mlini

Tam za gozdom ob potoku stari mlin pa še stoji. Z mahom že je ves preraščen, mi spomin budi.

(Slovenska ljudska)

projektno delo OŠ Toneta Pavčka v šolskem letu 2014/15

T

Mlini: projektno delo OŠ Toneta Pavčka v šolskem letu 2014/15

Uredila: Gordana Kmetič Izdala in založila: Osnovna šola Toneta PavčkaZa založnika odgovarja: Danijel BrezovarJezikovni pregled: Barbara Goršič, Simona Laknar in Mojca NovakFotografije in ilustracije: Osnovna šola Toneta PavčkaNaslovnica: učenci 6. razreda in Aleša Sušnik ŠkedeljOblikovanje: Klemen Kramar

Tisk: ARTPRO fotografija oblikovanje tisk d.o.o., 500 izvodovMirna Peč, junij 2015

Zbornik smo izdali s pomočjo Občine Mirna Peč.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

664.71(497.4Mirna Peč) 373.3.091.313(497.4Mirna Peč)(082)

MLINI : projektno delo OŠ Toneta Pavčka v šolskem letu 2014/15 / [uredila Gordana Kmetič ; fotografije in ilustracije Osnovna šola Toneta Pavčka]. - Mirna Peč : Osnovna šola Toneta Pavčka, 2015 ISBN 978-961-93608-5-9 1. Kmetič, Gordana 279749376

projektno delo OŠ Toneta Pavčka v šolskem letu 2014/15

M l i n i

T

Predgovor .................................................................................................... 7

Od zrna do kruha ............................................................................... 8

Žita ........................................................................................................... 10

Mlin na vodni pogon ................................................................................ 16Vrste mlinov ........................................................................................ 16Delovanje naprav v mlinu .................................................................... 19Moč mlinov .......................................................................................... 22

Mlin v ljudskem izročilu ........................................................................... 24Stalne besedne zveze (frazemi) o mlinih in mlinarjih ......................... 24

Od moke do kruha .................................................................................. 27

Mlini v Mirni Peči ..................................................................................... 30

Začetki mlinarstva v okolici Mirne Peči ................................................ 31

Pretok potoka Igmanca .......................................................................... 36Grandljičev (Racmanov) mlin pri Hrastju .......................................... 38Krevsov (Štangarjev) mlin pri Hrastju ............................................... 40

Pretok reke Temenice ............................................................................ 44Greznikov mlin pri Vrhpeči ................................................................. 46Krevsov mlin pri Vrhpeči .................................................................... 52Mikličev (Venckov) mlin pri Vrhpeči ................................................... 56Cesarjev (Frlugov) mlin pri Biški vasi ................................................. 58Patetov mlin pri Ivanji vasi ................................................................. 62Povšetov mlin pri Dolenjem Podborštu ............................................. 64

k a z alo vsebine

Dejavnosti v šoli .............................................................................. 74

Obiski mlinov .......................................................................................... 74Mlinčki ..................................................................................................... 78Makete ..................................................................................................... 80Likovno ustvarjanje ................................................................................. 81Pesmi ...................................................................................................... 88Glasba ..................................................................................................... 92Ples .......................................................................................................... 93Zgodbe .................................................................................................... 94Matematične naloge .............................................................................. 95Križanki ................................................................................................... 96Mlini v podaljšanem bivanju .................................................................. 97

Če se danes sprehajaš ob Igmanci in opazuješ njen pretok, komajda lahko sklepaš, da je tako majhna voda, potoček, sposobna poganjati mlinsko kolo. Pa ga je in to ne enega. Še več jih je poganjala Temenica. Danes ne Igmanca ne Temenica ne poganjata nobenega, od nekaterih je le še bleda sled, drugi so v intenzivnem propadanju, tretji pa še kljubujejo času, vendar ne opravljajo več svoje osnovne naloge – mletja žita. Ker je bilo mlinarstvo v mirnopeški in šentjurski dolini nekoč pomembno, smo se v šoli odločili, da v celoletnem šolskem projektu raziščemo zgodovino mlinov, mlinarstva in kar je povezanega s to dejavnostjo. Vse leto so učenci pod vodstvom mentorjev raziskovali in odkrivali, opravljali pogovore s še živečimi mlinarji ali njihovimi sorodniki, iskali podatke, sejali žito, pekli kruh, merili pretok, risali, slikali, izdelovali makete in opravili vrsto drugih dejavnosti, ki so jih opisali, zbrali in prikazali v tem zborniku.Vsem učencem in mentorjem se za njihovo dobro opravljeno delo zahvaljujem in jim čestitam. Hvala tudi vsem občanom, ki so sodelovali v razgovorih, prispevali fotografije, predmete in dokumente, da je projekt Mlini lahko uspešno zaključen. Zaključek projekta so z razstavo različnih kruhov popestrile članice Društva podeželskih žena Mirna Peč, za kar se jim iskreno zahvaljujem.Vonj sveže pečenega kruha, ki je napolnil našo šolo, je vonj po domu, družini, dobroti. Kruh je njen simbol, saj za marsikaterega človeka pravimo, da je dober kot kruh. Pot do njega pa je dolga in potrebno je veliko truda, da lahko odrežemo krajec. Če smo s tem projektom pokazali otrokom delček te poti, je bil naš cilj dosežen.

Danijel Brezovar, ravnatelj

predgovor

7

V davni preteklosti so zrnje trli na roke s kamni, pozneje so velike kamne pomagale vrteti živali (voli in konji). Nato sta mlinska kolesa poganjala voda ali veter.

žrmlje

cepec

pajkl

Žito so nekoč na njivi želi ročno, s srpi, pozneje pa s prirejenimi kosami. Požeto žito so povezali v snope, te so nato sušili v kozolcih, v mlatilnici pa ločili zrnje od bilk. V »pajklu« so ločili zrnje od plevela.

od zrna do kruha

Tamara Galič, 3. a Jan Kovačič, 3. b

Tinkara Krevs, 3. a Ana Saje, 3. b8

Ko je bilo žito pripravljeno, so ga kmetje nesli v mlin. V mlinu so mleli različne vrste žit: pšenico, proso, oves, ječmen, kamut, ajdo, piro, riž, rž, konopljo in koruzo.

Mlinar je moral biti ob mletju pozoren na to, da je žito bilo suho in čisto (brez kamenčkov, zemlje, semen ali plevela). Žito je zmlel v moko, zdrob, kašo in otrobe. Iz tega so naše mame in peki pekli zelo dober kruh in ostala peciva.

Uredili in zapisali Renata Fink Husić in Mojca Lužar, ilustrirali učenci 3. razreda, ponazorila istockphoto.com

pšenica ječmenrž ajdaoves proso koruza

1. Žito stresemo v grob.

otrobimokazrob

ostanki

2. Mlinska kamna žito zmeljeta v moko.

3. Sita zmleto žito ločijo.

Lea Kavšek, 3. a Tine Matoh, 3. a

Hana Kastelic, 3. b

9

Žita botanično spadajo v družino trav, razen ajde, ki spada med dresni. Zaradi bogate kemijske sestave, enostavne predelave in možnosti skladiščenja so žita pomembna za prehrano, krmo živine in industrijsko predelavo.Glede na uporabo jih delimo na krušna in nekrušna. Krušna žita so tista, pri katerih lahko iz njihovih mlevskih izdelkov naredimo testo, ki lahko vzhaja. Mednje spadajo pšenica, rž, pira in triticala. Moko iz nekrušnih žit pa moramo mešati s krušno.

KRUŠNA ŽITAPšenica (Tri t icumaest ivum)Pšenica je kulturna rastlina, ki zraste v višino do 1,5 m. Je ena najstarejših kulturnih rastlin na svetu. Pšenica je najbolj razširjena v zmerno toplem pasu. Pridelovali so jo že Egipčani, izvira pa iz Mezopotamije, od koder se je razširila po svetu. Danes je pšenica pomembna surovina v mlinarstvu. Botanično spada v družino trav, rod Triticum. Poznamo 27 različnih vrst pšenice, gospodarsko pa so pomembne tri, navadna pšenica (Triticumaestivum), mehka pšenica (Triticumvulgare) in trda pšenica (Triticumdurum).

Žita na šolskem vrtuNa šolskem vrtu smo spomladi posejali nekatera žita, ki jih kmetje mirnopeške doline sejejo na svoje njive in jih uporabljajo za lastno prehrano oziroma za prehrano domačih živali – goveda, konj, drobnice, prašičev in kokoši. Posejali smo pšenico, piro, koruzo, ječmen, oves, ajdo, lan in rž. Fotografirala jih je Pija Jakša, 8. b.

Pšenica, pira, rž, ječmen, oves, koruza in ajda (dreamstime.com)

žita

10

Mehka pšenica ima klas vretenaste oblike, zrno je jajčasto ali ovalno z izrazito brazdo. Jedro zrna ima moknato strukturo, ker vsebuje malo beljakovin in škroba. Trda pšenica ima zbit klas, zrno je stisnjeno in podolgovato. Vsebuje veliko škroba in beljakovin, zato je v prerezu zrno steklasto. Moka iz te pšenice je najprimernejša za proizvodnjo testenin. Zrno vsebuje veliko škroba (70 %) in beljakovin (10 %), nekaj maščob, mineralov in vitaminov. Najpomembnejše so beljakovine lepka, ki vežejo vodo in povzročijo elastičnost in gnetljivost testa.Klasje dozori julija ali avgusta, iz njega pa se izluščijo zrna, ki so v svetovnem merilu eden največjih prehranskih virov. Žitno zrno je zgrajeno iz jedra (endosperm), luske in kalčka. Jedro se deli na osrednji del, ki ga imenujemo tudi moknato telo ali meljak, in zunanji del ali alevronski sloj. Osrednji del jedra vsebuje največ škroba in beljakovin. Luska vsebuje celulozo, vitamine, minerale, nekaj topnih beljakovin in encime. Kalček vsebuje maščobe, topne beljakovine, vitamine in encime. Iz kalčka se po kalitvi razvije nova rastlina. Pšenico prištevamo med žita, ki jih s postopki obdelave (mletje) spreminjamo v moko in posledično služi kot sestavina enemu najpomembnejših prehranskih proizvodov v Evropi – kruhu. Uporabljajo jo pri pripravi testenin in peciv.

Pira (Tri t icumspelta)V hribovitih območjih Evrope je bila vodilna zvrst pšenice, pozneje so jo opuščali in prevladala je navadna pšenica, ki daje večji pridelek. V zadnjem času postaja pira kot alternativno žito ponovno zanimiva. Pira je rastlina, ki spada med prve gojene žitarice. Njene izredne kvalitete ponovno odkrivajo danes, ko je vse manj zdrave hrane in je postalo nujno pridelovanje hrane na okolju prijazen način. Ponovno odkrita pira je plevnata zvrst pšenice z beljakovinami, vlakninami in vitamini bogatim zrnjem.

Klasje zrele pšenice (pixabay.com)Pšenično zrno (pixabay.com)Zgradba pšeničnega zrna (commons.wikimedia.org)

luska

kalček

jedro (endosperm)

11

Kruh in pecivo z dodatkom pirine moke je zelo aromatično in ostane dolgo sveže. Vzrok za težavnejšo peko kruha iz pirine moke je slabša kakovost lepka.

Rž (Secalecereale)Rž je krušno žito iz družine trav, sorodno ječmenu in pšenici. Največji pridelovalki rži sta Evropska unija in Rusija. Rž ima podobno zgradbo kot pšenica, je sivozelene barve. Steblo je višje, listi širši, klas je členkast in ima tri klaske. Zrno je tanjše in daljše od pšeničnega.

Zrna so lahko različno velika, zelene, rjave ali rumene barve. Površina je nagubana in ima brazdo. Zrno ne vsebuje lepka, vsebuje pa sluzne snovi, ki vežejo vodo in omogočijo mesitev testa. Vsebuje nekaj več škroba in manj beljakovin ter maščob od pšeničnega zrna, od vitaminov pa predvsem B1, B2, B6, B12 in E. Uporablja se tudi za kavni nadomestek in pri proizvodnji piva kot dodatek ječmenovemu sladu.

Klasje zrele rži (pixabay.com)

Rženo zrno (pixabay.com) Zgradba rženega zrna (commons.wikimedia.org)

Risba rži (commons.wikimedia.org)

Prinino klasje na polju (pixabay.com) Pirino zrno (commons.wikimedia.org)

12

protein – rdečacelična stena –modraškrob – črna

NEKRUŠNA ŽITAJečmen (Hordeumvulgare)Ječmen smatrajo za zelo staro žito. Kemijska sestava ječmena je podobna ostalim žitom, vendar v primerjavi s pšeničnim zrnjem vsebuje nekaj manj beljakovin (10 %), nekaj več pa maščob (2,5 %). Zrno ječmena se razlikuje od pšeničnega po velikosti in obliki. Je rumene, rdečkaste ali rjave barve. Vsebuje ogljikove hidrate, maščobe in beljakovine, pa tudi precej železa, kalcija in vitamine skupine B. Zrno ječmena je obdano s plevami, ki so zrasle z lusko in zaradi trdnosti ščitijo ostale dele zrna. Delež pleve je od 6 do 14 %, debelina pa od 150 do 250 mikrometrov. Pleva je iz treh slojev celic, od katerih se prečne celice z valovitimi membranami dokazujejo za ločevanje ječmenove moke od mok drugih žit. Pod plevo sta oplodje in osemenje zrasla skupaj. Pod njima je alevronski sloj iz treh vrst celic, pod njim pa škrobni endosperm. Kalček je sestavljen enako kot pri pšenici. Delež pleve, luske, alevronskega sloja in kalčka je od 28 do 30 %.Ječmen uporabljamo za prehrano, krmo živine in v pivovarstvu za slad. Največ uporabljamo oluščen ječmen ali ješprenj, malo ga meljemo v moko in predelamo v kosmiče. Moka ne vsebuje lepka in jo moramo mešati s pšenično.

Oves (Avenasat iva)Oves je nezahtevno žito in uspeva tudi v višjih legah ter v hladnejših predelih. Spada med latasta žita. Zrna so podolgovata in pokrita s plevami, ki niso zrasla. Oves je žito, ki se večinoma uporablja za prehrano domačih živali. Le redko ga uvrščajo med krušne žitarice. Ovsena moka je precej siromašna z lepkom, vendar pa vsebuje specifično beljakovino avenin, zato ga v prehranski industriji predelujemo v kosmiče in ovseno kašo. Vsebuje pa

Ječmenov klas (pixabay.com) Zrna ječmena (commons.wikimedia.org)

Zgradba ječmenovega zrna (commons.wikimedia.org)

Risba ječmena (commons.wikimedia.org)

plev

alevronski sloj

kalček

osemenjajedro

ščitka

13

tudi ogljikove hidrate, sluzne snovi in v vodi topne beljakovine, maščobe z esencialnimi maščobnimi kislinami ter v maščobah topne vitamine. V ovsu je veliko kalcija, železa in fosforja.

Koruza (Zeamays)Domovina koruze je Mehika. Zahteva toplo podnebje in precej vlage. Koruza spada v družino trav in je enoletna rastlina, ki jo ljudje gojijo za prehrano in za živalsko krmo. Steblo je okroglo, ravno in votlo, sestavljeno pa je iz 8–21 členkov. Iz vsakega kolenca poganjata po dva nasprotna ozka in proti koncu zašiljena lista.Klas ima obliko storža, na katerem so zrna, obdana z ličjem. Po barvi razlikujemo belo, rdečo in rumeno koruzo, po velikosti zrn pa debelo in drobnozrnato. Glede na uporabo jo delimo na trdinko, zobanko in pokovko. Koruzno zrno se deli v štiri dele: kapuca, luska, endosperm in kalček. Kapuca je ostanek organa, ki povezuje zrno s storžem. Luska je iz oplodja in osemenja. Koruzno zrno se po obliki in velikosti precej razlikuje od zrn ostalih vrst žit. Po barvi ločimo belo, rdečo in rumeno koruzo, po velikosti zrn pa drobno in debelozrnato. Kalček je precej večji kot pri drugih žitih. Koruzno zrno vsebuje škrob, beljakovine, maščobe, magnezij, kalij, železo ter vitamina A in E.Uporabljamo jo za moko in zdrob, za proizvodnjo škroba in špirita. Koruzni kalčki vsebujejo veliko maščob, iz njih pridobivamo koruzno olje.

Ajda (Fagopyrumesculentum)Domovina ajde je vzhodna Azija. Raste na ne preveč rodovitnih tleh, uspeva v severnih krajih, pri nas jo sejemo kot drugi posevek. Je žitna rastlina, ki ne spada v družino trav, pač pa med dresni. Latinsko

Zgradba koruznega zrna (commons.wikimedia.org)

moknatiendosperm

kleniendosperm

ovojnica

kalček

Oves (pixabay.com) Zrna ovsa (commons.wikimedia.org)

14

ime Fagopyrum in angleško ime buckwheat pomeni »bukovo žito« in pove, da so njeni trikotni plodovi podobni bukovim. Ima trirobe plodove, ki so pokriti z debelo lusko. Luska zavzema 40 % celotnega zrna. Ajda vsebuje za našo presnovo najustreznejše razmerje hranilnih snovi. Vsebuje precej lizina, lecitina, mineralov in vitaminov. Predelujemo jo v kašo in moko. Moka ne vsebuje lepka, zato jo mešamo s pšenično.

Učenci izbirnega predmeta rastline in človek in Slavka Pečjak

Viri:• Hrovat, M., 2010. Mlinarstvo. [online] Dostopno na: http://www.mizs.gov.si [2015].• Skupina za botaniko. Založne snovi v semenu. [online] Dostopno na: http://botanika.

biologija.org [2015].• Wikipedija. Pšenica. Koruza. Oves. Ječmen. Ajda. Pira. [online] Dostopno na: http://

sl.wikipedia.org [online].

Ajda (commons.wikimedia.org) Zrna ajde (commons.wikimedia.org)

Eksperiment: škrob v žitnih zrnih in mokiŠkrob dokazujemo z jodovico. Jodovica je vodna raztopina joda, ki je oranžne barve in ob stiku s škrobom počrni. Škrob smo dokazovali pri pšeničnih in koruznih zrnih ter pšenični in koruzni moki. Eksperiment je izvajala Jasmina Saje iz 8. a, fotografirala Pija Jakša, 8. b.

15

Voda je eden izmed najstarejših virov energije, ki se jih je človek naučil izkoriščati, in je hkrati najpomembnejši obnovljivi vir energije. Z izkoriščanjem energije vode oziroma hidroenergije proizvedemo kar 21,6 % vse električne energije na svetu. V naših krajih so znali izkoristiti pretok reke Temenice in potoka Igmanca, kjer so postavili mlinska kolesa, ki so poganjala mline in žage. Mlini se med seboj razlikujejo po namembnosti, izvedbi venca, dotoku vode.

VRSTE MlINOV glEdE NA NAMEMbNOSTProizvodni mliniProizvodni mlini so bili ogromni, saj so imeli od 6 do 9 pogonskih koles in toliko parov mlinskih kamnov. Mleli so samo za potrebe trgovine. V njem so delali najeti delavci, vodil pa jih je upravnik mlina.Storitveni mliniStoritveni mlini so mleli za potrebe bližnje in daljne okolice in samo včasih za potrebe trgovine. Imeli so od dva do štiri pare mlinskih kamnov. Mleli so predvsem: pšenico, ajdo, proso, koruzo, oves in ječmen. Ti mlini so bili ponavadi del stanovanjskih stavb, zato so jih stalno obnavljali in uporabljali. Prav zato so se med industrializacijo najdlje obdržali.Kmetijski (domači) mliniKmetijski mlini ali domači mlini so ponavadi pripadali hribovskim kmetijam. Postavljeni so bili ob potočkih in hudournikih blizu kmetije. Imeli so samo eno mlinsko kolo in en par mlinskih kamnov. Bili so precej skromni in so mleli za domače potrebe in potrebe vaščanov.

VRSTE MlINOV glEdE NA IZVEdbO MlINSKEgA KOlESAKolesa na lopat iceKolesa na lopatice so postavili tam, kjer je bila količina vode velika, padec pa majhen. Če so bile lopate ozke, so bile pritrjene v dovolj močno izdelan lesen obod, pri širših lopatnih kolesih pa med dve steni, podobno kakor pri korcih, toda z razliko, da med stenama ni bilo potrebnega dna.Kolesa na korce Korci so vpeti med dve steni, med stenama pa je dno, da voda nekaj časa ostane v kolesu.

Mlini na vodni pogon

Avtor: Anej Rajšel, 5. a. Mentorica: Aleša Sušnik Škedelj.

Avtorica: Valerija Dragan, 6. a. Mentorica: Aleša Sušnik Škedelj.

Vodni kolesi glede na izvedbo (Jüttemann, 1985)

lopatice korci

16

VRSTE MlINOV glEdE NA VIŠINO IN NAčIN dOTOKA VOdE NA KOlOKolesa na zgornjo vodo Ti mlini imajo mlinsko kolo vedno na korce. Voda vstopa iz dotočnega žleba na temenu kolesa v korce in ostaja v njih med vrtenjem, dokler se v določeni legi (v zadnji četrtini napolnjenega kolesnega venca) ne izlije. Mlini na zgornjo vodo se bolj obnesejo ob manjšem pretoku in večji strmini, saj ta mlin izkorišča potencialno energijo vode, ki mlinsko kolo poganja. Kolesa imajo v povprečju premer od 2,5 m do 3 m in imajo majhno število vrtljajev. Kolesa s premerom 3,5 m imajo okoli 8 vrtljajev v minuti, še večja okoli 4 vrtljaje v minuti. To pomeni, da je potrebno število vrtljajev povečati z zobniškimi prenosi. Pri Povšetovem mlinu so zobniški prenosi 6-kratno povečali število vrtljajev. Če pa bi se hoteli izogniti zobniškemu prenosu, bi morali kolo zmanjšati in ne bi več veljalo, da mora biti premer približno enak velikosti padca vode. Kolo manjšega premera ima potem zaželeno večjo število vrtljajev; se pa zaradi udarcev vode poslabša izkoristek. Pri teh mlinih je kolesni krog ob strani zaprt.Kolo dela tem bolje, kolikor dlje časa ostaja voda v korcih, in zato mora biti oblika le-teh proučena in izdelana tako, da se voda izliva čim bližje spodnji vodni gladini. Zato mora biti premer kolesa skoraj enak višinski razdalji zgornje in spodnje vodne gladine – tj. celotnemu padcu vode. To pomeni, da bi pri velikih padcih dobili po razsežnostih in teži povsem nemogoče veliko kolo. Najprimernejši padci za to vrsto koles so od 2,5 m do 12,5 m. Izkoristek je odvisen od premera in konstruktivne izvedbe. Lesena kolesa z manjšim premerom izkoriščajo od 50 do 65 % vodne energije, kolesa s premerom nad 5 m in železno konstrukcijo, pa imajo izkoristek 70 % in tudi do 80 %.Kolesa na hrbtno vodo Ti mlini imajo mlinsko kolo vedno na korce. Izliv vode iz dotočnega žleba v kolo je po višini približno v sredi med temenom in osjo kolesa, toda nekje za temenom. Kolesa se vrtijo v nasprotno smer kakor kolesa na zgornjo vodo. Kolesa na srednjo vodoMlini na srednjo vodo so lahko opremljeni tako s korci kot z lopaticami. Ker se voda izliva na kolo v višini njegove osi, se izkoriščata potencialna in kinetična energija vode. Lopatice so postavljene poševno za 20 stopinj, na koncu so še zavite in s tem so sposobne ustvariti 90-odstotni izkoristek. Za dobro delovanje mlina na srednjo vodo mora voda teči hitro, njen pretok pa mora biti tudi dokaj velik. Vodno kolo na srednjo vodo (Struna, 1955)

Vodno kolo na hrbtno vodo (Struna, 1955)

Vodno kolo na zgornjo vodo (Struna, 1955)

17

Kolesa na spodnjo vodoMlini na spodnjo vodo se bolj obnesejo ob večjem pretoku vode in manjši strmini. Za pogon se uporabljajo lopatice, ki so pritrjene na lesen obod kolesa, na katerih voda pri udarjanju na lopatice ustvarja del kinetične energije, zato je ta mlin uporaben le za manjše padce. Lopatice so različnih oblik: ploske, poševne ali zavite. Dolge so lahko od 1,25 m do 2,5 m. Sam premer zaradi lopatic meri ponavadi okoli 4 metre. Število vrtljajev je večje kot pri mlinih na zgornjo vodo. Širina kolesa pa meri okoli 40 cm. Primeren padec vode je od 0,3 m do 1,5 m. Izkoristek vodne energije je le 35 %, saj moramo razen izgub zaradi udara vode upoštevati hidravlične upore pri izstopu lopatic iz vode.Postavljali so jih v približno na četrtini oboda prilagojene žlebove ali pa v žlebove, po katerih je tekla voda z veliko hitrostjo.

