mladi posvojijo rokodelca 2

Mladi

rokodelca

Mladi

rokodelca posvojijo2

1

Mladi posvojijo rokodelca 2

Mladi_posvojijo_rokodelca_2.indd 1 8.6.2011 21:40:37

2

posvojijo


3

zbornik projekta

Mladi

rokodelca

Mladi



4


5

Most med generacijami

Po uspešno izvedenem projektu Mladi posvojijo rokodelca, v šol-skem letu 2009/10, ki je bil sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Evropa investira v podeželje, smo uspe-šno nadaljevali z izvedbo istoimenskega projekta tudi v šolskem letu 2010/11. Ker z letošnjim letom nismo imeli zagotovljene finančne podpore, je bilo potrebno v projekt vložiti še toliko več dobre volje. S svojo srčnostjo so se tako izkazale strokovne sodelavke iz Pokra-jinskega muzeja Murska Sobota, Jelka Pšajd in Mateja Huber in iz Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož, Nevenka Korpič. Tudi letos pa so največ časa in dobre volje v projekt vložili mentorji na šolah, ki so najprej navdušili svoje učence za sodelovanje, nato pa s skupnimi močmi vseh vpletenih prišli do rezultatov, predstavljenih v pričujoči publikaciji.

Iskrena hvala vsem.

Projekt pri mladih spodbuja prepoznavanje rokodelske kulturne dediščine kot vira kvalitetnih, prepoznavnih javnih in medijskih prire-ditev, trajnostnega razvoja in kakovosti na širšem kulturnem, soci-alnem in gospodarskem področju. Poudarja vrednote in možnosti dediščine za trajnostni razvoj in kakovost življenja v ruralnem obmo-čju. Ohranja in širi tradicionalna in sodobna rokodelska znanja in ve-ščine ter omogoča integriranje rokodelske dediščine v varstvo okolja (rokodelski izdelki iz naravi prijaznih materialov, ohranjanje kulturne pokrajine).

V letošnjem šolskem letu je v projektu sodelovalo skupno 5 osnov-nih šol iz Prlekije, ki so v projekt bile vključene že lansko leto. Tudi letos se je izkazala iznajdljivost mentorjev in rokodelcev, ki so na naše


6

mlade prenesli vsaj delček kulturne dediščine in svojega znanja. Iz-vajanje takšnega projekta v šolsko atmosfero prinese vsekakor več pozitivnih plasti, saj se učenci, poleg tega, da se srečajo z rokodelsko tehniko, praviloma družijo tudi s starejšo generacijo in med delom spoznavajo njihov način življenja. Spoznavajo materiale, ki jih nudi na-rava in iz njih izdelujejo uporabne in dekorativne izdelke za vsakdanjo uporabo.

Projekt Mladi posvojijo rokodelca tako daje velikokrat prvi stik mladih z rokodelstvom, hkrati pa goji pozitiven odnos do unikatnih izdelkov in spoštovanju lastne tradicije.

Ivan Kuhar

Center DUO


7

oš miklavž pri ormožu – podružnica kog

Kvačkali smo prtičke

V lanskem šolskem letu smo posvojili rokodelko Marijano Čeh in pričeli s kvačkanjem. Ker so učenci bili navdušeni nad kvačkanjem, smo se odločili, da bomo z delom nadaljevali tudi to šolsko leto. Ker smo podružnična šola, so učenci 5. razreda zapustili našo šolo in pri-ključili so se nam učenci 3. razreda. Tako je bilo v dejavnost kvačkanja vključenih 11 učencev.

