moČ pozitivnega miŠljenja za managerje

57
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTERA MARIBOR DIPLOMSKO DELO MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE Študentka: Marja Podrižnik Naslov: Lepa Njiva 73, Mozirje Številka indeksa: 81586293 Redni študij Program: Visokošolski strokovni Študijska smer: Management Mentor: prof. dr. Sonja Treven Mozirje, september 2007

Upload: hoangthuan

Post on 30-Jan-2017

221 views

Category:

Documents


1 download

TRANSCRIPT

Page 1: MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTERA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

Študentka: Marja Podrižnik Naslov: Lepa Njiva 73, Mozirje Številka indeksa: 81586293 Redni študij Program: Visokošolski strokovni Študijska smer: Management Mentor: prof. dr. Sonja Treven

Mozirje, september 2007

Page 2: MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

2

ZAHVALA

Zahvalila bi se mentorici prof. dr. Sonji Treven za njeno vodenje, pomoč in potrpežljivost pri izdelavi diplomske naloge.

Zahvala gre tudi moji družini in prijateljem, ki so me podpirali ves čas študija. Brez te podpore ne bi zmogla.

Page 3: MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

3

PREDGOVOR

V diplomski nalogi se osredotočamo na moč pozitivnega mišljenja, na managerja, najbolj pa nas zanima sam vpliv pozitivnega mišljenja na managerja. Pozitivno mišljenje je že nekaj časa pogosta tema pogovora pri vseh, ki se zavedamo pomena le-tega. Urjenje v novih tehnikah in metodah nam ne zagotovi uspeha in zadovoljstva, če se ne zavedamo svojih notranjih procesov. Namen pisanja diplomske naloge z izbrano tematiko izhaja iz osebnega zanimanja za to temo. Vsi v življenju spoznavamo veliko različnih ljudi. Vsak ima svojo naravnanost. Eni so pozitivno naravnani, drugi negativno. Že kaj kmalu po tem, ko spoznamo novo osebo, ugotovimo, kateri naravnanosti pripada. Ugotovimo lahko tudi, da pesimisti, kljub temu da imajo določene sposobnosti in talente, le redko uspejo. Opazimo, da so nezadovoljni tako v zasebnem kot v poklicnem življenju. Za managerje, kot osebe, od katerih se veliko pričakuje, je pomen pozitivne naravnanosti še toliko bolj pomemben. Težko si je zamisliti managerja, ki gleda zelo pesimistično na sprotne probleme in izzive. Nezdružljivo se zdi, da bo manager lahko obvladoval vse vloge in naloge, ki se od njega pričakujejo, in hkrati imel negativno predstavo o sebi, podjetju in o vsem, kar ga v življenju spremlja. Naravnanost se izraža že v otroških letih, ampak mi jo z leti oblikujemo. Tako lahko z veliko motivacije in samoiniciativnosti svojo naravnanost spremenimo. Seveda je smiselno spreminjati le negativno miselnost. Samopodoba veliko pove o naravnanosti. Tako se pozitivna samopodoba enači s pozitivno naravnanostjo in obratno. Z nalogo smo skušali dokazati, kako zelo je pomembna pozitivna naravnanost za managerje. Manager brez pozitivnega pogleda na svet bo le redko uspešen in zadovoljen v svojem poklicnem in tudi zasebnem življenju. Naloga je razdeljena na dva dela. V prvem delu smo z metodo deskripcije uporabili ugotovitve domačih in tujih znanstvenikov na tem področju. Drugi del zajema empirično raziskavo. Uporabili smo vprašalnik, ki je bil prav tako sestavljen iz dveh delov. V prvem delu smo postavljali vprašanja, ki so nam dala rezultat o tipu osebnosti vprašanih. V drugi del pa smo uvrstili splošna in demografska vprašanja, ki se navezujejo na samo nalogo. Za vprašalnik iz dveh delov smo se odločili zaradi tega, ker nas je zanimalo, kakšnemu tipu osebnosti pripadajo managerji v Savinjsko-Šaleški regiji.

Page 4: MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

4

KAZALO 1. UVOD ................................................................................................................................ 5

1.1. Opredelitev področja in opis raziskovalnega problema ............................................. 5 1.2. Namen, cilji in osnovne trditve .................................................................................. 6 1.3. Predpostavke in omejitve ........................................................................................... 6 1.4. Predvidene metode raziskovanja................................................................................ 7

2. MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ................................................................................. 8 2.1. Lastnosti pozitivno mislečih ljudi (optimistov) ......................................................... 8 2.2. Lastnosti negativno mislečih ljudi (pesimistov)....................................................... 10 2.3. Pozitivna načela........................................................................................................ 11 2.4. Pozitivna naravnanost .............................................................................................. 12 2.5. Iskanje vira negativnih misli .................................................................................... 14

2.5.1. Pomen druženja s pozitivnimi ljudmi............................................................... 15 2.6. Postavljanje pozitivnih ciljev ................................................................................... 16 2.7. Posledica pozitivnega mišljenja ............................................................................... 18

3. ZDRAVA SAMOPODOBA ............................................................................................ 19 3.1. Sestavine samopodobe ............................................................................................. 20

3.1.1. Telesni jaz ........................................................................................................ 20 3.1.2. Socialni jaz ....................................................................................................... 21 3.1.3. Duševni jaz....................................................................................................... 21

3.2. Vpliv drugih na našo samopodobo........................................................................... 22 4. MOČ UMA ...................................................................................................................... 23

4.1. Premoč uma nad telesom.......................................................................................... 24 4.2. Samozdravljenje ....................................................................................................... 25 4.3. Samodisciplina ......................................................................................................... 25

5. MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE............................................... 26 5.1. Vloge managerjev .................................................................................................... 26 5.2. Naloge managerjev................................................................................................... 30

5.2.1. Temeljen naloge managerjev ........................................................................... 31 5.3. Lastnosti dobrih managerjev .................................................................................... 35 5.4. Vpliv pozitivnega mišljenja na delo managerjev .......................................................... 38

6. EMPIRIČNA RAZISKAVA............................................................................................ 40 6.1. Predstavitev ankete in potek dela ............................................................................. 40

7. SKLEP.............................................................................................................................. 47 POVZETEK ............................................................................................................................. 48 ABSTRACT............................................................................................................................. 49 SEZNAM LITERATURE:....................................................................................................... 50 SEZNAM VIROV:................................................................................................................... 51 SEZNAM SLIK: ...................................................................................................................... 52 PRILOGE:................................................................................................................................ 53

Anketa .................................................................................................................................. 53

Page 5: MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

5

1. UVOD

1.1. Opredelitev področja in opis raziskovalnega problema V organizaciji ima manager nesporno velik vpliv na delovanje podrejenih sodelavcev, ki s svojim delom vplivajo na uspešnost te organizacije in na blaginjo obče družbe. Funkcije planiranja, organiziranja, vodenja in kontrole, ki so medsebojno soodvisne, se smatrajo za osnovne funkcije managerja. Za managerje velja stereotip, da so vsestransko sposobni. Obvladajo različna znanja, znajo voditi, dobro opažati, komunicirati, delajo timsko … Zaradi tega so se prisiljeni nadzorovati in posvečati sebi. Če želijo preživeti v boju, ki vlada na trgu, morajo biti pozitivno naravnani. Znati morajo obvladati čustva in ne smejo dopustiti, da bi le-ta preprečila oz. zavirala njihovo delovanje. Zanimiv je podatek, ki pravi, da je življenje sestavljeno iz 10 odstotkov tistega, kar se nam zgodi, v 90 odstotkih pa je življenje odvisno od našega odzivanja. Če se manager počuti manjvredno, bo imel tudi pogled na delo in sebe takšen. Vse kar bo delal, bo filtriral skozi občutek manjvrednosti. Pozitivne izkušnje ne bo obravnaval pozitivno, ker mu podzavestno negativno prepričanje tega ne bo dovoljevalo. Da je manager lahko pozitivno naravnan, mora imeti razvito zdravo samopodobo. Če se njegova samopodoba ni pravilno oblikovala že v otroštvu, bo moral sedaj veliko graditi na njej. Torej, če sebe ne doživlja kot pozitivno osebo, bo moral to videnje spremeniti. Seveda pa je samopodoba tesno povezana s samospoštovanjem. Kot vidimo, nam hiter napredek ni prinesel le dobrega. Raziskovanje in razvijanje tehnologije in znanosti nam ni dalo pravih rešitev za nas kot posameznike. Zato se bomo morali začeti obračati vase, da bomo lahko dobro delovali navzven. Lastna energija in naš notranji potencial je še neizkoriščen. Glede na vse stresne dogodke, ki se vrstijo iz dneva v dan, bomo morali začeti izkoriščati svojo notranjost in z njo preživeti. Kar pa seveda pomeni, da se bomo morali začeti usmerjati v svojo notranje zavedanje in tam poiskati svoj mir. Negativno misleč človek zaradi svojih negativnih misli vleče nase negativne rezultate. Takšno mišljenje lahko managerjem prinaša slabe rezultate, ki se kažejo kot rezultat njihove naravnanosti. Posameznik in družba kot celota se moramo zavedati pomena naravnanosti in v primeru, da nismo pozitivno naravnani začeti izkoreninjati naše negativno mišljenje. Potrebno je vložiti veliko truda, a za lepše in uspešnejše življenje smo to primorani storiti. Mi smo se osredotočali na že obstoječo literaturo in na našo raziskavo. Seveda na tem področju ni oprijemljivosti, na katero bi se lahko sklicevali.

Page 6: MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

6

1.2. Namen, cilji in osnovne trditve Namen: Namen diplomske naloge je analizirati povezavo med pozitivnim mišljenjem in uspešnostjo managerjev. Ugotoviti želimo, kaj nam lahko pozitivna naravnanost prinese v naše življenje. Predvsem se bomo posvetili managerjem in njihovi naravnanosti. Manager in njegovo vodenje je tisto, kar lahko določa dolgoročne uspehe podjetja. Skozi managerje podjetja se zrcali delo zaposlenih in uspešnost podjetja. Cilji diplomske naloge:

– na splošno predstaviti moč pozitivnega mišljenja; – predstaviti kako vpliva samopodoba na našo naravnanost; – ugotoviti kako um vpliva na naše telo; – predstaviti moč pozitivnega mišljenja za managerje.

Osnovne trditve:

– Pozitivno mišljenje predstavlja temeljno izhodišče za učinkovito doseganje življenjskih in delovnih ciljev in s tem zadovoljstva.

– Negativno naravnanost je težko spremeniti v pozitivno. – Samopodoba se začne oblikovati že v otroštvu. – Negativno samopodobo je mogoče spremeniti. – Um lahko nadvlada telo. – Pozitivno mišljenje lahko vpliva na boljše delo managerjev.

1.3. Predpostavke in omejitve Predpostavke:

– Managerji se premalo zavedajo moči pozitivne naravnanosti. – Samopodoba se oblikuje že v otroštvu. – Posledica pozitivne naravnanosti je uspešnejše doseganje delovnih ciljev in tudi

srečnejše življenje. – S pomočjo uma lahko premagamo naše telo.

Omejitve:

– Pri pisanju diplomske naloge se ne bomo poglabljali v psihološko stroko. – Obstoječa literatura je predvsem v obliki priročnikov, zaradi česar ni dovolj širokega

vpogleda v problem. – Znanstvenih raziskav na področju moči pozitivnega mišljenja za managerje je malo.

Page 7: MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

7

1.4. Predvidene metode raziskovanja V diplomski nalogi smo se oprli na deskriptivni pristop, in sicer na metodo deskripcije. Uporabili smo ugotovitve domačih in tujih znanstvenikov na tem področju. Uporabljali smo sekundarne vire, zbrane s pomočjo literature iz knjižnic, in s pomočjo elektronskih virov. Uporabljali smo tudi metodo kompilacije, saj smo povzemali stališča, sklepe in spoznanja drugih avtorjev. Praktičen del temelji na raziskavi, ki smo jo opravili s pomočjo vprašalnika. Uporabljen je analitični pristop. Anketne vprašalnike smo razdelili med managerje v Savinjsko-Šaleški regiji. Na osnovi rešenih vprašalnikov smo analizirali dobljene podatke s pomočjo statističnih obrazcev. Na koncu smo podatke interpretirali in podali grafične prikaze.

Page 8: MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

8

2. MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA

Miselna naravnost je skrivna moč, ki učinkuje 24 ur na dan, ne glede na to, ali je dobra ali slaba. (neznan avtor) Pozitivno mišljenje predstavlja že dlje časa eno izmed zelo priljubljenih znanstvenih razprav. Vendar pozitivno mišljenje ne ostaja le v poplavi priročnikov, ampak dejansko živi. Lahko nam pomaga do kakovostnejšega življenja. Vsak je v svojem bolj pesimističnem ali bolj optimističnem načinu razmišljanja razvil navado, da razmišlja bolj negativno ali pozitivno in temu primerno tudi reagira. Ljudje se ne rodimo kot pesimisti, ampak se tega naučimo. Da smo usmerjeni bolj negativno je priučeno. Zato pa se lahko tudi naučimo, da bomo postali večji optimisti. Pozitivno in negativno naravnani ljudje se med seboj razlikujejo predvsem v načinu, kako gledajo na svet in stvari, ki ga obdajajo. Pri pogledu na švicarski sir bodo pesimisti videli samo luknje, optimisti pa bodo veseli novega okusa. Pesimisti imajo vedno pred sabo napol prazen kozarec, optimisti pa do polovice polnega. Pesimisti si ogledujejo vrtnice in se jezijo zaradi trnov, optimisti pa vidijo le njihovo lepoto. Oba imata prav, razlikujeta pa se v bistveni točki: pesimist se počuti slabo, optimist pa dobro. Optimisti in pesimisti pri eni in isti stvari svojo pozornost usmerijo na povsem različne stvari. Oba lahko doživita povsem isto stvar, nanjo pa reagirata povsem različno. Ampak zakaj lahko reagiramo tako različno? Na osnovi izkušenj, ki segajo v otroštvo, smo se naučili, da vse kar doživljamo ocenjujemo različno: eden bolj pozitivno drugi bolj negativno (Merkle 1996, 10). Karkoli se v življenju naučimo, doživimo in izkusimo, se shrani v naši podzavesti. Če verjamemo, da smo manjvredni, bomo videli svet skozi filter svojega prepričanja.