Sašo Brudar, 9. a, in Ana Šterbenc

Vodno kolo na spodnjo vodo (Struna, 1955)

Zunanjost mlina na zgornjo vodo (SEM). Avtorica risbe: Vanja Hribar, 8. a. Mentorica: Godrana Kmetič.18

Zobniški prenos na palčnem kolesu in preslici v Krevsovem mlinu pri Hrastju

Mlinski mehanizem (SEM). Avtor risbe: Luka Rozman, 8. a. Mentorica: Godrana Kmetič.

Mlin (»Maln«)Vodno kolo je bilo pritrjeno na vreteno ali pogonsko gred, na kateri je bilo nameščeno palčno kolo z lesenimi, največkrat stožčastimi klini. To kolo je prenašalo gibanje na preslico (prenosno kolo na pokončni osi), ki so jo obračali klini palčnega kolesa. Gred preslice je prenašala krožno gibanje na zgornji mlinski kamen, ki je bil nanjo pritrjen. Spodnji kamen je bil pritrjen na ogrodje in se ni vrtel. Žito za mletje so mlinarji vsipali v grob, korito na vrhu mlina, ki je bilo oblike pravilne štiristrane prisekane piramide. Zrno iz korita je spolzelo skozi luknjo v sredini zgornjega mlinskega kamna in se je mlelo med obema kamnoma. Z reguliranjem razmika med kamnoma so dobivali različno vrsto moke: gladko ali ostro.

delovanje napr av v Mlinu

19

Pajt lMoka je zdrsela med kamnoma in se je vsipala na pajtl, leseno pravokotno napravo s sitom. Ta je z rahlim tresenjem omogočal, da se je moka ločila. Bolj fina moka se je pretresla skozi sito, grobo pa je mlinar ponovno stresel v grob.

Grob (SEM). Avtor risbe: Luka Rozman, 8. a. Mentorica: Godrana Kmetič.

Pajtl (SEM). Avtorica risbe: Andriyana Muhič, 8. a. Mentorica: Godrana Kmetič.

Obut (levo) in spodnji mlinski kamen z nosilcem zgornjega kamna v Krevsovem mlinu pri Hrastju

Sprednji del pajtla v Miklicevem mlinu pri Vrhpeči

Zgornji mlinski kamen pred Mikličevim mlinom pri Vrhpeči

20

Stope (SEM). Avtorica risbe: Andriyana Muhič, 8. a. Mentorica: Godrana Kmetič.

Mlinar in pajtl v Penetovem mlinu pri Rojah

Stope s tremi phači v Penetovem mlinu pri Rojah

StopePogonsko gred, vreteno, je poganjalo vodno kolo. Na gredi so bile vgrajene lesene ročke, imenovane »švinge«. Za vsako stopo sta bili nameščeni dve ročki, ki sta udarjali po ročkah za dviganje stop. Ker so bile ročke na gredi razporejene različno, so se stope dvigovale izmenično. To je bilo potrebno zaradi enakomerne obremenitve gredi.Stope so uporabljali za odstranjevanje lusk in prahu iz žita (npr. ajde, ječmena in prosa). V jamice pod stopami so natresli žito. Drogovi stop s topo konico so izmenično tolkli po žitu. Tako so iz žita ločili lupine in prah.

Gordana Kmetič

21

Zgoraj opisani mlini delujejo vsi na vodni pogon. Voda je obnovljivi vir energije, vendar pa ta vir ni stalen oz. enakomeren. Zato ne moremo zagotovo trditi in izračunati, kolikšna je moč mlina. Njegovo moč lahko le opredelimo in vemo, da prihaja do odstopanj.Moč mlina je odvisna od številnih dejavnikov. Na nekatere lahko vplivamo, drugi pa so dar narave in jih moramo kot take sprejeti.

dejavniki , k i vplivajo na moč mlina• Pretok vode: spomladi je pretok največji, poleti pa je včasih pretok zelo

majhen.• Padec vode.• Vrsta mlina: pravilno izbrano mlinsko leseno kolo glede na padec vode

in dotok vode, primeren premer mlinskega kolesa, širina korcev oz. lopatic.

• Natančna izdelava mlinskega kolesa: dober konstruktor mlinov je glede na padec vode zasukal korce oz. lopatice za nekaj stopinj in tako se je voda zadrževala dlje časa v kolesu, kar je kolesu dalo večjo moč.

• Okolica mlina: Če je bil ob reki gozd, so imeli jeseni, ko je listje odpadalo z drevja, največ dela s čiščenjem rešetk.

• Slabi zobniški prenosi.

I zračun moči mlinaMoč vode brez izgube:• 𝑔 gravitacijski pospešek• 𝑄 pretok vode• 𝐻 padec • 𝑃 moč vode

Moč Mlinov

Padec vode v Penetovem mlinu pri Rojah

Pretok v raki Povšetovega mlina pri Dolenjem Poborštu

22

=

[ ]

=1000

= 10001= 1000 = 1000 =

[ ]

Moč vode z izgubo (mlini): • 𝑔 gravitacijski pospešek• 𝜂 izkoristek• 𝑄 pretok vode• 𝐻 padec• 𝑃 moč vode

Izračun za moč mlinov na Temenici (v zapisih piše, da je bila večina teh na srednjo vodo) velja za eno mlinsko kolo, vsi mlini pa so imeli več koles. V tem primeru se moč enega kolesa pomnoži s številom mlinskih koles.

Mlin na reki Temenici

Padec Pretok Največja moč mlina z izgubo

Moč v konjskih močeh𝟏 𝐊𝐌 = 𝟕𝟑𝟓,𝟓𝐖

Greznikov mlin pri Vrhpeči

1,5 0,379 5,1 𝑘𝑊 7 𝐾𝑀

Krevsov mlin pri Vrhpeči

1,3 0,309 3,6 𝑘𝑊 4,9 𝐾𝑀

Mikličev mlin pri Vrhpeči

2,15 0,683 13,2 𝑘𝑊 18 𝐾𝑀

Cesarjev mlin pri Biški vasi

2 1,1 19,8 𝑘𝑊 27 𝐾𝑀

Povšetov mlin pri D. Podborštu

1,5 0,303 4 𝑘𝑊 5,4 𝐾𝑀

Sašo Brudar, 9. a, in Ana Šterbenc

Viri:• Slovenski etnografski muzej. Mlinarstvo. [online] Dostopno na: http://www.etno-muzej.

si [2015].• Špolar, F., 2014. Energetska samooskrba na primeru Občine Mirna Peč. Zaključna

seminarska naloga. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.• Struna, A., 1955. Vodi pogoni na Slovenskem. Ljubljana: Tehniški muzej Slovenije.

Vodno kolo ob Greznikovem mlinu pri Vrhpeči

Zapornice pri Mlikličevem mlinu pri Vrhpeči

23

=

[ ]

[ ]

[ ] [ ]

V okviru dodatnega pouka slovenščine v 9. razredu smo raziskovali stalne besedne zveze (frazeme) o mlinih in mlinarjih. Pri delu smo si pomagali s knjižnimi in spletnimi viri. Posamezne stalne besedne zveze smo razložili (razlage so zapisane v oklepaju).

O mlinih• Jezik teče komu kakor mlin./Govori kakor mlin./Neprestano vrti svoj

mlin. (Neprestano govori.)• Speljati vodo na svoj mlin. (Govoriti, delati v svojo korist.)• Boš že še prinesel v moj mlin. (Še boš potreboval mojo pomoč.)• Boriti se z mlini na veter. (Spopadati se z namišljeno nevarnostjo.)• Kot mlinski kamen okoli vratu. (Veliko breme.)• Samo v mlinu se dvakrat pove./Dvakrat se v mlinu pove, trikrat pa

bedaku. (Ne bom še enkrat povedal, pa bi bil poslušal.)• Božji mlini meljejo počasi. (Sčasoma je vsak kaznovan za svoja slaba

dejanja.)• Dom brez žene – mlin brez vode. (Mlin brez vode nima pravega

pomena.)• Kdor prej pride, prej melje. (Če prej z delom začneš, boš prej končal.)• Kar zasiplješ, moraš tudi zmleti. (Škodo, napake, ki jih narediš, moraš

popraviti.)• V krčmi in mlinu se ne ženi. (V mlinu ni dobro iskati moža, ker naj bi

bili mlinarji nepošteni.)• Stoječ mlin, molčeč jezik ne koristita nič./Koristi ni, če mlin stoji in jezik

molči. (Če mlin ne deluje in ne izražaš mnenja, nimaš koristi, dobička.)• Vsakdo gre s svojo vrečo v mlin./Vsak mlinar vodi vodo na svoj mlin.

(Vsak poskrbi zase.)• V mlinu in od otrok se vse izve. (Mlin je točka srečanj, kjer izveš

novice.)

s talne besedne z v eze (fr a zeMi) o Mlinih in Mlinarjih

Mlin

ska

vrat

a. A

vtor

: Nejc

Pap

ež, 6

. b. M

ento

rica:

Aleš

a Su

šnik

Šked

elj.

24

O mlinarj ih• Vsak mlinar ve, na katero kolo mora spustiti vodo, da lahko melje.

(Vsakdo ve, kaj je zanj najbolje.)• Če mlinar ne govori o moki, govori o vrečah. (Vsak človek govori o

tistem, na kar se spozna.)• Tam, kjer mlinar in pek od lakote umirata, vlada res huda draginja. (Če

je tistim, ki so na boljšem, slabo, potem je vsem slabo.)• Če je več mlinarjev, manj je moke. (Če je več ljudi, ki ne vedo, kaj

delajo, naredijo manj, se manj potrudijo, več pa govorijo.)• Pameten mlinar ne pije vode nad kolesom. (Pameten človek si ne dela

škode/otežuje dela.)• Kdor se z mlinarji brati, ne bo imel kmalu s čim orati. (Mlinarji veljajo

za nepoštene, zato od njih ne moreš veliko dobrega pričakovati.)

Ali veš? V večini stalnih besednih zvez so mlinarji označeni kot nepošteni, goljufi, tatovi, kar potrjujejo spodnji primeri.• Nihče ni srečal bogatega čevljarja in revnega mlinarja.• Vsak mlinar vodi vodo na svoj mlin.• Kdor se z mlinarji brati, ne bo imel kmalu s čim orati. • Sto krojačev, sto mlinarjev, sto tkalcev – tristo tatov.

Kako razlagajo posamezne stalne beseden zveze tretješolci?Učencem podaljšanega bivanja 4. skupine v 3. razredu smo predstavili tri stalne besedne zveze in jih vprašali, kako jih oni razumejo. Nekateri učenci so svoje razlage tudi ilustrirali. Njihove razlage so res zelo zanimive, zato predlagamo, da jih tudi sami preberete in obudite svojo domišljijo iz otroških let.

Speljati vodo na svoj mlin.• Da vodo iz nekega bližnjega potoka, reke spelješ na suho na svoj mlin.• Voda teče, mlinski kamen se vrti. Moka se melje. Skrbiš samo zase.• Da bi s tovornjakom imeli vodo in bi zlili na mlin.• Da bi morali mlinarji speljati vodo na svoj mlin, da bi imeli več moke.• Da je nekdo pohlepen in hoče vse zase.• Napelji svoje misli v svojo glavo.• Delaj z glavo.

25

Več mlinarjev, manj moke.• Da več mlinarjev naredi enako moke kot manj, a jih je več, zato dobijo

manj moke.• Če je več moke, se posuje na tla.• Če je veliko mlinarjev, več z drugimi govorijo in manj moke pridelujejo.• Več otrok, manj sladkarij, kar pomeni en otrok poje milijon sladkarij. • Več misli, manj idej.• Polovica mlinarjev ve, kaj dela, drugi pa ne.

Kdor prvi pride, prvi melje.• Kdor na primer prvi pride na športni dogodek, prvi tekmuje.• Kdor prvi pride po določeno stvar, jo dobi.• Tisti mlinar, ki prvi pride, prvi speče kruh.• Kdor prvi pride, prvi nekaj dobi.• Kdor prvi pride, tudi prvi nekaj izbira ali vzame stvar.• Kdor prvi pride, več zasluži.• Kdor prvi pride, je prvi.

Nuša Avguštinčič, 9. b, Sašo Brudar, 9. a, Petra Hrastar, 9. b, Amadeja Hren, 9. b, Žan Papež, 9. a, Ines Saje, 9. b, in Simona Laknar

Viri:• Bojca, E., 1987. Pregovori in reki na Slovenskem. Ljubljana: Državna založba Slovenije.• Keber, J., 2011. Slovar slovenskih frazemov. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.• Slovar slovenskega knjižnega jezika. [online] Dostopno na: http://bos.zrc-sazu.si/sskj.

html [2015].• Tschinkel, W., 1931. Koroška ob veliki noči. V: Ljudska izročila Kočevske. [e-knjiga]

Dostopno na: http://www.gottschee.de [2015].• VOX populi, 1993. Zlata knjiga pregovorov vsega sveta. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Razlaga frazemov o mlinih učencev 3. razreda

26

Učenci 5. razreda smo imeli tehniški dan na temo Od moke do kruha. Odpeljali smo v Biško vas k Milki Kastelic. Z nami je šla tudi Milena Cesar, predsednica Društva podeželskih žena Mirna Peč.Na kmetiji sta nas pričakali Milka Kastelic in Ani Parkelj. Po prijetnem sprejemu nas je gospa Milka povabila v vežo, kjer je razložila

in pokazala, kako se zakuri v krušni peči in koliko časa ter goriva je potrebnega, da se peč segreje do temperature, ki je primerna za peko kruha.Sledila je priprava kvasnega nastavka. Zaupala nam je, da včasih ni bilo kvasa, zato so morale gospodinje same poskrbeti za kvasni nastavek. Iz koruzne moke in sladkega mošta so zgnetle hlebčke, ki so jih nato posušile. Le-te so potem shranile v lesene posode, imenovane džeze. Ti hlebčki so zdržali do enega leta.Gospa Milena je vsakemu učencu na mizo nasula približno 40 dag moke, kvasni nastavek ter kasneje še sol in olje. Sestavine so mesili tako dolgo, da so lahko oblikovali hlebčke. Medtem ko je testo počivalo, jim je Milka Kastelic pripovedovala zgodbe in pripetljaje o kruhu. Pokazala jim je tudi, kako gospodinje pripravljajo sladki kruh. Iz testa je oblikovala planiko in sončnico. Ko so hlebčki dovolj narasli, so jih učenci še enkrat pregnetli in z nevzhajanim testom oblikovali različne figure in dodatke, s katerimi so okrasili vsak svoj hlebček.Ko je bila peč primerno segreta, je gospa Milka hlebčke zložila na pladnje in jih dala na tlečo žerjavico. Po tridesetih minutah je bil kruh pečen.Gostiteljica nas je pred odhodom pogostila s sveže pečenim sladkim kruhom. Siti in srečni, vsak s svojim hlebčkom v nahrbtniku, smo se poslovili.Navdušenje je bilo obojestransko. Gospe so pohvalile učence in priznale, da so bile na začetku v dvomu, ali bodo sposobni sami zamesiti kruh, vendar so spremenile mnenje, ko so opazile, s kakšnim navdušenjem so se lotili dela. Učenci so jim zatrdili, da tega dne ne bodo pozabili.

od Moke do kruha

Učenki pripravljata kvasni nastavek s pomočjo Milke Kastelic (desno) in Ani Parkelj (levo)

Milena Cesar (desno) pomaga učencem mesiti testo za kruh

27

POgOVOR Z MIlKO KASTElIc O PEKI KRUHA

Kdo Vas je naučil peči kruh? Kdaj ste sami spekli prvi hlebec?Naučila me je moja mama. Ko sem bila stara 16 let, je mama zbolela in primorana sem bila speči kruh, drugače bi bila naša družina lačna.

Kasneje ste veliko pekli sami. Koliko kruha ste spekli na teden?Dvakrat na teden po šest ali osem hlebcev.

Iz katere moke ste nekoč pekli kruh?Najbolj pogosto sem ga pekla iz ržene ali črne moke. Za praznike sem pa vedno spekla kruh iz bele moke.

Kvasa včasih ni bilo. Kaj ste uporabljali namesto njega?Ja, kvasa niso prodajali v trgovini tako kot danes. Gospodinje smo iz koruzne moke in sladkega mošta same pripravile »kravajčke«. Iz zmesi smo oblikovale hlebčke, jih posušile in shranile v posebne lesene posode, imenovane džeze. Naredile smo si zalogo za celo leto, da smo lahko pekle kruh.

Ko smo danes pripravljali kruh, smo opazili, da ste moko presejali. Zakaj ste to storili?Moko vedno presejem, da ni grudic.

Kdaj dodate sol?Sol dodam v moko. Nikoli v kvas, ker upočasni vzhajanje.

Koliko časa običajno vzhaja kruh?Ponavadi ga pustim počivati petnajst minut.

Kolikokrat pregnetete testo?Vedno dvakrat.

Katere pripomočke za pripravo kruha uporabljate še danes?Uporabljam še »mevtrgo«, v kateri pripravim testo, in lesen lopar, s pomočjo katerega potisnem hlebček v peč in ga vzamem iz nje, ko je pečen.

Kateri kruh je Vam najljubši?Najrajši imam pirin kruh, rada pa imam tudi ajdovega z orehi.

Učenci 5. razreda in Mojca Žefran

Mentrga za mešenje testa na Kastelčevi domačiji

Milka Kastelic pri pripavi sladkega kruha

Krušna peč, ob njej greblja in lopar

28

REcEPT ZA KRUH IZ KRUŠNE MOKE Sestavine: kvas, mleko, sol, krušna moka, voda, olje in sladkor.Priprava: Najprej damo kvas v mlačno vodo in dodamo ščepec sladkorja. Počakamo, da kvas naraste, medtem pripravimo moko, ki ne sme biti mrzla. Lahko jo tudi presejemo. V moko zlijemo kvasec, malo soli, lahko tudi malo olja in z rokami zamesimo testo. Če je testo premehko, mu dodamo še moko, če je pretrdo, pa tekočino.Počakamo, da testo vzhaja. Ko naraste, ga pregnetemo še enkrat, da je bolj rahel. Testo položimo v pehar in ga pokrijemo s krušnim prtom. Ko testo vzhaja, ga dvakrat zarežemo in damo v vročo peč (na približno 200 °C). Pečemo eno uro. Ko je kruh zlatorjave barve, ga vzamemo iz peči in počakamo, da se ohladi. Jana Jarc, 5. a

REcEPT ZA AJdOV KRUHSestavine: 500 g ajdove moke, 500 g pšenične moke, 20 g svežega kvasa, 2 žlički soli, 6 dcl mlačne vode, 2 žlici olja in 1 žlička sladkorja.Priprava: Pripravimo kvasec: v lončku z 1 dcl mlačne vode razmešamo kvas, žličko sladkorja in žličko moke. Lonček pokrijemo, postavimo na toplo mesto in pustimo, da kvas vzhaja 10 minut.V lonček pristavimo 3 dcl vode in počakamo, da zavre. V skledo presejemo ajdovo moko, jo poparimo in premešamo. Počakamo, da se ohladi do mlačnega, nato dodamo pšenično moko, po robu posolimo, pokapamo z oljem in prilijemo ostanek vode. Na sredini naredimo vdolbinico in vanjo zlijemo kvasec. Premešamo ga z malo moke in pustimo vzhajati še 10 minut.Nato testo zgnetemo. Gnetemo ga tako dolgo, da postane gladko in da se z lahkoto loči od rok in sklede. Oblikujemo ga v kepo, prestavimo v pomokano skledo, pokrijemo s prtičkom in pustimo vzhajati na toplem. Testo pustimo počivati 1 uro.Testo ponovno pregnetemo in oblikujemo hlebček. Pustimo, da še enkrat vzhaja.Pečico segrejemo na 230 °C ter kruh 15 minut pečemo, nato znižamo temperaturo na 170 °C in pečemo še 40 minut. Pečen kruh položimo na rešetko, pokrijemo s prtičkom in počakamo, da se ohladi.Dober tek!Anej Rajšel, 5. a

REcEPT ZA KORUZNI KRUHSestavine: 1/2 kg krušne moke, 40 dag koruzne moke, sol, 4 dag kvasa in vrela voda.Priprava: Krušno moko presejemo v skledo in jo postavimo na toplo, da se ogreje. Kvas zmešamo z malo mlačne vode in malo moke, vse dobro zmešamo in pustimo, da vzhaja. Vzhajan kvas nato vlijemo v sredo pripravljene krušne moke. Čez nekaj časa primešamo sol, poparjeno koruzno moko in toliko mlačne vode, da dobimo gladko in čvrsto testo. Temeljito pregnetenega pokrijemo s prtom in pustimo, da vzhaja. Iz vzhajanega testa izoblikujemo dve štruci. Pustimo ju še malo počivati, nato ju pečemo v pečici eno uro do uro in četrt.Valerija Gašperič, 5. a

29

Mlini v Mirni peči

Mlini v okolici Mirne Peči na reliefu občine Mirna Peč (prirejeno po Špolar, 2014)

Greznikov mlinKrevsov mlin Mikličev (Venckov) mlin

Grandljičev (Racmanov) mlin

Krevsov (Štangarjev) mlin

Cesarjev (Frlugov) mlin

Patetov mlin

Povšetov mlin

30

Raziskovanje zgodovine mlinov na vodni pogon v okolici Mirne Peči smo opravili v treh delih. V prvem smo se spoznali z obstoječo literaturo, ki se nanaša na zgodovino mlinov na Dolenjskem, ter poiskali podatke o okoliških mlinih v preteklem projektnem delu naše šole. Nadaljevali smo z zbiranjem primarnih virov v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, Enoti za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto ter arhivu Okrajnega sodišča v Novem mestu. V zaključku smo se obrnili na lastnike mlinov in posamezne zapise dopolnili z ustnimi viri.Način dela je od učenk Nike Strajnar in Ane Žagar iz 9. a ter Nine Rozman in Anje Vizlar iz 8. a, ki so sodelovale pri zahtevnem delu, zahteval veliko specifičnih znanj z različnih predmetnih področji. A so nam bili posamezniki, s katerimi smo se srečevali, vedno pripravljeni pomagati. Za pomoč se zahvaljujemo lastnikom mlinov, ki so nam razkrili marsikatero podrobnost o njihovem delovanju: ge. Grandljič in ge. Lah, g. Krevsu, g. Kužniku, ge. Marlot, g. Kastelicu, g. Cesarju, g. Patetu in g. Povšetu. Veseli smo bili nasvetov ge. Martine Kopine, ki nam je na sodišču pomagala pri razlagi zemljiške knjige, ter g. Marjana Pence, ki nam je svetoval pri zbiranju virov v arhivu. Pričujoče delo pa v taki obliki ne bi moglo nastati brez pomoči in nasvetov ge. Mete Matijevič, ki nam je omogočila vpogled v starejše vire o mlinih, s čimer je nastalo projektno delo dobilo nove razsežnosti. Hvala.