Osnove kvačkanja so lanski učenci že osvojili, zato smo pričeli s kvačkanjem okroglih prtičkov in košaric, na novo priključeni učenci pa so pričeli z osnovami. Hitro so napredovali in se po nekaj mesecih tudi oni lotili kvačkanja okroglih prtičkov. Dobivali smo se ob sredah, vendar je bila samo ena ura premalo, zato so učenci izkoristili vsako prosto uro, mojo in njihovo, za kvačkanje. Najprej smo se morali naučiti razbrati znake, s pomočjo katerih lahko razberemo, kako kvačkamo. Sprva je bilo ve-liko paranja, nejevolje, ven-dar jih je vztrajnost in želja po izdelku tako motivirala, da niso odnehali. Tako so nastajali prvi majhni okrogli prtički. To jim je dalo še ve-čji zagon za delo in nekateri so nakvačkali že prtičke, pri

Učenci, mentorica in rokodelka (Foto: Simona Gregorec)


8

katerih je bilo potrebno več znanja in tudi vztrajnosti. Tako so spre-tnejši nakvačkali še košarice, na katere so bili še posebej ponosni. Kot dokaz naši vztrajnosti in veliko ur porabljenega za naše delo, smo izdelke razstavili na razstavi ob veliki noči in ob zaključku projekta. Pri delu so se učenci naučili vztrajnosti in šele sedaj znajo ceniti vre-dnost izdelkov, ki nastajajo ob kvačkanju.

Kot mentorica sem navdušena nad izdelki, ki so nastali in ves trud, ki sem ga vložila v delo z učenci je poplačan. Predvsem mi je v zadovoljstvo, da so tudi učenci zadovoljni s svojim delom dokazujejo tudi mnenja učencev:

Pri kvačkanju mi je bilo najbolj všeč, ko je nastal končni izdelek. Naučila sem se veliko novega. Pri vsaki delavnici smo se nasmejali in zabavali. Karin

Bilo mi je zelo lepo. Učiteljica nam je pokazala vedno nekaj novega. Ko sem naredil prvi okrogli prtiček, sem bil zelo vesel.

Marko

Bilo je lepo se naučiti kvačkati okrogle prtičke. Kljub začetnim težavam, mi je uspelo.

Ponosna sem na svoj izdelek. Vanesa

Užival sem pri kvačkanju, ker so mi nastali lepi prtički. Luka

Pri kvačkanju so mi bili všeč končni izdelki, ki smo jih naredili. V delo sem vložil veliko truda in vesel sem, da mi je uspelo.

Marsel

Ko smo kvačkali prtičke, mi je bilo najbolj všeč, da smo si zraven tudi zapeli in se poveselili. Čeprav je kvačkati težko, mi je uspelo, da sem se naučil. Janez


9

Bilo je lepo. Lepo se je nekaj naučiti, še posebej, če nastane tvoj izdelek, v katerega si vložil veliko truda. Luka

Pri urah kvačkanja sem uživala, saj sem se naučila nekaj novega. Ana

Bilo mi je lepo, kvačkanje me zelo veseli, hitro sem osvojila postopek dela in moji končni izdelki so čudoviti. Amalija

Letos sem pričela kvačkati. Bilo je lepo, vesela sem, da mi je uspelo nakvačkati prtička. Lara

Bilo je lepo, vesela sem, da sem se naučila kvačkati. Rebeka

Zapisala: Nevenka Jambriško

Vanesa ob kvačkanju prtička(Foto: Nevenka Jambriško)

Ogled nakvačkanih izdelkov (Foto: Nevenka Jambriško)


10

oš ormož

Od ovce do klobuka

Izhodišče našega projekta je bila obravnavana tema pri turistični vzgoji, kjer smo se pogovarjali o pomenu obrti za razvoj turizma v domačem kraju, z vključitvijo rokodelske dejavnosti.

Namen in cilji

poseči v zgodovino domače obrti na našem področju, spoznati rokodelce, ki se še vedno ukvarjajo z določeno

dejavnostjo, ter izbrati za nas najbolj zanimivega in z njim sodelovati,

pridobiti nova znanja in spretnosti, družiti se in se seznaniti z vrstniki iz drugih šol, ter njihovo

dejavnostjo v okviru projekta,

skrbeti za ohranjanje kulturne dediščine,

spoznati pomen rokodelske dejavnosti za promocijo turizma.

Potek našega dela

Kar nekaj ur smo se projektu posvetili pri tu-ristični vzgoji, sodelovali Aktivni v delavnici


11

smo na tehniškem dnevu na temo »Stare obrti«, nazadnje pa smo rokodelsko mojstrico obiskali na njenem domu, kjer smo imeli ustvar-jalne delavnice.