2.1. Lastnosti pozitivno mislečih ljudi (optimistov)1 Če razmišljamo optimistično, se to odraža na vseh področjih življenja: pri zdravju, duševnem počutju, umskih sposobnostih in zaznavanju. Pozitivne posledice občutimo pri poklicnih in finančnih uspehih ter pri medčloveških odnosih. Na kratko bomo opisali lastnosti pozitivno mislečih ljudi, glede na:

• Duševno počutje Pri optimističnih ljudeh prevladuje dobro duševno počutje. Zavestno ali podzavestno vedo, da se počutijo tako kot razmišljajo in da so oni sami tisti, ki odločajo o tem, kako razmišljajo. Iz mnogih stvari potegnejo predvsem pozitivne elemente, zato se le redko znajdejo v položaju, ko jim za dlje časa zmanjka dobre volje. Zagotovo se tudi oni sami včasih ne počutijo dobro, spreletijo jih moreči občutki, počutijo se potlačene. A takšno nelagodje ne traja zelo dolgo. Sami storijo nekaj za to, da se jim počutje kmalu izboljša. Poraze ali neuspehe vzamejo kot nekaj predhodnega, kot kratkotrajni protiudarec, ki jih šele prav vzpodbudi pri delovanju v smeri zastavljenega cilja. 1 Povzeto po Merkle (1996, 7–42)

Page 9: MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

9

• Miselne sposobnosti

Osnovna pozitivna usmerjenost optimistov ima za posledico boljše delovanje čutnih organov. Tako so ugotovili, da imajo pozitivno razmišljujoči in uravnoteženi ljudje boljši spomin, so bolj ustvarjalni, idejno bogati, tudi bolje vidijo in slišijo.

• Telesno počutje Optimisti so praviloma obdarjeni z zelo dobrim telesnim zdravjem, saj sta duševno in telesno počutje tesno medsebojno povezana. Pozitiven življenjski občutek deluje na naše organe kot nekakšen življenjski eliksir. Optimisti dalj časa ostanejo mladi in zdravi. Živijo v prepričanju, da je njihovo dobro počutje v njihovih rokah in to jim daje moč. Številna raziskovanja dokazujejo, da se obrambne moči v organizmu krepijo z optimistično usmerjenostjo in upanjem na dober izid. Če živimo v duševni harmoniji, se tudi naše telo nahaja v harmoniji in to je najboljša zaščita pred boleznijo. Raziskave nedvoumno kažejo, da so ljudje, ki na življenje gledajo pozitivno, bolj zdravi kot negativno naravnani ljudje. Kadar pa optimisti vendarle zbolijo, vso svojo energijo usmerijo v ozdravljenje. S pozitivnimi predstavami in nagovarjanjem samega sebe bodo mobilizirali svoje notranje zdravilne moči. Bolezni so zanje opozorilni signal, da se na določenem življenjskem področju obnašajo in razmišljajo tako, da so potrebni določeni popravki, korekcije.

• Poklicne in finančne prednosti Optimisti so na poklicnem in finančnem področju večinoma zelo uspešni. Tam, kjer drugi ljudje vidijo probleme, vidijo oni priložnost. Na probleme ne gledajo kot na neko nepotrebno nadlogo ali nekaj slabega, ampak v njih najdejo izziv. Zaradi svoje pozitivne usmerjenosti si veliko upajo, verjamejo vase in v uspeh ter tako popolnoma razvijejo svoje sposobnosti. Njihov način razmišljanja »zmogel bom« jim omogoča, da se odločno lotijo neke stvari in pri tem računajo na uspeh, dokler se o nasprotnem temeljito ne prepričajo. Neuspehi in zgrešene odločitve ne vplivajo zlahka na njih. V neuspehih vidijo dragoceno izkušnjo, ki jih bo vsaj malo približala njihovemu cilju. Redkokdaj hodijo po že uhojenih stezah, raje iščejo nove poti, po katerih pred njimi ni hodil še nihče. Ker se večinoma dobro počutijo, jim gre tudi pri reševanju neprijetnih nalog dobro od rok. Poklicni športniki dosegajo boljše rezultate, če so v zvezi s svojimi dosežki optimistični.

• Medčloveški odnosi Optimistični ljudje v drugih ljudeh ne vidijo sovražnikov. Dokler jih neka oseba ni razočarala, so ji naklonjeni. Ko pa so pri nekom doživeli razočaranje, jim tak dogodek ne bo spremenil njihovih pogledov na soljudi – osnovno pozitivno gledanje na soljudi bodo ohranili. Na splošno imajo optimisti v odnosih z drugimi redkokdaj slabe izkušnje, saj s svojo odprtostjo in prijaznostjo pritegnejo enako misleče ljudi. Praviloma se pesimistično usmerjenim ljudem ne približujejo.

Page 10: MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

10

2.2. Lastnosti negativno mislečih ljudi (pesimistov)2 Ravno tako kot pozitivno mišljenje se tudi negativno odraža na vseh področjih našega življenja. Lastnosti negativno mislečih ljudi:

• Duševno počutje Duševno počutje pri negativno mislečih ljudeh je večinoma slabo. Ker vedno računajo na najslabše, je njihovo počutje temu primerno. Občutijo pobitost, borijo se z depresijami in strahovi. Zdi se jim, da so nemočni v razmerju do drugih ljudi ali okoliščin, ker verjamejo, da nikakor ne morejo vplivati na svoje občutke in življenje.

• Telesno počutje Ker sta duševno in telesno počutje zelo tesno povezana med seboj, je telesno počutje pesimistov prej slabo kot dobro. Pogosto zbolijo in splošno telesno počutje je slabo, ker s svojim negativnim razmišljanjem slabijo obrambne sposobnosti. Tako so bolj dovzetni za bolezni. Raziskave kažejo, da obupovanje slabi imunski sistem organizma in da za infekcijskimi boleznimi pesimisti obolevajo dvakrat pogosteje kot optimisti.

• Slabi vplivi na poklicno in finančno stanje

Na poklicnem in denarnem področju pesimisti večinoma niso posebej uspešni. Povsod vidijo grozeče težave in celo v ugodnih razmerah računajo na slab izid. Zato se jim veliko priložnosti izmuzne in obenem se smola kar lepi nanje. Če kandidirajo za isto delovno mesto, imajo manj možnosti kot optimisti. Kot sodelavci niso posebej priljubljeni, ker delujejo razdiralno in jim manjka samoiniciativnosti. Ker se ne zanesejo sami nase, ne zaupajo v lastne sposobnosti, se izogibajo odgovornosti in raje ostanejo pasivni. Tudi če so zelo nadarjeni in sposobni, tega zaradi svojega pesimističnega načina razmišljanja ne morejo sprostiti. Pogosta posledica je neuspeh. Zaradi zgrešenih odločitev in neuspehov jim zelo hitro poide pogum in vržejo puško v koruzo.

• Miselne sposobnosti Pesimistični ljudje se pri opravljanju neke naloge težko zberejo, saj so veliko preveč zaposleni s predstavami, kaj vse lahko gre narobe. Imajo probleme s spominom in niso posebej kreativni.

2 Povzeto po Merkle (1996, 43–50)

Page 11: MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

11

• Medčloveški odnosi Ker imajo občutek nemoči in občutek, da z njimi razpolagajo drugi ljudje, gledajo na soljudi kot na sovražnike. So nezaupljivi in vedno na preži, saj pričakujejo, da jih bo kdo prizadel ali naredil kaj slabega za njihovim hrbtom. Pred ljudmi občutijo tudi strah, saj nimajo prodornosti in ali ne zmorejo reči »ne«. V družbi z drugimi ljudmi govorijo o lastni nesreči ali nesreči drugih. Pri znancih in prijateljih se pritožujejo zaradi nepravičnosti sveta in so zagrenjeni, ker jim je usoda nenaklonjena. Zato v družbi niso posebej priljubljeni.

2.3. Pozitivna načela3 V človeški naravi je, da postanemo natančno to, kar si zamišljamo in predstavljamo, da smo. Nagibamo se k temu, da se poistovetimo s svojo samopodobo – bodisi gre za samospoštovanje ali podcenjevanje. Sami si določimo tako omejitve kot možnosti neomejene rasti. Negativno naravnan človek se povsem zatopi v proces samouničevanja. Z nenehnim oddajanjem negativnih misli doseže, da se svet negativno odziva nanj. Obstaja zakon pritegovanja, po katerem podobno pritegne podobno. Negativno misleč človek s projiciranjem negativnih misli vleče nase negativne rezultate. Pozitivno naravnan človek pa nenehno oddaja pozitivne misli in skupaj z njimi miselne podobe upanja, optimizma ter ustvarjalnosti. S tem doseže pozitivne odzive sveta okrog sebe in priteguje k sebi pozitivne rezultate. Negativno naravnan človek lahko dramatično izboljša rezultate, če temeljito preoblikuje razmišljanje. Pozitivno načelo je vitalen proces miselnega in duhovnega spreminjanja, pri katerem posameznik prehaja od samoomejevanja k samoizpopolnjevanju, od propadanja k rasti, od neuspeha k dosežkom. Pozitivno načelo je celota, ki jo sestavljajo trezno razmišljanje ter odločno in ustvarjalno obravnavanje dejstev človeškega življenja. Pozitivno misleč človek vidi prav vse težave, in to takoj, ko nastopijo, vendar ga ne spravijo v zadrego, kaj šele da bi bežal pred njimi. Zaveda se namreč, kot je dejal znani strokovnjak Stanley Arnold da vsak problem vsebuje tudi seme rešitve. Zato se vsak zdravo misleč posameznik brez strahu in samozavestno postavi po robu vsaki težavi. Pozitivno misleč človek se v težavah ne odziva čustveno, saj se zaveda, da um ne more delovati po najboljših močeh, kadar je razgret ali čustveno razrvran. Pozitivno načelo temelji na dejstvu, da vselej obstaja odgovor, pravi odgovor, in da pozitivno razmišljanje skupaj s treznim intelektualnim procesom zmore priti do tega odgovora. Toda kadar negativno postane nadzorna prvina miselnega procesa, se ravnovesje podre in negativni vidiki prevladajo. Negativna drža razveljavlja. Pozitivna drža ustvarja. Negativna drža dvomi. Pozitivna drža verjame. Negativna drža sprejema poraz. Pozitivna drža gre proti zmagi. Urjenje v pozitivnem načelu in razvijanje sposobnosti za njegovo ohranjanje sta osnovi uspešnega delovanja. Udarci in spremembe, ki jih prinaša osebno in poklicno življenje, lahko, če jim dovolimo, odvzamejo navdušenje nad življenjem in oslabijo pozitivno naravnanost.

3 Povzeto po Peale (1998, 9–17)

Page 12: MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

12

Načrtno in dosledno nadomeščanje življenjske volje je nujno, če želimo ohraniti navdušenje in motivacijo na najvišji možni ravni. Vpliven poslovnež, moder in razumevajoč, se zaveda, da življenjsko pomembna navdih in navdušenje nista nekaj samoumevnega. Njuna silovitost pogosto upade, zato ju je treba iz dneva v dan nadomeščati z novimi odmerki spodbujajočega razmišljanja. Osebnostne moči moramo nenehno usmerjati in jih priganjati k delovanju, če jih želimo ohraniti. Pozitivno držo moramo nenehno hraniti.

2.4. Pozitivna naravnanost Pozitivna miselna naravnanost je vizum za boljšo prihodnost. (neznan avtor) Miselna naravnanost so kot mentalna očala, skozi katera opazujemo svet okoli sebe. Naravnanost je tudi osnovna sila, ki določa uspeh ali neuspeh. Nekateri ljudje na svet gledajo skozi rožnata očala, drugi pa skozi zatemnjena. Rečemo lahko tudi, da pomeni naravnanost način, kako vidimo stvari okoli sebe, kako se soočamo z dogodki in ovirami na svoji poti in kaj si mislimo o svojem življenju. Razlika med pozitivno in negativno naravnanostjo kane biti razlika med pozitivnim in negativnim življenjem. Na začetku življenja, kot otroci, smo namreč vsi ljudje pozitivno miselno naravnani. Otrok se ob prvih korakih in padcih nikoli ne namršči in za svoj padec ne krivi preproge. Niti ne obtožuje svojih staršev, da sta mu dala slaba navodila. Ampak tako dolgo ponavlja, da se nauči hoditi. Vendar pozitivno naravnanega otroka kmalu doletijo kritike staršev in učiteljev, zasmehovanje vrstnikov, razočaranja. Vse to se neprestano nabira in nabira. Najprej izgubijo navdušenje, postanejo razočarani in potrti ter se sčasoma odpovejo svojim sanjam. Otroci prehajajo skozi več faz dvoma in zaupanja vase. Zanje je značilno, da se vedno primerjajo z drugimi in o sebi pogosto mislijo slabo. Starši jim lahko omogočijo, da se naučijo razmišljati pozitivno oz. da njihova naravnanost ostane pozitivna. Zaradi zmeraj hitrejšega ritma življenja pa le malokomu uspe ohraniti stalno notranje ravnovesje. Pritiski se začnejo že zelo zgodaj, otroci preživljajo dan za dnem v boju za čim boljše ocene. Te so jim potrebne za vpis na želeno srednjo šolo in nato na visoko šolo ali univerzo. Nadaljuje se, ko se zaposlimo in moramo dokazati, da smo vredni in sposobni učinkovito opravljati delo, za katero smo se potegovali. V prizadevanjih za čim uspešnejšo delovno kariero pogosto pozabljamo na druge vidike našega življenja, kot so na primer ukvarjanje s priljubljeno športno dejavnostjo, druženje s prijatelji, vzdrževanje dobrega odnosa s partnerjem. Če imamo družino in majhne otroke, se pritiski še povečajo, saj moramo biti sposobni skrbeti zanje ter najti pravo razmerje med delom in družino (Treven 2005, str. 9).

Page 13: MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

13

Poudariti pa je treba, da sami nadzorujemo svojo miselno naravnanost in se ne moremo celo življenje sklicevati na npr. nepravilno vzgojo, ki smo je bili deležni v otroštvu. Če mislite, da zmorete, ali če mislite, da ne zmorete – v obeh primerih imate prav. (Henry Ford) Skoraj v vsaki knjigi, katero sem prebrala in je govorila o miselni naravnanosti je bil naveden naslednji primer, katerega je prva zapisala Neil Mohney v knjigi Beliefs can infulence attitudes: Na neki šoli v San Franciscu so izvedli zanimiv eksperiment. Ravnatelj je poklical predse tri učitelje in jim dejal: »Ker ste naši najbolj izkušeni in najboljši učitelji, vam bomo zaupali devetdeset najbistrejših učencev. Vse leto jih vodite s tempom, ki jim bo omogočil še uspešnejše učenje.« Eksperiment je navdušil vse, tako učitelje kot učence. Med šolskim letom so se učitelji in učenci izvrstno razumeli. Učitelji so namreč poučevali najpametnejše učence. Ob koncu šolskega leta in eksperimenta so učenci dosegli dvajset do trideset odstotkov boljši uspeh od povprečja drugih razredov. Ravnatelj je poklical učitelje in jim priznal: »Učenci, ki smo vam jih dodelili, niso bili najpametnejši, marveč povsem povprečni. Izbrali smo jih povsem naključno.« »To torej pomeni, da smo res izredni učitelji, » so menili učitelji. Ravnatelj je nadaljeval. »Še nekaj vam moram priznati. Niste najboljši učitelji. Vaša imena smo izžrebali.« »Kaj pa je potem ustvarilo razliko? Zakaj je potem teh devetdeset učencev vse leto izredno dobro sodelovalo?« je zanimalo učitelje. Bistvena razlika je bila v učiteljevih pričakovanjih. Naša pričakovanja so namreč najtesneje povezana z našimi naravnanostmi. Kako smo naravnani pri problemu? Naravnanost pomeni našo usmeritev, kam osredotočamo svojo pozornost in koncentracijo. Lahko smo naravnani na problem ali cilj. Pri reševanju problemov sta potrebni:

– Problemska naravnanost, ko analiziramo in razmišljamo iz vidika problema. – Ciljna naravnanost, ko iščemo in smo usmerjeni v cilj ali rešitev.

