stare cerkve sva na-jemnika Kitajke HO-SAK-WA. Prvi pozdrav je "NYI HAO" dobro jutro po kitajsko. Človek se nikoli ne preneha učiti.

Solidno voziloDanilo Lisjak, salezijanec, UgandaPozdravljeni!Zelo sem vam hvaležen, da skrbite za nas misijonarje - to ni fraza. »Boglonaj« za vso skrb ob moji avtomobilski ne-sreči. Pokazali ste srce, drugi samo besede!Veste, da sem v 63. letu in ne mislim več toliko zidariti. Tako sem sklenil imeti, po vaši dobroti spet solidno vozi-lo, vendar cenejše in manj požrešno, kar se tiče goriva. Ko sem prišel v Gulu, mi je combonijanec rekel 'vse lepo in prav, vendar je to vozilo preveliko'. Pa sem si rekel, more-biti ima prav. No, sodeč po terenu, mi je dozdajšnje vozilo zelo služilo tudi pri gradnji, ki je še pol leta ne bo konec. Medtem pa se bo svetlikalo že novo. Mislim, da ne boste jezni, če ponovno vztrajam pri Toyoti. Ko grem v dežju na podružnico, lahko peljem vse pod streho in zaprto. Pa še ljudje lahko prisedejo.To soboto bomo zaključili z barvanjem hiše, zunaj in zno-traj. Ostane montaža sanitarij in finese. Gregor bo prine-sel nekaj senčil, ker nam sonca ne manjka. Elektrika je

Z novim čolnom  do radioamaterjevS. Agata Kociper, salezijanka, BrazilijaSpoštovani!Avgusta sem vam poslala paket. Mislim, da bo kmalu med vami. Jutri po kosilu odhajam na pot iz Manausa v pragozd in amazonsko porečje med indijanska plemena na štiri misijo-ne – več kot 1400 km po rekah Rio Negro in pritokih. Vrnem se v Manaus, če Bog da, 9. septembra. Vse to z motornim čol-nom, seveda v ponos Sloveniji, ki nas je s tem darom nagradila za ugodnejšo vožnjo, ki bo trajala vsaj 5 dni. Moje delo bo tudi dokončanje napeljave radioamaterjev in vzpostavitev dobre zveze misijonov s centrom in med seboj. Tudi med te valove se bodo vzpostavili bližine žejni glasovi, ki bodo po odmevih od-nesli k ljudem dobre volje naše dobre želje, novice in sprejema-li prošnje za trenutne potrebe. Tudi to je lanski dar slovenske-ga Misijonskega Središča, ki nam tako uspešno pomaga pre-magovati težave in zbliževati razkropljene ljudi ob Amazonki.Če bo možno, se po 7. oktobru 2013 priporočam za nakazi-lo botrstva.Ravnateljice se bodo v oktobru zbrale na duhovnih vajah in potem na inšpektorialnem kapitlju, tako da jih bomo zopet lahko razveselili z darovi za otroke na misijonih, ki imajo

Vem, da ste v polnih pripravah na misijonsko nedeljo, ki da pečat vaši misijonski zavzetosti in poveže vse v en sam vzklik: Pridi k nam tvoje kraljestvo.V hvaležen molitveni spomin ste vključeni prav vsi v moli-tve vernikov Saint Laurent.Pred 44 leti, na današnji dan, na god sv. Terezije Deteta Jezusa, sem odplul na ladji Mermoz iz Marseilla proti Togu. Današnja svetnica je z molitvijo in križem postala zgled misijonarjem. Občudujmo in navdušujmo se ob nje-nem zgledu. Naj sv. Terezija Deteta Jezusa natrosi veliko dišečih vrtnic na vas vse!Srčen pozdrav vsem, ki so blizu, a četudi oddaljeni. p. Hugo

dobro postavljena. Problem bodo sončne celice – pano-ji, montaža in prenos sončnega grelca iz hiše v mestu v Atede.Pozdravite vse in molimo za nove škofe 'brez afer'. Kako hudo mi je, ko to izrečem. Nikakor ne obsojam. Upam, da bosta kljub vsemu lahko porabila svoje talente v Gospodovem vinogradu! Zbogom!