RAZVOJ MlINARSTVA PRI NASPrve mehanizme za mletje zrna, ki jih je poganjala tekoča voda, grški pisci omenjajo v 3. stoletju pred našim štetjem. Dvesto let mlajši so najstarejši ostanki mlina na vodni pogon, ki so jih arheologi izkopali prav v Grčiji.16 Voda v t. i. “grškem mlinu” je vrtela vodoravno postavljeno mlinsko kolo (skica A), to pa je obračalo mlinski kamen nad njim.V 1. stoletju našega štetja so Rimljani preprosti mlinski mehanizem izpopolnili. Z izumom palčnega prenosa vrtenja so mlinsko kolo lahko postavili navpično in s tem pridobili na izkoristku moči vodnega toka. Tak mehanizem, ki se je obdržal naslednjih dva tisoč let, so postopno širili po Evropi. “Vendar v antičnem svetu vodni mlini niso bili množični; uporabljali so jih le na mestih, kjer je bilo število neagrarnega prebivalstva večje, kjer je obstajala potreba po hitrem mletju velikih količin žitnega zrnja in kjer so bile redne dobave žita”.11 Iz 3. stoletja našega štetja, denimo, je danes ohranjenih le 12 ostankov takšnih mlinov.16

Šele v dobi zgodnjega fevdalizma, ko je bilo vzdrževanje sužnjev, ki so žito mleli ročno, vse dražje, so mlinske naprave na vodni pogon postajale vse bolj pogoste. Zelo zgodaj se pojavijo tudi na območju, kjer so živeli naši predniki. Najprej jih je med alpskimi Slovani širila cerkev, pozneje pa predvsem fevdalna gospostva.11 Za najstarejšo znano omembo pri nas velja daritev mlina v Bistrici pri Tržiču briksenski cerkvi okoli leta 1060.9

z ače tki Mlinars t va v okolici Mirne peči

T. i. “grški mlin” z vodoravno vrtečim kolesom (A) ter “rimska mlina” z navpičnim kolesom na zgornjo (B) in spodnjo (C) vodo (prirejeno po Jüttemann, 1985).

31

Mlini na vodni pogon so se v zapisih, ki se nanašajo na slovenske dežele, pogosteje začeli pojavljati v 12. in 13. stoletju.6 Mlin na freski cerkve na Crngrobu pri Škofji Loki iz 15. stoletja velja za najstarejšo upodobitev mlina pri nas in eno izmed najstarejših na svetu. Še bolj natančen vpogled v delovanje mlinov tedanjega časa na Slovenskem je s svojimi opisi ustvaril J. V. Valvasor v delu Slava vojvodine Kranjske.14

STAREJŠE OMEMbE MlINOV V OKOlIcI MIRNE PEčIRazvoj mlinarstva v srednjem veku v okolici Mirne Peči ni prav v ničemer zaostajal za razvojem v drugih delih današnje Slovenije. Prvi dokaz o pojavu mlinarstva v 12. stoletju je sicer posreden, a zato nič manj pomemben.Kastelan iz gradu Mehovo pod Gorjanci je namreč med leti 1136–1250 samostanu v Stični podaril sedem kmetij z vinogradi in vsemi dohodki v Malenski vasi [Müllendorff] pri Mirni Peči.12 Ker je bilo poimenovanje vasi nedvoumno povezano z organiziranim mletjem žita v kraju, lahko sklepamo, da so prvi mlini v dolini reke Temenice nastali že v 12. stoletju.V poznem srednjem veku je nastalo tudi več listin in urbarjev, ki so neposredno omenjali mline v okolici Mirne Peči. V nadaljevanju povzemamo nekaj izbranih zapisov.

Mlin pri PodbroštuMlin v spodnjem delu toka reke Temenice je omenjen v listini leta 1384. Takrat je Janez [Janes] s Podboršta [Vnderm Vorst] svoji ženi za “jutrnjo” (nemško Margengabe, darilo moža po poročni noči) med drugim podaril tudi desetino od mlina nasproti svojega dvorca v Podborštu.5

Mlin pri Mirni PečiČeprav je Novo mesto dobilo mestne pravice leta 1365, je do konca 15. stoletja v kraju duhovno oskrbo vodil mirnopeški župnik. Mesto, ki je nastalo na desni strani reke Krke, je bilo namreč še vedno del mirnopeške župnije.10 Leta 1428 so se dogovorili, da je mirnopeški župnik imenoval kaplana, ki je vodil običajno mašo v kapeli sv. Antona v Novem mestu. V dar je mirnopeška župnija med drugim prejela tudi mlin na Temenici pri Mirni Peči [and der Tememcz pey Honigstain].5

Da v tem dokumentu najverjetneje ni šlo za mlin v Ivanji vasi, nakazuje urbar gospostva Turjak, v katerem je bil mlin v Ivanji vasi leta 1510 voden kot del njihove posesti.2 Tudi v urbarju prejemkov dajatev novomeškemu kapitlju so bili leta 1525 vpisani naslednji mlini iz okolice Mirne Peči: mlin pod (Mirno?) Pečjo [mul Podpetsthio], mlin v Mirni Peči [zw Heonigstein] in

Detajl freske Sveta nedelja na cerkvi Marijinega oznanjenja pri Crngrobu na desni prikazuje moža, ki s palico priganja konja, otovorjenega z žitom na poti v mlin. V ozadju je lesena raka, po kateri teče voda na mlinsko kolo, in leseno mlinsko poslopje. Spredaj levo mlad mož z mrežo lovi ribe z mrežo. Na skrajni levi mož na glavi nese moko iz mlina.7

Listino iz leta 1384, ki velja za prvo znano omembo mlina na Temenici, sta pečatila bratranca Janeza s Podboršta, Nikolaj in Rainer, graščaka na Hmeljniku.5

Mlin pri Vrhpeči v urbarju graščine Boštanj iz leta 1682.1

32

mlin pri Vrhpeči [zw Verchpetsth].5

Pismo novomeškega prošta župniku v Mirni Peči, Andreju Gallu, prav tako nakazuje, da je v neposredni bližini Mirne Peči v 16. stoletju dokaj verjetno mlel še en mlin. V pismu je prošt zapisal, da je mlinar v Mirni Peči tako povišal jez, da ob visokem vodostaju niso bile pod vodo le sosednje hiše in kleti, ampak je bila v nevarnosti tudi cerkev, cerkveni stolp, obrambni zidovi in pokopališče ob njih. Opozoril je mirnopeškega župnika na njegovo odgovornost, da jez podre.5

Srednji mlin pri VrhpečiV prvi polovici 16. stoletja je zaradi mlina pri Vrhpeči nastal spor, ki se je povzpel do deželne pravde na Kranjskem. Leta 1520 je Sigmund Villanders, graščak z gradu Otočec, zastavil novomeškemu kapitlju mlin, imenovan Vrhpeč [zu Verchpetsch genant], kjer je živel Martin, sin Marine iz Šentjurja [Martin, Marinne sun von sandt Jorgen]. Letno je mlinar dajal graščaku 4 funte črnih denaričev činža. Mlin je ležal v mirnopeški župniji pod žužemberškim sodiščem med dvema drugima mlinoma. Zgornji je pripadal Pirschu in je bil prazen, spodnji pa vicedomskemu uradu v Ljubljani.5 Po očetovi smrti je Sigmunda nasledil sin Viljem Villanders, ki se je leta 1523 z izdano listino zaobljubil, da bo kapitlju poplačal glavnico, ki je bremenila mlin pri Vrhpeči.5 Ker pa tega ni storil, je spor dobil širše razsežnosti. V bran Viljama Villandersa se je postavil Torjan Turjaški, cesarski svetnik notranjeavstrije vlade, na stran novomeškega kapitlja pa Sebastjan Kolberk, stolni prošt v Ljubljani. Nesoglasje sta zgladila s pogodbo leta 1533, po kateri je mlin, ki je dajal letno 100 krajcarjev, dobil grof Turjaški, kapitelj pa je v zameno zanj od Turjaških dobil kmetijo v Koroški vasi. 5

Da je mlin kasneje vendar prešel v last novomeškega kapitlja, nakazuje izročilna pogodba iz leta 1612. V njej je kapitelj izročil Andreju Bratiču [Bratitsch] v kupno pravo za tri rodove mlin pri Vrhpeči nad Mirno Pečjo [zu Verhpezh oberhalb Honigstain].5 Leta 1643 sta Janez in Miha Bratič [Hanns vnd Michel Wrattitsch] isti mlin s soglasjem novomeškega prošta prodala Adamu Stopaju [Adamen Stupper].5

Klemen Kramar

Viri:1. Arhiv Republike Slovenije, 1074 Zbirka urbarjev (1350-1850), 5 Urbar graščine Boštanj,

1682, stran 126. [online] Dostopno na: http://arsq.gov.si [2015].2. Arhiv Republike Slovenije, 1074 Zbirka urbarjev (1350-1850), 46 Izvleček iz urbarja

gospostva Turjak, 1510, stran 42. [online] Dostopno na: http://arsq.gov.si [2015].

Priročni urbar graščine Turjak iz leta 1484, v katerem so bile v Ivanji vasi vpisane štiri hube in en mlin.2

Med leti 1770–1786 je Jernej Muren, lastnik mlina pri Vrhpeči pod Sveto Ano, graščini Rakovnik letno plačeval 6 goldinarjev.4

33

3. Arhiv Republike Slovenije, 1074 Zbirka urbarjev (1350-1850), 141 Priročni urbar graščine Rakovnik na Dolenjskem, 1770–1786, stran 335. [online] Dostopno na: http://arsq.gov.si [2015].

4. Arhiv Republike Slovenije, 1074 Zbirka urbarjev (1350-1850), 190 Priročni urbar graščine Turjak, 1484, stran 94. [online] Dostopno na: http://arsq.gov.si [2015].

5. Baraga, F., 1995. Kapiteljski arhiv Novo mesto. V: Acta Ecclesiastica Sloveniae 17. Ljubljana: Inštitut za zgodovino Cerkve pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.

6. Bogataj, J., 1982. Mlinarji in žagarji v dolini zgornje Krke. Novo mesto: Dolenjski muzej.7. Detajl freske Sveta Nedelja. Crngrob, romarska cerkev Marijinega oznanjenja, ok.

1455–1460. [online] Dostopno na: http://www.zrss.si [2015].8. Jüttemann, H., 1985. Schwarzwaldmühlen. Karlsruhe: Verlag G. Braun.9. Kos, F., 1911. Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku: tretja knjiga. Ljubljana:

Leonova družba.10. Kos, M., 1954. Začetki Novega mesta. V: Kronika: časopis za slovensko krajevno

zgodovino, letnik 2, številka 3. Ljubljana: Slovenska matica.11. Markovič, G., 1988. Rekonstrukcija mlina iz leta 1524. V: Slovenski etnograf, letnik 49,

številka 1. Ljubljana: Etnografski muzej. [online] Dostopno na: http://www.dlib.si [2015].12. Mikuž, M., 1946. Topografija stiške zemlje: doneski k zgodovini stiške opatije.

Disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.13. Pust, A., 1987. Mirna Peč z okolico nekoč in danes. Mirna Peč: Župnijski urad Mirna

Peč.14. Radmilovič, M., 2014. Enajsti mlinski potok. V: Sledi časa. [oddaja] Ljubljana: Radio

Slovenija 1. Dostopno na: 4d.rtvslo.si [2015].15. Struna, A., 1955. Vodi pogoni na Slovenskem. Ljubljana: Tehniški muzej Slovenije.16. Wilson, A., 2007. The uptake of mechanical technology in the ancient world: the water-

mill. OXREP working paper. [e-članek] Dostopno na naslovu: http://oxrep.classics.ox.ac.uk [2015].

34

Avtorici: Tina Makše, 8. a, in Iza Kavšček, 5. a. Mentorica: Aleša Sušnik Škedelj.35

Potok Igmanca, imenovan tudi Poljanski potok, izvira v naselju Rihpovec nad Poljanami in pod Šentjurijem ponikne, razen ob močnih nalivih in visokem vodostaju, ko se mu tok podaljša proti vzhodu. Tudi na tem potoku so v preteklosti izkoriščali moč vode za poganjanje mlinskih koles na dveh mlinih.Učenke so na tem potoku merile hitrost vode v strugi. Izračunati smo želeli povprečni pretok v raziskovalnem obdobju. Pri tem smo naleteli na različne težave, saj je dostop do potoka zelo strm, na mnogih odsekih toka pa so fizične prepreke (podrta drevesa), ki so oteževale in onemogočale merjenje hitrosti vode.

Pretok vode v Igmanci je bil v obravnavanem obdobju največji v času decembrskega deževja in se je konstantno držal na vrednosti 0.080 m3/s. Od začetka marca količina vode upada, kar je posledica manjše količine padavin v letošnji pomladi in spomladanske otoplitve ter s tem večjega izhlapevanja vode iz tal. Sredi meseca maja ima Igmanca zelo malo vode, na nekaterih delih je globina nekaj cm.

Ines Saje, 9. b, Jasmina Saje, 8. a, in Igor Zadravec

pre tok potok a igManc a

Struga Igmance je zaraščena, prehod je nemogoč zaradi podrtih dreves, potok ima izrazito hudourniško strugo: voda ob padavinah hitro naraste in se tudi hitro umakne v strugo.

Na bregovih potoka in pobočjih ob njem je veliko skalovja.

Ostanki jezu pred Krevsovim mlinom na Igmanci

Pretok vode v Igmanci od novembra 2014 do aprila 2015

36

Nekdanje porečje potoka Igmanca na topografski karti DTK 5 (geoprostor.net). Sedaj je zaradi človeških posegov struga potoka spremenjena.

37

Grandljičev (Racmanov) mlin

Krevsov (Štangarjev) mlin

ZgOdOVINA MlINAGrandljičev, po domače Racmanov, mlin je bil vpisan že v staro zemljiško knjigo. Grunt, velik 1/3 hube, je bil podložen stiškem gospostvu Bajnof.11 Zanimivo je, da je imel kraj v kotlini med Čemšami in Hrastjem, kjer je stal mlin, nekoč svoje ime, in sicer Mišenk [Mischieg5, Na Mischnekum1]. Že v prvi polovici 19. stoletja so to ime nadomestili s Hrastjem. Kot stari lastnik mlina [alter Besitzer] je vpisan Jernej Grandljič [Barthlme Grablitz].11

Leta 1825 je bil lastnik mlina v Hrastju št. 9 Matija Grandljič [Mathias Grantschitsch]. Stavba z mlinom, ki je merila 16 kvadratnih sežnjev (58 m2), je ležala na levem bregu potoka Igmanca. Na mlinarjevi zemlji je bila v katastru vrisana mlinščica, dolga okoli 130 sežnjev (230 m), pot do mlina pa ni bila označena.11

Ob popisu prebivalstva leta 1880 je bil mlin že v lasti Antona Grandljiča (rojenega leta 1832 v Hrastju). Z ženo Ano Berus (rojeno leta 1850 v Gorenjem Globodolu)8 sta imela šest otrok: Antona, Franceta, Janeza, Alojzija, Marijo in Jožeta5. V mlinu sta pomagala tudi mlinar Franc Govec iz Rodin pri Trebnjem ter dekla Neža Berus iz Gorenjega Globodola.8

Anton Grandljič je z mlinom dobro gospodaril. Poleg štirih glav govedi in dveh prašičev je imel tudi šest panjev čebel.8 Leta 1886 je kupil zgornji mlin v Zijalu, danes imenovan Greznikov mlin,4 v istem času pa verjetno še en mlin pri Štatenberku.Mlin pri Hrastju, ki je deloval na zgornjo vodo, je leta 1893 poganjalo eno leseno kolo na korce, s premerom 3,8 m. V mlinu je bil en par mlinskih kamnov, poleg njega pa ene stope s štirimi phači. Jezu ali zapornic na Igmanci ni bilo, na strugi potoka je bil namreč narejen le odcep za vodo.10

Anton Grandljič je leta 1898 lastništvo mlina v Hrastju prenesel na svojega najstarejšega, 21-letnega sina Antona Grandljiča.5 Zgornji mlin v Zijalu je odprodal leta 1900 (ZK Golobinjek 246).4

V kriznih časih, ki so nastopili v Avstro-Ogrski monarhiji, je Anton Grandljič mlajši leta 1902 odpotoval v Ameriko6 in v kraju West Allis v zvezni državi Wisconsin odprl uspešno prodajalno z urami.7 Tam sta se mu pridružila tudi brata Janez (1882–1947) in občasno še Alojzij.3

Mlin je tako leta 1910 prevzel brat Alojzij Grandljič (1883–1949), ki se je poročil z Marijo Murgelj (1884–1919) s Čemš.9 Skupaj sta imela tri otroke:

gr andl jiče v (r acManov ) Mlin pri hr a s tju

Pogled na nekdanjo mlinsko stavbo danes

Popisnica za Hrastje 9 iz leta 18808

Skica mlina v vodni knjigi iz leta 189310

38

Jožefo, Ignacija in Alojza.5 Po nenadni ženini smrti se je Alojzij vnovič poročil, in sicer z Alojzijo Kovačič iz Bogneče vasi (1900–1986). Imela sta štiri otroke: Leopolda, Antonijo, Rudolfa in Stanka.V začetku 20. stoletja je bil mlin najverjetneje deležen tudi prenove. Na zgradbo so namestili drugo mlinsko kolo na korce, stavbo nekoliko povišali in dodali drugi par kamnov. V mlin so namestili tudi stope in dva pajtla.Leto po očetovi smrti, leta 1950, se je mlin prenesel na 17-letnega Leopolda Grandljiča (1933–2011).5 On je bil tudi zadnji, ki je v mlinu občasno mlel do prve polovice 1970-ih let, ko so zgradbo ponovno preuredili. Hitra cesta Ljubljana-Zagreb je močno spremenila strugo Igmance. Tudi vode, ki bi poganjala mlinski kolesi, ni bilo dovolj.

Nika Strajnar, 9. a, in Klemen Kramar

Viri:1. Arhiv Republike Slovenije, 176 Franciscejski kataster za Kranjsko (1823-1869),

Novomeška kresija, 92 Hmeljčič. [online] Dostopno na: http://arsq.gov.si [2015].2. Arhiv Republike Slovenije, 181 Reambulančni kataster za Kranjsko (1867-1882),

Novomeška kresija, 92 Hmeljčič. [online] Dostopno na: http://arsq.gov.si [2015].3. Glas naroda: najstarejši list slovenskih delavcev v Ameriki, 11. 9.1941, letnik 49, številka

178. [online] Dostopno na: http://www.dlib.si [2015].4. Okrajno sodišče v Novem mestu, Nepravdni oddelek z zemljiško knjigo, Zemljiška

knjiga katastrske občine Golobinjek, vložna številka 246.5. Okrajno sodišče v Novem mestu, Nepravdni oddelek z zemljiško knjigo, Zemljiška

knjiga katastrske občine Hmeljčič, vložna številka 145.6. U.S. Naturalization Record Indexes, 1791–1992 (Indexed in World Archives

Project) [database on-line]. Provo, UT, USA: Ancestry.com Operations, Inc., 2010. Naturalization Record, 8 Jul 1912. [online] Dostopno na: http://ancestry.com [2015].

7. U.S. City Directories, 1821–1989. Provo, UT, USA: Ancestry.com Operations, Inc., 2011. West Allis, Wisconsin, City Directory, 1913. [online] Dostopno na: http://ancestry.com [2015].

8. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto, 3 Okrajno glavarstvo Novo mesto, Popis prebivalstva 1880, Občina Mirna Peč, Hrastje 9.

9. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto, 3 Okrajno glavarstvo Novo mesto, Popis prebivalstva 1880, Občina Mirna Peč, Hrastje 9.

10. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto, 3 Okrajno glavarstvo Novo mesto, škatla 42, Vodna knjiga, številka naprave 140.

11. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto, 17 Okrajno sodišče Novo mesto, Stara zemljiška knjiga, Hrastje, urbarna številka 265.