Idealno je, če imamo obe naravnanosti in ju vemo preklapljati po potrebi. Nekaj časa analiziramo problem in nato stopimo v iskanje rešitve (http://www.impuls.si/stran.php?show=novice_podrobno&id=13&i). Kako se odzivate na ovire, ki se pojavljajo na poti k uspehu? Večina ljudi se pritožuje: »Zakaj se je to moralo pripetiti prav meni? Kaj naj storim? Vsi načrti so se mi sesuli!« Tak odziv je povsem naraven, toda ko prebolite razočaranje, se morate odločiti, ali se boste smilili samemu sebi in negativno razmišljali ali pa boste v težavi poiskali koristi in se iz nje kaj naučili. Življenje nam meče polena pod noge, vendar moramo tudi v težavah poiskati nekaj dobrega. »Težava« običajno sploh ni težava. Lahko se izkaže, da gre v resnici za priložnost. Lahko vam nakaže, kako lahko svoje življenje spremenite na bolje (Keller 2001, 49). Za človekovo doživljanje vsakdanjega življenja je po mnenju Dalaj Lame ključnega pomena miselna naravnanost.

Page 14: MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

14

2.5. Iskanje vira negativnih misli4 Na naše videnje okoliščin, s katerimi se srečujemo vse življenje, pa tudi na naš odziv nanje, vpliva več stvari. V bistvu pa so naši pogledi in odzivi odvisni od našega prepričanja, kako bi svet moral delovati. Dr. William James je zapisal verigo misel – občutek – dejanja. Torej, na podlagi naših misli se oblikujejo čustva, na podlagi čustev pa naša dejanja. Toda če tej verigi dodamo še prepričanja, postane jasno, da so naša dejanja posledica čustev, ki so posledica misli. Misli pa izhajajo iz naši prepričanj.

prepričanja misli čustva dejanja Če torej hočemo spremeniti svoja negativna dejanja, moramo prepoznati in odstraniti (ali vsaj v veliki meri zajeziti) prepričanja, ki nas omejujejo. Nekateri ljudje preizkušnje in izzive sprejemajo kot nekaj naravnega, kot neizogiben del življenja. Drugi pa so prepričani, da življenje ne bi smelo biti tako težko. Resničnosti ne moremo spremeniti, lahko pa spremenimo način, kako se odzivamo nanjo. Dr. Albert Ellis, pionir kognitivne psihologije, je odkril, da so prepričanja viri človekovih misli. Če so posameznikova prepričanja v glavnem razumna, torej skladna z resničnostjo življenja, so njegove misli v glavnem stvarne in ustvarjalne, kar pomeni, da je sposoben pozitivnih čustev in dejanj. Ljudje, katerih prepričanja so nerazumna ali omejujoča, torej niso skladna z resničnim življenjem, oblikujejo večinoma nestvarne in omejujoče misli, s tem pa tudi negativna občutja in neučinkovita dejanja. Dejstvo, da naše misli izhajajo iz naših osebnih prepričanj o svetu in na splošno, odpira ogromno možnosti za spreminjanje negativnih dejanj v pozitivna. Skoraj vse negativne misli, čustva in dejanja lahko pripišemo omejujočim prepričanjem. Takšen je seznam prepričanj, ki so v splošnem priznana kot omejujoča:

• Ljudje morajo biti pošteni do mene. Kaj se zgodi, če gojimo omejujoča prepričanja? Zelo verjetno bomo razočarani, morda celo maščevalni.

• V vsakem življenju mora biti tudi nekaj nelagodja. Ljudje, ki so veliko dosegli, so se

za to žrtvovali in hudo trpeli.

• Ljudem moram biti všeč. Velikokrat zaradi strahu pred zavrnitvijo ali neodobravanjem sprejemamo napačne odločitve in delujemo nepravilno. Nekateri čutijo tako močno potrebo po tem, da jih drugi sprejemajo in da ne izstopajo, da si ne upajo povedati, kaj si mislijo o njihovih dejanjih.

• Grozno je, ko storim napako. Občutek ničvrednosti, ki nas prevzame, kadar naredimo

napako, je pogosto odsev odzivov drugih ljudi na naše napake, ki jih spremljamo vse življenje.

4 Povzeto po Ventrela (2003, 50–63)

Page 15: MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

15

• Moram se izkazati, sicer nisem za nobeno rabo. Nekdo, ki stremi za popolnostjo, za določene naloge porabi več časa in sredstev, kot bi bilo treba. Prednosti, ki izhajajo iz popolnosti, pa niso sorazmerne z dodatnim trudom, ki je bil vložen v doseganje popolnosti. Ker smo ljudje pač zmotljiva bitja, nas nebrzdana gonja po popolnosti pogosto žene v obup in nemoč.

• Ljudje, ki se do mene grdo obnašajo, zaslužijo kazen. Sladkost maščevanja je

kratkotrajna, za sabo pa pusti grenak priokus ob zavedanju, da smo vanj veliko vložili, pridobili pa bolj malo.

• Karkoli hočem, moram dobiti takoj, ko to hočem. To omejujoče prepričanje temelji na

zagledanosti vase. Ta je vzrok za nestrpno, zahtevno vedenje, ki povzroča zdrahe v organizacijah.

• Ne morem nadzorovati svojih občutkov. Temu omejujočemu prepričanju pravimo

veliki izgovori. Vanj sodi veliko oblik neprimernega vedenja, kot so vpitje, robantenje, zmerjanje in drugo neprofesionalno vedenje.

2.5.1. Pomen druženja s pozitivnimi ljudmi Ogibajte se ljudi, ki skušajo zatreti vaše ambicije. To vselej počnejo majhni ljudje, tisti resnično veliki pa dosežejo, da tudi vi čutite, da bi lahko postali veliki. (Mark Twain) Najprej bom navedla primer, ki jasno dokaže pomen druženja s pozitivnimi ljudmi. Možak, ki je na ulicah prodajal hot dog, je bil naglušen, zato ni nikdar poslušal radia, in ker je bil slaboviden, tudi časopisov ni bral. Vendar pa je prodajal zelo okusne hrenovke. Ob cesti je postavil lično oglasno tablo, ki je vabila kupce. Stal je ob njej in se drl: »Boste kupili hrenovko, gospod?« In ljudje so jih kupovali. Naročal je vse več mesa in žemelj. Kupil je tudi večjo pečico, da bi zadostil povpraševanju. A ko se mu je po končani šoli pridružil sin, da bi mu pomagal, se je veter nenadoma obrnil. »Oče, mar nisi slišal, kaj so povedali po radiu?« je vprašal sin. »Mar nisi bral časopisov? Nastopila je huda kriza. Stanje v Evropi je strahotno. Pri nas pa je baje še slabše.« Oče je pomislil: »No moj sin že ve, saj je obiskoval šolo, bere časopise in posluša radio.« Zmanjšal je naročila mesa in žemljic, odstranil reklamo in nič več ni vztrajal ob cesti ter se trudil prodati čim več. Čez noč je njegov posel doživel oseko. »Prav si imel sinko, res smo sredi krize.« Njegova prodaja je padla zaradi sinove naravnanosti. Sinovo vedenje, polno dvomov, je povzročilo, da je storil dejanja, s katerimi je prodaja upadla. Od prijateljev povzamemo mnoge misli, navade in značajske poteze, zato sprememba iz negativne v pozitivno naravnanost pogosto zahteva zamenjavo prijateljev. Ni naključje, da se učenec z dobrimi ocenami druži z uspešnimi sovrstniki (Goreya 2001, 68-69). Postanemo del okolja, ki nas obdaja. (neznan avtor)

Page 16: MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

16

V današnji literaturi najdemo izraze toksični in dobrohotni ljudje. Toksični ljudje so negativni. Dobrohotni ljudje so pozitivni in spodbudni. Dvigajo našega duha in veselje je biti v njihovi družbi. Toksični ljudje nas želijo potegniti navzdol, na svojo raven. Vztrajno nam govorijo, kaj nam bo uspelo in kaj je nemogoče storiti. Omejujejo nas z govoričenjem o slabem gospodarstvu, o tem, da si želimo nemogoče, napovedujejo črno prihodnost. Če poslušamo toksične ljudi, postanemo ravnodušni in izčrpani. Nekaj neverjetnega pa je v pozitivnih ljudeh. Videti je, kot bi imeli toliko pozitivne energije, da bi lahko z njo razsvetlili prostor. Kadar smo v njihovi družbi, začenjamo prevzemati njihovo miselno naravnanost in zdi se nam, kot da bi dobili moč, da lahko polni energije sledimo svojim sanjam (Keller 2001, 85-92).

2.6. Postavljanje pozitivnih ciljev Svoj čas in energijo bomo lahko pravilno razporedili šele takrat, ko bomo določili svoje cilje. Dobri managerji postavljanje ciljev navajajo kot osnovni pogoj za uspešnost organizacije. Postavljanje pa lahko gre naprej, če cilje preimenujemo v potrditve. Potrditve morajo biti pozitivne, poosebljene izjave, ki pospešujejo njihovo doseganje. Postavljanje ciljev in potrditev še izboljšamo s sposobnostjo predstavljanja. Dobro zastavljen cilj nas tako zavedno kot nezavedno vodi k uresničitvi. Pomaga nam tudi prepoznati priložnosti za napredek. Scott W. Ventrella je razvil posebno metodo, ki se imenuje SMART. Ta metoda pravi, da morajo biti cilji:

• Natančno določeni Cilj mora biti čim bolj določen. V splošnem je stopnja določenosti odvisna od količine pravilnih informacij in podatkov, ki jih ima posameznik na voljo. Nejasno napisani cilji nas ne navdihujejo in ne motivirajo. Le če bomo natančno določili svoj cilj, bomo vedeli, na kaj in zakaj se moramo osredotočiti.

• Merljivi Če hočemo nekaj izboljšati, moramo znati to izmeriti. Če nečesa ne moremo meriti, ne moremo vedeti, koliko smo to izboljšali. Prvotno in končno merjenje sta ključnega pomena za primerjavo in oceno.

• Tvorni Če cilj ni zastavljen v tvornem načinu, najbrž ne bo nikoli dosežen. Nekaj je treba storiti, da lahko cilj uresničite. Besede morajo nakazati, kaj bo storjeno glede predmeta, opisanega v cilju.

Page 17: MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

17

• Stvarni Cilji morajo biti stvarni. Kaj je stvarno, je stvar vsakega posameznika. Vsak si drugače predstavlja, kaj je dosegljivo in kaj ne.

• Časovno omejeni Če cilj nima roka, nas nič ne sili, naj si prizadevamo za čimprejšnjo uresničitev. Cilj, ki naj bi ga dosegli enkrat v dokaj oddaljeni prihodnosti, na primer čez več kot ti mesece, moramo razdeliti in posamezne stopnje dodatno časovno omejiti. Primeri pravilno zastavljenih ciljev: »V tem četrtletju bom najel tri trgovske zastopnike z izkušnjami pri elektronski prodaji.« »Ta mesec se bom sestal z najboljšimi tremi kupci in skušal ugotoviti, katere izdelke in storitve bodo potrebovali v prihodnje letu.« »Do konca tega četrtletja bom določil tri naloge, ki mi vzamejo veliko časa, in jih prenesel na Jima in Barbaro, sam pa se bom lotil uresničevanja pomembnejših načrtov.« Že desetletja je znano, da zavestni del našega uma prevaja sporočila, ki jih sprejemajo naši čuti, podzavestni del pa je skladišče spominov, navad, samopodobe in prepričanj. Zanimivo je, da podzavestni um ne razlikuje med resničnostjo in utvaro. Primeri pravilno zastavljenih potrditev (afirmacij) glede na cilje: »To četrtletje podpisujem pogodbe o delu s tremi najboljšimi trgovskimi zastopniki z izkušnjami pri elektronski prodaji.« »Ta mesec imama sestanke z najboljšimi tremi kupci in skušam ugotoviti, katere izdelke in storitve bodo potrebovali v naslednjem letu. Zagotavljam jim odlično storitev.« »Določil sem tri naloge, ki mi jemljejo veliko časa. Prenašam jih na Jima in Barbaro. Sam se tako lahko lotim uresničevanja pomembnejših načrtov.« Na zavestni ravni med ciljem in potrditvijo skoraj ni razlike. Ampak na podzavestni ravni pa s potrditvami ne dovolimo nobenega dvoma o tem, kaj želimo doseči. Potrditve so cilji, zapisani v prvi osebi v sedanjiku in s pozitivnim besediščem. Če rečemo »to bom storil« lahko v tem čutimo omahovanje. Svoji podzavesti s tem sporočimo, da obstaja kanček dvoma (Ventrella, 2003, 64−71). Poklicni športniki in večina uspešnih poslovnežev si redno ustvarja miselne predstave. Predstave nam pomagajo oblikovati pozitiven vzorec delovanj, hkrati pa okrepijo našo samozavest in nam pomagajo verjeti, da se lahko v resničnih okoliščinah odrežemo dobro oziroma po svojih najboljših močeh. Če pričakujemo najslabše, ne moremo pravilno delovati. Z miselno predstavo – s tem da vržemo srce čez oviro – pa to lahko premagamo. Naše telo samodejno uboga napotke naših misli (Ventrella 2003, 75).