Danilo

botre v Sloveniji. Tem pa seveda še posebej v misijonskem mesecu naš dragocen spomin in zahvalo.Lep pozdrav in gotovo se še kaj povežemo po internetu, tudi iz pragozda.Vaša hvaležna s. Agata Kociper

Stolnica v Gulu

11

e -NAB IRALN IK

Prvi šolski dan  na MadagaskarjuV skupnosti Akamasoa, dobri prijatelji, ki jo vodi Pedro Opeka se je danes začelo novo šolsko leto. Več kot tisoč prvošolčkov se je zbralo v pokriti telova-dnici, kjer jih je nagovoril Mompera, kot pravijo našemu misijonarju. Vseh otrok v skupnosti, ki obiskujejo osnovno in srednjo šolo pa je že več kot 11.000. Otrokom, ki so se še nedavno

podili na smetišču, kjer njihovi starši iščejo način preži-vetja, se tako odpirajo vrata v boljšo prihodnost. Pedro Opeka jih je v ognjevitem govoru spodbudil naj resno sprejmejo svoje nove dolžnosti, naj ne zapravijo prilo-žnosti za izobrazbo. Kljub temu, da učitelji v skupnosti prejemajo za naše razmere nepredstavljivo nizko plačo, okrog 60 € mesečno, veljajo Opekove šole za najboljše na Madagaskarju. Konec leta bodo s pomočjo darov z otoka Reunion odprli novo srednjo šolo. V celotni skupnosti živi več kot 30.000 nekdanjih smetiščarjev in brezdomcev, ki

imajo poleg šolske tudi zdravstveno oskrbo in tudi zaposlitev, največ v bližnjem kamnolomu. Veliko breme v Akamasoi predstavlja šolska pre-hrana, čeprav obrok riža z zabelo stane le nekaj deset centov. Pri zbi-ranju sredstev za riž so se zelo iz-kazali prav darovalci iz Slovenije.Zaradi uspešnega modela pomoči ljudem na robu družbe, predstavlja Opekov projekt svojevrsten global-ni zgled kako se je mogoče spopasti z revščino, ki je izvir večine konflik-tov in vojn po svetu. Prav zato ga je Slovenija predlagala za Nobelovo nagrado za mir.

Gimnazija v KasunguP. Lojze Podgrajšek , jezuit, MalawiSpoštovani prijatelji in dobrotniki!Zahvaljujem se za izdatno pomoč, ki ste jo letos iz Misijonskega Središča namenili za našo novo gimnazijo v Kasungu. Z vašimi darovi smo do sedaj pozidali štiri učil-nice in dva urada za učitelje. Ker se nam že obeta deževje, v teh dneh hitimo, da bi še pred nalivi pokrili čim več po-slopij. Zanimivo je slišati opazke ljudi, ki radovedno spre-mljajo rast gimnazije: “Šola hitro napreduje”, “Naši patri iz Slovenije imajo res dobre in darežljive prijatelje”, “Ta gi-mnazija bo širila izobraževanje v teh krajih”, in še tale: “Misijonsko središče je verjetno edina cerkvena organiza-cija, ki bi mogla šoli priskrbeti tudi kapelo.” Te in podobne želje pa tudi izražajo iskreno hvaležnost. Da, hvala vsem in tudi tistim, ki so svoj prispevek poslali osebno ali po

Relikvije Milena Zadravec, salezijanka, IzraelPri nas so bile relikvije sv. Janeza Boska. Posebej so bili tega veseli otroci. Deklico Anne Marie je mama prinesla k Mariji na Kalvariji v zahvalo za dar njenega življenja; sedaj je v vrtcu in ko je prišel na obisk don Bosko (relikvije), je bila med otroci iz naše šole, ki so mu tisti dan prvi izročili dobrodošlico. Čudovit sprejem ... Zvečer pa so že prinaša-li njihove risbe z molitvicami tudi v cerkev, ki je bila polna za sv. mašo, tokrat v spremstvu staršev in prijateljev.

mojih sobratih. Vesele božične in novoletne praznike vam želim in se za vso pomoč iz srca zahvaljujem.