Spoznajte našo rokodelsko mojstrico tudi vi

Letos smo »posvojili« gospo Silvo Kelemina s Huma pri Ormo-žu. Ukvarja se s pridelavo oz. predelavo volne. Goji namreč ovce in trenutno jih v njenem hle-vu meketa 51. 2-krat letno jih postriže in od ene ovce dobi približno 2,5 kg volne (vlaken). Ko ta vlakna po do-ločenih postopkih obdela, jih pripravi za predelavo in izdelavo izdelkov, ki jih po-stavi na ogled in prodaja ob raznih priložnostih na sej-mih, razstavah, srečanjih … Z veseljem pa se odzove povabilu šol, kjer predstavi svoje mojstrovine. S svojim delom je navdušila tudi nas in s tem dala prispevek k ohranjanju kulturne dedišči-ne, ter nas popeljala v svet vedoželjnosti in kreativnosti.

Spoznali smo, da je po-stopek predelave od vlakna do izdelka zelo zahtevna ro-kodelska spretnost , ki vklju-čuje različne postopke pre-delave, ki vam jih na kratko predstavljamo.

Hlev

Predivo v platnenih vrečkah


12

Postopek priprave vlaken za predelavo

striženje ovce, čiščenje volne, namakanje v sodu, sušenje na rešetkah, pospravljanje volne v platnene vreče, rahljanje in česanje.

Pot od vlakna do izdelka

predenje, kjer iz prediva dobimo prejo (za predenje gospa Silva uporablja kolovrat, ki smo ga na obisku na njenem domu tudi preizkusili),

navijanje preje (prejo je treba sneti s kolovrata in jo zvitii v klobčič),

tkanje (v šoli smo tkali s pomočjo ročno izdelanih okvirjev, imamo pa tudi ročne namizne statve. Gospa Silva uporablja ročne statve, ki smo jim bili kos kar vsi po vrsti, ko smo se urili v tkanju preproge,

izdelava vlaknovine (postopek izdelave vlaknovine je časovno najbolj zahtevno opravilo; npr. postopek izdelave copatov poteka 7 ur).

Nekaj vtisov z naših delavnic

Na šoli je bil februarja organiziran teh-niški dan, kjer smo s pomočjo zunanjih sodelavcev, rokodelcev, spoznavali različ-ne obrti. Z nami je bila tudi gospa Silva Kelemina, ki si je dopoldan rezervirala Predenje


13

samo za nas. Približala nam je dejavnost, s katero se ukvarja in ji je v veselje, hkrati pa tudi dodatni vir zaslužka na kmetiji. Razložila in predstavila nam je tudi postopke predelave volnenih vlaken. Po natančnih navodilih smo zavihali rokave in se lotili dela. Fantje niso zaostajali za dekleti. Preizkušali smo se v tehniki polstenja in izde-lovali volnene kroglice za nakit, ki smo ga ob zaključku dneva tudi razstavili. S pomočjo posebnih igel smo krasili jajčka iz stiropora, ki smo jih uporabili za dekoracijo ob velikonočnih praznikih. Po la-stnih zamislih pa so v isti tehniki izpod naših spre-tnih rok nastali unika-tni izdelki živali, cvetja ... Preizkusili smo se tudi v tkanju s pomočjo lesenih okvirjev, ki jih je izdelal uči-telj Igor. V platneni vezavi smo tako tkali preproge in denarnice. Ob zaključku smo pripravili razstavo.

Za nekatere udeležen-ce projekta pa bo ostal nepozaben obisk pri naši »posvojeni rokodelki« go-spe Silvi Kelemina, ki nas je ob prihodu prijazno spreje-la in prijetno presenetila s sveže pečenim pecivom in domačim sokom. Po okrepčilu smo si ogledali hlev, poln velikih in malih ovac, ki jih naša prisotnost ni kaj dosti zmotila. Niso pa nam dovolile, da bi se skupaj z njimi fotografirali,