Fotografija mlina aprila 1963 (osebni arhiv družine Grandljič)

Dve mlinski kolesi s korci na zgornjo vodo (osebni arhiv družine Grandljič)

Alojzija Grandljič, »Racmanova mama«, je v času 2. svetovne vojne revnim okoliškim otrokom pogosto priskrbela kos kruha (osebni arhiv družine Grandljič)

39

ZgOdOVINA MlINALeta 1825 je v katastrski občini Hmeljčič nekaj korakov od desnega brega potoka Igmanca med Hrastjem in Čemšami stala pravokotna stavba v velikosti 23 kvadratnih klafter (83 m2). Strma pot, ki je vodila od stavbe do zaselka Hrastje, je bila zgolj nakazana2, vrisana pa šele v prenovljeni različici katastra leta 18673. Kot lastnik stavbe je bil naveden Jurij Senčar (Georg Sentschar), ki je v njej, na naslovu Hrastje št. 10, tudi prebival. Zemljišče ob stavbi pa je bilo v lasti Janeza Krevsa (Johann Kreuss), kmeta iz Hrastja št. 3.2

Janez Krevs je kmetijo v Hrastju, ki je sodila pod upravo stiškega gospostva Bajnof, leta 1805 podedoval od očeta Matije Krevsa. Ko je bila kmetija leta 1844 prvič vpisana v novo zemljiško knjigo, je bila za Jurija Senčarja zapisana pravica do preužitka (dosmrtna pravica do stanovanja in hrane) na mlinu, ki je sodil h kmetiji.5,6 V svojih spominih ga je Ana Krevs po družinskem izročilu imenovala »Jurjev« ali »Jurčkov«. Naj bi bil eden izmed prvih mlinarjev v Krevsovem mlinu.1 Ni znano, kakšna je bila njegova dejanska vloga; vemo le, da je kot mnogo mlinarjev dočakal lepo starost, saj je umrl šele leta 1903.5, 6

Vemo tudi, da je zgodovina mlina od prve polovice 19. stoletja tesno povezana s Krevsovo kmetijo v Hrastju, po domače Štangarjevim gruntom. Podobno poimenovanje so še vrsto let uporabljali za mlin: Krevsov ali Štangarjev mlin.Z izročilno pogodbo je leta 1845 gospodarjenje na kmetiji prevzel starejši sin Janez Krevs11, tedaj star šele 21 let8. Z ženo Ano Matoh iz Dolenjega Karteljevega sta imela vsaj devet otrok: sinove Janeza, Franca, Jožeta, Jakoba, Antona in Florjana ter hčerke Ano, Cecilijo in Frančiško.8 Lačnih ust je bilo veliko, časi v Avstro-Ogrski monarhiji pa težki, zato so se otroci morali znajti po svoje. Leta 1899 je Janez Krevs pred smrtjo prepisal kmetijo na najstarejšega sina Janeza, od kmetije pa odpisal mlin in ga podaril drugemu sinu Antonu. Od Antona ga je leta 1903 kupil brat Florjan Krevs, ki si je denar prislužil z delom v ameriškem mestu Joliet v zvezni državi Illinois.5, 6

Kot lahko razberemo iz virov, nihče od lastnikov vsaj do prve polovice 20. stoletja v mlinu ni gospodaril. Leta 1880 je v mlinu sicer delal mlinar

kre vsov (Š tang arje v ) Mlin pri hr a s tju

Krevsov mlin ob potoku Igmanca danes

Mlina pri Hrastju na katastru iz leta 18252

Skica mlina in jezu iz leta 189310

40

Janez Krevs iz Hrastja, vendar pa je bil to najverjetneje bratranec pravega lastnika. Tam je živel z ženo Nežo (Agnes) in družino.9

Leta 1893 je bila struga potoka Igmanca okoli 140 sežnjev (260 m) nad mlinom deloma zaprta s 4 m dolgim jezom iz desk in kamnov, mlinščica pa je bila speljana v jarku, ki je v celoti ležal na mlinarjevi zemlji. Ob stavbi je bila 40 cm široka zapornica, ki je vodo prek lesene rake spuščala na leseno kolo na korce. Mlinsko kolo je imelo premer 3,2 m in je bilo široko 0,46 m. Poganjalo je dva mlinska kamna in ene stope z dvema phačema.10

Mlinarstvo naj bi bilo v teh časih bolj skromno, saj so se nekateri šalili, da je mlinar gledal skozi okno, da bi koga opazil, ki nese v mlin. Takrat je hitro zaklical svoji ženi, naj gre zakurit, da bo skuhala žgance.1

Prve večje prenove je bil mlin verjetno deležen, ko se je Florjan Krevs (1877–1914) vrnil iz Amerike.1 Vendar pa je Florjana dočakala usoda številnih mladih mož v tistem času. Ob izbruhu 1. svetovne vojne se je prostovoljno javil na poziv oblasti in kot vojak 27. črnovojniškega polka Avstro-Ogrske cesarske vojske oktobra 1914 padel na srbskem bojišču.7 Doma je zapustil 37-letno vdovo (1877–1961) in pet otrok.1

Ni znano, kdaj natančno so preuredili posamezne dele mlina. Vseeno vemo, da so v začetku 20. stoletja uredili zapornice na mlinščici, podaljšali rake, dodali drugo mlinsko kolo, preuredili mlinski mehanizem ter dokupili »pajtel« za beli kamen. Dogradili so tudi nadstropje nad mlinom ter uredili streho na stavbi. Mlinarjeva družina je stanovala v sobi poleg mlina.Leta 1939 se je lastništvo preneslo na najmlajšega sina Antona Krevsa (1915–1992).6 Z ženo Ano (1912–2015) sta imela pet otrok: Antona, Ano, Jožeta, Marijo in Milana (Glasilo, 2012: 22).V poletnem času, ko je potok Igmanca presahnil, in pozimi, ko je zaledenel, ni bilo mogoče mleti. Zato je Anton Krevs kmalu po letu 1952, ko je stavba dobila elektriko, v mlin vgradil elektromotor. Preuredil je mlinski mehanizem, dokupil je drugi »pajtel« za črn kamen ter stroj za kašo in ješprenj. Nad mlinom so uredili svinjak in hlev za krave. Pri domačih opravilih je nekaj časa pomagala tudi dekla.Tik ob mlinu so leta 1960 zgradili hitro cesto Ljubljana–Zagreb, kar je otežilo povezavo mlina z okoliškimi kmeti. Mletje na električni pogon je bilo drago, večji mlini so zato v času pospešene industrializacije za boljši izkoristek elektrike uporabljali valjčne stroje. Mlinska kolesa Krevsovega mlina so se ustavila okoli leta 1970.

Ana Žagar, 9. a, in Klemen Kramar

Ana Krevs pred mlinom okoli leta 1960 (osebni arhiv družine Krevs)

Pogled na mlin okoli leta 1965 (osebni arhiv družine Krevs)

Kolesa na korce po letu 1970 (osebni arhiv družine Krevs)

41

Viri:1. Arhiv OŠ Toneta Pavčka. Spomini Ane Krevs. Hrastje, 2003.2. Arhiv Republike Slovenije, 176 Franciscejski kataster za Kranjsko (1823–1869),

Novomeška kresija, 92 Hmeljčič. [online] Dostopno na: http://arsq.gov.si [2015].3. Arhiv Republike Slovenije, 181 Reambulančni kataster za Kranjsko (1867–1882),

Novomeška kresija, 92 Hmeljčič. [online] Dostopno na: http://arsq.gov.si [2015].4. 100 let Mirnopečanke Ane Krevs. V: Glasilo občine Mirna Peč, junij 2012. Mirna Peč:

Občina Mirna Peč.5. Okrajno sodišče v Novem mestu, Nepravdni oddelek z zemljiško knjigo, Zemljiška

knjiga katastrske občine Hmeljčič, vložna številka 147.6. Okrajno sodišče v Novem mestu, Nepravdni oddelek z zemljiško knjigo, Zemljiška

knjiga katastrske občine Hmeljčič, vložna številka 703.7. Verlustliste, 4. 7. 1917, številka 594. Dunaj: K. u. k. Kriegsministerium. [online]

Dostopno na: http://www.europeana.eu/ [2015].8. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto, 3 Okrajno

glavarstvo Novo mesto, Popis prebivalstva 1880, Občina Mirna Peč, Hrastje 3.9. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto, 3 Okrajno

glavarstvo Novo mesto, Popis prebivalstva 1880, Občina Mirna Peč, Hrastje 10.10. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto, 3 Okrajno

glavarstvo Novo mesto, škatla 42, Vodna knjiga, številka naprave 141.11. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto, 17 Okrajno

sodišče Novo mesto, Stara zemljiška knjiga, Gospostvo Bajnof, Hrastje, urbarna številka 198.

OPIS dElA V MlINU

Sedanji lastnik, mlinarjev sin Anton Krevs, nam je opisal postopek dela v mlinu.Najprej je bilo potrebno zrno očistiti. Za to smo uporabili kovinsko rešeto, da so manjši delci, ki smo jim rekli »kokl« in »lunkl«, padli pod rešeto. Pri stresanju se je večja plev nabrala na vrhu žita. To pa smo pobrali kar z rokami.Zrno smo nato rahlo navlažili. Stresli smo ga v kad, ki smo ji rekli »truga«, in ga rahlo polili z mlačno vodo ter ga trikrat ali štirikrat premešali. Tam smo ga pustili do popoldneva ali preko noči in šele potem smo ga nesli v mlin.Pšenica je pogosto imela snet, glivično bolezen, ki je bila v obliki črnega prahu na zrnu. Tako pšenico smo morali oprati. Zrna smo stresli v škaf, vanj nalili vodo, rahlo zgnetli in snet je splavala na površje. Ker je bila pšenica preveč navlažena, smo jo morali osušiti. Zavili smo jo v rjuhe in postavili na sonce.Za proso in ječmen smo imeli posebno napravo, ki je luščila lupine.Potem smo zrno nesli v mlin in ga stresli v »grob«. Prvo mletje je bilo bolj grobo in je z zrna pobralo le luske. Večina zrna je padla v škaf pod »pajtlom«. Za okoli pol milimetra smo spustili zgodnji mlinski kamen in ponovno nesli v mlin. To smo delali tolikokrat, dokler v škafu pod »pajtlom« ni bilo več veliko ostankov. Tisti, ki so vseeno bili, so bili namenjeni za otrobe prašičem.Beli kamen smo klepali skoraj vsak teden. Ko smo kamen sklepali, smo najprej zmleli »soržco« (rž in pšenico skupaj). Rž zato, ker je majhna in trda. Potem smo na njem mleli pšenico; nazadnje, ko je bil že skoraj gladek, pa še ajdo.Črn kamen smo klepali enkrat na mesec. Na črnem kamnu smo mleli koruzo, ječmen in pa zmes za prašiče. V to zmes smo vrgli različna zrna: oves, ječmen, koruzo, tudi bob in fižol.

Ana Krevs ob praznovanju svoje stoletnice4

Notranjost Krevsovega mlina

42

POgOVOR S TONETOM KREVSOM

V mlinu ste preživeli otroška leta. Koliko ste bili stari, ko ste odšli od tod? Kakšna dela ste opravljali v mlinu? Česa se najbolj spominjate, ko ste tu živeli? Kdaj so se mlinska kolesa ustavila?Dom sem zapustil, ko sem bil star 15 let. Razmišljal sem, ali bi ostal doma. Odločil sem se, da grem v Ljubljano v srednjo elektro šolo. Najbolj se spominjam ropotanja. Mlinsko kolo se je vrtelo tudi ponoči. Nismo mogli spati. Pri hiši smo imeli deklo, saj je bilo pet majhnih otrok. Mlinska kolesa so se ustavila pred 45 leti, leta 1970. Mlinskega kolesa danes ni več, ker je propadel.

Kakšno je bilo življenje v mlinu? Je bilo naporno? Ste bili ob koncu tedna prosti?Žito, ki smo ga dobili, smo morali najprej očistiti, nato smo ga navlažili, premešali, sušili in naslednji dan mleli. Pšenica je večkrat imela glivične bolezni, zato je bilo to delo pred mletjem zelo potrebno. Žito smo mleli tudi v otrobe. To je bila hrana za pujse. Da je bilo žito dobro zmleto, je moralo v mlinski kamen najmanj trikrat. Mlela sta dva mlinska kamna, črni in beli. Črni kamen se je kasneje izrabil kot beli. Belega je bilo potrebno večkrat brusiti. Kamne smo dobili iz Naklega pri Kranju. Pripeljali smo jih z vlakom. Kadar je bilo veliko žita, smo mleli vse dneve, tudi v soboto in nedeljo.

Je potok Igmanca večkrat poplavljal? Kako je bilo živeti ob vodi?Da, potok Igmanca je večkrat poplavljal, vendar kaj hudega ni bilo. Ob vodi je bilo lepo živeti. Prišli so otroci iz vse vasi in smo se zabavali. Poleti smo zajezili strugo potoka. Dobili smo kopališče, ki smo mu rekli »kopaunca«. Naredili smo lesene mlinčke. V vodo smo zapičili dve leskovi palici z »rogovilico«. S »pipcem« smo oblikovali kolo, zarezali reže, vanje zataknili širše palčke in naš mlinček se je vrtel.

Se spominjate, katera žita ste mleli? Kdo vse je prinašal žito v mlin? Ste žito pridelovali tudi sami?V tem mlinu smo mleli ječmen, pšenico, koruzo, proso, ajdo. Prinašali so kmetje iz Hrastja, Poljan, Šentjurija, Dolenje vasi, Čemš, Hmeljčiča, tudi iz Trebnjega. V mlin je pšenico prinašala tudi Špančkova Ana iz Šentjurija. Z njo je prihajal njen sin Tone. Kasneje je prihajal sam. Tako sem se v našem mlinu spoznal s Tonetom Pavčkom. Doma smo pridelovali samo pšenico, vendar bolj malo. Pasli smo živino, obdelovali vrt.

Eva Zupančič, Urša Matoh, Filip Fortuna in Maks Zupan, 4. a

Tone Krevs

43

Reka Temenica je največja dolenjska reka ponikalnica. Izvira na južnih obronkih Posavskega hribovja v naselju Pusti Javor južno od mogočnega Valvasorjevega gradu Bogenšperk. Do naselja Temenica teče po ozki dolini, od tod naprej pa se dolina počasi razširi v Dolenjsko podolje. Reka postane v tem delu tudi počasnejša, zato je nevarnost poplav toliko večja, do tega lahko pride zlasti na kmetijskih površinah.Temenica teče do naselja Dolenje Ponikve po neprepustnih kamninah, počasi in v mnogih zavojih, tam pa prestopi na prepustne apnence in ponikne v več požiralnikih v podzemlje. Po 1600 m dolgi podzemeljski poti pride na dan ponovno v Zijalu pri vasi Jelše. Po nekaj kilometrih toka reke po široki mirnopeški dolini reka drugič ponikne v ponorih pod Goriško vasjo in pod Vrhovim. Mimo Mirne Peči do ponorov ustvarja reka okljuke, v tem delu tudi pogosto poplavlja v času dolgotrajnega jesenskega deževja ali spomladanskega taljenja snega, v zadnjih letih pa tudi blagih zim in zimskega deževja.Zadnji izvir se nahaja v Luknji pri Prečni, od koder nato teče do izliva v Krko.

pre tok reke teMenice

Ob močnejših padavinah Temenica v zgornjem toku hitro prestopi bregove in poplavi kmetijske površine. V zadnjih nekaj letih je Temenica najbolj poplavila leta 2010.

Pod drugim izvirom v Zijalu so trije opuščeni mlini. Tukaj ima reka večjo moč, zato so jo v preteklosti izkoriščali za moč mlinov in žag. Nekdanja umetna struga ob mlinu se danes zarašča in ne služi svojemu namenu.

Primerjava povprečnih mesečnih pretokov reke Temenice pri Rožnem Vrhu za obdobji 1961–2013 in 2004–2013. (Vir: ARSO) Temenica je ob svojem toku v zadnjih letih vse

bolj poraščena z različnim rastjem.

44

Reka Temenica ima dežno-snežni režim. Značilen je spomladanski snežni pretočni višek, ki presega jesenskega deževnega. Poletni pretoki so nižji od zimskih, kar je posledica visokih temperatur in visoke evapotranspiracije. Pri tem režimu ločimo dve različici: kraško-submediteransko in subpanonsko. Slednji je tudi režim reke Temenice. Zgodnjepomladanski in poznojesenski viški so praviloma izenačeni, glavni nižki so poleti, drugi pa pozimi. Nadpovprečna količina vode je med februarjem in aprilom ter med oktobrom in decembrom. Nižki so po navadi med majem in septembrom.V primerjavi z dolgoletnim povprečjem (zadnjih 50 let) se je pretok vode v Temenici v nekaterih mesecih občutno spremenil. Najbolj se je zmanjšal v januarju in od maja do septembra (tudi za 0,2 m3/s), medtem ko se je povečal v marcu in decembru.Še najbolj je razvidno občutno zmanjšanje pretoka v poletnih mesecih, ko je izhlapevanje tudi največje, zato prihaja do pogostih suš in posledično do velikega izpada pridelka na kmetijskih površinah.Značilno je tudi povečanje pretoka v decembru, kar je posledica višjih temperatur v tem mesecu in pojava dežnih namesto snežnih padavin. Na prikazu povprečnih letnih pretokov vode med letom 2004 in 2013 izstopajo nekatera “mokra leta (2004, 2010 in 2013) ter zelo “sušna” leta (2007 in 2011), ko je bilo povprečno v Temenici čez celo leto malo vode. Žal podatkov za leto 2014 še ni na voljo, vemo pa, da je bilo v celem letu veliko padavin.Z vidika gospodarskega izkoriščanja vode za vodno moč je bolj kot Igmanica primernejša Temenica, ki je »mogočnejša« z večjim pretokom vode, ki skozi leto zelo niha (od zelo vodnatih mesecev, ko lahko reka poplavi in naredi veliko škode, do nizkih vodostajev, ko je v strugi reke malo vode in je za izkoriščanje vodnih mlinov in žag (v preteklosti) ter MHE (malih hidroelektrarn) spet neprimerna.

Nuša Avguštinčič, 9. b, Nuša Gabrijel, 9. a, Amadeja Hren, 9. b, Ana Žagar, 9. a, in Igor Zadravec

Viri:• Špolar, F., 2014. Energetska samooskrba na primeru Občine Mirna Peč. Zaključna

seminarska naloga. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.

Rečni okljuki so vidni ob celotnem toku Temenice v mirnopeški dolini (Vir: GURS)

Spreminjanje povprečnega letnega pretoka vode v Temenici (Rožni Vrh) v obdobju 2004–2013. (Vir: ARSO)

45

ZgOdOVINA MlINAMlin, ki je stal na desnem bregu Temenice, tik pod izvirom, je bil označen že na vojaškem zemljevidu leta 1787. Pri mlinu je bila vrisana le strma pot, ki je vodila severno po pobočju nad Zijalom proti vrhu hriba Sveta Ana do glavne cestne povezave med Trebnjem in Mirno Pečjo.9 Po ustnem izročilu se poti danes reče Šemrga.V stari zemljiški knjigi je bil mlin, ki je sodil v zaselek Vrhpeč, podložen gospostvu Rakovnik pri Mirni. Bil je edini dominikalni mlin v okolici Mirne Peči.14

Prvi znani lastniki mlina so bili Murnovi, lastniki velike kmetije in gostilne v Mirni Peči št. 7, kjer sedaj živijo Novljanovi. Jernej Muren, ki je bil lastnik med letoma 1757 in 1777, je mlin izročil sinu Jerneju Murnu, ki je bil lastnik do leta 1820, ko ga je dobil Janez Muren.14

V franciscejskem katastru je bilo lastništvo leta 1825 sicer vpisano na Matijo Bartlja, prav tako premožnega kmeta, ki je živel v Mirni Peči št. 16,1 kjer je kasneje stala Potočarjeva gostilna, vendar pa je bil Bartelj najverjetneje najemnik mlina.Mlin je stal v pravokotni stavbi, ki je merila 16 kvadratnih sežnjev (57 m2), ob umetno urejeni strugi, ki je bila na bregovih utrjena z nizkim rastjem. Na levem bregu struge je stala žaga, enake velikosti kot mlin.1

Lastnik Janez Muren je z ženo Lucijo imel le hčer Marijo, rojeno leta 1812. Pri dvajsetih letih je rodila nezakonskega sina Bernarda, se kasneje poročila z Graulom, s katerim je imela drugega sina Franca. Leta 1838 se je že vnovič poročila. Šele tedaj je Janez Muren svojo posest izročil svojemu svaku, Mateju Grašiču, premožnemu možu iz Strahinja pri Kranju, ki je s poroko postal tudi lastnik mlina. Dve leti kasneje, pri 28 letih, je Marija umrla.Matej Grašič je bil na prvih volitvah v avstrijski državni zbor leta 1848 izvoljen na mesto poslanca v Novem mestu.10 Četudi se je vnovič poročil, je ostal brez naslednika in mlin je po njegovi smrti podedovala njegova družina iz Strahinja,4 ki je mlin dolgo časa skušala prodati na dražbi.3

V mlinu so delali najeti mlinarji, ki so navadno tam živeli s svojimi družinami. Leta 1880 je bil to Janez Mikec z Potovega Vrha pri Novem mestu. V mlinu so živeli tudi njegova žena, dve hčeri in sin.11

Leta 1886 je mlin na dražbi kupil Anton Grandljič, lastnik mlina v Hrastju.4

greznikov Mlin pri vrhpeči

Stavbni razvoj Greznikovega mlina: mlin in žaga leta 1825 (levo) in mlin z gospodarskimi poslopji okoli leta 1950 (desno)

Greznikov mlin

Odlomek iz ovadbe iz leta 192313

Skica jezu Greznikovega mlina iz leta 189312

46

Leta 1893 je bil od glavnega izvira reke Temenice do mlina že postavljen kamniti jez, ki je bil dolg 63 m. Na njem so bile tri odprtine: prva je bila zadelana z deskami in je nekoč vodo vodila do žage, ki je bila tedaj že opuščena, druga je služila za uravnavanje vode za jezom pri višjem vodostaju, tretjo pa so uporabljali, da so skoznjo spustili vodo pri popravilih. Ob stavbi so bile tri rake, zgrajene iz lesa. V vsaki je bilo eno mlinsko kolo. Prva in druga raka sta se na koncu združili in poganjali še četrto mlinsko kolo. V mlinu so bili trije pari kamnov in ene stope.12

Leta 1900 je mlin kupil Karel Krajšek iz Luknje pri Prečni.4 Uredil je dotrajan jez nad mlinom, o čemer priča letnica 1906 na njem. Uredil je betonske rake in dodal še četrto. Mlin je posodobil in pridobil nove stranke.Po njegovi nenadni smrti je mlin leta 1911 podedovala hči Marija Krajšek. Ko se je z njo leta 1919 poročil Jože Somrak, je on postal lastnik.4 V zakonu se jima je rodila hči3, Jože Somrak pa je kmalu odšel na začasno delo v Ameriko. V mlinu je tako mlela njegova žena Marija,13 v podstrešnem prostoru pa je obratovala tudi krajevna električna centrala.2 Da je gospodarica Marija Krajšek v času moževe odsotnosti odločno gospodarila v mlinu, dokazuje tudi ovadba, ki jo je leta 1923 vložila proti mlinarju v srednjem mlinu, Matiji Retlju. Čeprav je Okrajno glavarstvo v Novem mestu odločilo v njeno prid, saj je Retelj namerno uničeval njen jez, mu je namesto globe izreklo le opomin.13 V razsodbi sodišča je jasno, da družbene razmere v tistem času niso bile najbolj naklonjene ženskam.Leta 1933 se je domov vrnil Jože Somrak, ki je v nekem ameriške rudniku hudo zbolel na pljučih. Še je prišel do doma, a tam kmalu umrl.3 Mlin je tako bil ponovno v lasti Marije Krajšek.4

Marija Krajšek se je dve leti kasneje vnovič poročila. Njen drugi mož, mlinar Alojz Greznik (1909–1945), je uredil stanovanje nad mlinščico ter utrdil jez. Mlin je postal dobičkonosen. Alojz je bil med vojno (kot večina moških z Vrhpeči) pri domobrancih. Po vojni se je javil na poziv novih oblasti in bil ubit.8

Za mlin je med vojno in po njej ponovno skrbela Marija Krajšek. Najela je mlinarja in deklo, vendar je mlin po letu 1950 kmalu ugasnil.


Viri:1. Arhiv Republike Slovenije, 176 Franciscejski kataster za Kranjsko (1823−1869),

Novomeška kresija, 298 Golobinjek. [online] Dostopno na: http://arsq.gov.si [2015].2. Domovina, 28. 9. 1933, letnik 16, številka 39. [online] Dostopno na: http://www.dlib.si/

[2015].3. Intelligenzblatt zur Laibacher Zeitung, 23. 2. 1874, številka 43. [online] Dostopno na:

http://www.dlib.si [2015].

Članek o smrti Jožeta Somraka leta 1933 v dnevnem časopisu Domovina2

Marija in Alojz Greznik z otrokoma (fotografija iz osebnega arhiva družine Kužnik)

Oglas za prodajo ali oddajo mlina leta 1960 iz tednika Dolenjski list

47

4. Okrajno sodišče v Novem mestu, Nepravdni oddelek z zemljiško knjigo, Zemljiška knjiga katastrske občine Golobinjek, vložna številka 246.