Page 18: MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

18

2.7. Posledica pozitivnega mišljenja Misli, deluj ter govori navdušeno in uspeh ti ne bo ušel. (Michael LeBoeuf) Na začetku podajam besede dr. Charlesa Swindolla, ki ve, kako vpliva miselna naravnanost na naše življenje: »Dlje ko živim, bolj se zavedam, kako močno miselna naravnanost vpliva na moje življenje. Naše misli so močnejše kot dejstva. Vplivnejše so kot preteklost, izobrazba, denar, okoliščine, neuspehi, uspehi ali tisto, kar drugi mislijo, rečejo ali storijo. Pomembnejše so kot videz, nadarjenost in izkušnje. Lahko zgradijo ali uničijo podjetje, cerkev ali dom. Zavedati se moramo, da se vsak dan znova odločamo, kakšno miselno naravnanost bomo izbrali. Ne moremo spremeniti preteklosti, ne moremo spremeniti dejstva, da bodo ljudje ravnali po svoje. Ne moremo spremeniti tistega, kar je neizogibno. Edino, kar lahko storimo je, da igramo na tisto struno, ki jo imamo, in to je naša miselna naravnanost. Prepričan sem, da je moje življenje 10 odstotkov tistega, kar se mi je zgodilo in 90 odstotkov mojih odzivov na dogodke« (povzeto po Keller 2001, 123). Če pogledamo iz stališča negativno naravnane osebe, je njihovo življenje veliko manj kvalitetno kot od pozitivista. Pesimisti se počutijo brez moči, imajo občutek, da so prepuščeni okoliščinam in drugim ljudem ter da z njimi nekdo manipulira. Ne verjamejo, da imajo sami v rokah usodo in zato je tudi njihovo upanje majhno, da se bo kdaj kaj spremenilo. Zaradi domnevne nemoči so pesimisti bolj nagnjeni k temu, da so vedno zaskrbljeni, da razglabljajo o problemih, se smilijo sami sebi ali pa obtožijo usodo za domnevno nepravično ravnanje. Če človek misli, da ima malo ali da nima nikakršnega nadzora nad dogajanji na področjih, ki mu veliko pomenijo in obenem vidi, kako uspešno jih obvladujejo drugi, potem je nezadovoljen. Osebe, ki imajo občutek, da zelo dobro obvladujejo različne položaje, bolj pazijo na svoje zdravje in v primeru bolezni5 več prispevajo k svoji ozdravitvi. Po operacijah si tudi precej hitreje opomorejo kot tisti, ki verjamejo, da imajo malo nadzora nad življenjskimi dogajanji. Pri ljudeh, ki so zboleli za rakom, se rakave celice zaradi občutka nemoči pospešeno razmnožujejo. Raziskovalci so tudi uspeli dokazati, da občutek nemoči oslabi imunski sistem in da je med pesimisti dvakrat več obolelih za infekcijskimi boleznimi kot med optimisti. Prav nasprotno se razvoj obrambnih celic z optimističnim vzpodbujanjem poveča. Raziskave pri bolnikih, ki so že dlje časa bolehali zaradi aidsa, so pokazale, da dalj časa živijo tisti pacienti:

– ki spoznajo resnost svoje bolezni, a nanjo ne gledajo kot na nekaj usodnega. Upirajo se razmišljanju, da je aids avtomatično že tudi smrtna obsodba;

– ki prevzemajo odgovornost za svojo ozdravitev in verjamejo, da lahko s svojim aktivnim sodelovanjem pri premagovanju bolezni prispevajo k ozdravitvi;

– ki imajo močno izraženo voljo do življenja. Kdor v poklicu verjame, da nadzira svoje delo in zahteve, ki mu jih postavljajo nadrejeni, je bolj sproščen in dela ne občuti kot stres (Merkle 1996, 54−56). Zdravje je moje. Sam sem zanj odgovoren. Niso zdravniki odgovorni zanj. Lahko kaj pomagajo, a zdravje ostaja prvenstveno moja odgovornost. Ne morem je prenesti na nikogar. Od zdravja je odvisno moje življenje. To je vse, kar imam, in zato skrbim zanj (dr.Janez Drnovšek).

5 Npr. dr. Janez Drnovšek in Lojze Peterle sta s pomočjo pozitivnega mišljenja in spremenjenega načina življenja ozdravila hudo bolezen.

Page 19: MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

19

3. ZDRAVA SAMOPODOBA Eden od načinov, da to spoznamo, je pogled v ogledalo. Zazrimo se vanj in videli bomo nekoga, ki nam je resnično drag, ki je topel, častivreden, vreden zaupanja, človeški, ljubeč in preudaren; včasih neumen, včasih moder. V ogledalu bomo videli nekoga, ki lahko opogumi sočloveka, mu laska in ga navdihne, da kar najbolje živi in doseže najvišje, o čemer si drzne sanjati. (Richard Bach) V literaturi se najde veliko teorij, ki govorijo o samopodobi. Musek govori o samopodobi kot o lastnih predstavah, zaznavah, mislih in pojmovanju o tem, kakšna je njegova osebnost. Vsakdo si oblikuje podobo o tem, kdo je in kakšen je. Osebnost je to, kar smo, samopodoba pa to, kar mislimo, da smo (Musek 2005, 129). Samopodoba je doživljanje samega sebe; lastna ocena svojih zmožnosti; obvladovanje življenjskih izzivov; zavest o usmerjanju in uravnavanju lastnega življenja. Samopodoba je skupek stališč, ki jih ima posameznik do sebe, pri čemer gre za skupek organiziranih, naučenih mnenj in vrednotenj posameznika o samem sebi – spoznani jaz sam, o tem, kaj drugi mislijo o njem – drugi jaz sam in o tem, kakšen bi rad bil – idealni jaz sam (William James, 1890 povzeto po Skalar 1990). Samopodoba se začne razvijati že zelo zgodaj v otroštvu in nas vodi pri oblikovanju vrednostnega sistema. Od nje sta odvisna tudi naš odnos do sveta in način, kako vstopimo vanj. Odloča o tem, kakšen je človek do drugih ljudi in kakšen odnos razvija s tistimi, ki so mu v življenju najbolj pomembni. Ljudje kot posamezniki smo enkratne, neponovljive psihofizične celote. Vse življenje vpijamo informacije iz okolja, si jih po svoje preoblikujemo in si gradimo svojo samopodobo. Na samopodobo vpliva mnenje, ki ga ima človek o sebi, torej izkušnje s samim seboj. Prav tako vplivajo tudi informacije, ki jih o sebi pridobi od drugih in njegova ocena, kaj drugi menijo o njem. Ta ocena je subjektivna in je precej odvisna od posameznikove življenjske naravnanosti. Če je naše mnenje, da nas drugi kritizirajo, opravljajo in se izogibajo, bistveno drugače vplivamo na podobo samega sebe, kot če so naše misli bolj pozitivno naravnane. Ne nazadnje na pojem samopodobe vpliva tudi postavljanje in doseganje ciljev. S tem so povezani načrtovanje, motivacija in uspešnost. Nekateri strokovnjaki pojem samopodobe enačijo z jazom. Humanistični psiholog Rogers loči med realnim in idealnim jazom oziroma med tem, kar posameznik meni, da je, in tem, kar si želi biti (http://www.otrokdruzina.com/stare_%20stevilke/2004/januar/naslovna_tema_3.htm). Povzeto po Goreyu pa je samopodoba predstava, ki jo imamo o sebi, na način, kako se vidimo in dojemamo ter kakšne moralne vrednote gojimo. Samopodoba je ključ človekove osebnosti in njenega izražanja. Kjer smo in kar smo, smo zato, ker tako verjamemo. Svoj načrt lahko spremenimo, če nadomestimo samoomejujoče ideje in prepričanja s samoosvobajajočimi mislimi. Nikoli ne moremo biti boljši ali drugačni na zunaj, kot verjamemo, da smo znotraj. Če spremenimo samopodobo, spremenimo tudi osebnost in tem tudi vedenje. Samopodoba določa meje naših dosežkov. Določa kaj zmoremo in česa ne. Razširitev samopodobe razširi tudi področje možnega. Razvoj primerne, realistične samopodobe navdihne človeka z novimi možnostmi in darovi, neuspeh pa spremeni v uspeh (Goreya 2001, 24).

Page 20: MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

20

Ljudje s pozitivno samopodobo imajo visok občutek osebne primernosti in sami sebe vidijo kot pomembne in učinkovite člane organizacije. Pozitivna samopodoba lahko posameznika brani pred stresom, saj se tak posameznik počuti manj ranljivega in se je bolj sposoben odvrniti od stresnih situacij. Bolj aktivno in učinkovito soočanje s stresom je torej posledica pozitivne samopodobe (Caruthers 2004, povzeto po Abel 1996). Malo je psiholoških zakonitosti, ki bi jih stroka tako soglasno sprejemala, kot se težnja po pozitivni samopodobi. To so poudarjali že prvi znanstveniki, ki so raziskovali jaz in samopodobo, in s tem se strinjajo tudi sodobni raziskovalci. Vsaj v zahodni kulturi je tako, da ljudje v povprečju pozitivno ocenjujejo samega sebe in menijo, da so zadovoljni s svojim življenjem nekoliko bolj kot večina drugih. Podobno poskušamo svoje pozitivne strani in prednosti čim bolj poudariti. Prav tako velja, da smo zelo selektivni pri izbiri informacij, ki se nanašajo na nas. Pri tem izbiramo in tudi aktivno iščemo informacije, ki ohranjajo in vzdržujejo našo samopodobo na pozitivni ravni. Pozitivnim povratnim informacijam o sebi verjamemo bolj kot negativnim. Zakaj? Pozitivne informacije nekritično sprejemamo, jih ne preverjamo, medtem ko negativne preverjamo (Musek 2005,160).

3.1. Sestavine samopodobe Si to, kar je tvoje globoko prepričanje! Kakršno je tvoje prepričanje, takšna je tvoja volja. Kakršna je tvoja volja, takšna so tvoja dejanja. Kakršna so tvoja dejanja, takšna je tvoja usoda! (Brihadaranyaka Upanishad). Vrste samopodobe po Goreyu:

– samopodoba o svoji teži, prehrani, telovadbi, kondiciji, oblačenju, popularnosti, ravnanju s prijatelji;

– samopodoba o tem, kako dobri smo pri nekem športu; – samopodoba o svoji uspešnosti; – samopodoba o svoji organiziranosti in učinkovitosti; – samopodoba o tem, kako dobro poznamo svojo stroko in koliko denarja smo sposobni

zaslužiti. (Goreya 2001, 24). Povzeto po Ribič Hederih samopodoba vsebuje več vidikov jaza. Navadno so poudarjeni trije vidiki: telesni, socialni in duševni jaz.

3.1.1. Telesni jaz Nanaša se na podobo telesa. Od vseh treh vidikov se razvije najprej, okoli drugega leta. Prvi vtis se ustvarja ravno po zunanjih znakih posameznika, saj ima videz veliko vlogo. Telesni jaz močno označuje celotno samopodobo. V otroštvu je telesni jaz povezan z močjo, telesnimi spretnostmi, mladostniki pa pomen telesnega jaza pretirano poudarjajo, zato je prav ta največkrat vzrok za njihovo nezadovoljstvo. Nasilno spreminjanje telesne podobe in poseganje v lastni videz adolescentom pušča posledice.

Page 21: MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

21

3.1.2. Socialni jaz Drugi vidik, socialni jaz, je povezan s socialnim okoljem. Pomembni so družina, vrstniki, šola, razne družabne skupine… Otrok prevzema več socialnih vlog. Staršem je sin ali hči, sorojencem brat ali sestra, lahko je vnuk ali vnukinja, v šoli je učenec/ka, je prijatelj/ica… Vloge so povezane z določenimi pričakovanji, ki naj bi jih posameznik izpolnil. Za otroka je pomembno, kako uspešen je v komunikaciji, kako rešuje konfliktne situacije, kako se spoprijema s težavami, kakšno je njegovo vedenje v socialni skupnosti. Ali je npr. prosocialno, ko je pripravljen pomagati drugim, ali bolj egoistično, kjer otrok sledi lastnim koristim, ali pa celo antisocialno, kar pomeni, da se neuspešno prilagaja, ker uporablja silo.

3.1.3. Duševni jaz Psihološki jaz opredeljuje stopnjo posameznikovega poznavanja samega sebe, pričakovanja do sebe, kar označujejo cilji, ki si jih postavlja, in samospoštovanje. Psihološki jaz pogosto razrešuje naslednja vprašanja: kdo sem (ime, priimek, spol, narodnost, verska pripadnost, družabne skupine), kaj želim (nivo stremljenj, ki je povezan s poklicem, sposobnostmi, izkušnjami), ali se cenim (nikoli mi ne bo nič uspelo, sem navadna zguba, uspešen sem, zmorem) ( http://www.otrokdruzina.com/stare_%20stevilke/2004/januar/naslovna_tema_3.htm).

Page 22: MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

22

3.2. Vpliv drugih na našo samopodobo Vaši prijatelji bodo širili vašo vizijo…ali dušili vaše sanje. (neznan avtor) Našim sposobnostim, videzu, inteligenci so se večkrat posmehovali starši, učitelji, prijatelji in drugi. Te žalitve se pogosto kažejo kot zbadanje in namigovanje ter so prav tako boleče in uničujoče, kot če bi bile trditve resnične. Če nas naši prijatelji, starši in znanci grajajo, potem se lahko zgodi, da si bomo ustvarili izkrivljeno podobo o sebi. Uničujoča kritika je ena najbolj škodljivih človeških obnašanj. Uničujoča kritika postavi človekovo samozaupanje pod vprašaj. Povprečen oče ali mati graja svoje otroke osemkrat več kot jih pohvali. Starši kritizirajo svoje otroke brez premisleka ter poskušajo izboljšati njihovo obnašanje. Toda dosežejo ravno nasprotno. To v povezavi še z določenimi razvojnimi stopnjami, slabim videzom, nizkim IQ ali težavami pri učenju pomeni, da se je skupaj zbralo vse, kar je potrebno za slabo samopodobo. Otrok tako sklepa, da si zato, ker je »grd«… ne zasluži ljubezni drugih. Iz tega logično sledi, da če ga drugi nimajo ali ne morejo imeti radi, tudi sam sebe ne more in celo ne sme imeti rad (Goreya, 2001, 30).

Zdrava pozitivna samopodoba je ključ k radostnemu in polnemu življenju (Dornan in drugi, 2003, 35–36).

Page 23: MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

23

4. MOČ UMA Um je organski sistem, ki zajema celotno fizično bitje. Njegov cilj je ohraniti se v teku časa in v ta namen je pripravljen storiti skorajda karkoli. Včasih to ali ono v umu zavzema pomembnejše mesto in to naj bi bilo potlej tisto, kar je prav. Um uresničuje svoj cilj preživetja tako, da si uredi spominske sledi dogodkov, kakor si pač sledijo, in se potem v položajih, ki odločajo o njegovem preživetju, opira nanje. Preživetje je vpleteno v tako rekoč vse funkcije vsakodnevnega življenja. Spominjamo se ne le tega, kar se je v preteklosti zgodilo, temveč tudi tega, kar bi se utegnilo zgoditi in ogroziti naš obstoj. Um je veličastna in silno zapletena naprava, ki je za svoj razvoj potrebovala milijone let. Zmožen je varovati samega sebe in se razmnoževati, njegova najimenitnejša lastnost pa je zmožnost pomnjenja. Iz vseh dogodkov, ki jih lahko čutno dojema, si ustvarja spominsko zaporedje, in sicer že od trenutka spočetja naprej. Teh spominskih sledi si sicer ne more hote priklicat v zavest, pač pa se lahko sleherna izmed njih v ustreznih okoliščinah sama sproži. Nekatere izmed spominskih sledi niso dosegljive običajni zavesti in jih imenujemo nezavedne (Smothermon 1998, 3–6). Če želimo razumeti čar pozitivnega razmišljanja, moramo najprej razumeti moč svojega uma. Iz njega namreč izvira vse; zmožnost preusmeritve negativnih misli v pozitivne; filozofija vdanosti v usodo ter v filozofija navduševanja nad vsakim dnem posebej. Naše misli v veliki meri vplivajo na naša čustva in osebne probleme. Negativne misli so značilne za slabo razpoloženje in depresijo, pozitivne misli pa gredo z roko v roki z občutki sreče in zadovoljstva. Raziskave dokazujejo, da razmišljanje o veselih ali žalostnih stvareh v navalu jeze pogosto povzroči intenziviranje teh čustev. Um ustvarja skoraj vse v našem življenju – dobro in slabo. Edini razlog za to, da življenja ne izkoristimo v popolnosti je, da ne vemo, kako uporabljati glavo, da bi dosegli to, kar želimo. Naša ustvarjalnost je tesno povezana z našim duševnim stanjem. Če je um spočit, živ, živahen, vprašujoč in dojemljiv, je navadno bolj ustvarjalen kot um, ki je utrujen, napet, v depresiji, zaskrbljen in vdan v usodo. Torej si ustvarjalnost spodbudimo, če dobro poskrbimo za lastno duševno stanje in za notranje dobro počutje. Najpogostejša in verjetno tudi najresnejši oviri za ustvarjalno duševno stanje sta prevelik pritisk in stres, ki mu sledi (Evans, Russel 1992, 108).