Skupinaska fotografija ob zaključku delavnice

Tehniški dan


14

zato so družno zapustile hlev in stekle na travnik, mi pa smo hiteli na ogled prostora, v katerem gospa Silva ustvarja in razstavlja svoje izdelke. Na polici smo zagledali klobuke iz vlaknovine, si jih z dovoljenjem nadeli na glave ter z njimi pozirali pred fotografskim objektivom. Občudovali smo unikatne torbice in copate različnih velikosti in jih tudi pomerili. Nismo se pa mogli upreti čudovitim preprogam iz prave ovčje volne. Dekleta je zamikal nakit , ki je pri-vabljal s svojimi barvami in oblikami. Tako smo dobili nekaj idej za

naše ustvarjanje. Ker nam je vreme

tega dne dobro služilo, smo ustvarjalne delav-nice izvedli na prostem. Najprej smo se pomerili na kolovratu, ki nam je sprva delal precej pre-glavic, a nato smo ujeli pravi ritem in na vretenu je že bil viden rezultat na-šega dela. Nekoliko lažje smo obvladovali namizne statve za tkanje in pre-progo podaljšali za nekaj centimetrov.

Sledil je finalni del dne-va, ki se je že nagibal k večeru. Fantje so si iz vla-knovine izdelali etuije za mobilne telefone, deklice pa slike z različnimi mo-tivi. Sledil je še skupinski posnetek z rokodelko, ki s svojo predanostjo, potr-pežljivostjo in neizmernim

Tkanje

Udeleženci s končnimi izdelki


15

smislom za ustvarjalnost prenaša našo kulturno tradicijo tudi na mlajše rodove.

Ob zaključku projekta ugotavljamo, da je rokodelska dejavnost po-memben dejavnik tako za ustvarjalca samega, njegovo lastno zado-voljstvo, hkrati pa pomemben dejavnik v smislu ohranjanja tradicije kraja, ki je posredno povezana tudi s promocijo turizma in nekakšna povezava med preteklostjo in sedanjostjo, ki utira pot tudi v priho-dnost.

Vključeni v projekt na OŠ Ormož

Priprava vlakovine


16

oš stročja vas

Štirje letni časi ob cvetju iz papirja

Že v preteklem šolskem letu smo se učenci tehničnega krožka vključili v projekt Mladi posvojijo rokodelca. Izdelali smo razisko-valno nalogo, v kateri smo popisali rokodelce v bližnjih vaseh, jih spoznali in se podrobneje seznanili z njihovo rokodelsko spretno-stjo. V zaključku raziskovalne naloge smo ugotovili, da rokodelstvo

zelo hitro zamira, saj v naših krajih v da-našnjem času rokodelcu njegova rokodel-ska spretnost ne more nuditi preživetja. Rokodelci se s svojo dejavnostjo ukvarjajo le občasno, zaradi svojega interesa in lju-bezni do rokodelstva, ki so si ga v mlado-sti pridobili.

V tem šolskem letu nas je prijetno pre-senetila Marjeta Karlovčec iz Pristave. Predstavila nam je svojo spretnost obliko-vanja iz papirja. Z velikim veseljem smo jo vključili v novoletne delavnice, ki že tradici-onalno potekajo na naši šoli v mesecu de-cembru. Njeno in naše cvetje iz papirja je popestrilo novoletno razstavo, marsikateri obiskovalec pa je cvet živih barv ponesel s sabo v mrzel decembrski večer.

Nadaljnje ure tehničnega krožka so potekale ob različni literaturi, ki je pred-stavljala preprosto oblikovanje s krep pa-

Rokodelka Marjeta Karlovčec


17

pirjem. Spoznali smo postopke in načine dela s to vrsto papirja in spoznavali njegove posebnosti. V spomladanskem času nas je gospa Marjeta zopet večkrat obiskala in skupaj z nami delila svoj prosti čas. Ob njenih ročnih spretnostih smo se sami počutili pre-cej nerodni, vendar hkrati veseli njene potrpežljivosti in pohval, ko nam je vsaj malo uspelo. Odločili smo se, da bomo poskusili prika-zati letne čase ob cvetju iz papirja in umirjenost zimskega časa, ko smo začeli spoznavati gospo Marjeto.

In kdo sploh je Marjeta Karlovčec?