7. Pust, A., 1999. Mirna Peč: občina v deželi treh dolin. Mirna Peč: Občina Mirna Peč.8. Pust, A., 1999. Da bi se jih spominjali: žrtve 2. svetovne vojne iz župnije Mirna Peč v

letih od 1941 do 1946. Mirna Peč: Župnijski urad Mirna Peč.9. Rajšp, V. in Ficko, M., 1995. Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787, zvezek 1.

Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije in Založba ZRC.10. Velidova, L. A., 1986. Volitve v avstrijski državni zbor v slovenskih deželah v letu 1848.

V: Zgodovinski časopis, letnik 40, številka 4. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije.

11. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto, 3 Okrajno glavarstvo Novo mesto, Popis prebivalstva 1880, Občina Mirna Peč, Vrhpeč 16.


13. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto, 3 Okrajno glavarstvo Novo mesto, škatla 46, mapa 76.

14. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto, 17 Okrajno sodišče Novo mesto, Stara zemljiška knjiga, Gospostvo Rakovnik pri Mirni, Vrhpeč, urbarna številka 290.

15. ZVKD Novo mesto. Opis enote nepremične kulturne dediščine: Greznikov mlin. [online] Dostopno na: http://rkd.situla.org [2015].

Lastniki kmetij in mlinov na Vrhpeči in v Jelšah leta 18251

48

VOdNO KOlO PRI gREZNIKOVEM MlINUUčenci izbirnega predmeta obdelava gradiv: les smo v sklopu projekta Mlini obiskali Greznikov mlin v Zijalu. Ogledali smo si zgradbo mlinskega kolesa in ga natančno premerili. Sestali smo se tudi s sedanjim lastnikom g. Kužnikom, ki nam je povedal nekaj podatkov o mlinu.Ob mlinu stoji replika enega od štirih lesenih mlinskih koles, ki so se tam vrteli. Okrogli obroč in lopatice so kovinske, prečke in drog so lesene. Vreteno je originalno, vendar skrajšano. Nekoč je v mlinu poganjalo stope.Kolo se trenutno ne vrti, ker je prišlo do obrabe ležajev.Mlinsko kolo ima naslednje dimenzije:• število lopatic: 28• velikost lopatic: 19 x 15 cm• razmik med lopaticama na kolesu: 26 cm• dolžina vretena: 150 cm• premer vretena: 25 cm• dolžina matarug: 98 cm • padec vode v rakah pred kolesom: 1 m

Učenci izbirnega predmeta obdelava gradiv: les in Gordana Kmetič

Skica Greznikovega mlina. Avtorica: Tina Makše, 8. a. Mentorica: Gordana Kmetič.

49

POgOVOR Z MIRKOM KUŽNIKOM

Kako ljudje imenujejo ta mlin?To je Greznikov mlin. Tako mu pravijo že vrsto let. Nad vrati mlina še vedno stoji napis »Alojz Greznik, mlinar«. To je bil mlinar, ki je mlel tu v času med obema svetovnima vojnama.

Kako veliko je mlinsko poslopje? Katere sobe so bile nekoč v njem?V dolžino meri 26 metrov. Pred drugo svetovno vojno je bil dodan tudi bivalni del nad mlinščico, ki naj bi bil zgrajen leta 1939. Pred tem naj bi bile ob sobi za mletje manjša veža, ena velika soba in kuhinja. V zgornjem nadstropju je bila tako imenovana mlinarska soba. Pred drugo svetovno vojno je bila v tej sobi manjša elektrarna. Med vojno naj bi v njej spali tudi italijanski vojaki, po vojni pa je elektrarna prenehala z delovanjem.

Katera mlinska oprema je ostala v mlinu?V tem mlinu sta danes dva mlinska kamna. Prej so bili štirje, ampak ker je mlin nehal obratovati, je lastnik mlina prodal dva dobra mlinska kamna mlinarju iz Šentjerneja, ki še melje.

Koliko časa mlin ne deluje več?Mleti naj bi končal okoli leta 1968. To se je zgodilo, ker se je oče ponesrečil. Po tem smo občasno mleli žito samo še za živali.

Ali zapornice na rakah še delujejo? Kako so nekoč delovale?Zapornice še opravljajo svojo funkcijo, vendar so potrebne temeljite obnove. Nekoč so jih morali uravnavati. Ko so jih dvignili, je spodaj stekla voda, ko so jih spustili, pa voda na rake ni več tekla. Zapornic nisi smel imeti ves čas odprtih, saj je voda tekla zelo hitro in je kanal potem bil zelo hitro prazen. Vedno so morale biti toliko odprte, da je voda tekla enakomerno in so lahko mleli.

Kaj pa mlinsko kolo? Ali ste ga naredili sami?Da. Les sem uporabil od notranjega dela vretena, ki je poganjal stope. Kolo sem dal narediti železarju. Podobno je tistim, ki so se ob mlinu vrteli nekoč, le da so bili narejeni iz lesa. Na koncu je v vreteno umeščena nekakšna lopatica. Konica lopatice je nekoč ležala v lesenem ležišču. Da so zmanjšali trenje, so jo mazali z lojem, govejo mastjo.

Kako so včasih naredili leseno mlinsko kolo? So naredili z lesom kaj posebnega, da ni zgnil?Sam ga nikoli nisem delal. Vem pa, da so bukov les potopili v reko za

Napis nad glavnim vhodom v mlin

Stranski vhod v mlin

Mirko Kužnik

Železno vodno kolo

50

približno tri mesece. Voda je iz lesa izločila talin in postal je trši ter odpornejši. Poleg tega se mlinska kolesa niso smela ustaviti. Če je nanje tekla voda, ni tako hitro razpadel, kot če je stal in bil pod vplivom različnih vremenskih pogojev.

Imate kakšne načrte za obnovitev mlina?Imam. Najprej bom uredil mlinsko kolo, da se bo spet vrtelo. Kovinski obroč bi rad zamenjal z lesenim, da bo mlin izgledal kot nekoč. Zelo rad bi videl, da bi v dogovoru z lastnikom delno obnovili tudi notranjost mlina in ga odprli obiskovalcem Zijala. Gotovo bi marsikoga zanimalo, kako je mlin včasih deloval.

David Stopar, 7. a, Nika Strajnar, 9. a, Ana Žagar, 9. a, in Gordana Kmetič

Zapornice pred rakami

Jez

Mlinščica ob jezu

51

Škrlo (SEM). Avtorica risbe: Andriyana Muhič, 8. a. Merca (SEM). Avtorica risbe: Vanja Hribar, 8. a.

ZgOdOVINA MlINAMlin, ki je sodil v zaselek Vrhpeč, je bil označen že na vojaškem zemljevidu leta 178710, po stari zemljiški knjigi je bil podložen gospostvu Kapitelj Novo mesto. Obsegal je polovico hube, v njem pa so bili 3 pari mlinskih kamnov in ena stopa. Prvi vpisani lastnik leta 1787 je bil Franc Dular, ki je mlin kupil po kupnem pravu.16

Na dražbi ga je od njega leta 181916 kupil Jožef Smolič [Josef Smolitsch], ki je v mlinu, na Vrhpeči št. 15, tudi prebival. Na posestvi so bile tri stavbe: mlin, žaga in hlev. Mlin, ki je leta 1825 bil velik 29 kvadratnih sežnjev (86 m2), je stal na desnem bregu umetne struge, žaga, velika 17 kvadratnih sežnjev (61 m2), pa na levem.1 Lesena mosta, ki sta vodila od hleva ob mlinu do zaselka Jelše in naprej na glavno cesto Trebnje–Mirna Peč sta bila vrisana v prenovljeni različici katastra.2

Mlin je v naslednjih letih pogosto menjal lastnike. Leta 1838 je mlin kupil Luka Špelič [Spellitsch], ki ga je že leta 1846 prodal Gertrudi Gimpelj [Gimpel]. Za kratek čas je leta 1848 po prisojilu prišel v roke Mihe Gimplja16, lastnika spodnjega mlina v Zijalu, kjer je tudi živel.4 Že isto leto ga je s prisojilom dobila Ana Gimpelj, poročena Galič. Franc Galič je od nje mlin kupil leta 1873.16

Leta 1878 je lastništvo mlina s prisojilom bilo prepisano Francu Krevsu,16 rojenemu leta 1829 v Biški vasi na št. 6.12 Leta 1880 sta v mlinu delala in živela Jožef Rozman iz Gorenjega Podboršta in Jožef Šere iz Poljan.13 Njegov starejši brat Franc Šere je bil hlapec na Krevsovi kmetiji v Biški vasi.12

Leta 1886 je po moževi smrti mlin pri Vrhpeči in kmetijo v Biški vasi podedovala žena Frančiška Krevs,7 rojena Bartelj leta 1843 v Mirni Peči.12 Komaj se je kmetija opomogla po požaru, ki je leta 1873 opustošil Biško vas,4 pa so pred Frančiško bili še težji časi: v naslednjih nekaj letih je pokopala tri svoje sinove, nihče izmed njih pa ni bil starejši od 25 let.11

V loku položen jez pri mlinu je bil leta 1893 dolg 64 m, zgrajen iz kamna in obit z deskami. V sredini je imel en odtok. Prva zapornica je bila za rako, na kateri je stalo 1,4 m široko kolo na korce, ki je poganjalo žago, imenovano polnojarmenik [Gattersäge]. Zapornice pri mlinu so vodo spuščale v štiri rake, na katerih so bila štiri kolesa s premerom 2,6 m. Prva in druga raka sta se na koncu združili in poganjali še peto kolo, ki je imelo premer 3,3 m. Kolesa so gnala pet parov mlinskih kamnov in eno stopo s štirimi phači.14

kre vsov Mlin pri v rhpeči

Izmere širin rak ob mlinu leta 198314

Vpis lastništva Franca in Frančiške Krevs v zemljiški knjigi7

Mlinarja v popisu prebivalstva leta 188012

Ohranjene zapornice in rake ob stavbi

Nekdanja mlinska stavba

52

Leta 1905 je z izročilno pogodbo mlin in kmetijo v Biški vasi prevzel Jože Krevs.7 V mlinu je imel podnajemnike. Leta 1923 je tako mlinar Matija Retelj zanetil spor z Marijo Krajšek, mlinarico v mlinu tik nad Krevsovim. Obtožen je bil, da je namerno uničeval jez zgornjega mlina, in dobil opozorilo Okrajnega glavarstva v Novem mestu.15

Po moževi smrti je mlin leta 1935 prevzela vdova Marija Krevs (1875–1967), rojena Gnidovec.7 Otrok z možem nista imela, zato sta v mlin posvojila svojega nečaka iz Ajdovca, Antona Gnidovca (1919–1945), ki je delal kot mlinar.9 Po italijanski okupaciji je Krevsov mlin predstavljal pomembnejšo točko, ki je združevala okoliške moške, ki so se pridružili nacionalni ilegali. Maja 1942 se je Anton z drugimi Mirnopečani pridružil odredu, imenovanem Stamenkovičeva skupina. Po vojni se je vrnil in predal oblastem. Kaj se je zgodilo z njim, ni znano.5, 6

Marija Krevs je mlin leta 1965 prodala.8



Novomeška kresija, 298 Golobinjek.2. Arhiv Republike Slovenije, 181 Reambulančni kataster za Kranjsko (1867-1882),

Novomeška kresija, 298 Golobinjek.3. Kmetijske in rokodelske novice, 20. 8. 1873, letnik 31, številka 34. [online] Dostopno na:

http://www.dlib.si [2015].4. Laibacher Zeitung, 28. 10. 1843, številka 86. [online] Dostopno na: http://www.dlib.si

[2015].5. Maček, J., 2011. Kako se je začelo: Komunisti napadejo Slovensko zavezo (Prvo leto

okupacije). V: Zaveza: revija za duhovna, kulturna in politična vprašanja sedanjosti in prihodnosti, številka 32. Ljubljana: Nova slovenska zaveza. [online] Dostopno na: http://www.zaveza.si [2015].

6. Maček, J., 2010. Kako se je začelo: Kako je komunistična gverila osvobajala Ajdovec. Zaveza: revija za duhovna, kulturna in politična vprašanja sedanjosti in prihodnosti, številka 40. Ljubljana: Nova slovenska zaveza. [online] Dostopno na: http://www.zaveza.si [2015].



9. Pust, A., 1999. Da bi se jih spominjali: žrtve 2. svetovne vojne iz župnije Mirna Peč v letih od 1941 do 1946. Mirna Peč: Župnijski urad Mirna Peč.

10. Rajšp, V. in Ficko, M., 1995. Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787, zvezek 1. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije in Založba ZRC.

11. Slovenec: političen list za slovenski narod, 30. 4. 1902, letnik 30, številka 98. [online] Dostopno na: http://www.dlib.si [2015].

12. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto, 3 Okrajno glavarstvo Novo mesto, Popis prebivalstva 1880, Občina Mirna Peč, Biška vas 6.

13. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto, 3 Okrajno glavarstvo Novo mesto, Popis prebivalstva 1880, Občina Mirna Peč, Vrhpeč 15.


Krevsova domačija v Biški vasi na zemljevidu iz leta 18251

Članek o požaru v Biški vasi iz leta 18733

Pričevanje mlinarja Matije Retlja leta 192315

53


16. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto, 17 Okrajno sodišče Novo mesto, Stara zemljiška knjiga, Gospostvo Kapitelj v Novem mestu, Vrhpeč, urbarna številka 121.

POgOVOR Z AlOJZEM KASTElIcEM IZ bIŠKE VASINa podu pred staro kaščo sem našel obrabljen mlinski kamen. Ker me je zanimalo, kako se je znašel tam, sem vprašal dedka. Razložil mi je, da je imel njegov oče nekoč v Zijalu mlin, ki se mu je reklo Krevsov mlin. Ker me je o tem zanimalo več, mi je z veseljem pripovedoval, kako so pred davnimi časi mleli žito. Takšni so njegovi spomini:»Največ smo mleli pšenico, rž, ječmen in koruzo za zmesno moko. Iz nje smo delali kruh, žgance ali močnik. V stopah smo phali ječmen in proso. Ječmen za ješprenj, proso pa za kašo.Pri nas je bilo ves čas okoli 120 mernikov moke. Pri hiši je bilo sedemnajst ljudi, ki jih je bilo potrebno nahraniti. Prihajalo je tudi veliko “tabrharjev”, ki so opravljali nekatera dela, zato so po končanem delu dobili hlebček, ki so ga odnesli domov svojim družinam.Žito smo shranjevali v kašči na domu in ne v mlinu. V njej je še danes ohranjen velik predalnik z osmimi predali. Da niso prišli molji, smo po tleh posuli orehovo listje. Med pšenico smo spravili tudi kakšen kos mesa, da se poleti ni pokvaril.Moko pa so ljudje največkrat hranili v lesenih “kištah”, ki so bile pregrajene, da so v njih lahko hranili več vrst moke. Pri nas smo imeli za moko posebno omaro, ki je stala v veži. Imela je štiri predale oziroma “lajdlce”. V vsak predalnik je gospodinja shranila različno vrsto moke.Po vojni so v Krevsovem mlinu v Zijalu mleli različni mlinarji. Nekaj časa je mlel Gašper Šere, na koncu pa zelo dolgo tudi Jakob Perpar. V pritličju je bil prostor za mletje. En vhod je bil pri mostu, drugi pri zapornicah. V mlinu so bili trije kamni in ene stope. V prvo nadstropje se je prišlo skozi vhod nasproti brega. Bile so tri sobe: čez majhno kaščo si prišel v skromno kuhinjo in dve sobi. En mlinar je bil tudi nekoliko naglušen. Zvonček, ki se je oglasil, ko v grobu ni bilo več žita, je imel napeljan iz pritličja do sobe, v kateri je spal. Na drugi strani mlinščice je stal svinjak.V mlin so prihajali ljudje iz vseh strani. Iz Globodola, Poljan, Trebelnega in Mirne Peči. Večina jih je prišla peš, nekateri so hodili tudi po dve uri. Na rami so imeli “oprce”. To so bile vreče, ki so jih na ramo pritrdili s posebnim pasom.Spominjam se zgodb o Krevsu, ki se je pred 1. svetovno vojno iz Biške vasi preselil na Poljane. Bil je “furman” in je s skupino Mirnopečanov odkupoval

Mlinski kamen, škrlo, sito za žito

54

žito v okolici ter ga vozil v Ljubljano in Tržič. Doma so delali z voli, konji so pa bili ves čas na poti. Tudi po dva meseca jih ni bilo nazaj. Žito so vozili celo do Trsta.Ko so mlini začeli po 2. svetovni vojni propadati, so kmetje v mlinu dobili kamne, kupili elektromotor in sestavili svojo napravo za mletje. En “tabel kamen” smo imeli tudi mi. Naredil ga je Jože Avguštinčič (Hočevarjev), ki ga je sestavil in prvič sklepal. Tudi če se je v našem mlinu kaj pokvarilo, smo ga poklicali. Drugače pa smo kamen klepali sami. Uporabljali smo kladivo, imenovano “škrlje”.Oče je takrat kupil še stope na električni pogon. Imeli smo jih na skednju (“podu”). To je bila je zelo dobra naprava, saj smo lahko uravnavali, kako hitro in močno so udarjale žito. Bile so lesene, velike kot pisalna miza, na vrhu pa je bil “grob”, v katerega smo stresali žito. Moj oče je pogosto phal tudi za druge iz vasi.«Dedek mi je rekel, naj malo počakam, in odšel ven. Hitro se je vrnil nazaj, v roki pa je nosil čudno kladivo. “To je škrlo,” je rekel. “Z njim smo klepali mlinske kamne.” Prijel sem ga in ga odnesel na pod. Enkrat sem udaril po spodnjem delu kamna in razmišljal o tem, kako so se morali moji predniki truditi za kilogram moke, ki ga mi danes lahko kupimo v trgovini. Vesel sem, da mi je dedek odkril delček svojega otroštva.

Besedilo in fotografije: Maj Kastelic Tisovec, 6. b, Žan Kramžar, 6. b, in Klemen Kramar

Kašča pri Kasteličevi (Krevsovi) domačiji

55

Lopatica (SEM). Avtorica risbe: Vanja Hribar, 8. a. Strgalo (SEM). Avtorica risbe: Andriyana Muhič, 8. a.

ZgOdOVINA MlINAPo stari zemljiški knjigi je bil mlin na desnem bregu reke Temenice10, ki je sodil v zaselek Vrhpeč, podložen gospostvu Boštanj pri Žalni. Prvi lastnik grunta, ki je obsegal 3/4 hube, je bil Jakob Renc (Rinc) [Rintz, Rentz], ki ga je dobil po kupnem pravu leta 1786.16

Franc Renc (Rinc) je mlin dobil v last z jamstvenim pismom leta 1802.16 Iz tega obdobja sta se ohranili dve letnici na poslopjih ob mlinu: na kletnem portalu kašče je letnica 1801, na kovačiji pa 1818. V franciscejskem katastru je nasproti mlina, ki je meril 29 kvadratnih sežnjev (104 m2), bila vrisana le kovačija z 11 kvadratnimi sežnji (40 m2) in je tedaj služila kot hlev.1 Ker kašče niso vrisali niti v posodobljeni različici katastra,2 so pa v njej označili podaljšek mlina, lahko sklepamo, da je letnica na kašči napačna.Na dražbi je mlin leta 1831 kupil Miha Gimpelj [Michael Gimpl], ki je verjetno okoli leta 1866 umrl, saj je postala lastnica s prisojilom Marija Gimpelj, najverjetneje njegova žena.16 Od nje je še istega leta mlin kupil Janez Žagar [Johann Sager],16 rojen leta 1838 v Jelšah.11

Leta 1871 je mlin prešel v last družine Miklič. Kupil ga je Anton Miklič, ki se je z družino preselil v mlin. Po njegovi smrti ga je leta 1878 za kratek čas odkupil njegov brat Janez Miklič, ki je prav tako živel v mlinu, vendar pa je mlin že dve leti kasneje ponovno kupil Antonov sin, prav tako Anton Miklič.16 Rojen je bil leta 1849 v kraju Kot pri Dvoru in se je leta 1880 z ženo Ano Starič iz Rihpovca, kjer sta stanovala, vrnil v mlin. Pri mletju sta mu pomagala njegov mlajši brat Janez in mlinar Franc Podgornik iz Vrhpeči. V hlevu so bili dva konja in trije prašiči.12

Leta 1893 je za zajezitev služil 42 m dolg jez, ki je bil od mlina oddaljen 93 m. Voda je tekla po mlinščici, ki jo je prek zapornic ob mlinu spuščala na štiri rake. Na njih so stala štiri kolesa s premerom 2,7 m. Peto kolo s premerom 3,85 m je priganjala voda, ki je pritekla čez ostala kolesa. Mlin je mlel s petimi kamni in enimi stopami s štirimi phači.13

Mlin je začel hitro rasti. Leta 1915 je na podlagi prisojilne listine lastnik postal Antonov drugi sin Janez Miklič (1880–1961), ki se je poročil z Nežo (1878–1970).4 Med letoma 1923 in 1927 je mlin dobil novo podobo. Mlinar je preuredil mlinsko poslopje, stanovanjski del je prestavil v novo etažo. Del

Mikliče v ( v enckov ) Mlin pri v rhpeči

Skica jezu, mlinščice in mlina ter prerez jezu iz leta 189312

Popisni list iz leta 188010

Mlin s kovačijo in kaščo leta 2008

56

mlinščice in rake je obdal z betonom, stope je uredil v stari strugi. Preuredil je strugo za mlinom in na njej postavil žago venecijanko z enim listom.14 O temeljiti prenovitvi priča tudi napis na mlinskem poslopju.17 Mlinar je v času med obema vojnama veliko moke prodal v nekdanji Hudetovi trgovini v središču Mirne Peči. Največ so prodali krušne moke, nekaj pa tudi ajdove.7 Za naslednika mlina je bil predviden sin Anton Miklič (1912–1945). Tudi on je tako kot oba druga mlinarja v Zijalu umrl leta 1945. Aktivno je bil vključen v partizansko gibanje, marca pa ga je na domu ubila domobranska vojska.9

V mlinu je po vojni nekaj časa mlel še njegov oče Janez Miklič. Javno je nasprotoval ukrepom novih oblasti in kmalu tudi zaprl svoj obrat.

Nika Strajnar, 9. a, in Klemen Kramar

Viri:1. Arhiv Republike Slovenije, 176 Franciscejski kataster za Kranjsko (1823–1869),

Novomeška kresija, 298 Golobinjek. 2. Arhiv Republike Slovenije, 181 Reambulančni kataster za Kranjsko (1867–1882),

Novomeška kresija, 298 Golobinjek. 3. Okrajno sodišče v Novem mestu, Nepravdni oddelek z zemljiško knjigo, Zemljiška

knjiga katastrske občine Golobinjek, vložna številka 242. 4. Okrajno sodišče v Novem mestu, Nepravdni oddelek z zemljiško knjigo, Zemljiška


knjiga katastrske občine Golobinjek, vložna številka 1513. 6. Rupena, L., 2002. Komur kaj fali, v trgovini vse dobi: raziskovalna naloga v šolskem

letu 2001/2002. Mirna Peč: OŠ Mirna Peč.7. Pust, A., 1999. Mirna Peč: občina v deželi treh dolin. Mirna Peč: Občina Mirna Peč.8. Pust, A., 1999. Da bi se jih spominjali: žrtve 2. svetovne vojne iz župnije Mirna Peč v


Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije in Založba ZRC.10. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto, 3 Okrajno

glavarstvo Novo mesto, Popis prebivalstva 1880, Občina Mirna Peč, Jelše 1.11. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto, 3 Okrajno

glavarstvo Novo mesto, Popis prebivalstva 1880, Občina Mirna Peč, Vrhpeč 14.12. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto, 3 Okrajno


glavarstvo Novo mesto, škatla 44, mapa 78. 14. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto, 3 Okrajno

glavarstvo Novo mesto, škatla 47, mapa 79.15. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto, 17 Okrajno

sodišče Novo mesto, Stara zemljiška knjiga, Gospostvo Boštanj pri Žalni, Vrhpeč, urbarna številka 272.