Page 24: MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

24

4.1. Premoč uma nad telesom Vsak človek ima dvojni um: zavestni in podzavestni. Zavestni um uporablja za doseganje rezultatov in odločitev, logiko, sklepanje in pamet. Izbire v življenju, odločitve o tem, kaj hočemo in česa nočemo storiti, vse to je delo našega zavestnega uma in ne podzavesti. Podzavest ne razmišlja in ne deluje po svoji volji ali na lastno pobudo. Njen osnovni namen je doseči cilje, ki jih je postavil naš zavestni um. Če svoji podzavesti ne zastavljamo ciljev, ki naj bi jih rešila, ne bo mogla delovati nam v prid. Ko pa si zastavimo določne in konkretne cilje, ki naj bi jih dosegla (npr. nova hiša), bo storila vse, da te cilje tudi doseže. T.i. zavestni um je del možganov, ki človeku omogoča vodenje, razmišljanje in učinkovito delo. Za sprejemanje sklepov in odločitev uporablja zavestni um logiko, sklepanje in razmišljanje. Ne podzavest, pač pa zavest določa izbire in odločitve o tem, kaj bomo delali. Zavestni um zaznava objektivni svet okrog nas. Pri opazovanju okolja prejema podatke od peterih čutov: vida, voha, sluha, tipa in okusa. Vse, kar vemo, prihaja po tej poti. Naš zavestni um se uči z opazovanjem, izkušnjami in vzgojo. Morda je najvažnejša funkcija zavestnega uma prav uporaba logike, se pravi sklepanja in razmišljanja. S podzavestjo lahko komuniciramo preko zavestnega uma. Podzavest išče napotke pri zavestnem umu. Brez napotkov podzavest ne more storiti ničesar koristnega, saj nima pravih ciljev. Ena najvažnejših nalog zavesti je, da sporoči podzavesti, kaj hočemo, potem pa da srčno verjame, da bomo to tudi dosegli. Zavestno moramo odgnati vsako misel na poraz, vse skrbi in strahove. Če svojo podzavest nepravilno programiramo s strahom, skrbmi in tesnobo, bo ta prenesla strahove v našo resničnost (Fleet 1992, 1–6). V Jobovi knjigi je zapisano: »Tisto, česar sem se najbolj bal, se je zgrnilo nadme.«

Page 25: MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

25

4.2. Samozdravljenje Samozdravljenje postaja vse pomembnejši sestavni del zdravstvenega sistema, toda to je proces, ki po nekaterih podatkih pri nas poteka še precej počasi. Sploh če sodimo po porabi zdravil brez recepta. Samozdravljenje je postopek, pri katerem bolnik na lastno pobudo in odgovornost skuša pozdraviti simptome bolezni, in sicer s tako imenovanimi OTC-zdravili (over the cunter), ki jih je mogoče kupiti v lekarnah in specializiranih prodajalnah. Pri doslednem upoštevanju navodil za uporabo in shranjevanje so zdravila brez recepta varna za uporabo, saj so predmet strogega nadzora, enako kot vsa druga zdravila. Samozdravljenje pomeni prevzemanje večje odgovornosti za svoje zdravje, pri čemer je pomembno razumno oceniti, kdaj lahko stanje obvladujemo sami, kdaj pa se je bolje obrniti na zdravniško pomoč. Samostojno lahko zdravimo blage in predhodne zdravstvene tegobe, ki ne potrebujejo vedno obiska pri zdravniku (http://www.viva.si/clanek.asp?id=2108). Preventiva, preprečevanje nastanka bolezni, je prav tako samozdravljenje. Zdravila za samozdravljenje so lahko naravnega ali sintetskega izvora. Naravna zdravila so zdravila, narejena iz delov rastlin ali rastlinskih izvlečkov, in tudi živalskih izvlečkov. Poleg samozdravljenja z zdravili obstaja vrsta alternativnih načinov, npr. taoistične notranje vaje in podobno.

4.3. Samodisciplina

Discipline se ne da naučiti kar tako. Disciplina mora v človeku zoreti počasi vzporedno z njegovim razvojem. Samodisciplina je namreč najpomembnejši pogoj za uspešnost. Nekateri jo celo enačijo z nadarjenostjo. Vse naravne danosti namreč ne pridejo do izraza in ne pomenijo nič, če je človek neurejen, če se za delo in učenje ne zanima, če mu je vseeno in pred seboj nima nobenega cilja. Disciplina zori, če vidimo smisel in se čutimo odgovorne za svoje delo pred drugimi, smisel pa moramo znati poiskati tudi v stvareh, ki jih ne maramo. Ta odpor moramo znati premagati, na neprijetno stvar, ki jo moramo opraviti ali se je naučiti, pa moramo gledati kot na nujno zlo, preko katerega je potrebno priti, če želimo uresničiti končni cilj. Z vsem bitjem se moramo naučiti zagristi v problem, ga skušati premagati in v tem najti smisel. Drugi vzroki za pomanjkanje discipline pa prelaganje težav, odlašanje in zavlačevanje (http://www.mojmalcek.si/revija-07-02/pogumno_solo.htm).

Page 26: MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

26

5. MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE Beseda manager izvira iz besede mano, kar pomeni dlan. Po Cimermanu manager za roko vodi ljudi, jih usmerja, pelje v pravo smer. To je spretnost, umetnost, praktična veščina, ki je deloma prirojena, deloma pa se je je mogoče naučiti. Na managerja moramo gledati kot na posameznika, obenem pa kot na del organizacije. Poleg uspešnega managerja je za uspešno vodenje pomembno vpeljevanje celovitih in sistemskih organizacijskih sprememb, ki omogočajo uspešno vodenje organizacije in ljudi v njej. Postati ustvarjalnejši manager ne pomeni samo to, da se urimo v novih tehnikah in metodah, čeprav prav gotovo pomaga tudi to, pač pa se moramo pričeti bolj zavedati svojih notranjih procesov. Sprejeti moramo nov slog mišljenja in opazovanja. Naučiti se moramo videti sebe in svoje težave na nov način (Evans R., Russell P. 1992, 29).

5.1. Vloge managerjev Vloge so pričakovanja managerjevega obnašanja v različnih kombinacijah in ob različnih priložnostih. Za vlogo bi rekli, da je ustaljena oblika načina vedenja. Poznamo različne vrste vlog, npr. medosebne, informacijske vloge in vloge odločanja. Preden bi opisali posamezne vloge, moramo poudariti:

– da vsako managerjevo delo sestoji iz kombinacije vlog, – vloge vplivajo na značilnost dela managerja; – vloge so medsebojno povezane; – pomembnost vlog je odvisna in se spreminja glede na raven in naloge managerja

( Možina 1994, 21). V strokovni literaturi najdemo več modelov vodenja, za katere avtorji zatrjujejo, da zagotavljajo uspešnost podjetja. Povzeto po Adizes, so uspešni samo managerji, ki svoje reakcije oblikujejo v štirih vlogah. To so vloge proizvajalca, upravljalca, podjetnika in integratorja. Neuspešni managerji praviloma vedno izpustijo eno ali več vlog v svojem ravnanju. Te vloge so si nasprotujoče in jih ena oseba težko izvršuje istočasno. Največkrat pride do naslednjih slabosti:

– tisti, ki se odlikujejo po idejah in načrtovanju te ideje, načrte slabo izvajajo; – tisti, ki se odlikujejo po izvajanju idej, so slabi motivatorji; – tisti, ki se odlikujejo po motiviranju, imajo probleme z vzdrževanjem discipline; – tisti, ki so sposobni gladko izvesti stvari, so slabi v spremembah in sprejemanju novih

idej, itd.

Page 27: MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

27

Tako je bilo ugotovljeno, da managementa ne more predstavljati en človek, ampak komplementarno osebje, ki zna družno igrati vse štiri vloge.

• Proizvajalec (Performance) Managerja ta vloga predstavlja kot proizvajalca boljših rezultatov, kot jih zmorejo konkurenti, vendar pa mora imeti sposobnost, da ugotovi, kako se dosežejo končni cilji. • Upravitelj (Administration) Managerju nalaga načrtovanje, koordinacijo in kontroliranje izvajanja. Da bi to vlogo lahko izvedel, mora imeti več energije in znanja kot drugi. • Podjetnik (Enterpreneuship)

Da bi lahko odločal, določal cilje, strateško načrtoval in vodil politiko podjetja, kar nalaga managerju ta vloga, mora biti sposoben presojanja in menjavanja ciljev in sistemov za njihovo doseganje.

• Integrator (Integration) Integracija predstavlja proces, v katerem tveganja posameznikov postanejo skupinska. Posameznik svoje cilje usklajuje s skupinskimi, s tem individualno podjetništvo preraste v skupinsko. Integratorska vloga je dosežena, če skupina lahko deluje sama, v jasno začrtani smeri, ne da bi bilo to odvisno od posameznika. Adizes ugotavlja, da idealnih managerjev ni. Vsak manager je boljši, če ima v svojem ravnanju vsaj v manjših količinah zastopane vse vloge. To je mnogo bolje, kot če bi imel zastopano le eno vlogo (Adies, 1996, 218–220). Povzeto po Možini pa ima manager naslednje vloge, kar je tudi prikazano na sliki 1:

• Medosebne vloge Medosebne vloge vsebujejo odnose med ljudmi. Managerji se vedejo različno glede na to, ali nastopajo v zastopniški, voditeljski ali povezovalni vlogi. • Zastopniška vloga Ta vloga je ena najbolj preprostih. Manager zastopa organizacijo ob raznih svečanostih, ob podpisovanju dokumentov in ob drugih simboličnih dejavnostih. Čeprav bi kdo mislil, da ta vloga ni pomembna, pa je, saj poudarja skrb managementa za zaposlene in za porabnike. • Voditeljska vloga Vsebuje odgovornost za usmerjanje in koordiniranje aktivnosti sodelavcev oz. podrejenih k začrtanim ciljem. Nekateri vidiki te vloge, ki se nanašajo na delo, so: kadrovanje, uvajanje, usposabljanje, ocenjevanje zaposlenih ter njihovo promoviranje. Drugi vidiki pa so: dajanje pomoči, reševanje problemov, ustvarjanje vizije, razvoj posameznika in organizacije.

Page 28: MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

28

• Povezovalna vloga Da bi uspešno deloval, mora biti vsak del organizacije dobro povezan z njenimi drugimi deli in z okoljem. Tudi oblikovanje in vzdrževanje stikov med zaposlenimi in strankami sodi med pomembna opravila managerjev. Stranke so dobavitelji, odjemalci, razne industrije, ki kakorkoli vplivajo na delovanje organizacije. • Informacijske vloge Uspešen manager gradi mrežo stikov, da dobiva potrebne informacije. Zaradi teh stikov so managerji nekak živčni center organizacije. To označujejo tri vloge: pregledovalna, posredovalna in predstavniška vloga.

Pregledovalna vloga. Vsebuje iskanje, pridobivanje in pregledovanje informacij. Podobno kot radar, managerji stalno pregledujejo svoje delovno okolje, da pridobivajo informacije, ki bi bile v čemerkoli koristne za njihovo organizacijo. Lahko so dobljene na uradnih sestankih ali v pogovorih, manager pa jih mora preverjati in se odločati, ali jih bo uporabil in kako.

Posredovalna vloga. Vloga managerjev ni samo pridobivanje informacij, ampak morajo informacije po presoji posredovati naprej. Nekatere informacije lahko posredujejo v originalni obliki, druge je treba ustrezno predelati, da jih bodo zaposleni razumeli. Posredovanje informacij ni lahko delo in terja precej časa. Uspešen manager ponavadi natanko premisli, katere in koliko informacij potrebujejo zaposleni v določeni situaciji.

Predstavniška vloga. Managerji nastopajo kot predstavniki svojega področja dela ali organizacije in dajejo ustrezne informacije drugim, predvsem tistim zunaj organizacije. Predstavniška vloga je čedalje pomembnejša, ne nazadnje zaradi tega, ker veliko informacij terjajo javnost, mediji, institucije in drugi. Velike organizacije imajo celo oddelek, vodjo za stike z javnostjo, ki daje uradne izjave o položaju in delovanju organizacije.

• Vloge odločanja Managerji uporabljajo informacije za odločanje o tem, kdaj in kako pripraviti organizacijo za nove cilje in akcije. Vloge odločanja so morda najbolj pomembne. Kot podjetniki, reševalci problemov, razdeljevalci virov in pogajalci so v srčiki odločevalnega sistema v organizaciji. • Podjetniška vloga Na vsaki ravni organizacije mora biti čimbolj učinkovita dejavnost načrtovanja novih zamisli, ustreznih sprememb, projektov oz. novih nalog. Seveda ne samo načrtovati, potrebno jih je tudi izvajati. Velikokrat prav manager daje pobude za spremembe ali pa se jim aktivno prilagaja. • Reševalska vloga V vsaki organizaciji prihaja do kriz, nasprotij in problemov, kot so stavke, izgube trgov, nezadovoljstvo zaposlenih, odhod ključnih kadrov, poneverbe in drugo. Tudi te pojave mora reševati odgovorni manager v organizaciji. • Razdeljevalska vloga Ta vloga je zajeta v izbiri in odločanju o med seboj nasprotujočih si zahtevah glede finančnih sredstev, opreme, kadrov, časa in drugega.

Page 29: MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

29

• Pogajalska vloga Je tesno povezana z zgornjo vlogo. Tu se managerji srečujejo s posamezniki ali skupinami, ki imajo različna mnenja, in skuša z njimi doseči dogovor. Pogajanja so sestavni del managerjevega dela ( Možina in drugi, 1994, 20– 22).

Slika 1: Vloge managerjer

Vir: Možina 1994, 22

ORGANIZACIJA, OKOLJE, ČAS

Informacijske vloge:

– pregledovalna,

– posredovalna,

– predstavniška.

Vloge odločanja:

– podjetniška,

– reševalska,

– razdeljevalska,

– pogajalska.

Manager in

njegove vloge

Medosebne vloge:

– zastopniška,

– voditeljska,

– povezovalna.