Iz Malavijskih poljan, p. Lojze Podgrajšek

12

e -NAB IRALN IK

Kapela za otrokeS. Marjeta Zanjkovič, salezijanka, MadagaskarPozdravljeni! Res je, popolnoma sem obnemela. Sestre smo imele tudi inšpektorialni zbor in sem bila odsotna 10 dni. Ko sledim vse žalostne dogodke v Sloveniji, imam

Država jih izsiljujeS. Vesna Hiti, usmiljenka, RuandaSpoštovani!Zelo sem Vam hvaležna, da mislite na nas v pripravljanju pro-grama za Trikraljevsko akcijo. Ker sem v zadnjih letih toliko-krat prosila za pomoč za razne misijonske postojanke in dejav-nosti in je ta pomoč velikodušno padala na vse konce in kraje, Zdravstveni center Mukungu, Zdravstveni Center Rwisabi, Mala šola Rwisabi, Osnovna šola Kigali, Ruzo ..., sem zdaj kar malo utihnila s prošnjami. Toda Vaša spodbuda mi odpira novo pot. Da, potrebe so vedno velike. Žal še vedno tiste osnovne potrebe za preživetje. Že sem prosila na Slovensko Karitas za hrano podhranjenim otrokom. Nekam bom morala posla-ti prošnjo za nadomestitev dotrajanega kotla za prekuhavanje bolniškega perila. Država nas izsiljuje, da moramo imeti strelo-vod. Zdi se mi, da bo to še počakalo, saj imamo vsenaokrog vi-soka drevesa, kamor strela lahko udarja, angeli varuhi pa nas

varujejo že toliko let. No, če bo to nujno, bom takrat ukrepala. Na naše predstojnike sem se obrnila za pomoč za nakup zdra-vil duševnim bolnikom, pa za šolnino in šolske potrebščine osnovnošolcem in srednješolcem.Hvala Vam za vse kar storite za nas misijonarje! Naj Vam Bog da še obilje blagoslova in moči! Iskren in hvaležen pozdrav, ter zagotovilo molitve! Sestra Vesna

Operacija »pesek«Jani Mesec, duhovnik Lj, MadagaskarČestitke vsem sodelavcem v Misijonskem središču ob misi-jonski nedelji. Upam, da ste že kaj prišli k sebi po napornih dnevih Misijonske vasi.Tudi mi smo v akciji. Na misijonsko nedeljo smo šli vsi pa-storalni delavci z misijona Manambondro, 2 duhovnika, 3 redovnice, 20 katehistov, v "misijon" na oddaljene po-družnice oznanjat evangelij. Med tednom pa kot običajno, razpeti smo med življenjem in smrtjo. Veselimo se, ko kr-ščujemo, jokamo, ko pokopavamo, še posebno, če gre za otroka. Ta teden sem spet pokopal 5 letnega fantka, ki je umrl zaradi malarije. Dva dojenčka hranim z mlekom iz pločevinke, eden je bil v torek čisto na koncu. Upam, da bo preživel.Sicer pa gradnja župnišča: pesek vozimo s čolni preko reke. Z motornim čolnom, ki smo ga prejeli od MIVA Slovenija, smo dobili novega zagona in veselja. Kristjani namreč pesek na glavi znosijo do obale, kjer je čoln, potem

ga prepeljemo do pristana v Manambondro, kjer ga spet znosimo ali zvozimo z avtom do gradbišča. Kar komplici-rano, čoln pa služi namenu in nam daje korajže, da bomo tudi to nalogo »operacija pesek« speljali do konca.

Lep pozdrav, Jani

občutek, da ste tudi vi vsi preveč obremenjeni, da bi poslu-šali še naše jadikovanje ...Tukaj smo v času volitev in še nismo nikogar izvolili, gremo v drugi krog volitev 20. decembra. Ljudje so zbe-gani in razočarani nad vsem, kar se dogaja. Ljubi Bog naj pomaga Madagaskarju, ki se mu slabo piše. Revščina na vseh področjih je presenetljiva. Pomagamo, kjer moremo in predvsem naredimo vse, da bi šola potekala v miru in bi naši otroci veselo rastli v modrosti.Kar se pa tiče projekta, pa sem res nestrpno čakala ka-kšen glasek od vas. Imamo namreč veliko željo, da bi zgradile ob naši šoli še kapelo, da bodo otroci v stiku z Jezusom. Služila bi za duhovne obnove in molitvene sku-pine naših otrok in za obiske Jezusa med odmori, tako bo verska vzgoja otrok uspešnejša in lažja, če bo On blizu!Vse sodelavce prisrčno pozdravim. Vsakokrat, ko sedem v avto MIVA, pa si ne morem kaj, da se vas ne bi vseh hvaležno spomnila pri Bogu. Pa lahko noč želim in lep, uspešen začetek tedna, ki nas pelje proti koncu liturgičnega leta.