16. ZVKD Novo mesto. Opis enote nepremične kulturne dediščine: Venckov mlin. [online] Dostopno na: http://rkd.situla.org [2015].

Opuščen mlin okoli leta 1970

Starša Neža in Janez Miklič (levo) in njun sin Anton (desno)8

Skici prenove poslopja leta 192313

57

ZgOdOVINA MlINAMlin je bil označen na vojaškem zemljevidu leta 1787. Stal je na desnem bregu reke Temenice, ob njem je bila vrisana tudi mlinščica. Južno od stavbe je bil čez reko označen most, prek katerega je pot vodila v Biško vas in po glavni cesti naprej v Mirno Peč.8

V stari zemljiški knjigi je bil mlin, ki je sodil k zaselku Biška vas, podložen gospostvu Čretež pri Klevevžu in je s kmetijo vred obsegal pol hube. Prvi vpisani lastnik je bil Jožef Doblaher, ki je mlin dobil z izročilno pogodbo od svojega očeta, prav tako Jožefa.13

Leta 1825 so k mlinu v Biški vasi št. 22 sodile 4 stavbe: mlin v obliki črke L, hlev in dve stavbi za spravilo pridelka. Posest z dvoriščem je bila velika 194 kvadratnih sežnjev (696 m2). Lastnik mlina je bil Andrej Jakelj [Andreas Jakel].1 Leta 1848 ga je od njega podedoval sin Franc Jakelj.13

V mlinu je leta 1880 prebivalo 10 oseb. Poleg lastnika Franca Jaklja, rojenega leta 1833, in njegove žene Neže, rojene Slak leta 1832 v Goriški vasi, so tam živeli njuni trije sinovi in ena hči. Zaposlena sta bila tudi mlinar Anton Pugelj iz Hmeljčiča in dekla Terezija Rajar iz Jelš. Na kmetiji so bili 4 konji, 5 glav goveda, 8 ovac, 6 prašičev in 4 panji čebel (Popis 1880, Biška vas 22).Mlin je ostal v lasti družine Jakelj tudi leta 1889,3 ko ga je od očeta podedoval najstarejši sin Franc (1858–1927). Iz leta 1893 se je ohranil tudi prvi podrobnejši opis mlina. Imel je 4 mlinska kolesa s premerom 2,55 m in 4 pare kamnov. Jez se je nahajal 127 m nad rakami. Bil je star in poškodovan, ponekod je prepuščal vodo. V jezu se je nahajala odprtina, ki je služila za odtok, kadar so bile vse rake pri mlinu zaprte, in žleb za izpust z dvema zapornicama, ki so ju odprli v primeru višjega vodostaja reke.11

Leta 1912 je lastnik mlina postal Anton Muhič3 z Globočdola (1888–1967), ki se je poročil z Marijo Jakelj (1890–1971). Živela naj bi dokaj razkošno življenje, zato se je Anton Muhič kmalu znašel v finančnih težavah.Od njega je leta 1926 mlin na dražbi kupil Franc Cesar4 (1869–1942), kmet z Velikega Kala. Naključje je hotelo, da je bil poročen z Nežo Muhič, Antonovo sestro. Zakonca Cesar sta imela pet sinov,10 mlin pa je bil sprva namenjen najstarejšemu sinu Francu.Vendar si je sin Franc, rojen je bil leta 1900, v mladosti pri delu v gozdu

ces arje v (frlugov ) Mlin pri biŠk i va si

Cesarjev mlin danes

Mlin Andreja Jaklja v franciscejskem katastru leta 18251

Popisnica iz leta 18809

58

težje poškodoval desno ključno kost, zato je težko opravljal težja dela na mlinu. Z Velikega Kala se je v Biško vas preseli njegov najmlajši brat Alojzij (1908–1986), ki je mu pomagal pri zahtevnejših opravilih.Leta 1934 je Franc Cesar z lesom ogradil svoj dotrajani jez na Temenici. Zaradi gradnje se je pritožila skupina lastnikov parcel nad jezom. Pobudnik pritožbe je bil mlinar pri Vrhpeči, Janez (Ivan) Miklič, ki je tožil, da je zaradi jezu v strugi njegovega mlina zastajala voda in ovirala njegovo obratovanje. Okoliški kmetje so v pritožbi zapisali, da se je voda zlivala čez breg reke Temenice in jim povzročala škodo. Zahtevali so, da Cesar jez vrne v prvotno stanje. On je njihove očitke spodbijal. Miklič naj bi v sušnem obdobju zaradi počasnega mletja izgubljal stranke, medtem pa je Cesar v suši lahko enako hitro mlel. Sresko načelstvo v Novem mestu je leta 1938 pritrdilo Cesarjevi pritožbi, a je odločilo, da je moral Cesar v jez vgraditi pretočno odprtino. Cesar je dobil tudi dovoljenje, da je jez lahko utrdil z betonom.12

V mlin so žito prinašali na ramenih ali pripeljali na vozovih kmetje iz okoliških vasi, dosti pa tudi iz Hmeljčiča, Šentjurija, Globodola, Šmavra in Rdečega Kala. Kmetje, ki so si vreče žita oprtali na ramena, so se na poti v mlin ali iz njega večkrat ustavili. Ob poti so imeli požagana drevesa na višino enega metra, ki so jih imenovali »počivalniki«. Nanje so oprli vreče z žitom ali moko ter se nekoliko odpočili. Iz Globodola do Cesarjevega mlina v Biški vasi jih je bilo sedem.5

Po smrti očeta Franca, ki ga je italijanska patrulja ubila na Postaji leta 1943,7 je leta 1949 mlin podedoval najmlajši sin Alojzij Cesar,4 rojen leta 1908. Po 2. svetovni vojni se je zamenjala hišna številka s številke 22 na 16.4

Leta 1961 so v mlin postavili elektromotor, valjčni stroj in plana sita, ki jih je Alojz Cesar kupil v Patetovem mlinu. Da je naprave lahko postavil, je odstranili dva mlinska kamna in povišal streho mlinske stavbe. Nekaj let so delali na električni pogon, vendar pa so že leta 1966 ponovno mleli na vodo. Mlin z dvema kolesoma je prenehal z delovanjem leta 1986, ko je umrl Alojzij Cesar, zadnji mlinar na reki Temenici. V mlinu koles ni več, ostala sta le še dva kamna.


Novomeška kresija, 298 Golobinjek. [online] Dostopno na: http://arsq.gov.si [2015].2. Cesar, J., 1992. Naš mlin. V: Življenje ljudi na Dolenjskem med obema vojnama:

projektno učno delo OŠ Mirna Peč v šolskem letu 1991/92. Mirna Peč: OŠ Mirna Peč.3. Okrajno sodišče v Novem mestu, Nepravdni oddelek z zemljiško knjigo, Zemljiška

Opis mlina iz leta 189311

Načrt jezu in tloris mlina iz leta 192412

59


knjiga katastrske občine Golobinjek, vložna številka 1096. 5. Rupena, L., 1999. Obrt v našem kraju: raziskovalna naloga zgodovinskega krožka OŠ

Mirna Peč v šolskem letu 1998/99. Mirna Peč: OŠ Mirna Peč.6. Pust, A., 1999. Mirna Peč: občina v deželi treh dolin. Mirna Peč: Občina Mirna Peč.7. Pust, A., 1999. Da bi se jih spominjali: žrtve 2. svetovne vojne iz župnije Mirna Peč v


Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije in Založba ZRC.9. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto, 3 Okrajno

glavarstvo Novo mesto, Popis prebivalstva 1880, Občina Mirna Peč, Biška vas 22. 10. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto, 3 Okrajno

glavarstvo Novo mesto, Popis prebivalstva 1880, Občina Mirna Peč, Veliki Kal 19.11. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto, 3 Okrajno


glavarstvo Novo mesto, škatla 47, mapa 79.13. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto, 17 Okrajno

sodišče Novo mesto, Stara zemljiška knjiga, Gospostvo Čretež pri Klevevžu, Biška vas, urbarna številka 24.

POgOVOR S FRANcEM cESARJEM

Ali je mlin imel kakšno domače ime?Da, imenoval se je tudi Frlugov mlin. Ime je dedek prinesel z Velikega Kala, kjer je stal Cesarjev ali Frlugov grunt. Jakljev mlin v Biški vas je kupil leta 1923.

Kako velik je bil mlin?Jakljev grunt je bilo nekoč veliko posestvo. Ko ga je kupil moj dedek, je bil večina grunta razprodanega. Imeli smo nekaj gozda v Vrhpeči in nad mlinom. Ena manjša njiva je bila v Bregu in druga ob mlinščici. Tej smo rekli Jezovi. Kasneje smo zemljo dokupili.Mlin je bil v slabem stanju. Jez je dedek popravil že leta 1927. Mlin je imel 4 pare mlinskih kamnov in 4 kolesa, eden od njih je vodil tudi stope. Vzporedno z mlinom je stala stavba, v kateri je živel Alojz Jakelj. Ob mlinu je bila kašča. Tam smo kasneje postavili kozolec. Pri mlinu je stal tudi lesen svinjak in pa stranišče na štrbunk. Imeli smo eno kravo in enega konja, pomočnikov pa nismo imeli.

Za katere kraje je mlin mlel žito in kakšno žito je mlel?Najdlje je nosila “Fižonova mat” iz Hmlejčiča. Nosili so tudi Kolenc s Hmeljčiča in Pirnar iz Šentjurija, kmetje iz Goriške vas in Šmavra. Največ strank je pa bilo iz Globodola, z Golobinjeka, iz Biške vas in Mirne Peči.V mlinu so bili štirje pari mlinskih kamnov, ki so mleli različna žita. Prvi kamen je bil bel, na njem so mleli pšenico, na drugem kamnu so mleli

Franc Cesar

60

zmesno moko iz koruze, ječmena, ajde in včasih prosa, na tretjem kamnu so mleli koruzo, na četrtem pa oves, sirk in druga žita za prašiče. Predvsem se je mlela zmesna moka, ki je bila v tistih časih najbolj pogosta v kmečkem kruhu in žgancih. Mlin je imel tudi ene stope s petimi phači. Stopali so ječmen in proso. Ječmen za ješprenj, proso za kašo.V mlinu so se mleli večinoma ječmen in proso, pa tudi koruza in oves za živino. Mlela se je tudi zmes, najpogosteje sestavljena iz koruze, ječmena in ajde. Veliko se je mlelo bele moke, kljub temu pa smo bel kruh imeli le ob praznikih.

Kako pogosto ste menjavali mlinske kamne?Dobavitelja za kamne sta bila dva. Eden je imel umetne kamne, ulival jih je iz betona, drugi z Gorenjske pa je imel naravne kamne.Včasih smo namesto klepanja dali med kamna orehove lupine. Klepalo se jih je po občutku oziroma po potrebi. Namazali smo jih s sajami in izbili ven tisto, kar je bilo črnega. Spomnim se, da smo morali otroci zelo pogosto k “Zajčku” (kovaču v Mirni Peči) nositi “škrle”, kladiva za klepanje mlinskih kamnov.

Kakšno je bilo življenje v mlinu, ko ste bili še otrok?V mlinu sem živel od rojstva do leta 1974. Pri hiši je bilo 6 otrok, vsi smo hodili v šolo, a smo še vedno pridno delali. Zjutraj in popoldne smo pomagali na polju ali pri domačih živalih, le najstarejši sin je delal v mlinu.Pri hiši ni bilo lakote, vendar je bila hrana pogosto enaka. Kot otroci smo ves čas jedli ješprenj ali kašo. Kruh smo doma pekli iz “srednje” ali “zadnje moke”, kot so ji rekli. To danes pomeni polbeli ali črni kruh. Kruh iz bele moke smo jedli le ob praznikih.

Ali se spominjate kakšnih hujših poplav?V zadnjih desetih letih je bila najhujša poplava leta 2010. Voda je dosegla hišo nad mlinom, v kateri je bilo v kleti do 40 cm vode. Povsem je bil poplavljen mlin in stanovanje v njem, kjer smo včasih živeli mi. Spomnim se, da je bila huda poplava tudi leta 1948, ko je voda prišla v sobo, v kateri sem spal, in je segala skoraj do vrha visokih postelj. Pogoste so bile tudi nekoliko manjše poplave. Sam sem na jezu zgradil tudi zapornico, da je voda ob poplavah hitreje odtekla.

Anja Vizlar, 8. a, in Klemen Kramar

61

ZgOdOVINA MlINAŽe na vojaškem zemljevidu je bila leta 1763 na desnem bregu Temenice pri Ivanji vasi vrisana zidana stavba z mlinom, ki je stala nekaj korakov pred mostom čez reko. Prek mostu je do Mirne Peči vodila 9 čevljev široka in utrjena pot; od mlina pa se je pot nadaljevala ob desnem bregu reke navzgor do Vrhpeči. Neposredne cestne povezave z Globodolom v tistem času ni bilo.6

Leta 1825 je bila pot do Globodolskega polja že označena. Prav tako je bila ob mlinu tudi vrisana mlinščica. Mlinska stavba v obliki črke L je bila velika 72 kvadratnih sežnjev (250 m2) in je bila v lasti Janeza Galiča [Johann Gollitsch], ki je z družino v njej tudi prebival. K hiši Ivanja vas št. 11 sta sodila tudi dva hleva: večji ob reki nad mlinom in manjši pod njim. Na levem bregu Temenice je bila označena tudi manjša stavba, ki je najverjetneje služila kot žaga na vodni pogon.2 Mlin je bil podložen turjaškemu gospostvu Mokronog in je glede na visoke dajatve, ki jih je plačeval graščakom, v tistem času veljal za enega večjih na Temenici.1 Leta 1868 je posest prevzel sin Janez (Ivan) Galič (1836–1907).4 Z ženo Marijo, rojeno leta 1831 na Brdu pri Lukovici, sta leta 1869 povila hčerko Katarino. Janez Galič je bil leta 1878 izvoljen za svetovalca županu Novljanju,7 po njegovi smrti leta 1881 pa je prevzel županovanje.8

V mlinu je leta 1880 delalo kar osem pomočnikov: trije mlinarji (Franc Kirn z Golobinjeka, Jernej Kernc iz Škocjana in Franc Jakopin iz Loga pri Ljubljani), en hlapec (Andrej Murgelj z Daljnega Vrha) in štiri dekle (Neža Derčar iz Straže, Marija Slak iz Dolenjega Globodola, Frančiška Meden iz Ivanje vasi in Ana Stopar z Brezove Rebri). Gospodar je na posesti imel tudi 3 konje, 10 glav goveda in 18 prašičev.9

Mlin na desnem bregu Temenice je leta 1893 imel pet rak, na katerih se je vrtelo šest mlinskih koles s premerom 2,65 m, ki jih je poganjala voda od spodaj. V poslopju je bilo pet parov mlinskih kamnov, v ločenem delu pa stope s šestimi phači. Žaga je stala v poslopju na levem bregu Temenice z enim vodnim kolesom, imela pa je en list. Za zaporo vode je služil 30 m dolg in do 4 m širok jez na levem bregu, ki je bil zgrajen iz kamna in pokrit z zemljo.11

Po smrti Janeza Galiča, ki je na posest vpisal kar nekaj terjatev, sta mlin leta 1909 prevzela hči Katarina in njen mož Anton Pate,4 rojen leta 1864

pate tov Mlin pri i vanji va si

Oče Anton Pate je ranjenim vojakom v bolnišnici v Novem mestu v času 1. svetovne vojne daroval hrano3

Sin Janez Pate se je leta 1916 boril v 4. vodu 7. stotnije 2. gorskega strelskega polka Avstro-Ogrske vojske na soški fronti5

Nekdanji Patetov mlin leta 192712

Popisni list iz leta 18809

62

v Repčah pri Trebnjem.10 Leta 1896 sta dobila sina Janeza (Ivana). Kljub zahtevnim časom v Avstro-Ogrski monarhiji je mlinar Anton Pate do leta 1916 poplačal dolgove,4 v mlinu pa je imel leta 1910 zaposlenega le še enega pomočnika, mlinarja Janeza Fifolta z Golobinjeka.10

Po smrti Antona Pateta se je leta 1926 lastništvo preneslo na njegovo ženo Katarino, a je delo v mlinu vodil njun sin Janez (Ivan), ki je uradno postal lastnik leta 1930.4 Že leta 1927 je Janez Pate okrajnemu glavarstvu v Novem mestu predložil načrte za obnovo mlina. Jez je bil grajen s kamna, dolg 64 m, na njem pa so bili trije izpusti. Ob mlinu je bilo 5 betonskih rak, širine 42 cm, in pet koles, ki so poganjali pet parov mlinskih kamnov. Poleg prostora za mlin je bilo v pritličju stavbe še skladišče, dve sobi za mlinarja, kuhinja in veža. Na 4. in 5. raki je stalo nekoliko širše kolo, ki je gnalo stope v stavbi nasproti mlina. Na levem bregu reke je na svojem kolesu s premerom 3,9 m delovala žaga venecijanka.12

Sledili so težki vojni časi in kmalu po 2. svetovni vojni mlin, ki je mlel na mlinske kamne, ni bil več konkurenčen. Mlinske kamne so zamenjali z valjčnim mlinom in nanje preuredili pogon z mlinskih koles. Tudi to ni preprečilo zatona mlina, ki se je dokončno ustavil okoli leta 1961, žaga pa leto kasneje.Mlinskega poslopja ni več, na začetku nekdanjih rak pa stoji mala hidroelektrarna, ki je v lasti Lamberta Pateta.

Viri:1. Arhiv Republike Slovenije, 1074 Zbirka urbarjev (1350–1850), 149 Priročni urbar grofije

Turjak in njej inkorporiranih imenj, razen graščine Nadlišek in 'Hrvatov', 1750−1760, stran 298. [online] Dostopno na: http://arsq.gov.si [2015].

2. Arhiv Republike Slovenije, 176 Franciscejski kataster za Kranjsko (1823−1869), Novomeška kresija, 298 Golobinjek.

3. Dolenjske novice, 5. 11. 1915, letnik 31, številka 32, stran 2. [online] Dostopno na: http://www.dlib.si [2015].


5. Prohereditate. 7. stotnija 2. gorskega strelskega polka (1. julij 1916). [online] Dostopno na: http://stari.forum.prohereditate.com [2015].

6. Rajšp, V. in Ficko, M., 1995. Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787, zvezek 1. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije in Založba ZRC.



9. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto, 3 Okrajno glavarstvo Novo mesto, Popis prebivalstva 1880, Občina Mirna Peč, Ivanja vas 11.

10. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto, 3 Okrajno glavarstvo Novo mesto, Popis prebivalstva 1910, Občina Mirna Peč, Ivanja vas 11.



Izmera širine rak leta 189311

Tloris Patetovega mlina in žage iz leta 192712

63

ZgOdOVINA MlINAMlin na desnem bregu Temenice pri Dolenjem Podborštu je bil označen že na vojaškem zemljevidu leta 1787. Poti do bližnje Malenske vasi na nasprotnem bregu Temenice niso vrisali. Vrisana je bila le ozka, do 6 čevljev široka pot, ki je od mlina vodila južno po vznožju griča Golobinjek do zaselka Goriška vas.13 Tudi kasnejši viri navajajo, da je Goriško vas z Mirno Pečjo zaradi pogostih poplav povezovala pot na pobočju griča na desnem bregu Temenice, ki je vodila skozi Podboršt in Ivanjo vas.12

Zato je nekoliko neobičajno, da so na območju, ki je bilo pogosto podvrženo poplavam in kjer pretok reke ni bil prav močan, postavili mlin na vodni pogon. Ta je bil eden prvih na Temenici, a hkrati edini, ki je ležal na ravninskem območju ob reki.O vzrokih za izgradnjo mlina lahko sklepamo na podlagi nekaterih zgodovinskih podatkov o bližnji okolici. Da je bil Podboršt v preteklosti ugoden kraj za kmetovanje, nam nakazuje listina iz leta 1289, s katero je stiški opat v kraju kupil kar 18 kmetij. V srednjem veku so tam zgradili podružnično cerkev sv. Petra in Pavla, eno najstarejših v mirnopeški župniji.12 Omeniti velja tudi več stoletij stare vinograde na griču Golobinjek in pa svobodne koseze (redke naslednike staroslovenskega priviligiranega stanu, ki niso bili podrejeni fevdalni ali cerkveni oblasti), ki so prebivali na bližnji Goriški vasi vse do 13. stoletja.4

Tako je že v srednjem veku, neugodnemu reliefu navkljub, prav v Dolenjem Podborštu obstajala potreba po mletju večjih količin žita. Da pa je lega mlina pogosto vplivala na njegovo delovanje, nam nakazujejo tudi menjave lastnikov in težave, s katerimi smo se srečevali, ko smo jih odkrivali. Najverjetneje je bil konec 18. stoletja mlin v lasti Antona Strune, kmeta iz Dolenjega Podboršta št. 4. Kmetija je bila podložna stiškemu samostanu in je sodila pod gospostvo Čretež pri Klevevžu. Leta 1809 jo je podedoval sin Anton Struna, ki pa je dovoljenje za vpis lastništva v zemljiško knjigo od okrajnega sodišča dobil šele leta 1840.19

V franciscejskem katastru je bil leta 1825 na mlinu vpisan kmet Janez Kos [Johann Kuss], ki je v mlinu tudi živel. Na zemljevidu je bil ob mlinu že označen lesen most, ki je povezoval Dolenji Podboršt z Malensko vasjo. Jez ni bil vrisan, razpoznavno je bila oblikovana le široko urejena struga

povŠe tov Mlin pri dolenjeM podborŠ tu

Mlinska stavba

Edikt iz leta 1860

Zapis krajev Mirna Peč in Malenska vas v nemškem jeziku15

Tloris jezu in mlina iz leta 189319

64

reke Temenice. Ob mlinskem poslopju, ki je merilo 37 kvadratnih sežnjev (133 m2) in je imelo hišno številko Dolenji Podboršt št. 6, so bila vrisana tri mlinska kolesa. Ob cesti tik ob poslopju je stala manjša stavba, ki je bila najverjetneje urejena v skromen hlev. Mlinar Janez Kos je bil tudi lastnik dveh manjših njiv ob mlinu.1

Leta 1843 je kmetija v Dolenjem Podborštu št. 4 na podlagi izročilne pogodbe prešla v last sina Antona Strune, z njo pa tudi mlin. Velja omeniti, da je Albert Struna (1901−1982), strojni inženir, rektor Univerze v Ljubljani in pisec obširnih del o mlinskih napravah na Slovenskem, izhajal prav iz te družine.Kmetijo z mlinom je leta 1847 kupil novomeški trgovec z nepremičninami Karl Jenkner. Dve leti kasneje je posest prevzel Anton Markovič [Markovizh], vendar jo je leta 1859 zopet prodal Jenknerju.19 Kaj se je dogajalo s kmetijo, mlinom in nekdanjimi lastniki, ni izpričano. Zanimivo pa je, da je bil mlin na dražbi leta 1863 še vedno naveden kot mlin Antona Strune.5

Leta 1864 je Jenkner vendarle prodal posest, a jo razdelil na šest delov. Kmetijo je kupil Matevž Žagar iz Dolenjega Podboršta; parcela, na kateri je stal mlin, pa je prešla v last Jožefa in Neže (Agnes) Slak iz Gorenjega Globodola št. 3.19

Jožef Slak je umrl pred letom 1880,16 Neža Slak pa je z izročilno pogodbo lastništvo leta 1887 prenesla na Janeza Slaka iz Gorenjega Globodola št.