Vsi v vasi Pristava jo zelo dobro poznajo, saj je aktivna članica številnih pristavskih društev in ak-tivna tudi v drugih oblikah družabnega življenja. Sama nam je povedala, da jo je oblikovanja iz papirja nau-čila njena mama, vendar so to bile cvetlice, ki so jih v takratnem času sami potrebovali, saj so tako za-znamovali spominski dan ob prvem novembru, ali kateri drug praznik, ki je bil tesno povezani z življenjem kmečkega človeka. Marje-tine mame že dolgo ni več in tako je Marjeta ostala sama s svojimi cvetlicami, ki pa danes pod njenimi rokami dobivajo drugo po-

Novoletne delavnice

Delavnice pri tehničnem krožku


18

dobo. Marjeta oblikuje cvetlice tako, da jih zelo natančno opazuje v naravi, si kdaj katero utrga in jo vzame s sabo, nato pa poskuša narediti iz papirja. Tako lahko pri njej spoznavamo marjetice, rdeče make, pšenično klasje, vrtnice in druge cvetlice, ki obarvajo naravo v vsakem letnem času drugače.

Tako smo videli in spoznavali gospo Marjeto Karlovčec tudi mi učenci tehničnega krožka.

Učenci tehničnega krožka OŠ

Stročja vas z mentorico

Mileno Pavličič Kozlar

Novoletne delavnice


19

oš sv. jurij ob ščavnici

Projekt Mladi posvojijo rokodelca 2

V šol. letu 2010/11 smo se na OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici ponovno odločili, da se bomo priključili projektu Mladi posvojijo rokodelca. V projektno delo smo pritegnili vse učence 9. razredov.

Delo je potekalo terensko in v obliki delavnic na tehniškem dnevu, in sicer pod vodstvom mentorjev Irene Skotnik, Petra Korošca in Vide Tivadar Mesarič.

V novembru smo se najprej seznanili z različnimi rokodelskimi dejavnostmi in jih začeli raziskovati. Tako smo spoznali, katere rokodelske obrti se pojavljajo v Pomurju. Ker smo v lanskem šolskem letu že bili vključeni v projekt Mladi posvojijo rokodelca in smo imeli že opra-vljeno anketo o tem, kdo se v naši občini še vedno ukvarja z rokodelskimi dejavnost-mi, smo izmed njih izbrali rokodelca, ki se ukvarja s pletenjem košar in izdelovanjem brezovih metel.

Naš posvojeni rokodelec je tako postal Rudolf Brumen, ki smo ga v mesecu febru-arju povabili na delavnice ob tehniškem dnevu.

Rudolf Brumen je rojen 15. 4. 1942 in živi v Dragotincih, v občini Sveti Jurij ob Ščavnici.

Pravi, da se je izdelkov naučil izdelovati


20

sam, in sicer že pred tridesetimi leti. V družini se s tem ukvarja sam in družina ga pri tem zelo podpira. To delo ga zelo veseli in zato ga z veseljem opravlja.

Brezove metle smo izdelali tudi učenci. Za izdelavo teh metel po-trebujemo brezove veje, vrv, žico, škarje in seveda dobro voljo. Da nastane na koncu lepa brezova metla, potrebujemo tudi čas, saj eno metlo izdelujemo približno eno uro.

Ob ponazoritvi izdelave metle smo spoznali, kakšno je bilo življenje nekoč. Prav tako smo ob njegovem pripovedovanju o svojih življenj-skih izkušnjah in modrostih lažje dojemali svet starejše generacije in se zavedali pomena medgeneracijskega druženja, ki je pomemben za razvoj ustvarjalnih potencialov mladih ter varovanje in ohranjanje nesnovne dediščine.

Ob koncu našega druženja z rokodelcem smo učenci in mentorji

spoznali, kako zelo pomemben je stik otroka z drugimi generacijami. Ne moremo živeti v polnosti, če nismo povezani. Izkušnje odraslih otroku pomagajo, da lahko sam sebe vrednoti naprej za naslednje rodove. Tako začuti skupne korenine in pripadnost, da bo nekega dne zmogel poiskati lastno globino.

Vodja projekta: Vida Tivadar Mesarič, prof.