Page 30: MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

30

5.2. Naloge managerjev Delo managerja lahko definiramo kot načrtovanje, organiziranje, usmerjanje in nadzorovanje. Podobno lahko definiramo tudi delo vseh drugih profesionalnih delavcev, rezultate njihovega dela pa moramo znati združevati z delom drugih ljudi. Vsak manager mora biti sposoben, da s svojim delom povezuje delo delavcev, ki delajo v njegovi skupini. Cilje podjetja mora znati prevesti v jezik strokovnjakov in njihov output prevesti v jezik uporabnikov. Današnji manager je odgovoren za povezavo dela strokovnih delavcev ene vrste in delo strokovnih delavcev druge vrste. Pri tem strokovni delavec nujno potrebuje managerja, ki pa ni njegov vodja, je samo njegovo vodilo, orodje in tržna roka. Je kanal, skozi katerega strokovnjaki usmerjajo svoje znanje, delo in zmogljivosti k skupnim ciljem in rezultatom podjetja, kot tudi kanal, skozi katerega ugotavljajo kapacitete in priložnosti za svoje delo v podjetjih, katerega člani so. Moč vodstva je predvsem v človeških virih. Vodstvo vzpodbuja pozitivne lastnosti zaposlenih in nevtralizira morebitne slabosti. To je način, kako lahko ustvarimo novo, bogatejšo celoto. Manager mora uravnavati in harmonizirati glavne funkcije podjetja. Odločitve in akcije morajo biti zdrave in razumne s stališča vseh funkcij. Povzeto po Možini so glavne dolžnosti managerjev glede na raven managementa naslednje: Glavne dolžnosti nižjih managerjev Novo imenovani nižji manager se mora marsičesa naučiti. Npr. naučiti sem mora, kako pripraviti druge, da bodo delali, morda podobno delo, kot ga je on opravljal poprej; naučiti se mora, kako načrtovati delo za druge, brez da bi čakal na ukaze itd. Nižji manager potrebuje veliko tehničnega znanja, da lahko poučuje in nadzira podrejene pri njihovem delu. Če imajo podrejeni različno delo in različno izobrazbo, se mora naučiti, da uspešno komunicira, vzdržuje primerne stike in pomaga z nasveti, med drugim tudi s povratno informacijo. Glavne dolžnosti srednjih managerjev Številni srednji managerji začnejo kariero kot nižji managerji. Vendar prehod ni vedno lahek in jim lahko povzroča precejšnje težave. Bolj je poudarjeno planiranje in dodeljevanje virov ter spremljanje dosežkov skupin. Srednji manager mora večkrat pregledovati načrte dela raznih skupin. Prav tako mora postavljati roke, posebno pri storitvenih dejavnostih, in določa ti merila pri dosežkih. V zvezi z dodelitvijo virov mora odločati, kateremu projektu bodo namenjena finančna sredstva, material, kadri in drugo. Srednji manager mora v skladu s svojim položajem prenašati splošne cilje managementa v specifične operativne plane, delovne cilje in postopke na raven izvajanja.

Page 31: MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

31

Določajo pristojnosti in usklajujejo dejavnosti podrejenih vodstvenih delavcev. Pomembnejše vloge pri teh managerjih so medosebne in informacijske, saj se soočajo s težavami, ki so bolj osebne kakor tehnične. Skoraj 80% časa preživijo ob telefonih, pri razgovorih in na sestankih ter pri pripravi poročil. Zaradi tega morajo znati tekoče komunicirati, še posebej pa morajo biti dobri pogajalci. Glavne dolžnosti višjih managerjev Višji managerji so izpostavljeni izrednim zahtevam in pritiskom. Napeti delovni urniki, službena potovanja in časovna tedenska obremenitev prek 60 ur so pogostni. Prostega časa je malo, pa še takrat ga obkrožajo ambiciozni sodelavci ali zastopniki različnih institucij. Pravzaprav mora delati ali razmišljati ves dan, včasih tudi ponoči. Jasno je, da to precej vpliva na njegovo zdravje, na vzdušje v njegovi družini ali da prihaja pri njem do stresa. Toda delo na vrhu organizacije mora biti opravljeno. Od višjega managerja se pričakujejo razgledanost, ustvarjalnost in sposobnost konceptualnega mišljenja.

5.2.1. Temeljen naloge managerjev Kot smo že omenili, so štiri temeljni naloge managerjev načrtovanje, organiziranje, vodenje in kontrola:

• Načrtovanje Načrtovanje je proces postavljanja ciljev podjetja in poti za njihovo realizacijo. Kot prva funkcija managementa, načrtovanje stalno predvideva prihodnje poslovanje in s tem preprečuje probleme, ki bi lahko nastopili. Gre za določitev politike podjetja v času in prostoru z usklajevanjem ciljev, sredstev in načinov za njihovo doseganje. Načinu sledi izvedba, za kar je potrebna ustrezna organizacija dela. Načrtovanje je ena najpomembnejših funkcij managementa, ki jo srečujemo v vsaki organizaciji. Je miselni proces. Managerji morajo skrbeti, da podjetje pri doseganju svojih temeljnih ciljev ni odvisno od naključij. Pri določitvi ciljev in poti za njihovo doseganje morajo predvideti, kaj se bo dogajalo v okolju podjetja. Tveganje je sestavina tega procesa (Pučko 1994, 265–267). Obseg in narava načrtovanja na različnih organizacijskih ravneh sta različna. Višji managerji so odgovorni predvsem za načrtovanje strategij podjetja; srednji za taktično in kratkoročno načrtovanje; na najnižjih ravneh pa managerju ostaja odgovornost za operativno načrtovanje.

Page 32: MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

32

• Organiziranje Organiziranje pomeni ustvarjanje medsebojnih odnosov, razmerij med zaposlenimi, ki bodo omogočili izvajanje načrtov in doseganje organizacijskih ciljev. Gre za sistematično preučevanje poteka dela in iskanje načinov za čim boljše delovanje podjetja. Prizadevanja managerjev za učinkovito uporabo razpoložljivih virov in sredstev vodijo k uspehu podjetja. Organiziranje je smotrno zaporedje izvajanja delnih nalog oziroma operacij v vsaki organizaciji. Stalno organiziranje členi dejavnosti na potrebne delne naloge oziroma operacije in postavlja logično zaporedje njihovega izvajanja ter s tem oblikuje proces. Organiziranje podjetja po njegovih sestavinah zagotavlja najboljše doseganje poslovnih rezultatov v procesih poslovanja. Govorimo o organiziranju struktur in o organiziranju procesov (Ivanko 1994, 373–374).

Page 33: MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

33

• Vodenje Vodenje obsega vodenje ljudi in vodenje poslovanja. Skupaj predstavljata bistvo managementa. Vodenje je proces vplivanja, motiviranja in usmerjanja zaposlenih, da opravljajo svoje naloge in dosegajo pričakovane cilje. Z različnimi slogi vodenja managerji oblikujejo vedenje zaposlenih in jih pripravljajo do učinkovitega in uspešnega dela v podjetju. Vodja z delitvijo moči pritegne sodelavce k odločanju, ki s tem pridobijo občutek pripadnosti in obvladovanja situacij ter samega sebe. Dober vodja ima pregled nad položajem, predvideva spremembe, izrablja ponujene priložnosti in prevzema odgovornost tveganja. Sposobnost spoznati svoje prednosti in pomanjkljivosti za premagovanje svojih slabosti, pomeni poznati samega sebe. Podjetja, ki se zavedajo pomena vodenja, ustvarjajo priložnosti, ki so izziv za mlade managerje. Temeljne sposobnosti vodenja so nazorno prikazane na sliki 2 (Možina 1994, 526). Slika 2: Temeljne sposobnosti za vodenje

Vir: Možina 1994, 526

SPOSOBNOST VODENJA

DELITEV MOČI

VIZIJA POZNAVANJE SAMEGA SEBE

INTUICIJA SKLADNOST VREDNOST

Page 34: MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

34

• Kontroliranje Kontroliranje je sredstvo za obvladovanje podjetja. Pomeni pozitiven proces, kjer zbrane dosežke pregleduje ena ali več oseb, jih primerja z načrtovanimi cilji in ob tem ustrezno ukrepa. Osnovo za ukrepanje predstavlja presoja z vidika pravilnosti. Kontroliranje kot naloga managementa je pri odzivanju podjetja na hitro spremenljivo okolje nepogrešljivo. Nadziranje terja strokovna znanja in stalno, sistematično in nepopustljivo zavzetost managerjev. Obsega vse dejavnosti in dele podjetja. Je izrazito pozitiven proces merjenja dosežkov, ki je v interesu vseh zmogljivosti podjetja. Merjenju mora slediti presoja in če je potrebno, tudi usmerjevalni posegi. V organizaciji se morajo najprej sploh odločiti, da bodo nadzirali procese. Nato si določijo področje nadziranja in opredelijo merila ter standarde, po katerih bodo nadzirali. Po vseh opredelitvah nadzora začnejo z zbiranjem informacij in samim primerjanjem. Ko imajo opravljena primerjanja, ugotovijo, npr. kateri proizvodi so v meri odstopanja in gredo naprej ter kateri proizvodi niso dovolj dobri. Le-ti se morajo vrniti nazaj v proces nadziranja. Potek nadziranja v organizaciji prikazuje slika 3. Slika 3: Potek nadziranja v organizaciji

Vir: Tavčar 2000, 252

Odločitev za nadziranje

Opredelitev področja

Opredelitev meril

Določitev standardov

Zbiranje informacij

Nedopustno odstopanje

Primerjanje Dopustno odstopanje

Page 35: MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

35

5.3. Lastnosti dobrih managerjev Uspešen manager je aktiven vodja, ki ustvarja pozitivno delovno okolje, v katerem zaposleni dobivajo priložnosti in spodbude za visoke dosežke in svoj razvoj. To kar smo podrobneje prikazali v sliki 4 (Možina 2002, 29). Slika 4: Ključne sestavine uspešnega managerja

Vir: Možina 2002, 29

USPEŠEN

MANAGER

Aktiven vodja

Omogoča priložnosti

za visoke dosežke

Ustvarja ugodno

delovno okolje Spodbuja učenje

in razvoj

Page 36: MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

36

Povzeto po W. Tate mora uspešen manager imeti naslednje ključne zmogljivosti:

• Zmožnost pridobivanja informacij Manager kot podlago za sprejemanje odločitev v organizaciji uporablja različne vrste informacij in široko paleto virov za oblikovanje informacijskega okolja. • Oblikovanje koncepta Na osnovi pridobljenih informacij oblikuje modele, koncepte in postavlja hipoteze iz ideje. Zaveda se trendov in učinkovito povezuje različne informacije. • Konceptualna fleksibilnost Pri planiranju in sprejemanju odločitev upošteva različne možnosti. Pri vsaki možnosti poišče prednosti in slabosti in se na njihovi osnovi odloča. • Medsebojno razumevanje Uporablja odprta vprašanja, povzetke, parafraziranje in podobno, da bi razumel koncepte, ideje in občutke sodelavcev. Mora se znati postaviti v kožo svojih sodelavcev in pogledati na dogodke z vidika druge osebe. • Ravnanje s timi Sposoben je oblikovati time, v katerih imajo člani razdeljene naloge. Vsak od članov se mora počutiti enakovrednega, spoštovanega in imeti enako moč. • Napredna naravnanost V podjetju vzdržuje pozitivno organizacijsko klimo, v kateri se posamezniki zavedajo svoje pomembnosti, prednosti in slabosti. Omogoča jim stalno dodatno izobraževanje. • Vpliv (njegovo vedenje je vzor) Uporablja različne metode za doseganje podpore pri svojih idejah in strategijah. • Samozavest Jasno izraža svoja stališča do obravnavanih zadev. Ko je potrebno, sprejema odločitve brez oklevanja in se obveže, da skupaj s sodelavci v skladu z njimi tudi deluje. Izraža zaupanje v prihodnji uspeh sedanjih odločitev. • Predstavitev Svoje ideje izraža jasno in na način, da publika ali druga oseba razume bistvo povedanega. Učinkovito uporablja tehnične, simbolne, neverbalne in vizualne pripomočke. • Aktivna naravnanost Strukturira naloge za time, izpeljuje zastavljene plane in ideje, prevzame odgovornost za vse vidike situacije. • Naravnanost k stalnemu izboljševanju Meri napredek, stalno poskuša povečati učinkovitost in izboljševati stvari. (Tate 1995, 175)

Page 37: MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

37

Kovač pa je sodobnega managerja opisal z desetimi lastnostmi: – osebna integriteta (samozavest, izobrazba, izkušnje, razgledanost); – sposobnost odločanja in vodenja (analitičnost mišljenja in komunikativnost); – ustvarjalnost in delovna vnema (sposobnost prepoznavanja priložnosti, doslednost); – sposobnost hitrega prilagajanja in prevzemanja tveganja (podjetniška naravnanost); – pripravljenost na sodelovanje in razumevanje sodelavcev (spoštovanje poslovne

kulture podjetja); – ciljna usmerjenost in sposobnost učinkovitega organiziranja sodelavcev (vizionarstvo,

oblikovanje timov); – poslovna etika in pripadnost podjetju (močan občutek za pravičnost in stalnost v

podjetju); – sposobnost pridobivanja najboljših sodelavcev (oblikovanje sposobnih izvedbenih

timov in svetovalcev); – strokovna avtoriteta in sposobnost abstraktnega mišljenja (smisel za globalno

razmišljanje in lokalno delovanje); – nagnjenost k strateškemu načrtovanju in predvidevanju poslovne prihodnosti

(strateško ravnanje in usmerjenost v prihodnost podjetja) (Kovač 1996, 123).

Povzeto po Adizesu, pa mora imeti dober manager naslednje značilnosti: – Manager mora biti sposoben izpolnjevati vse štiri vloge, čeprav se v vseh štirih ne

more izkazati. Odlikovati se mora vsaj v eni vlogi in izpolnjevati osnovne zahteve drugih.

– Dobro pozna samega sebe. Zavedati se mora svojih prednosti in slabosti. – Zaveda se svojega učinka na druge. Stalno je v stiku z družbenim okoljem. – Ima uravnoteženo mnenje o sebi. – Sprejema svoje prednosti in pomanjkljivosti. – Lahko prepoznava prednosti v drugih. – Sprejema mnenja drugih, ki so menijo drugače. – Lahko rešuje spore, ki nastajajo pri skupnem delu z različnimi načini ravnanja. – Ustvarja okolje, ki omogoča učenje.

(Adizes 1996, 211).

Navedli smo lastnosti managerjev od različnih avtorjev in vidimo, da je teh lastnosti ogromno. Seveda pa tukaj niso navedene vse lastnosti, ker bi le-te presegle okvire naloge. Iz tega sklepamo, da je biti dober manager težko. Zaradi tega mora manager najti moč v sebi in obvladati svoje notranje procese. Le na ta način bo njegovo delo dobro.