Hvaležna s. Marjeta

13

e -NAB IRALN IK

Franc Saksida – Trst

Moje življenje z znamkamiOb imenu in priimku Franc Saksida iz Trsta - vsi, ki se vsaj nekoliko ukvarjamo z misijoni, takoj pomislimo še na znamke, ki so lahko učinkovito sredstvo pomoči iznajdljivim podpornikom misijonov, kot to zna biti prav on. Veseli smo Vašega pisma, gospod Franc!

Moj prvi stik z znamkami je bil, ko sem ugotovil, da je imel stric, ki je živel z nami, polno škatlo odlepljenih znamk. Povedal sem svojim sošolcem in prosili so me, naj jih nekaj prine-sem. Ko sem jih prinesel v šolo, so se med sabo skregali, ker so jih vsi hoteli imeti. Spominjam se, da takrat nisem razumel, kaj neki počenjajo s tistimi koščki barvanega papirja.Nekega jutra, ko sem se odpravljal pre-cej zgodaj v šolo v Rojan (stanoval sem na ulici Udine), sem zaprosil strica še za nekaj znamk. Med potjo sem zasledil oglas, da neki gospod na ulici Barbariga kupuje znamke. Takoj sem se odpra-vil k njemu. Pokazal sem mu škatli-co z znamkami in medtem ko sem se razgledoval po sobi, jih je on natančno

20.10.2013 Prostovoljci Župnijske ka-ritas Kranj – Šmartin pripravljamo že tradicionalno misijonsko tombo-lo. Letos so prireditev polepšali otro-ci z igrico Nace in misijoni. Na zaba-ven način so nas seznanili z delova-njem Misijonskega središča Slovenije. Povedali so veliko o reviji Misijonska obzorja in poudarili odmevne akci-je kot so MIVA, Trikraljevska akci-ja ter botrstvo. Omenili so odpravo študentov medicine na Madagaskar in delo laiških misijonarjev. Pohvalili so se s poznavanjem svetovno zna-nega Pedra Opeke. Spomnili so se naših dveh duhovnikov misijonar-jev Izidorja Grošlja in Cirila Brgleza. Niso pozabili že pokojnega misijo-narja patra Miha Drevenška, ki je

pregledoval. Na koncu mi pravi: »Kaj hočeš zanje?« V zadregi sem molčal, on pa mi je stisnil v roko 50 lir. Bil sem pre-srečen. Kaj naj storim s tem denarjem? Želel sem si nekaj sladkega, saj takrat v družini ni bilo bombonov, zato sem zavil v prvo slaščičarno in kupil za 50 lir bombonov. Bilo jih je kakih 3 kg in pol. Ko so sošolci zvedeli za moje bom-bone, so pritekli iz vseh petih razredov in v eni minuti je bila vrečka prazna. Še nikoli nisem imel toliko prijateljev. Vso noč me je pekla vest, ker nisem dal de-narja mami, da bi raje kupila hrano. Takrat sem razumel, da znamke ven-darle nekaj veljajo in tako sem se od-ločil, da jih bom tudi sam zbiral. Vse znamke sem lepo odlepil in jih spravil v kuverte, po državah.

Kasneje, ko je bilo v 50. letih ustano-vljeno slovensko skavtsko gibanje v Trstu, smo se tudi v Rojanu združi-li in ustanovili filatelistično društvo. Nekaj lepših in redkejših znamk sta nam dajala gospod katehet Stanko Zorko in gospodična Danica Novak, ki sta imela stike z misijonarji in sta zato prejemala afriške znamke. Vse to je trajalo, dokler nisem končal sre-dnje šole in se zaposlil. Zaradi delov-nih in družinskih obveznosti sem delo z znamkami precej zanemaril. Vendar sem še vedno spravljal vse znamke, ki so prihajale na dom. Po upokojitvi sem se odločil, da se bom spet ukvarjal z njimi. In res je to po-stal moj konjiček. Sklenil pa sem, da bom s tem delom pomagal našim mi-sijonarjem. Vpisal sem se v tržaški slovenski filatelistični klub »Košir«. Brez velikih pričakovanj sem neke-ga dne poslal na nekatere katoliške revije oglas z naslovom »Znamke vseh vrst za pomoč misijonarjem«. Nepričakovano se je odzvalo mnogo ljudi, ki so mi začeli pošiljati veliko znamk.Iskrena zahvala gre Misijonskemu sre-dišču v Ljubljani in Mariboru, salezi-jancem na Rakovniku, patru Anatolu Bilšaku iz Slovaške, kjer se v glavnem zbirajo znamke, ter vsem tistim, ki mi pomagajo in sodelujejo pri tej znam-karski akciji.