Alojz Povše mlajši pred očetovim mlinom ob »oprtcu« okoli leta 1925 (fotografija iz arhiva družine Povše)

Alojz Povše starejši, župan Mirne Peči11 Lastniki kmetij v Dolenjem Podborštu in Malenski vasi leta 18251

65

3. Še istega leta je mlin kupil Franc Jankel, trgovec iz Novega mesta, a ga je že leta 1888 prodal nazaj Janezu Slaku.6

Vendar pa na mlinu niso ne delali ne živeli njegovi lastniki. Leta 1880 je v njem mlel 36-letni Franc Rus, ki je bil rojen v Meniški vasi pri Dolenjski Toplicah. Pri opravilih so mu pomagali tudi žena Marija in njuni otroci. V hlevu so redili dva prašiča.15

Leta 1890 je mlin kupila Marija (Mica) Slak iz Dolenjega Podboršta št. 5.6 Kamniti jez nad mlinom je bil dolg 18 m in je bil obložen z lesom, v njem pa je bila ena zapornica. V podaljšku jezu je bila vzdolž brega postavljena 10 m dolga stena iz plohov. Ob stavbi, zidani iz kamna, so bile štiri rake. Mlin je mlel s štirimi mlinskimi kolesi na spodnjo vodo s premerom 2,7 m.17 Po smrti Marije Slak je leta 1912 mlin prešel v last zakoncev Antona in Ane Slak, prav tako iz Dolenjega Podboršta št. 5. Ko je umrl tudi Anton Slak, je bil mlin leta 1914 prepisan na Ano Slak, ki pa ga je leta 1919 prodala.6

Mlin je od Ane Slak leta kupil Alojz Povše (1884–1959) iz Goriške vasi. V 1. svetovni vojni je bil leta 1915 ranjen,2 in ko se je vrnil domov, se je poročil z Marijo Jarc ter prevzel kmetijo v Dolenjem Podborštu št. 1. Leta 1919 je kupil tudi mlin pod kmetijo.7 Kmalu se je uveljavil v lokalnem okolju kot spoštovana družbena osebnost. Postal je član upravnega odbora Kmetijske zadruge Mirna Peč,14 vidnejši član sokolskega društva,3 v letih 1934–1936 in 1941–42 pa tudi župan mirnopeške občine.11 Leta 1940 je za zajezitev vode v Povšetovem mlinu služil kamniti jez, ki je bil dolg 31 m. V njem je bil narejen en izpust. Pred rakami so bile zgrajene štiri zapornice. Stebri zapornic so bili betonski, zapornice pa lesene. Rake so bile betonske, široke od 39 do 43 cm. Mlinska naprava je imela štiri kolesa s premerom 2,7 m, ki so poganjala štiri pare mlinskih kamnov. Mlinsko poslopje je bilo pritlično, zidano in krito z opeko. V njem je bil mlinski prostor in soba za mlinarja.18 Leta 1947 je mlin prevzel sin Alojz Povše (1917–1989).7 Da bi ohranil konkurenčnost mlina, ga je leta 1959 temeljito posodobil. Pritlični mlinski stavbi (16,4 x 6,3 m) je dogradil eno etažo in podstrešje. V mlin je postavil elektromotor, valjčni stroj in sito. Ohranil je eno mlinsko kolo in kamen, vendar na njem ni več mlel. Moka se je mlela v valjčku. Mlin je uspešno deloval do leta 1970.Nastopili so težji časi in do leta 1987 so mleli le občasno. Temeljite obnove se je lotil njegov sin Bojan Povše. Stavbi je dodal še tretjo etažo (sedaj je mlin visok okoli 11 m), uredil strojnico ter jo okrepil z desetimi stebri. Investiral je v nakup mlinske opreme in po zapleteni montaži ponovno začel z mletjem leta 1993. V mlinu sedaj delujejo transportne naprave, silosi, elektromotorji, vibracijsko sito (»aspirater«), ločevalec žita (»trier«), Prošnja za vodopravno dovoljenje leta 194018

Lice in tloris mlinske stavbe leta 194018

66

luščilni stroj (»šelmašina«), krtačni stroj, valjčni stroj, plano sito in čistilni stroj (»gresmašina«). V eni uri zmelje okoli 700 kilogramov žita.

Nina Rozman, 8. a, in Klemen Kramar


Novomeška kresija, 298 Golobinjek.2. Dolenjske novice, 26. 3. 1915, letnik 30, številka 51. [online] Dostopno na: http://www.

dlib.si [2015].3. Jutro: dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko, 7. 12. 1930, letnik 11, številka 284.

[online] Dostopno na: http://www.dlib.si [2015].4. Kos, M., 1954. Začetki Novega mesta. V: Kronika: časopis za slovensko krajevno

zgodovino, letnik 2, številka 3. Ljubljana: Slovenska matica.5. Amtsblatt zur Laibacher Zeitung. V: Laibacher Zeitung, 31. 7. 1863, leto 1863, številka

172. [online] Dostopno na: http://www.dlib.si [2015].6. Okrajno sodišče v Novem mestu, Nepravdni oddelek z zemljiško knjigo, Zemljiška





knjiga katastrske občine Golobinjek, vložna številka 1636. 11. Pust, A., 1999. Mirna Peč: občina v deželi treh dolin. Mirna Peč: Občina Mirna Peč.12. Pust, A., 1987. Mirna Peč z okolico nekoč in danes. Mirna Peč: Župnijski urad Mirna

Peč.13. Rajšp, V. in Ficko, M., 1995. Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787, zvezek 1.

Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije in Založba ZRC.14. Uradni list LRS, 12. 12. 1930, številka 37. [online] Dostopno na: http://www.dlib.si

[2015].15. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto, 3 Okrajno

glavarstvo Novo mesto, Popis prebivalstva 1880, Občina Mirna Peč, Dolenji Podboršt 6.

16. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto, 3 Okrajno glavarstvo Novo mesto, Popis prebivalstva 1880, Občina Mirna Peč, Gorenji Globodol 3.



19. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto, 17 Okrajno sodišče Novo mesto, Stara zemljiška knjiga, Gospostvo Čretež pri Klevevžu, Podbrošt, urbarna številka 30.

Oglas v tedniku Dolenjski list leta 1959

67

POgOVOR Z bOJANOM POVŠETOMV aprilu smo pri mlinu opravili intervju z mlinarjem Bojanom Povšetom in ga spraševali o življenju ter delu v mlinu.

Kakšno ime se je uporabljalo za mlin, ko je mlel na vodni pogon?Imenoval se je Povšetov mlin oziroma Povšetov »maln«.Mlin ste prevzeli od svojega očeta Alojza Povšeta. Kako bi ga opisali, kakšne spomine imate nanj?Imel je dobre delovne navade in je bil vedno pripravljen pomagati. Njegov brat je imel na Podborštu kmetijo, na kateri je bil oče rojen. Kljub temu da je imel doma veliko dela z mlinom, je bil vedno pripravljen poprijeti za delo. Na to je navadil tudi nas, svoje otroke.Bil je miren, kot sem tudi jaz. Mnogi so bili mnenja, da bi bil bolj primeren za kakšno drugo delo, saj je imel izredno dober spomin. Zapomnil si je imena skoraj vseh okoliških kmetov, natančno je tudi vedel, kdo prebiva v hišah, v katere šole so hodili in celo kdaj so bili rojeni.Bil je zelo skrben, predvsem za svojo družino, vendar je znal biti tudi strog. Do svojega 21. leta si pri mizi nisem smel sam odrezati rezine kruha, vedno sem moral prej prositi za njegovo dovoljenje.Koliko ste bili stari, ko ste začeli pomagati v mlinu? Kako je potekal običajen delovni dan?Ko sem dobro shodil, sem že moral pomagati pri delu. Od samega začetka sem opravljal lažja dela − pometal, držal tehtnico in mešal moko. Kasneje sem se začel ukvarjati s samim mletjem.Običajen delovni dan se je navadno začel že zelo zgodaj, ob peti uri zjutraj. Stranke so v mlin začele prihajati po sedmi uri, prihajale pa so ves dan. Ob sezonskih delih, kot sta bili košnja ali žetev, je bilo strank manj. Pred prazniki pa zato toliko več. Delo se je takrat zavleklo pozno v večer.Kako pa je bilo s šolo? Ste jo redno obiskovali? Kako so sošolci gledali na “mlinarjevega sina”?Dela je bilo v mlinu vedno veliko, vendar to ni bil nikoli izgovor, da bi v šoli kdaj manjkal. Oče je vztrajal, da nas je vseh šest otrok šolo redno obiskovalo.Nekateri otroci v šoli so sicer menili, da kot mlinarjev sin živim v “bogatiji”. Vendar to ni bilo res. Nič drugačno življenje nisem imel kot ostali otroci iz vasi. Res, da nam kruha ni primanjkovalo, vendar je bilo meso bolj redko kot drugod. Denarja, s katerimi bi si v trgovini kupoval priboljške, nisem imel.

Nekdanji stranski vhod v mlin

Vzidan kamen v stavbi z letnico 1893

68

Kaj pa ste še sicer poleg dela v mlinu počeli v otroških letih?Kot otrok sem pasel krave, z drugimi otroki iz vasi smo se igrali razne igre. Jeseni smo pekli kostanj in koruzo, v gozd smo hodili nabirat gobe. V pomladnih in poletnih mesecih pa smo predvsem plavali in se igrali igre v vodi. Pozimi smo uredili smučarsko skakalnico ali pa se drsali na poledeneli vodi.Ali je mlin mlel v vseh letnih časih?Največja težava so bile poplave. Takrat smo z mletjem tudi občasno prenehali, saj je bila dolina vsa pod vodo. Otroci smo hodili v šolo prek ivanjskega mostu. Vendar pa poplave niso trajale tako dolgo, kot trajajo danes. Temenica se je običajno kmalu vrnila v svojo strugo. Danes temu ni več tako, saj so številni požiralniki v dolini zamašeni. Dobro se spomnim povodnji iz leta 2010. Imel sem občutek, da je nastopilo vojno stanje.Kdaj se je začel postopek modernizacije mlina?Mlin je prvič obnovil že moj oče, in sicer leta 1958. Sam sem ga preuredil leta 1993. Za pozidavo in montažo strojev sem potreboval dve leti. Delal sem v hudi pripeki in mrazu. Z veliko vztrajnosti mi je na koncu vendarle uspelo uresničiti načrt.Kaj pa Vas je privedlo do odločitve, da obnovite mlin?Da bom nadaljeval družinsko tradicijo, sem se odločil zato, ker me je delo v mlinu veselilo že od malih nog. In tudi svoboda pri delu mi veliko pomeni.Katere vrste žit meljete v mlinu? Koliko žita ste v enem dnevu namleli nekoč in koliko ga nameljete danes?Meljemo predvsem pšenico, ajdo, piro in rž. Včasih so v enem dnevu namleli od 200 do 300 kg žita na dan. Prejšnji mlin je na dan zmlel okoli tono, danes je strojev v njem veliko več, kar pospeši postopek in poveča količino zmletega žita v enem dnevu, ki sedaj znaša tudi več ton.Kakšni pa so Vaši načrti za prihodnost?Kako se bo vse skupaj odvijalo v prihodnosti, ne vem. Večjih načrtov nimam, saj so ti povezani z visokimi finančnimi vložki, do katerih obrtniki v današnjih časih nimamo dostopa. Vseeno načrtujem nekatere optimizacije delovnega procesa. Sicer pa sam pravim tako: »V vsakem poslu je treba uživati, saj se živi le enkrat.«

Nina Rozman, 8. a

Jez z enim izpustom

Preurejene zapornice za rake

Voda teče po raki, ki je bila nekoč pregrajena

69

dElOVANJE POVŠETOVEgA MlINA NA ElEKTRIčNI POgON

Postopek delovanja mlina nam je razložil in pokazal mlinar Bojan Povše, ki smo ga obiskali v njegovem mlinu pri Dolenjem Podborštu.

1. TEHTANJEMlinar žito najprej strese v škaf (“ajmar”) in ga postavi na tehtnico (“vago”). Pred stranko si zabeleži težo oddanega žita.

2. PRENOS (TRANSPORT)Žito strese v jašek. Skozi železne reže v tleh žito pade v spodnje nadstropje stavbe (strojnico). Delce, ki ostanejo na reži, odstrani ročno.Žito zagrabi šalica, ki jo imenujemo “elevatorica”. Ta je pritrjena na trak, ki žito v njej ponese v zgornje nadstropje stavbe. V Povšetovem mlinu so štiri take naprave, imenovane “elevatorji”. Imajo kovinsko ogrodje in prozorna okna, skozi katera lahko mlinar spremlja delovanje mlina. Poganja jih 2,2 kW elektromotor v zgornjem delu stavbe. 3. SHRANJEVANJEElektromotor, ki poganja “elevatorje”, poganja tudi malo vibracijsko sito, imenovano “aspirater” v vrhnjem delu stavbe. Sito loči večje in manjše delce od žita.Žito gre v skladišče (“silos”), ki je v prvem nadstropju stavbe. Skladišče je razdeljeno na dva dela, v vsakega izmed njiju lahko spravi do 5 ton zrna. Skladišče je tudi ogrevano.

4. čIŠčENJEIz skladišča zrno potuje na dno stavbe in prek “elevatorjev” znova v zgornje nadstropje.Zrno najprej očisti večje vibracijsko sito (aspirater). To je sestavljeno iz dveh sit in sesalnika zraka. Na prvem situ ostanejo večji delci, zrno in manjši delci pa gredo skozi reže. Na drugem situ ostane le zrno, manjši

ZunajPolnjenje škafa z zrnom

Zgornje nadstropjeVrhnji del elevatorjev (v sredini) in elektromotor (desno spodaj)

Pritličje Elevator z lesenim okovjem (levo), jašek z režami (spodaj) in elevatorji z železnim okovjem (desno)

Zgornje nadstropjeMalo vibracijsko sito

70

delci pa padejo na dno naprave. V času delovanja zrak izsesa prah, ki se dviga. Delci prahu ostanejo na filtru pri kompresorju. Ostanki, ki nastanejo pri delovanju, potujejo v spodnje nadstropje stavbe, uporabljajo pa se za hranjenje kokoši. Žito potuje v ločevalec, imenovan “trier”.

Ločevalec žita ali “trier” loči zrno. Ima obliko bobna in je oblikovan tako, da se zrno zatakne v majhne vdolbine na steni bobna. Boben se vrti, pri tem pa zdravo zrno pade na njegovo dno, poškodovano in majno zrno pa ostane v vdolbinah nekoliko dlje časa, nato pa gre v prestrežno kad v sredini bobna. Ostankom poškodovanega zrna ali graheka rečemo “krslipa” in se uporabljajo za krmo perutnine.“Trier” poganja elektromotor v prvem nadstropju stavbe, ki poganja tudi luščilni stroj, kjer se žito nadalje očisti.Luščilni stroj, imenovan “šelmašina”, odstrani povrhnjico žita. Naprava je v obliki bobna, v katerem so na sredi lopatice, ki se vrtijo, na steni bobna pa je pritrjen luščilni plašč (“brus”). Lopatice drgnejo zrno ob steno bobna in tako odstranijo povrhnjico. Ostankom rečemo otrobi in se uporabljajo za krmo živine.

5. PRIPRAVA ZA MlETJEV zgornjem nadstropju gre zrno naprej na vlaženje. Ko se pomika po polžu, ga mlinar s kapljicami vode rahlo ročno poškropi. Zrno je dovolj vlažno, ko ga zajame v pest, jo obrne in odpre, pri tem pa zrno za nekaj trenutkov ostane na dlani ter nato pade z nje.Ko je zrno navlaženo, gre v skladišče, kjer ostane štiri ali pet ur.

Zgornje nadstropje Vibracijsko sito ali “aspirater”

Prvo nadstropjeLočevalec žita ali “trier”

Prvo nadstropjeLuščilni stroj ali “šelmašina”

Prvo nadstropjeElektromotor za pogon ločevalca žita in luščilnega stroja

71

Iz skladišča gre zrno v krtačni stroj, ki je tudi v obliki bobna. Na bobnu so reže, ki delujejo kot sito. Na sredi bobna je os, ki se vrti, na njej pa so pritrjene krtače. Tu se odstranijo še zadnji ostanki na zrnu.Žito se iz krtačnega stroja ustavi v zbiralniku in gre v mletje.

6. MlETJEZrno meljejo valjčni stroji. Poganja jih elektromotor v strojnici. Motor ima malo obratov zaradi toplote, ki se ustvarja pri vrtenju valjčnih strojev in ta lahko uniči moko. Prenos (transmisijo) predstavlja pogonska os. Na njej so jermena, ki se križajo tako, da se en valjček v paru vrti v eno smer, drugi valjček v drugo. V vsakem stroju sta dva para gladkih valjčkov. V mlinu so štirje valjčni stroji. Trije so povezani s sitom, zadnji pa z “gresmašino”.Žito gre najprej na drsni valj, ki ga razporedi med oba valjčka. Padanju žita, ki ga ustvari drsni valj, mlinar pravi “filer”. Razmik med valjčkoma mlinar nastavi ročno. Če mlinar želi dobiti fino moko, valjčke nastavi tesno skupaj. To naredi z ročkama ob straneh stroja.

Zgornje nadstropjeKrtačni stroj

Spodnje nadstropje (strojnica)Elektromotor, ki poganja valjčne stroje

Spodnje nadstropje (strojnica)Pogonska os, imenovana transmisija

PritličjeZgodnji drsni valj, ki iz žita ustvari “filer”

PritličjeŠtirje valjčni stroji, v katerih je skupaj osem parov valjčkov

72

Zmleta moka in drugi polizdelki potujejo po ceveh v zgornje nadstropje mlinske stavbe. Vleče jih močan kompresor, ki ima svoj pogonski elektromotor v zgornjem nadstropju.

V zgornjem nadstropju se zmleto žito preseje. V mlinu sta dva sita, ki sta pritrjena na betonske drogove. Vsak valjčni stroj ima v situ ločen del.V planem situ je več vrst tekstilnih sit z različno gostoto mrež. Moka in drugi polizdelki padajo z enega sijala na drugega. Postopek se ponovi vsakič, ko se iz valjčkov moka vrne v sito.V situ se loči tudi moka od gresa. Gres, ki ga sito posebej loči, gre v tako imenovano “gresmašino”. Sito za gres ali “gresmašina” loči večje in manjše delce gresnega zdroba. Večje delce pošlje prek polža v drugem nadstropju v zadnji valjčni stroj na ponovno mletje. Delce ločuje tako, da zdrob pade na sito, na katerem so drseče krtače, ki se pomikajo v krogu. Manjši delci padejo skozi sito, večji pa gredo po situ naprej.

7. ZAKlJUčEK PROcESAMlinar strese različne vrste moke v vreče (“žaklje”), jih stehta in odda stranki, ki je prinesla žito.

Matic Saje, 9. a, in Klemen Kramar

PritličjeCevi, po katerih potuje moka

Zgornje nadstropjePlana sita

Zgornje nadstropjeSito za gres ali “gresmašina”

PritličjeOdtoki za moko in tehtnica (zadaj)

Zgornje nadstropjeElektromotor, ki poganja kompresor

Zgornje nadstropjeTekstil v situ

73

Obisk Povšetovega mlina pri dolenjem Podborštu (1. razred)Učenci 1. razreda smo 21. novembra 2014 obiskali Povšetov mlin pri Dolenjem Podborštu.Gospod Povše, lastnik mlina, nas je najprej povabil, naj mu pomagamo odnesti v mlin vrečo pšenice. Ugotovili smo, da je dokaj težka, zato smo jo najprej stehtali. Nato nam je mlinar ob delovanju električnih strojev pojasnil postopek

dela v mlinu: od čiščenja zrn do mletja moke. V treh etažah mlina smo si ogledali, kako žito potuje do mlinskih valjčkov, ki ga postopoma predelujejo od grobe do fine moke. Ob zaključku ogleda nas je pogostil s sladkarijami. Učencem je bila vsebina naravoslovnega dne zanimiva, zato so za izvajanje posameznih dejavnosti pokazali velik interes in intenzivno sodelovali.

Staša Hočevar Zajc, Mojca Starešinič in Polona Zoran

de jav nos ti v Šoli:obiski Mlinov

74

Obisk Žagarjevega mlina ob bezgavcu (1. t r iada)V petek, 3. aprila 2015, smo obiskali Žagarjev mlin, ki stoji poleg potoka Bezgavec. Ta mlin je star več kot 200 let. Lastnik mlina, Aleš, nam je povedal, da ga obnavlja že 15 let. Njegovo delo je dokaj dobro vidno, saj je mlin lepo obnovljen, v letošnjem letu pa naj bi obnovili še fasado.

Gospod Aleš nam je pokazal in razložil delovanje mlina. Videli smo vodne zapornice, ki zapirajo ali odpirajo vodni tok do mlinskih koles. Ob mlinu so tri mlinska kolesa. Tam je zelo lepo.Nato smo se malo poigrali, ogledali okolico in odšli na avtobus. Ta dan si bomo zapomnili tudi zaradi toplega sonca in sladkih bombonov. Mmm, kako so bili dobri! Bil je zelo prijeten dan.

Tevž Kupljenik in Jan Makše Beljan, 3. b

75

Obisk Krevsovega mlina pri Hrastju (4 . razred)V četrtek, 9. aprila 2015, zjutraj smo se odpravili v Hrastje h Krevsovemu mlinu. Hodili smo eno uro. Bil je lep, a mrzel dan. Ko smo prišli, nam je učiteljica razdelila učne liste.

Pri mlinu nas je sprejel gospod Tone Krevs. Povedal nam je, da je živel v mlinu, a se je pri 15 letih odselil. Ima veliko lepih spominov iz mlina. Poznal je Toneta Pavčka, ki je večkrat prinesel žito v mlin. Mlin je zelo star. Ko je še deloval, je ropotalo dan in noč. Delo v mlinu je bilo zelo naporno. Delali so vse dneve in še ob koncu tedna. Doma so imeli živali. Zraven mlina je bil tudi majhen vrt. Ogledali smo si notranjost mlina. Bilo je umazano, razbito in zapuščeno. Potem so nekateri sošolci risali mlin, drugi spuščali mlinčke, v moji skupini pa smo opravili intervju z gospodom Tonetom. Danes mlin ne dela več.