Page 38: MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

38

5.4. Vpliv pozitivnega mišljenja na delo managerjev Kot smo že v prejšnjih podpoglavjih opisali, mora manager imeti veliko lastnosti, ki mu pomagajo do dobrega vodenja. Njegov delovnik običajno poteka skozi ves dan in tako mora svoje življenje prilagoditi organizaciji, kjer dela. Ampak kako mu lahko uspe, da je kljub napornemu delavniku še vedno kreativen? Seveda mu tu pomaga njegova naravnanost. Evans in Russell sta zapisala, da postati ustvarjalen manager ne pomeni samo tega, da se urimo v novih tehnikah in metodah, čeprav prav gotovo pomaga tudi to, pač pa, da se moramo pričeti bolj zavedati svojih notranjih procesov. Sprejeti moramo nov slog mišljenja in opazovanja. Naučiti se moramo videti sebe in svoje težave na nov način. V svetu že raste odziv na to notranjo potrebo. Ustvarjalni manager je nekdo, ki se uči razmišljati na nov način. Vidi, da se je vsak trenutek možno učiti. Namesto da bi krivil svet in druge ljudi, da ustvarjajo težave, se ustvarjalni manager vpraša: »Česa se bom iz tega naučil?«. Seveda to ni vedno lahko. Vendar priznava, da je odprtost za učenje osnovnega pomena v življenju. Zaveda se, da sedanji čas zahteva drugačen odziv. Razume, da od njega zahteva notranjo uravnovešenost, večjo prožnost in pa pripravljenost živeti z negotovostjo (Evans, Russel 1992, 29–31). In ravno pozitivno mišljenje lahko pomaga managerju, da v današnjem svetu deluje vzpodbudno in ustvarjalno. Če manager nima pozitivne naravnanosti, ima vse možnosti, da sam pripelje svojo naravnanost iz negativne v pozitivno. Seveda je pot težka. Ampak drugače se bo veliko težje spopadal z dnevnimi težavami in težje bo dobro vplival na podrejene. Manager s pozitivno naravnanostjo lahko uspešno dela, kajti njegov pozitivizem se odraža na vsakem sodelavcu in na vsaki nalogi. Kot vodja s pozitivno miselno naravnanostjo lahko:

– oblikujete uspešen vodstveni tim; – imate pozitivne člane v timu; – ustvarjate pozitivno kulturo; – postavljate pozitiven cilj; – vzbudite zavzetost za doseganje pozitivnega cilja; – imate pozitivne izvrševalce; – zagotovite, da ljudje kakovostno opravljajo svoje delo; – si zgradite pozitiven ugled; – dosežete pozitivne rezultate.

Page 39: MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

39

Opisani proces pozitivnega vodja se nato v zaključenem krogu vrti v vseh situacijah, ki se pojavljajo pri njegovem delu. Slika 5 slikovno opisuje kaj lahko vodja stori s pomočjo pozitivne naravnanosti. Slika 5: Kaj lahko vodja stori s pomočjo pozitivne naravnanosti Vir: Pegg 1996, 1

OBLIKUJETE USPEŠEN

VODSTVENI TIM

KOT VODJA LAHKO

IMATE POZITIVNE

ČLANE V TIMU

USTVARJATE POZITIVNO KULTURO

VZBUDITE ZAVZETOST ZA

DOSEGANJE POZITIVNEGA

CILJA

IMATE POZITIVNE IZVRŠEVALCE

ZAGOTOVITE, DA LJUDJE KAKOVOSTNO

OPRAVLJAJO SVOJE DELO

SI ZGRADITE POZITIVEN UGLED

DOSEŽETE POZITIVNE REZULTATE

NADALJUJETE Z OBLIKOVANJEM

POZITIVENGA TIMA

POSTAVLJATE POZITIVEN CILJ

Page 40: MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

40

6. EMPIRIČNA RAZISKAVA

6.1. Predstavitev ankete in potek dela Naša raziskava je zasnovana nekoliko širše. V nalogi smo se osredotočali predvsem na pozitivno mišljenje in managerja. V vprašalniku pa smo vprašanja zasnovali tudi tako, da smo dobili osebnostni tip. Tako je prvi del vprašanj zajemal tip osebnosti, v drugem delu pa smo skušali ugotoviti, kako reagirajo managerji v primeru težav. Zanimalo nas je tudi, če si postavljajo jasne cilje, če si zaupajo, kako so zadovoljni s svojo zunanjostjo, kakšna imajo pričakovanja do sebe. Najbolj so nas pa zanimali odgovori o tem, kako se managerji smatrajo – kot pozitivno ali kot negativno osebo ter ali menijo, da pozitivno mišljenje vpliva na boljše delo. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika z deskriptivno metodo, vprašanja so zaprtega tipa s ponujenimi odgovori, kar omogoča lažjo analizo in interpretacijo rezultatov. Vprašalnik je izpolnilo 32 vprašanih, ki so bili managerji in lastniki podjetij v Savinjsko-Šaleški regiji. Število vprašanih, ki so pravilno izpolnili vprašalnike, ločene po spolu, starosti, stopnji izobrazbe, skupne delovne dobe ter položaja v podjetju prikazujejo sledeči grafi: Večji del vprašanih je bilo moškega spola. Iz tega sklepamo, da je še vedno več moških na vodilnih položajih. Slika 6: Struktura anketiranih po spolu

59%

41%

moškiženske

Vir: Podatki iz ankete

Page 41: MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

41

Povprečna starost vprašanih je bila od 36 do 45 let. Slika 7: Struktura anketiranih po starosti

31%

50%

16%0%3%

do 25 letod 26 do 35 letod 36 do 45 letod 46 do 55 letnad 55 let

Vir: Podatki iz ankete Največji delež vprašanih ima visoko izobrazbo. Slika 8: Struktura anketiranih po stopnji izobrazbe

19%

25%44%

9%3% 0% manj kot

srednjasrednja

višja

visoka

magisterij

doktorat

Vir: Podatki iz ankete Največ vprašanih ima delovno dobo do 11 do 20 let. Slika 9: Struktura anketiranih po delovni dobi

31%

41%

28%

0%

od 0 do 10 letod 11 do 20 letod 21 do 30 letnad 31 let

Vir: Podatki iz ankete

Page 42: MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

42

Položaji v podjetju, kjer so zaposleni so med vprašanimi različni. Skoraj enaki delež je vodij izmene, oddelkov, direktorjev in nekaj manj projektnih vodij. Slika 10: Struktura anketiranih glede na položaj v podjetju, kjer so zaposleni

28%

31%

25%

16%

vodja izmenevodja oddelkaprojektni vodjadirektor

Vir. Podatek iz ankete

Page 43: MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

43

Rezultati in ugotovitve Kot smo pričakovali je večina vprašanih zadovoljna s svojo poklicno kariero. Seveda pa jih je kljub vodstvenemu položaju še vedno nekaj takšnih, ki niso zadovoljni. Deleže zadovoljnih, nezadovoljnih in dokaj zadovoljnih s svojo poklicno kariero vidimo prikazane na sliki 11. Slika 11: Ali ste zadovoljni s svojo poklicno kariero?

53%

22%

25%

danedokaj

Vir. Podatki iz ankete Kot pričakujemo od managerjev, so tudi odgovorili, na vprašanje kako reagirajo v primeru težav, da se bodo še nekaj novega naučili. Saj so lahko le z nenehnim učenjem uspešni pri svojem delu. Nekaj je takšnih, ki se težave lotijo kot izziva. Presenetil pa nas je dokaj velik delež vprašanih, ki težave jemljejo kot pesimisti. Občutenje težav vprašanih smo ponazorili s sliko 12. Slika 12: V primeru, da se pojavijo težave si mislite:

22%

47%

31%sami problemi

še nekajnovega sebom naučilčaka me novizziv

Vir: Podatki iz ankete

Page 44: MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

44

Vprašani si v večjem deležu postavljajo jasno začrtane cilje, manj kot polovica pa cilje ne vidijo kot jasno začrtane (slika13). Slika 13: Ali si postavljate jasno začrtane cilje?

59%

41%dane

Vir: Podatki iz ankete Po naših pričakovanjih si vprašani managerji zaupajo, kar vidimo iz slike 14. Ne moremo si predstavljati, da zaposleni na vodilnih položajih ne zaupali sami sebi. Slika 14: Ali si zaupate?

97%

3%

dane

Vir: Podatki iz ankete Večji del vprašanih je zadovoljnih s svojim zunanjim videzom, 25% videz ne pomeni nič, manjši deleže jih pa ni zadovoljnih s svojo zunanjostjo (slika 15). Zadovoljstvo z zunanjim videzom je pogoj za pozitivno samopodobo. Slika 15: Ali ste zadovoljni s svojim zunanjim videzom?

56%

19%

25%da

ne

videz mi nič nepomeni

Vir: Podatki iz ankete

Page 45: MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

45

Glede na to, kako jih sprejemajo drugi je 69% vprašanih odgovorilo, da so v družbi sprejemljivi, ostali pa da so zaželeni. Nihče ni odgovoril, da je jih drugi smatrajo kot nezaželene. Slika 16 nam prikazuje deleže sprejemljivih in zaželenih v torni obliki. Slika 16: Kako menite, da vas sprejemajo drugi?

31%

69%

0%

zaželensrejemljivnezaželen

Vir: Podatki iz ankete Managerjeva pričakovanja do sebe so po ugotovitvah iz našega vprašalnika v 56% visoka in v 37% srednja, le 7% ima nizka pričakovanja do sebe. Slika 17 nam le to ugotovitev prikazuje. Slika 17: Kakšna so vaša pričakovanja do sebe?

56%

6%

38%

visokasrednjanizka

Vir: Podatki iz ankete Na vprašanje ali se smatrajo kot pozitivno ali negativno mislečo osebo so vsi vprašani odgovorili, da se smatrajo kot pozitivno mislečo osebo (slika 18). Seveda smo veseli takšnega rezultata. Zavedamo pa sem, da je mogoče kdo izmed vprašanih poimenoval sebe kot pozitivno mislečo osebo zaradi vpliva drugih vprašanj. Slika 18: Sebe smatram kot:

100%

0%

pozitivnomislečo osebonegativnomislečo osebo

Vir: Podatki iz ankete

Page 46: MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

46

Vprašani prav tako menijo, da lahko pozitivno mišljenje vpliva na boljše delo. Slika 19 nam s svojo monotonostjo prikazuje njihovo sklepčnost. Brez pozitivnega mišljenja tako manager, kot ostali zaposleni ne morejo uspešno delati. Slika 19: Menite, da lahko pozitivno mišljenje vpliva na boljše delo?

100%

0%

dane

Vir: Podatki iz ankete V prvem delu vprašalnika smo skušali ugotoviti kateremu tipu osebnosti pripadajo managerji. V vprašalniku smo podali šestnajst trditev oz. vprašanj, ki so prav tako kot v drugem delu bila zaprtega tipa s ponujenimi odgovori. Analiza prvega dela je ponazorjena s sliko 20. Slika 20: Kakšnemu tipu osebnosti pripadate?

31%

6%

25%

19%

0%

13%

0%6%

ekstrovertiran

introvertiran

razumski

intuitivni

miselni

čustveni

tog

fleksibilen

Vir: Podatki iz ankete Podatke pridobljene s pomočjo vprašalnika smo analizirali glede na vse vprašane. Ugotovili smo, da večini vprašanih pripada ekstrovertirani tip osebnosti. Ekstrovertiran tip opisuje, da svoje vedenje usmerja navzven, v okolje. Radi se družijo in delajo z drugimi ljudmi ter raziskujejo zunanji svet.

Page 47: MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

47

7. SKLEP Služba, družina, dom, prijatelji, hobiji, rekreacija, nenehno izobraževanje in še mnogo je vsega, kar nas poganja iz dneva v dan. Med kupi opravkov, ki jih imamo, le redko pomislimo, od kod nam izvirajo moči, da zdržimo vse pritiske. V nalogi smo skušali prikazati, kako pomaga moč pozitivnega mišljenja, da na življenje gledamo iz lepšega zornega kota. Še posebej smo se poglobili v managerja ter kako pozitivna naravnanost vpliva nanj. Na začetku življenja smo vsi pozitivno miselno naravnani, ampak v dobi odraščanja nas doleti veliko kritik in razočaranj. Zaradi tega se lahko naša naravnanost spremeni in postanemo pesimisti. Ampak glede na to, da sami nadzorujemo naravnanost, lahko z veliko motivacije in truda zopet postanemo pozitivni ljudje. Lastnosti, ki jih imajo pozitivni ljudje, se odražajo na vseh področjih življenja. Tako pri zdravju, duševnem počutju, umskih sposobnostih, zaznavanju, poklicnih in finančnih uspehih ter seveda pri medčloveških odnosnih. Žal se lastnosti negativno mislečih ljudi ravno tako odražajo na vseh področjih življenja. Zelo velik pomen za ohranjanje ali spodbujanje pozitivne naravnanosti ima druženje s pozitivno naravnanimi ljudmi. Kajti od prijateljev povzemamo mnoge misli, navade, značajske poteze, zato sprememba iz negativne v pozitivno naravnanost pogosto zahteva menjavo prijateljev. Samopodoba in naravnanost sta medsebojno prepleteni. Samopodoba je doživljanje samega sebe in če želimo izkoreniniti negativno naravnanost, moramo začeti pri samopodobi. Če pa želimo razumeti čar pozitivnega mišljenja, moramo najprej razumeti moč svojega uma. Iz uma izvira vse, tudi zmožnost preusmeritve negativnih misli v pozitivne. Dobri managerji imajo postavljanje ciljev kot osnovni pogoj za uspešnost organizacije. Kot nadgradnjo pa cilje preimenujemo v potrditve. Potrditve morajo biti pozitivne, poosebljene izjave, ki pospešujejo njihovo doseganje. Postavljanje ciljev in potrditev izboljšamo s sposobnostjo predstavljanja. Da manager postane ustvarjalnejši, ne pomeni samo tega, da se uri v novih tehnikah in metodah, čeprav zagotovo pomaga tudi to, ampak da se prične zavedati svojih notranjih procesov. Sprejeti mora nov slog mišljenja in opazovanja. Naučiti se mora videti sebe in težave na nov način. Managerju lahko ravno pozitivno mišljenje pomaga, da v današnjem svetu deluje vzpodbudno in ustvarjalno, kajti njegov pozitivizem se odraža na vsakem sodelavcu in vsaki nalogi posebej. Potrjujemo vse trditve, ki smo jih zapisali v uvodu. Izpostavili bi le trditev, da je mogoče negativno naravnanost spremeniti v pozitivno. To drži, a potrebno je veliko motivacije in truda, da nam uspe. Dejstvo pa je, da se ta trud nato poplača v vsaki nadaljnji minuti našega življenja.