imel zaslombo tudi v naši župni-ji. Prav na koncu je pogovor nanesel na kandidata za čast oltarja, Ireneja Friderika Barago, ki je kaplanoval v naši župniji.Prisluhnili smo tudi nežnemu petju

Sončnega žarka in seveda razdelili več kot tristo tombolskih dobitkov. Vsa zbrana sredstva smo nameni-li dvema misijonarjema: g. Izidorju Grošlju in s. Poloni Švigelj.

Irena Dolenc

Misijonska tombola je uspela

14

T O I N O N O

DAROVALI STE - HVALA

Priporočeni dar za tisk Misijonskih obzorij za leto 2014: 9 EUR, za Evropo 12 EUR,

avionska za Ameriko in drugod je 20 USD, 25 CAD.

BOG VAM POVRNI!

Darovi objavljenih so na naš račun prispeli do 18. 11. 2013. Hvala vsem.

Hvala vsem, tudi botrom in darovalcem za nakup riža za otroke, katerih imen zaradi stiske s prostorom ne objavljamo. Iskrena hvala.

JUBILANTI – ČESTITAMO90 let življenjaMarija Andreja Šubelj, usmiljenka, rojena 14. februarja 1924 v Ljubljani. V misijone je odšla leta 1948. Deluje v Čilu.

65 let življenjaTadeja Mozetič, šolska sestra, rojena 5. januarja 1949 v Biljah pri Novi Gorici. V misijone je odšla 16. januarja leta 1990. Deluje v Paragvaju.

65 let življenjaJanez Mujdrica, jezuit, rojen 1. februarja 1949 v Beltincih. V misijone je odšel avgusta leta 1974. Deluje v Zambiji.

45 let dela v misijonihMarija Pavlišič, usmiljenka, rojena 24. avgusta 1937 v Semiču. V misijone je odšla 17. februarja leta 1969. Deluje na Madagaskarju.

JUBILANTI – ČESTITAMO

TRIKRALJEVSKA AKCIJA o župnija: Sv. Peter na Kristan Vrhu o ADVENTNA AKCIJA o župnije: Kobarid, Radenci, Sv.Trojica nad Cerknico o

MIVA o župnije: Dobrna, Griže, Kokra, Komenda, Kranj-Drulovka/Breg, Križe, Kubed, Ljubljana-Zadobrova, Metlika, Mežica, Movraž, Mozirje, Poljane nad Škofjo Loko, Ponikva, Prevalje, Rače, Radenci, Ribnica, Slap, Sočerga, Strunjan, Sv.Gregor, Sv.Križ-Podbočje, Sv.Trojica nad Cerknico, Sv.Vid pri Ptuju, Šoštanj, Velesovo o posamezniki: Albatros - Pro d.o.o., Čeč Eva, Činkelj Slavko, Frančiškanski Samostan, Gnidovec Marija, Jagodic Jože, Logar Betka, Marijine Sestre, Matajc Irena, Menart Tomaž, Misijonski Krožek Rojan – Trst, Podberšič Ivo o SKLAD ZA LAČNE V MISIJONIH o

posamezniki: Beravs Franc, Bogolin Marjan, Bratuša Andrej, Činkelj Slavko, Durič Darko, Fajdiga Stanko, Kobolt Sara, Kolenc Marija, Kranjc Barica, Kravos Stojan, Kremžar Tomaž, Markelj Anton, Medvešek Viljem, Motaln Betka, Murko Ana, N.N., Ojsteršek Lidija, Petek Ana, Regoršek Hermina, Svoljšak Bojan, Šef Ida, Štavar Valenčič, o Založnik Danica o ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE MISIJONARJEV o župnija: Ljubljana-Ježica o