Urša Matoh, 4. a

76

Ogled mlina v Tehniškem muzeju bistra (6 . in 7. razred)Učenci 6. in 7. razreda smo si v Tehniškem muzeju Bistra ogledali mlin na vodni pogon. Mlin stoji ob reki Bistra, ki izvira pod Snežnikom in se izliva v Ljubljanico. Predstavljen mlin je od leta 1884 do leta 1977 mlel v Kamnjah pri Šentrupertu. Ima tri podlivna vodna kolesa, ki ženejo tri mlevske naprave z mlevskimi kamni, ena naprava pa lahko v osmih urah zmelje približno sto kilogramov pšeničnega zrnja.Pomembno opravilo mlinarja je bilo klepanje kamna s kladivom, ki so mu rekli »škrle«. Kamen so premazali s sajami in klepali tako dolgo, dokler saje niso izginile. To so delali vsaka dva do tri tedne.V mlinu so razstavljeni tudi ostali pripomočki, ki jih je mlinar uporabljal pri mletju žita.

Žan Kramžar in Žan Retar, 6. b

77

Mlinčki iz odpadne embalaže (1. razred)Iz odpadne embalaže so učenci ustvarili mlinčke, jih pobarvali in okrasili. Mlinska kolesa so izdelali iz plastičnih lončkov. Njihovo delovanje bodo preizkusili na reki Temenici v prihajajočih toplejših dneh.

Staša Hočevar Zajc, Mojca Starešinič in Polona Zoran

Mlinčki

I zdelava mlina iz odpadne embalaže (2 . razred)V 2. razredu smo izdelali mline iz odpadne embalaže, ki bi sicer pristala v smeteh. Uporabili smo plastenke in stiropor, vse prekrili z akrilnimi barvami, dodali živobarvne slamice, merico domišljije ter kanček izvirnosti. Mlinska kolesa na naših mlinih se vrtijo, če vanje zapiha sapica in tudi če čez njih teče žuboreča voda.

Darja Rugelj

78

I zdelava vodnega mlinčka (4 . razred)Pri pouku NIT smo v 4. razredu izdelali vodne mlinčke. Najprej smo narisali načrt izdelka. Nato smo se lotili izdelave. Za izdelavo smo potrebovali: 2 plastenki, pesek, leseno palčko, 6 plastičnih žličk, stiropor, žebelj, klešče, gorilnik. Pripravili smo delovni prostor in potrebne pripomočke. Na plastenke smo označili, kje bodo luknjice. S pomočjo klešč smo nad plinskim gorilnikom močno segreli žebelj. Brez težav smo v plastenki naredili luknjice. Da so plastenke trdno stale, smo jih do polovice napolnili s peskom. V učilnici za tehniko smo iz stiropora izrezali valje. Označili smo sredino in zarezali šest zarez. Vanje smo zabodli plastične žličke, v sredino pa leseno palčko. Oba lesena dela palčk, ki sta gledala iz valja, smo vstavili v luknjice v plastenkah. Mlinčki so bili izdelani in pripravljeni za preizkus delovanja. Na tega smo morali počakati skoraj mesec dni do naslednjega tehniškega dneva. Takrat smo obiskali Krevsov mlin ob potoku Igmanca. Preizkusili smo delovanje svojih mlinčkov. Potrebno je bilo izbrati primerno globino vode, nekaj popravkov žličk na kolesu in mlinčki so se vrteli. Zelo smo uživali.

Filip Fortuna in Maks Zupan, 4. a

79

Maketi mlinov (obdelava gradiv: les)Učenci izbirnega predmeta OGL smo izdelali maketo mlina na spodnjo in zgornjo vodo. Odprta maketa prikazuje delovanje mlina. V njej je viden prenos z vodoravne gredi, ki nosi mlinsko kolo, na navpično os, ki omogoča vrtenje mlinskega kamna. Prenos je narejen z dvema stožčastima zobnikoma, ki omogočata spremembo gibanja. Ker sta zobnika enaka, se obe gredi vrtita z enako hitrostjo.

Učenci izbirnega predmeta obdelava gradiv: les, učenca Matic Koračin in Sandi Kumer, 9. b, ter Gordana Kmetič

Make te

80

likov no us t varjanje

81

1. razred

Učenci 1. razreda smo Žagarjev mlin po opazovanju naslikali. Nekateri smo za to uporabili voščenke, drugi pa suhe barvice. Pri tem smo bili pozorni na podrobnosti in intenzivnost barv.Staša Hočevar Zajc, Mojca Starešinič in Polona Zoran

2 . razred

V petek, 3. aprila 2015, smo učenci 1. triade obiskali Žagarjev mlin ob Bezgavcu. Lastnik Aleš nas je prijazno sprejel in nam pripovedoval o zgodovini delovanja mlina. Najprej smo si ogledali notranjost mlina, kjer so se koruzna zrna spreminjala v koruzno moko. Ogled je bil zelo zanimiv in poučen.Mlin in njegova okolica sta nas vse navdušila, saj sta skrbno negovana, in vse je, obsijano s soncem, delovalo prav čarobno. Učenci smo zato z navdušenjem našli svoj prostor, kjer smo imeli lep pogled na mlin in mlinska kolesa ter s svinčnikom, barvicami, kredo ali flomastri ustvarili prave mojstrovine.

Darja Rugelj

82

83

4. razred

84

5. razred

85

6. razred

86

8. razred

89

9. razred

87

Mlin

Tam ob reki,bistri reki,mlinar kraljuje,ki nikoli ne miruje.

Njegova služba je naporna,žito seje, žanje in shranjuje.Vse pa v mlinu, kjer domuje.

Ta mlin počasi se vrtiin vse žito fino podrobi.Spodaj mokica se zbira,mlinar spretno v »žakelj« jo pobira.

Pridne roke iz moke testo umesijo,da je gladko in mehko.Kmalu kruhek bo pečenin še en in še en …

Lan Bregač, 2. a. Mentorica: Darja Rugelj.

Mlin

Mlin se je vrtelin je žito mlel.

Mlinar je delal moko in potem kruh,ki je prišel v trebuh.

Sin je bil pa lačen,nič pa ni bil drugačen.

Nina Rajšelj, 2. b. Mentorica: Tina Berkopec.

pe sMi

Mlin

Mlin se vrti, se vrti. Ne da se ustaviti. Premočno se vrti. Meni se smeji.

Mlinar rad kruh le peče, a kje je moka, kaj naj peče. Mlin rad se vrti, saj mora vsak dan svoje delo opraviti.

Mlin bi vsem rad ustregel, a ne ve, ali bi goste stregel.Zato odločil se je mlin, da ostal bo na svoji planin'.

Včasih mlinar se razjezi,zakaj mlin se več ne vrti.Mlin pa misli si: »Aha,zdele bo pa štala bla'.«

Nuša Zajc, 3. a. Mentorica: Renata Fink Husić.

Kruh

Voda požene mlinsko kolo,koruza se zmeljein moka je tu.Dodajo ji vodo in malo soli. Pekarica jo spečein kruh je že tu.

Tine Matoh, 3. a. Mentorica: Renata Fink Husić.

88

89

Mlin pri bezgavcu

Mlin ob Bezgavcu stojiin moka se iz njega praši.Ko kruh v peči je,dim v nebo dviga se.Voda poganja kolo,mlinarju je v srcu lepo.Mama po kruh je prišla,dobila je kar dva.

Tevž Kupljenik, Zala Hrastar, Ana Saje, Hana Kastelic in Lana Slak, 3. b. Mentorica: Mojca Lužar.

Mlin

Živel je sin,ki imel je mlin, cin, cin, cin, cin.

V mlin je mama prišla,da bi moko kupila.Cin, cin, cin, cin.

Zala Lužar, Miha Rozman., Enrique Pršlja, Lana Rajšel in Nik Globokar, 3. b. Mentorica: Mojca Lužar.

Pesem o mlinu

Nekoč je bil en mlin,star mlin.In okoli čebele brenčale, letele so, nabirale med.

Jan Kovačič, Miha Horvat, Žan Povše Žagar, Lara Bregar in Aleks Smolič, 3. b. Mentorica: Mojca Lužar.

Žito

Žito poleti dozori,žanjemo ga najmanj tri dni,mlinarju ga nesemo,da ga v moko zdrobil bo.

Ko mlinsko kolo se vrti,mlinarju dolgčas ni,opazuje ga,ko žito pod kamnom drobi.

Gospodinja doma zamesi brž testo,da lačni ne bodo otroci.Zakuri krušno pečin kmalu po kruhu zadiši.

Iza Kavšček, 5. a. Mentorica: Mojca Žefran.

Moj mlin

Še preden sem se jaz rodila,doma postavili so mlin,v mladosti v njem sem se dobro počutila,a danes je od njega ostal le še klin.

Bila sem ves čas v njem, ko sem bila žalostna ali vesela,pomagal mi je pri čisto vsem,medtem ko sem na kamnih tam slonela.

Dajal mi je uteho,ko sem jo najbolj potrebovala, in ponudil mi je roko, ko sem jo v sebi iskala.

Kadar narobe vse je šlo,bil vedno tukaj je z menoj, na cedilu pustil ni nikoli me,tudi ko me je razočaralo vse.

A doletela ga strašna usoda je,zaradi selitve smo prodali ga,pa čeprav nikoli ni nam bil nadloga,je bila pač taka njegova usoda.

Novi lastniki so ga podrli,bil jim je odveč,podiranje lahko bi mi zatrli,če bi vložili truda več.

Od njega ostal je le še klin, ki tiči v zemlji sam.»Nikoli te ne bom pozabila, mlin,tudi če odšla bom daleč stran!«

Andriyana Muhič, 8. a. Mentorica: Mojca Žefran.

Od zrna do kruha

Zgodaj jesenskega dne kmetje z bližnje kmetije so zemljo zoraliter naslednji dan pšenično seme posejali.

Minevali meseci so,napočila je zima,zimi pomlad sledila jein z njo njena pomladna milina.

Ko klasje v avgustu je dozorelo,navsezgodaj žanjice prišle so na njivo,s seboj srpe so imele,z delom pričele so nadvse vesele.

Dolgo časa pšenico so žele,da bi jo kasneje v snope povzele.Posamezni klasi na njivi so ostali,žitnemu duhu so jih za dobro letino darovali.

Žito sušilo se je v kozolcih,na skednju zbrali so fantje se mladi.Prepevali pesmi soin s cepci po žitu veselo mahali.

Nato so ločili pleve od zrnjater žito odnesli v mlin. Na žrmljah so zrna se mlela,mlinarica pa od veselja si roke je 'mela.

»Moke dovolj bo,« si veselo je pela,ker lačnih ust letos dolina ne bo imela.Veselje povsod je, lakota nas letos na srečo ne bo doletela.

Jasmina Saje, 8. a. Mentorica: Mojca Žefran.

90

91

Od semena do kruha

V domačo zemljoje bilo seme dano,majhno in skromno,a pomeni ogromno.

Iz njega je žito vzkliloin nas vse razveselilo.Zlato kot sonceje v vetru plesalo,a trdno kot kamenv zemlji je stalo.

Iz njega smo moko dobiliin iz nje kruh zamesili.Potem pa bili smo vsi veseli,ker zopet kruh smo imeli.

Maja Kernc, 8. b. Mentorica: Mojca Žefran.

Kruh nekoč

Ko si v vasi kruh so zaželeli, pekom al' pa mamam otroci so veleli:»Specite nam, specite kruhka zlat'ga.«

Najprej na njivo žito so posejaliter zatem, dokler vzklilo ni, čakali. Žito se pognalo v dolge zlate klase je,žanjice s srpi na njivo so podale se.

Nato z vozmi v vas so ves pridelek pripeljali,iz žita zrna pridobiliin se vsi v vasi na moč veselili.

Na koncu otroci so za mizo sedliin svež ter dober kruhek so pojedli.

Tina Makše, 8. a. Mentorica: Mojca Žefran.

Mlinar

Nedaleč od hiše moje je kraj,kraj, kjer rada se skrijem pred skrbmi,in čeprav so strašili me, da tam biva tolovaj,pri zapuščenem mlinu le potok šumi.

Sonce igrivo in veter v laseh,tišina je tista, ki objema me,vse, kar čutim, so solze v očeh,nikogar ni, ki mi lahko bolečino zatre.

Potok pripelje mi spomine nazaj,spomine na otroške dniin na mlinarja, ki ni prenesel tišine,zato žito se v mlinu je mlelo vse dni,a sedaj tega več ni.

Ko majhna sem še »dečva« bila,sem z mlinarjem večkrat kramljala.Sedela ob mlinu na trati sva tam.Ti dnevi so mimo in njega več ni. Na mlinarja ostal mi bo srčen spomin,v trenutkih ga težkih ne morem objeti,le misel na mlin bo večno ostala,na mlin, ki tako sem si ga želela imeti.

Vanja Hribar, 8. a. Mentorica: Mojca Žefran.

Tišina. Spokojna sredi planjave. Nenadoma jo predrami šum vode, ki postaja vse močnejši. Spremljati ga prične rahel in enakomeren topot … in nato postopoma glasnejši, a ponavljajoči zvoki vse to preglasijo. Mlin je v polnem teku.V devetem razredu smo z različnimi lastnimi in orfovimi glasbili ter z naravnimi materiali, ki smo jih nabrali v okolici šole, z zvokom uprizorili zagon mlina. Po vzoru sodobnih glasbenih umetnikov smo za to izdelali tudi zvočno sliko. Nastale posnetke smo nato poslušali v učilnici in bili navdušeni, ker smo si ob nastalih zvokih lahko dejansko predstavljali tok reke, vrtenje mlinskih koles in kamnov, ki meljejo žito.Z učenci četrtega razreda smo se poigrali z afriško ljudsko pesmijo Obwi sana sana. Ob otroški ritmični igri z lesenimi paličicami, ki so razporejene v pravilnem krogu in se v enakomernem ritmu predajajo igralcem v krogu, smo si izmislili slovensko besedilo: Mlin v Mirni Peči ob Temen'ci stoji. Mlinar žito melje, moka se praši. Igro smo se radi igrali vse leto ob začetku ali na koncu vsake učne ure.V petem razredu smo pri raziskovanju zakladnice slovenske ljudske glasbe našli pesem Lejsarjev maln, ki jo je doživeto in s kamenčki ritmično poustvarila znana ljudska pevka Ljoba Jenče. Pesem smo se naučili tudi mi, nato pa smo melodijo in spremljavo uporabili tudi za lastne verze. Najbolj domiselno in ritmično dovršeno je to uspelo Jani in Izi. S pesmimi o mlinih smo se srečali tudi pri urah petja. Z najmlajšimi smo prepevali Ob bistrem potočku je mlin in Polževo snubitev, v obeh starejših zborih pa večglasni pesmi Mlin in Pesem o mlinu.

Tatjana Kupljenik

gl a sb a

Vrti se, vrti mi mlinsko kolo,zmelji mi zrnje, to kmečko zlato.Spekel bom kruhek, en hlebček debel,in ga pojedel, pa spet bom vesel.Jana Jarc, 5. a

Prinesel sem žito, ga mlinar je vzel,pol'dal mi je moko in zraven zapel:»Ko melje moj mlinček, se moka prašipovsod je je dosti, da vsak jo dobi.Je mati mi rekla, daj moko zdaj sem,mi kruha je spekla in jaz srečen sem.«Iza Kavšček, 5. a

92

93

ple s

Prvošolci in drugošolci smo se odločili, da skupaj zapojemo, zaplešemo in zaigramo. Pesem Ob bistrem potoku je mlin smo zapeli ob spremljavi harmonike, takt smo dajali s podkvami in kuhalnicami, s plesom pa smo prikazali mlinsko kolo, ki se vrti in vrti ter melje žito v moko.

Darja Rugelj

Pri predmetu šport smo se odločili, da bomo k projektu pristopili s plesom. Poimenovali smo ga Pod bistrim potočkom je mlin. Z njegovimi različicami smo se pet ur ukvarjali v 3. razredu. V uvodnih urah so učenci plesali ob glasbi. Ko so se naučili plesa, smo le-temu dodali še petje. Učenci so večji del besedila znali že prej, zato nismo imeli težav. Na začetku je bilo petje tišje, s pravo spodbudo pa je tudi glasnost petja postala prava.

Robert Dragan

lanov mlinNekoč je gospod Lan hotel postati mlinar. Začel je graditi mlin in ko je svoje delo dokončal , je začel mleti moko in koruzo. Vsi kmetje so mu nosili koruzo. Lan pa je srečno živel do konca svojih dni.

Rok Jankelj, 2. b. Mentorica: Tina Berkopec.

Mlinar FranciNekoč je živel mlinar po imenu Franci. Imel je svoj mlin, ki ga je dobil, ko mu je umrl oče. Skoraj vsak dan so prihajali kupci in zelo rad je delal v mlinu. Vedno je naročilo kupcev prinesel pravi čas. Lepo je živel srečno do konca svojih let.

Jakob Fortuna, 2. b. Mentorica: Tina Berkopec.

Mlin gospoda PacnikaGospod Pacnik je imel mlin. Ni ga veliko uporabljal. Ko je prišel stric, ki mu je pustil žito, in gospod Pacnik je mlel in mlel vsak dan.

Rihard Ovnik, 2. b. Mentorica: Tina Berkopec.

zgodbe

94

95

1. Mlinar je v ponedeljek zmlel 50 kg moke, v torek pa 40 kg. V sredo je prodal 69 kg moke. Koliko moke mu je še ostalo?

Odgovor:

Žan Povše Žagar, 3. b. Mentorica: Mojca Lužar.

2. Kmet je mlinarju v petek pripeljal 9 vreč pšenice, naslednji dan pa trikrat več vreč. Koliko vreč pšenice je kmet v obeh dneh pripeljal mlinarju?

Odgovor:

Lara Bregar, 3. b. Mentorica: Mojca Lužar.

3. Kmet je pripeljal k mlinarju trikrat več pšenice kot ajde. Mlinar je ugotovil, da vsa ajda tehta 8 kg. Koliko tehta pšenica? Koliko kg pšenične moke je pripeljal domov? Moke je bilo za ¼ teže nezmlete pšenice.

Odgovor:

Lea Kavšek, 3. a. Mentorica: Renata Fink Husić.

4. Janez je v mlin prinesel 7 vreč pšenice. Miha pa je prinesel trikrat več pšenice kot Janez. Koliko vreč pšenice je prinesel Miha?

Odgovor:

Tamara Galič, 3. a. Mentorica: Renata Fink Husić.

Račun:

Račun:

Račun:

Račun:

MateMatične naloge

križ anki

1.

2.

3.

15.

10.

18.

17.

16.

7.

6.

8.

4.

9.

13.

12.

11.

14.

5.

1. Upravlja mlin.2. Iz nje naredimo ajdovo moko.3. Teče v Mirni Peči.4. Uporabljamo jo za peko kruha.5. Je leseno, se vrti in deluje na vodo.6. Deluje na vodo in namelje nam moko.

Lan Dular, 2. b. Mentorica: Tina Berkopec.

NAVPIČNO:2. Je žito. (J _ _ _ _ N)4. Iz nje nastane koruzna moka.6. Je bele barve in se uporablja pri peki kruha.13. Odpadki pri mletju žita. 14. Z njo tehtamo. 16. Iz nje nastane pšenična moka.17. Je žito. (A _ _ A)18. Z njim presejemo moko.

VODORAVNO:1. Pregrada na reki.3. V njih shranjujemo moko.5. Je žito. (O _ _ S)7. Naprava za mletje žita.8. Majhen del v klasu. 9. Del mlina, ki se vrti.10. Delavec v mlinu.11. Voda, ki teče po strugi.12. Pšenica, ajda, ječmen, oves so …15. Je trd in siv.

Nejc Rozman, 2. b. Mentorica: Tina Berkopec.

96

97

Prvošolci smo v sklopu projekta Mlini medse povabili dedke in babice. Pripovedovali so nam, kako so oni preživljali otroštvo, v kakšne šole so hodili, kaj so se igrali, kaj so jedli … Zanimalo nas je, ali so tudi sami kdaj šli v mlin. Povedali so nam, da so bili večinoma kmečki otroci, ki so nosili mlet moko v mlin – večinoma le črno, bela je bila le za posebne priložnosti. Ena babica je povedala, da so doma imeli svoj mlin, zato jim ni nikoli primanjkovalo kruha. Na temo Mlini smo reševali tudi uganke, poslušali in brali pesmi, brali knjige in ustvarjali. V knjižnici smo iskali knjige, ki so napisane na to temo. Najprej smo prebrali Pekarno Mišmaš in po njej poustvarjali. Našli smo knjigo z naslovom Melje, melje mlinček. Prebrali smo tudi knjigo z naslovom O mlinarju, ki je za knjigo mlin prodal. Z zanimanjem smo jo poslušali, saj je v njej omenjeno, da je Primož Trubar za eno samo slovensko knjigo prodal celo svoj mlin. Simona Ogulin

Učenci 2. razreda so si v okviru pouka ogledali mlin ob Bezgavcu. O njihovem obisku smo se pogovarjali tudi v podaljšanem bivanju. Pripovedovali so, kaj novega so izvedeli o delovanju mlina. Potem smo odšli v knjižnico in poiskali pravljice o mlinih. V podaljšanem bivanju smo prebrali pravljici Mojiceje Podgoršek O mlinarju, ki je za knjigo mlin prodal in Anje Štefan Melji, melji mlinček. Po branju smo se še sami preizkusili v sestavljanju kratkih zgodb in pesmic z dogajanjem v mlinu. Igrali smo se igro viharjenje možganov na temo Mlini in tako naredili miselni vzorec, s katerim smo si potem pomagali pri sestavljanju ugank ter križank. Prebrali smo tudi pravljico Svetlane Makarovič Pekarna Mišmaš in po poslušanju likovno poustvarjali vsebino pravljice. Tina Berkopec

Mlini v podal jŠ aneM bi vanju

V 3., 4. in 5. skupini podaljšanega bivanja smo veliko časa namenili dejavnostim, ki so dopolnjevale in bogatile naše znanje o mlinih. Z velikim zanimanjem smo najprej prisluhnili zgodbam, ki so nas popeljale v čas, ki nam je bil skorajda nepoznan. V zgodbi Mojiceje Podgoršek O mlinarju, ki je za knjigo mlin prodal smo spoznali, da so ravno z mlinom povezani tudi začetki naših prvih slovenskih knjig in s tem slovenskega knjižnega jezika. Bogastvo, ljudska verovanja in vse težave, povezane z mlinarstvom, moko in kruhom, pa smo spoznavali v številnih ljudskih in avtorskih pravljicah, med katerimi so nam bile zanimive predvsem pravljice Frana Milčinskega in zgodbe Anje Štefan Melje, melje mlinček. V 3. skupini smo več časa namenili likovnemu poustvarjanju prebranih zgodb in petju pesmi, v 4. smo se ukvarjali s posameznimi pregovori na omenjeno tematiko, ki so jih nato v svojo analizo vključili tudi učenci 9. razreda, v 5. skupini pa smo več časa namenili igri mlin, ki so se jo pogosteje igrali naši dedki in babice, nam pa je bilo zanimivo predvsem to, da smo se vrnili v njihov čas in igro igrali z uporabo fižola.Delo je bilo v vseh skupinah zanimivo in prijetno, predvsem pa smo o omenjeni temi izvedeli veliko podatkov in zanimivih vsebin, ki nam bodo koristile tudi v prihodnje.Mojca Novak

98

mlini

Documents