21

oš veržej

Projekt Mladi posvojijo rokodelca

Učenci OŠ Veržej smo se tudi v šolskem letu 2010/2011 odločili, da bomo sodelovali v projektu Mladi posvojijo rokodelca. Nekaj izku-šenj smo si nabrali že v prejšnjem šolskem letu, ko se je ta projekt začel. V lanskem šolskem letu smo izvedli popis rokodelskih dejav-nosti v Občini Veržej, zaradi česar letos nismo imeli težav pri izbiri rokodelca. V projektu so sodelovali učenci celotnega 8. a razreda.

Rokodelska dejavnost je del naše kulturne dediščine. Zdi se, da je mladim tuja. Ne poznajo je dovolj, pa tudi novejše stvari so jim zanimi-vejše, zato le-te prevesijo tehtnico na svojo stran. Prav zaradi tega je naloga starejših, ne le da ohranjajo kulturno dediščino, ampak pred-vsem, da navdušijo in privabijo mlade. Projekt Mladi posvojijo rokodel-ca je lepa priložnost za prenašanje tega znanja na mlade.

Učenci 8. a razreda so se skupaj z mentorico Mile-no Sabotin odločili, da tokrat posvojijo družino Klemenčič iz Bunčan. Obiskali smo jih že v lanskem šolskem letu. Že takrat so nas navdušili, ne samo zaradi svojih roko-delskih spretnosti in znanja, temveč tudi zaradi odprto-sti, pripravljenosti za sode-lovanje ter spoštovanje do te vrste dejavnosti.


22

Sicer je OŠ Veržej temu področju v tem šolskem letu namenila precej pozornosti. Kar nekaj dni dejavnosti so učenci naše šole pre-živeli v Zavodu Marianum Veržej, kjer nam je ta-isti zavod organiziral delavnice: lončarske, izdelovanje šopkov iz krep papirja, pletenje iz ličja, od zrna do kruha, medičarstvo. V čebelarskem muzeju na Kra-pju so izdelovali izdelke iz voska. Gospod Rožman je z učenci prvega razreda pekel parklje, žemlje, kajzerice in pletenice.

Da si pridobimo nekaj teoretičnega znanja, smo v mesecu no-vembru na šolo povabili gospoda Ivana Kuharja in strokovno sode-

lavko Pokrajinskega muze-ja Murska Sobota gospo Matejo Huber. Učence 8. a razreda sta podučila o strokovni terminologiji, predvsem pa o pomenu ohranjanja kulturne dedi-ščine in prenašanju tega znanja in vrednot na mlaj-še rodove.

Desetega decembra smo na šolo povabili go-spo Alojzijo in gospoda Jožefa Klemenčiča. Odlo-čili smo se namreč, da z njuno pomočjo izvedemo naravoslovni dan. Seveda so se priprave pričele že prej: predstavitev družine Klemenčič in njene roko-delske dejavnosti, nabava potrebnega materiala ter predstavitev poteka nara-voslovnega dne. Učenci so se razdelil v dve skupini, ki


23

sta se pozneje zamenjali. Ena skupina je v šolski kuhinji ob navodilih gospe Klemenčič spekla ''pletenice''. Naučila jih je celotnega postop-ka: od kvašenega testa, do zlato zapečenih pletenic. V drugem pro-storu je gospod Klemenčič pokazal pletenje ''korbačev'' iz ''pintovca''. Ker je pletenje zapleteno in zahteva kar nekaj ročnih spretnosti, so najprej poskusili plesti iz vrvi in nato svoje spretnosti preizkusili s pletenjem iz ''pintovca''. Ob pomoči gospoda Klemenčiča je prav vsa-kemu uspelo narediti končni izdelek. Ob delu sta mentorja učence seznanjala s svojo rokodelsko dejavnostjo, s prilikami, ko to dejavnost izvajata, s potrebnim orodjem ter narečnimi besedami, ki se poja-vljajo ob teh dejavnostih. Vzdušje sta popestrila s pripovedovanjem ljudskih običajev ter z zanimivimi zgodbicami.