Page 48: MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

48

POVZETEK V diplomski nalogi Moč pozitivnega mišljenja za managerje smo proučevali vpliv miselne naravnanosti na managerjevo delo. Trditve, ki smo jih v uvodu zapisali, smo potrdili. Izpostavili bi le trditev, da je negativno mišljenje mogoče spremeniti v pozitivno in enako smo zapisali za samopodobo. Trditev drži, ampak le pod pogojem, da ima posameznik veliko motivacije in vlaga veliko truda za spreminjanje svoje naravnanosti. Da pa negativno naravnanost spremeni, mora začeti pri svojem umu. Na podlagi znanstvenih zapisov smo ugotovili, da lahko s pomočjo uma dosežemo, kar si želimo. Težava je edino v tem, da uma ne znamo v popolnosti izkoristiti. Prav tako je pomembna pozitivna samopodoba na poti do boljše naravnanosti. Samopodoba določa meje naših dosežkov. Torej s pomočjo uma dosežemo pozitivno samopodobo in na podlagi tega pozitivno mišljenje. Kljub kratkemu zapisu je tu povezanih veliko stvari, ki jih moramo preseči, da dosežemo svoj cilj. Glede na to, koliko vlog in nalog mora manager v svojem delu obvladati, si ne moremo zamisliti, da bi vse svoje vloge in naloge povezoval z negativnim imenovalcem. Če bo hotel, da bo njegovo delo uspešno, bo njegova naravnanost morala biti pozitivna. Naravnanost se odraža tako na samem delu kot na sodelavcih. Prav tako pa je pomembno njegovo zasebno življenje, ki bo veliko kvalitetnejše, če ga bo gledal iz pozitivnega zornega kota. V naši raziskavi smo s pomočjo vprašalnikov ugotovili, da vsi vprašani managerji v Savinjsko-Šaleški regiji sebe smatrajo kot pozitivno misleče ljudi in se hkrati strinjajo, da pozitivno mišljenje vpliva na boljše delo managerjev. Zavedamo se, da bo pozitivno mišljenje nujno za preživetje v današnjem tempu življenja. KLJUČNE BESEDE: pozitivna naravnanost, negativna naravnanost, moč pozitivnega mišljenja, samopodoba, um, manager, naloge managerjev, vloge managerjev.

Page 49: MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

49

ABSTRACT In Diploma work »Strength of positive opinion of Managers« we were investigating the impact of manager's mental attitude on his work. Claims which were initially taken are confirmed. We would like to emphasise assertion that it is possible to change negative opinion to positive and that also holds for self-image. This assertion is valid but only under condition that the individual has motivation and is investing a lot of effort for changing his attitude. To change his negative attitude he must start at his mind. Based on scientific records we found that we can achieve the desired with the help of our mind. The only problem is that we do not know how to put our mind to use in perfection. On the way to better attitude a positive self-image is important as well. Self-image is determining frontiers of our achievements. Therefore with the help of mind we can achieve positive self-image and based on this we can accomplish positive opinion. In spite of brief record, many things are here concerned which we must surpass to achieve our aim. Considering all managers’ submissions and tasks one can not imagine working successfully with negative denominator. For that reason the manager must have a positive attitude if he wants for his work to be successful. Attitude reflects on work as well as on collaborators. For manager is also important to have a positive point of view also in his private life. With the help of questionnaires we found in our research that all asked managers of Savinjska-Šaleška region think of themselves to be positively oriented people and at the same time they agreed that positive opinion influences the work of manager and makes it more productive. We must keep in mind that positive opinion will be essential for us to lead a normal life and work well in today's times and in the future. KEY WORDS: Positive attitude, negative attitude, strength of positive opinion, self-image, mind, manager, managers’ tasks, managers’ submissions.

Page 50: MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

50

SEZNAM LITERATURE:

1. Adizes, Ichak. 1996. Človeku prijazno in uspešno vodenje. Ljubljana: Panta Rhei-Sinteza.

2. Bernardin, H.J. in Ruseell, J.A. 1993. Human resource management. Singapure: McGraw-Hill International Editions.

3. Bono, Edvard. 1991. Priročnik pozitivne revolucije. Velenje: IPAK 4. Brain. Tracy. 1998. Brezmejna moč mišljenja. Bled: Vernar Consulting. 5. Branden, Nathaniel. 1998. Samozavestno vodenje. Ljubljana: Inštitut za razvijanje

osebne kakovosti. 6. Conger, A. Yay. 1989. The Charismatic Leader. San Francisko: Jossey – Bass

Publisher. 7. Covey. Stephen. R.. 1996. Dnevna razmišljanja zelo uspešnih ljudi. Ljubljana:

Mladinska knjiga. 8. Daughery. J., Dornan. J., Floor. J., Gooch. H., Hays. B&M., Hedges. B., Jenskon. R.,

Sallee. B., Templeton. T., Wead. D. 2003. Postanite pozitivni. Ljubljana: Amalietti. 9. Evans R., Russel P. 1992. Ustvarjalni manager. Ljubljana: Alpha center. 10. Franković, Anton. 1993. Zdrav manager – uspešen manager. Ljubljana: Gospodarski

vestnik. 11. Gardner, Howard. 1995. Razsežnosti uma. Ljubljana: Tangram. 12. Gergen, K.J., Gergen, K.M. 1986. Social psychology. Berlin, New York: Springer. 13. Grubiša. Nikola in Vene. Boris. 1998. Iz dnevnika milijonarja…ali bogastvo je v nas.

Radovljica: Skriptorij KA. 14. Ivancevich, M. John in Michael T. Matteson. 2002. Organizational behavior and

management. Boston: McGraw-Hill, Irwin: McGraw-Hill Higher Education. 15. Jeršek, Marjetka. 2000. Eliksir. Ljubljana: Debora. 16. Kralj. Janko.1999. Temelji managementa in naloge managerjev. Koper: Visoka šola

za mangement. 17. Lipičnik Bogdan, Možina Stane. 1993. Psihologija v podjetjih. Ljubljana: Državna

založba Slovenije. 18. Loehr, Jim. 2006. Energija uspeha. Ljubljana: Mladinska knjiga. 19. Maxwell, John. C. 1999. Postanite voditelj. Ljubljana: Amalietti. 20. Maxwell, John. C. 2007. 21 nepogrešljivih lastnosti vodje. Ljubljana: Lisac&Lisac. 21. Mumel, Damijan. 1993. Dejavniki nastajanja in oblikovanja samopodobe. Nova

Gorica: Educa. 22. Musek, Janez. 2005. Psihološke in kognitivne študije osebnosti. Ljubljana: Znanstveni

inštitut filozofske fakultete. 23. Nemec, Viljem. 2005. Kako do uspešnega menedžmenta. Ljubljana: Modrijan. 24. Peale, Norman. V. 1999. Pozitivna načela življenja. Ljubljana: Državna založba

Slovenije. 25. Peale. Norman. V. 1992. Moč pozitivnega mišljenja. Celje: Mohorjeva družba. 26. Pegg, Mike. 1996. Pozitivno vodenje. Ljubljana: Gospodarski vestnik. 27. Peiffer, Vera. 2005. Pozitivno življenje. Radovljica: Didakta. 28. Rozman, R., Kovač, J., Koletnik, F. 1993. Management. Ljubljana: Gospodarski

vestnik. 29. Rugelj, Janez. 2000. Pot samouresničevanja. Ljubljana: Založba obzorja. 30. Schultz, Duane in Sydney Ellenen Schultz. 1998. Psychology and work today: an

introduction to industrial andorganizational psychology. Upper Saddle River, New Jersey: Prentice Hall.

31. Smothermon, Ron. 1998. Z razsvetljevanjem do življenja. Kranj: Ganeš. 32. Tavčar, Mija. 2000. Splošni management. Maribor: EPF.

Page 51: MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

51

33. Tomori, Martina. 1990. Psihologija telesa. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 34. Treven, Sonja. 1999. Management človeških virov. Ljubljana: GV založba. 35. Trojnar, Franjo. 2002. Moč osebne rasti. Maribor: Franjo Trogar. 36. Trstenjak, Anton. 1982. Temelji ekonomske psihologije. Ljubljana: Gospodarski

vestnik. 37. Ule-Nastran, Mirjana. 2000. Temelji socialne psihologije. Ljubljana: Znanstveno in

publicistično središče. 38. Ventrella, Scott. W. 2003. Moč pozitivnega mišljenja za poslovneže. Ljubljana:

Mladinska knjiga.

SEZNAM VIROV:

1. Impuls. 2007. [on line]. Dostopno na: http://www.impuls.si/ 2. Otrok in družina. 2004. [on line]. Dostopno na: http://www.otrokdruzina.com/ 3. Viva. 2005. [on line]. Dostopno na: http://www.viva.si/ 4. Moj malček. 2007. [on line]. Dostopno na: http://www.mojmalcek.si/

Page 52: MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

52

SEZNAM SLIK:

Slika 1: Vloge managerjer........................................................................................................ 29 Slika 2: Temeljne sposobnosti za vodenje ............................................................................... 33 Slika 3: Potek nadziranja v organizaciji ................................................................................... 34 Slika 4: Ključne sestavine uspešnega managerja ..................................................................... 35 Slika 5: Kaj lahko vodja stori s pomočjo pozitivne naravnanosti ............................................ 39 Slika 6: Struktura anketiranih po spolu .................................................................................... 40 Slika 7: Struktura anketiranih po starosti ................................................................................. 41 Slika 8: Struktura anketiranih po stopnji izobrazbe ................................................................. 41 Slika 9: Struktura anketiranih po delovni dobi......................................................................... 41 Slika 10: Struktura anketiranih glede na položaj v podjetju, kjer so zaposleni ....................... 42 Slika 11: Ali ste zadovoljni s svojo poklicno kariero?............................................................. 43 Slika 12: V primeru, da se pojavijo težave si mislite: .............................................................. 43 Slika 13: Ali si postavljate jasno začrtane cilje? ...................................................................... 44 Slika 14: Ali si zaupate?........................................................................................................... 44 Slika 15: Ali ste zadovoljni s svojim zunanjim videzom? ....................................................... 44 Slika 16: Kako menite, da vas sprejemajo drugi? .................................................................... 45 Slika 17: Kakšna so vaša pričakovanja do sebe? ..................................................................... 45 Slika 18: Sebe smatram kot:..................................................................................................... 45 Slika 19: Menite, da lahko pozitivno mišljenje vpliva na boljše delo?.................................... 46 Slika 20: Kakšnemu tipu osebnosti pripadate? ........................................................................ 46

Page 53: MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

53

PRILOGE:

Anketa Spoštovani, Sem Marja Podrižnik in zaključujem študij na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru – smer management. Pripravljam diplomsko nalogo Moč pozitivnega mišljenja za mangerje. S praktičnim delom želim prikazati, kakšno naravnanost imajo managerji. V ta namen, bi vas vljudno prosila, da izpolnite vprašalnik, ki je razdeljen na dva dela. Prvi del zajema vprašanja glede tipa osebnosti, drugi pa splošna vprašanja o naravnanosti. Vprašalnik je povsem anonimen in bo služil le namenu izdelave diplomske naloge. Za vložen trud in čas pri reševanju vprašalnika se vam iskreno zahvaljujem, Marja Podrižnik PRVI DEL: 1. Ali ste:

a) zgovorni tudi med tujimi ljudmi b) tihi razen med prijatelji in sorodniki

2.Ali ste boljši v:

a) opazovanju dogodkov b) spoznavanju raznih možnosti

3. Kaj vas bolj vznemiri:

a) nelogične ideje ali dejavnosti b) konflikti med ljudmi

4. Ali navadno delate:

a) usklajeno po planu b) spontano

5. Ko se srečate z novimi izzivi, ali:

a) se takoj spoprimete z njimi b) razmišljate preden se nanje odzovete

6. Kdaj ste najboljši:

a) pri delu s podrobnostmi b) pri delu, kjer niso pomembne podrobnosti

7. Ko nekomu posredujete slabo novico, ali ste:

a) preveč brezobzirni b) preveč taktni

8. Ali ste večkrat:

a) preveč neodločni b) preveč odločni

Page 54: MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

54

9. Ali raje opravljate: a) aktivnosti z veliko akcije b) mirne aktivnosti

10. Ali vas bolj zanimajo:

a) že dokazana dejstva b) nove teorije

11. Ko presojate ljudi, ali navadno:

a) uporabljate enaka merila za vse b) pokažete posebno naklonjenost do posameznikov

12. Ali je boljše za vaše plane, da so:

a) jasni, zaključeni b) odprti

13. Ali ste na sestanku ali zabavi:

a) blizu središča dogajanja b) proč od središča dogajanja še z eno ali dvema osebama

14. Boljše ste pri delu, ki zahteva:

a) pazljivo preverjanje dejstev b) iskanje novih pristopov in idej

15. Ali je vaš stil ocenjevanja drugih:

a) objektiven, kot da jih ne poznate b) subjektiven, kjer vključite vaše občutke do drugih

16. Ali ste pri predstavljanju:

a) povsem sproščeni b) bolj zadržani

17. Ali ste:

a) zelo praktični b) zelo domiselni

18. Ali je lažje za vas:

a) držati se točno urnika b) prilagajati se spremembam v zadnji minuti

19. Ali se bolj ukvarjate z:

a) idejami, ki so logične b) občutki ljudi in dobrimi odnosi

20. Ali sprejemate odločitve:

a) lahko b) težko

21. Ali imate:

a) veliko dobrih prijateljev b) malo dobrih prijateljev

22. Ali radi rešujete probleme:

a) na standardni način b) na novi način

Page 55: MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

55

23. Ali navadno:

a) morate premisliti, kaj občutite do neke osebe ali dogodka b) veste brez razmišljanja, kaj občutite do neke osebe ali dogodka

24. Ali živite:

a) po vnaprej pripravljenih planih b) za ta trenutek

25. Ali navadno:

a) začnete govoriti brez premisleka b) odgovorite pazljivo šele po premisleku

26. Kakšni ste v večji meri:

a) zelo realističen b) zelo kreativen

27. Ali pri reševanju problemov:

a) včasih pozabite na občutke drugih ljudi b) vedno upoštevate občutke drugih ljudi

28. Katera značilnost vas boljše opiše:

a) organiziran b) fleksibilen

29. Ali pri delu:

a) pozitivno se odzivate na prekinitve b) ignorirate motnje

30. Ali je vaš stil učenja:

a) metodološki – korak po korak b) voden z inspiracijo v skladu s celotnim konceptom

31. Kaj v stvarnosti bolj cenite:

a) pravico b) harmonijo

32. Ali navadno:

a) zaključite pomembne stvari pred rokom b) odlagate pomembne stvari do zadnje minute

Page 56: MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

56

DRUGI DEL: 1. V primeru, da se pojavijo težave si mislite:

a) sami problemi b) še nekaj novega se bom naučil c) čaka me nov izziv

2. Ali si postavljate jasno začrtane cilje:

a) da b) ne

3. Ali si zaupate? a) da b) ne 4. Ali ste zadovoljni s svojim zunanjim videzom?

a) da b) ne c) videz mi nič ne pomeni

5. Kako menite, da vas sprejemajo drugi?

a) zaželen b) sprejemljiv c) nezaželen

6. Kakšno so vaša pričakovanja do sebe:

a) visoka b) srednja c) nizka

7. Sebe smatram kot: a) pozitivno mislečo osebo

c) negativno mislečo osebo 8. Menite, da lahko pozitivno mišljenje vpliva na boljše delo?

a) da b) ne

9. Ali ste zadovoljni s svojo poklicno kariero? a) da b) ne c) dokaj

Page 57: MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

57

TRETJI DEL: 1. Spol: Ž M 2. Koliko ste stari?

a) do 25 let b) od 26 do 35 let c) od 36 do 45 let d) od 46 do 55 let e) nad 55 let 3. Kakšno izobrazbo imate?

a) manj kot srednja b) srednja c) višja d) visoka e) magisterij f) doktorat 4. Vaša skupna delovna doba je:

a) od 0 do 10 let b) od 11 do 20 let c) od 21 do 30 let d) nad 31 let 5. V podjetju, kjer delate je vaš položaj:

a) vodja izmene b) vodja oddelka c) projektni vodja d) direktor