SKLAD ZA GOBAVCE o posameznika: Durič Darko, Kranjc Barica o SKLAD ZA MADAGASKAR o posameznica: Mernik Zinka o

SKLAD ZA MISIJONE o posamezniki: Agrometal Kmetijska mehanizacija, Ažbe Kristina, Bahorič Slavica, Beravs Franc, Biščak Luka, Blažič Miha, Bogoslovno semenišče, Bogovič Anica in Ivan, Budin Peter, Čarman Marija, Čep Marija, Černoša Kristina, Činkelj Slavko, Demšar Mihael, Dolenc

Janez, Dolinar Anže in Tadej, družini Škufca in Pečjak, Dvoršak Tatjana, Gangl Stanislav, Gantar Metod, Globokar Mojca inTilen, Goljat Milka, Hari Boštjan, Hočevar Jožefa, Jerenko Helena, Jerovšek Jure, Kamenšček Severina, Kastelic Anja, Kerc Martina, Kolar Mihaela, Koren Leopold, Kosar Jelka, Kozole Cvetka, Kramar Matilda, Kranjc Ivan, Krivonog Pavla, Kržan Miklavž, Kržič Sonja, Kulovec Igor, Kuzma Anton, Lorber Petra, Magdič Olga, Marolt Marija, Maršič Veronika, Martinčič Ludvik, Mayer Ana, Merljak Jakob, Mernik Zinka, Mikulin Olga, Minoritski Samostan Piran, N.N., Paškič Ilija, Pavli Alenka, Pelicon Aleksandra, Petrič Matija, Prijatelj Marija, Rihtar Helena, N.N., Schwarzbartl Tomaž Ervin, Slokar Darja, Slowenische Kath.Mission, Stanovnik Marjan, Strehar, Strgar Robert, Suhadolčan Franci, Štrukelj Frančiška, Tomazin Ivanka, Udvanc Karin, Vehar Štucin Erna, Vehovar Darinka, Velepič Anica, Volk Antonija, Zakrajšek Boris, Zornik Zoran, Zupančič Andrej, Zupančič Silvestra, Žibert Bogomir, Žorž Vera o župnije: Dravograd, Kidričevo, Kobarid, Preddvor, Šmarje-Sap, Šmartno pri Litiji o SKLAD ZA ŠOLANJE BOGOSLOVCEV o posamezniki: Kravos Darinka, Mah Tinko, Misijonski Krožek Rojan – Trst, Šifrar Ana, Vinkovič Marija o SKLAD RUANDA IN BURUNDI o posameznik: Lestroj d.o.o. o SKLAD VODNJAKI - MALAWI o posamezniki: Čepin Matej, Činkelj Slavko, Potočar Jasna o SKLAD LAKOTA - ETIOPIJA o posamezniki: Medvešek Viljem, Škvorc Marjan, Zakrajšek Boris o SKLAD DISPANZER - MATANGA o posameznici: N.N., Bonuti Hajdinjak Kamila o SKLAD POPLAVE-FILIPINI o posameznik: Debeljak Jože o SKLAD MATANGA - DAR UPANJA o posamezniki: Behek Mirjam, Buhvald Amalija, Jaklič Nataša, Jerman Milena, Jeromen Ana, Klanjšek Sonja in Mitja, Morelj Darja, Podobnik Jožica, Štambuk Igor, Toman Konrad o DROBIŽ ZA RIŽ o

posameznika: Jenič Dušan, Šubic Ida o ZA JOŽETA ADAMIČA o posameznika: Burger Alenka, Čižman Marko o ZA P. HUGA DELČNJAKA o

posameznika: Jemec Zofija, Petrič Matija o ZA S. ANKO BURGER o posamezniki: Čižman Marko, Misijonski Krožek Rojan – Trst, N.N. o ZA JOŽETA MLINARIČA o posamezniki: Kvaternik Tomaž, Mihalič Olga, Misijonski Krožek Rojan - Trst o ZA S. VESNO HITI o posamezniki: Kunšič Francka, Martinčič Angela, Milišič Anka, Štalec Marija o ZA TONETA KERINA o župnija: Stari trg pri Ložu o

posamezniki: Kern Jože, Koncilija Jožica, Miklavec Štefka, Pompe Anica, Prnaver Miran, Šušteršič, Zakrajšek Boris o ZA TONETA OVTARJA o