Ker je ob tej dejavnosti nastalo precej fotografij, so učenci izde-lali zanimiv plakat, ki so ga lahko občudovali vsi učenci šole. Precej dela je učencem in mentorici vzela naloga, kjer so z besedo in sliko predstavili družino Klemenčič, potek naravoslovnega dne in ostale aktivnosti tega projekta. Za družino Klemenčič so izdelali zloženko. V občinskem glasilu Fünkešnica so prav tako objavili članek o tem pro-jektu. Projekt se je končal 10. junija, ko smo ob otvoritvi Ekomuzeja v Veržeju uredili razstavni prostor, ki govori o izvedbi projekta na naši šoli.

Ker so bile tovrstne aktivnosti na šolah v preteklosti zapostavlje-ne, smo zato toliko bolj zadovoljni, da se ponovno obujajo in s tem ohranjajo.

Mentorica: Milena Sabotin


24

Sodelujoči

oš ormož

Mentorica: Metka LešničarRokodelka: Silva Kelemina David LuknerTimon GrabovacRene PlavecDominik KosiErik DragaričSandra MuratMarija MundaDoroteja LahInes Krajnc

oš sv. jurij ob ščavnici

Mentorji: Peter Korošec, Vida Tivadar Mesarič in Irena SkotnikRokodelec: Rudolf Brumen Denis BelecŽan KocuvanAdriana KrajncAndrejka PekUrška PetrovičAleksander PrijolAleš PršaGregor StramičUrška ŠantlInes TopolnikMatej VokNastja VrbančičPatricija VrzelMitja Zorec

Klemen Žnidarič Urška D. VrbnjakLea DvoršakDavid KetišLea KolosovskiNikolaj KorošakDenis LackovičAlen MariničPatrik PackDamjan PučkoKristian StolnikDoroteja TrnovecBarbara Vršič


25

oš veržej

Mentorica: Milena SabotinRokodelca: Alojzija in Jožef KlemenčičTilen ForjanJan KunejLeon MovrinStaš OstercRene RepijaŠpela CimermanKatarina FrasŽanin HericElvira KardinarAna RitonjaKaja ZrinskiLea Belec

oš miklavž pri ormožu – podružnica kog

Mentorica: Nevenka JambriškoRokodelka: Marijana ČehAmalija OzmecAna LuciKarin ZemljičVanesa CafMarsel NovakLuka PuklavecJanez LukmanMarko ArnugaLara PetrovičLuka PercRebeka Čurin


26

oš stročja vas

Mentorica: Milena Pavličič KozlarRokodelka: Marjeta Karlovčec Anja Makoter Michelle TivadarTinkara Vargazon Katja MihoričJaka Kozar Tjaša BobnjarŠpela Pšak Ula MihaličLaura Lesjak Tadeja PevecSara HabjaničMaja MakoterPatricija NovakSara StrajnšakTamara ŠkrinjarLea BelclTomaž PintaričŽiga Žnidarič


27

Vsebina

Ivan Kuhar

Most med generacijami .....................................................................................5

OŠ Miklavž pri Ormožu – podružnica Kog

Kvačkali smo prtičke ............................................................................................7

OŠ Ormož

Od ovce do klobuka ............................................................................................ 10

OŠ Stročja vas

Štirje letni časi ob cvetju iz papirja .............................................................. 16

OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici

Projekt Mladi posvojijo rokodelca 2 ........................................................... 19

OŠ Veržej

Projekt Mladi posvojijo rokodelca ................................................................ 21

Sodelujoči ............................................................................................................... 24


28

Mladi posvojijo rokodelca 2Zbornik projekta, ki ga je v šolskem letu 2010/11 izvajalo 5 prleških osnovnih šol

Nosilec projektaZavod Marianum Veržej – Center DUO Puščenjakova 19241 Veržejtel: +386 51 654 [email protected]/tic

Uredila Janez Krnc in Ivan KuharFotografija na naslovnici Mirko RakovnikOblikovanje in priprava za tisk Izdal in založil Zavod Marianum Veržej, 2011

Naklada 500 izvodovTisk Salve d. o. o. Ljubljana


Mladi

rokodelca

Mladi


mladi posvojijo rokodelca 2

Documents