župnija: Šmartno pri Slovenj Gradcu o ZA S. AGATO KOCIPER o posameznika: Ružič Mirko, Volavšek Marta o ZA JANKA KOSMAČA o

posameznica: Čeč Eva o ZA JANEZA KRMELJA o

posamezniki: Bogataj Gregor, Bolta Marko, Debeljak Milan, Eržen - Sojer Zinka, Gnidovec Ivanka, Kolbezen Barbara, N.N., Strajnar Ana, Sušnik Janez, Šifrer Marija o ZA S. ANDREJO GODNIČ o

posamezniki: Ačanski Elizabeta, Misijonski Krožek Rojan – Trst, Sedej Andreja, Selčan Leopold, Štuhec msgr.dr. Ivan o ZA DANILA LISJAKA o

posamezniki: Bonuti Hajdinjak Kamila, Kogovšek Torkar Lilijana, Krevelj Branko, Misijonski Krožek Rojan – Trst, Sušnik Janez o ZA TOMAŽA MAVRIČA o posameznici: Batagelj Sonja, Malalan Nika o ZA S. MARIJO ANDREJO ŠUBELJ o

posameznica: Črnigoj Polona o ZA S. ZVONKO MIKEC o posameznika: Knez Magdalena, Murn o

ZA MISIJONARKE MATERE TEREZIJE o

posameznika: Durič Darko, Kranjc Rafael o ZA S. TADEJO MOZETIČ o posamezniki: Bonuti

Hajdinjak Kamila, Kolman Mojca, Kranjc Barica, N.N., Rudež Lučka, Šiško, Zavrtanik Petra o ZA JANEZA MESCA o župnija: Javorje nad Škofjo Loko o posamezniki: N.N., Strajnar Breda, Šimnic Apolonija o ZA FRANCA ZAJTLA o posamezniki: Muha Vera, Pevec Andrej, Žveglič Marija o ZA SLOVENSKO VAS NA MADAGASKARJU - Pedro Opeka o posamezniki: Bahorič Slavica, Baumgartner Mihela, Beršnjak Marija, Bohak Ivan, Bolta Marko, Čeč Eva, Društvo SKAM, Eršeg David, Gnidovec Marija, s. Martina Gojčič, Gostiša Ladislav, Grom Ana, Ješovnik Simona, Karlin Gabrijela, Karner Gabriel, Klevišar dr. Metka, Knez Magdalena, Kordiš Rozalija, Kukovičič Ljudmila, Leskošek dr. Franc, Likar Ivan, Misijonski Krožek Rojan – Trst, Mtc-Sl Murska Sobota d.o.o., N.N., Petelinc Branko, Ramovš Vera, Remše Matija, Ropret Nataša, Rugelj Nevenka, Rus Valerija, Ružič Mirko, Ščavničar Ema, Šef Manja in Tone, Šegula Zdenka, Šifrer Marija, Šimič Valter, Štefe Kepec Ivica Marija, Tavčar Jože in Slavica, Vajda Tomislav, Zakrajšek Boris, Zgonc Marija o ZA S. MARIJO PAVLIŠIČ o posamezniki: Dolšak Zofija, Štiglic Neda, Dom Sv. Katarine, Urbanc Janko, župnijska Karitas Bevke o ZA P. STANKA ROZMANA o

župnija: Stari trg pri Ložu o posameznica: Žveglič Marija o ZA S. JOŽICO STERLE o posamezniki: Misijonski Krožek Rojan - Trst o ZA P. MARTINA KMETCA o posameznik: Škvorc Luka o ZA S. MARJETO ZANJKOVIČ o posameznik: Zanjkovič Ivan o ZA LAZARISTE NA SALOMONOVIH OTOKIH o posamezniki: N.N., Škafer Anton, Kranjec Matilda o ZA S. BOGDANO KAVČIČ o

posameznika: Muha Vera, N.N., Perovšek Zarja, Pirih Marija o ZA P. LOJZETA PODGRAJŠKA o

župnija: Stari trg pri Ložu o posameznik: Povh Jože o ZA S. ANICO STARMAN o posamezniki: Misijonski Krožek Rojan – Trst, N.N. o ZA S. ZORO ŠKERLJ o posamezniki: Misijonski Krožek Rojan - Trst o ZA S. FANI ŽNIDARŠIČ o posameznica: Ivančič Angela o ZA P. JANEZA MUJDRICO o

posameznica: Pavli Alenka o ZA S. LJUDMILO ANŽIČ o posameznika: Kržan Miklavž o ZA S. ANO SLIVKA o posamezniki: Misijonski Krožek Rojan - Trst o ZA KATARINO TOMC o

posameznica: Smole Marija o ZA POLONO BERLEC o posameznica: Muha Vera o ZA IZIDORJA GROŠLJA o župnija: Kranj-Šmartin o

posameznik: Kržišnik Tomaž o ZA S. POLONO ŠVIGELJ o župnija: Kranj-Šmartin o posameznik: Selan Matija o ZA GRADNJO PORODNIŠNICE NA MADAGASKARJU o posameznica: Murko Ana o ZA S. MOJCO KARNIČNIK o

posamezniki: Misijonski Krožek Rojan - Trst o ZA S. SLAVKO CEKUTA o posamezniki: župnijska Karitas Šempeter

15

Misijonar je oseba, ki širi krščansko vero, tako najdemo zapisano, če prebrskamo svetovni splet. A vendar misijonarji ali misijonarke niso samo to, so veliko več.Misijonska nedelja vsako leto ponudi priložnost spoznati delo in življenje v misijonih, ko v nagovoru pri svetih mašah duhovniki spregovorijo o delu naših misijonarjev in misijonark. A misijonar ni samo duhovnik, je veliko več, je kuhar, zidar, tesar, učitelj, katehist in zdravnik. V oddaljenih krajih je zdravnik v dveh pomenih besede: tisti, ki poskrbi za rane ali poskrbi za prevoz v bolnišnico in tisti, ki zdravi dušo.Letošnja Misijonska vas je postregla z mnogimi predstavitvami življenja, kulture in navad nam oddaljenih narodov in ljudstev Azije, Afrike, Amerike, Oceanije ter tudi Evrope. Ker na teh kontinentih delujejo tudi naši misijonarji, smo tako lahko iz prve roke spoznati tamkajšnje kraje in ljudi, zagledati stisko, trpljenje, upanje, razvoj in prihodnost. Z besedo, sliko in predmeti postanejo ti ljudje in njihovi kraji živo navzoči med nami. Da je predstavitev res avtentična, poskrbijo s svojim pričevanjem navzoči nekateri izmed misijonarjev in misijonark, ki delujejo na teh področjih in se trenutno nahajajo v domovini. Namen predstavitve je tudi iskanje možnosti, kako se še bolj povezati s temi ljudstvi in jim pomagati iz njihove revščine ali pa jim vsaj poslati kakšen žarek upanja in veselja. Misijonsko vas, ki je nastala tudi tokrat v zavodu Svetega Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano in jo pripravlja Misijonsko središče Slovenije, obiščejo številni, največkrat pa tisti, iz katere sredine izhaja kakšen misijonar ali misijonarka.

Odmev misijonskega delaTudi v naši sredi je zažarel misijonski poklic Francija Pavliča, ki pa se je žal tudi zaradi svojega navdušenega misijonarskega zagona kmalu končal. A vendar njegovo delo na misijonu San Miguel de Italaque v Boliviji, še vedno odmeva in živi. Še več smo izvedeli ob zadnjem obisku njihovih katehetov v Sloveniji. Delo, ki ga je prerano zapustil Franci v tem kraju, je obrodilo dobre sadove, kajti ohranja se njegova začrtana pot in se še nadgrajuje tudi po zaslugi sklada Francija Pavliča, ki deluje v župniji Brdo - Zlato polje. Člani mesečno darujejo za vzdrževanje misijona 5 evrov. Znesek sicer ni velik, je pa za njih pomemben in, če k temu dodamo še sredstva, zbrana z nabiranjem starega papirja in pisemskih znamk, misijon lahko normalno deluje. Seme božje besede, ki je padlo v dobro zemljo, še vedno raste po zaslugi pokojnega misijonarja Francija Pavliča in vseh, ki prispevajo svoj dar, da delo našega misijonarja ne bo zamrlo.Vabljeni vsi tisti, ki bi se še želeli pridružiti skladu misijonarja Francija Pavliča, da se oglasite v župnišču na Brdu v času uradnih ur.

Drago Juteršek

Bolivija – delo pokojnega misijonarja Francija Pavliča se nadaljuje