model tränega komuniciranja v zdravstvu z … · (model of marketing communications in health with...

UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

Magistrsko delo

MODEL TRŽNEGA KOMUNICIRANJA V

ZDRAVSTVU Z UPORABO SOCIALNIH OMREŽIJ

(MODEL OF MARKETING COMMUNICATIONS IN

HEALTH WITH THE USE OF SOCIAL MEDIA)

Kandidat: Peter Puhek

Študijski program: Ekonomija in poslovne vede

Študijska smer: Mednarodna ekonomija

Mentor: izredni profesor, dr. Milan Jurše

Maribor, februar 2016

ZAHVALA

Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil svojemu bratu in ženi za vso podporo pri pisanju tega

dela, staršem za redno priganjanje k zaključitvi, sinku za potreben počitek, ki ga je

povzročil s puljenjem tipk iz tipkovnice in mentorju za vso podporo pri usmeritvi.

POVZETEK

Magistrsko delo obravnava način komuniciranja v zdravstvu z uporabo socialnih omrežij.

Tradicionalne metode iskanja zdravstvenih informacij v strokovni literaturi, s

sodelovanjem na zdravniških kongresih in z informacijami, ki jih posredujejo farmacevtska

podjetja, so časovno izjemno zamudne in zato neustrezne.

V primerjavi s časovno potratnim iskanjem zdravstvenih informacij se v tujini že

uporabljajo računalniško podprta zdravstvena socialna omrežja, ki omogočajo aktivno

vključevanje in komuniciranje med različnimi profili zdravstvenih udeležencev. Ta način

komuniciranja omogoča, da pridejo informacije do posameznika na strukturiran,

nadzorovan in najučinkovitejši način. Prav zato so rešitve, ki zmanjšujejo porabljen čas in

trud, izjemno pomembne.

V raziskavi smo želeli ugotoviti, ali lahko ustrezno razvit in računalniško podprt model

komuniciranja v zdravstvu s pomočjo socialnih omrežij, zamenja tradicionalni način.

Rezultati raziskave so pokazali, da tako zdravniki kot bolniki še vedno najbolj zaupajo

tradicionalnim virom pridobivanja zdravstvenih informacij. Komunikacije v zdravstvu s

pomočjo socialnih omrežij pri nas še ni, vendar bi lahko v bližnji prihodnosti postala

pomembno dopolnilo k sedanjemu načinu komuniciranja.

Ključne besede: tržno komuniciranje, zdravstvo, udeleženci zdravstvenega sistema,

socialna omrežja, komunikacijski sistem, ciljno iskanje, možgansko viharjenje.

ABSTRACT

Our master work is emphasizing communication in health with the use of social media.

Searching for health information with the use of traditional methods, such as searching for

health literature, participating at health congresses, or information given by pharmaceutical

companies are no longer appropriate, while their search is very time-consuming.

The answer for this problem is offered by computer backed social networks in the field of

health, which enables active memberships and communication between health participants.

Usage of such communication enables information coming to individuals on structured,

controlled and very effective way. This is the reason why the solutions that decrease time

and efforts are highly valuable.

In our research we were testing if communication in health, with the use of a computer

backed, developed model of communication, such as social media, could replace

traditional communication. The results of our research are showing that both doctors, as

well as patients, still most commonly trust in traditional health information sources.

Communication in health with the help of social media has currently not been present, but

has the potential to become an important supplement to the current communication model.

Key Words: marketing communications, health, health participants, social media,

communication system, goal oriented searching, brainstorming.

i

KAZALO

1 UVOD ........................................................................................................................... 6

1.1 Opredelitev in opis problema ..................................................................................... 6

1.2 Namen in cilji ............................................................................................................... 6 1.2.1 Namen .................................................................................................................... 6

1.2.2 Cilji ........................................................................................................................ 7

1.3 Hipoteze ........................................................................................................................ 7

1.4 Potek raziskave ............................................................................................................ 8

1.5 Predvidene metode raziskovanja ............................................................................. 10

1.6 Predpostavke in omejitve raziskovanja ................................................................... 11

2 TRADICIONALNE POTI INFORMIRANJA V ZDRAVSTVU ......................... 12

2.1 Pregled osnovnih značilnosti zdravstva ................................................................... 12 2.1.1 Ekonomsko okolje ............................................................................................... 12

2.1.2 Regulatorno okolje .............................................................................................. 12

2.1.3 Socialno okolje .................................................................................................... 13

2.1.4 Tehnološko okolje ............................................................................................... 14

2.1.5 Politično okolje .................................................................................................... 14

2.2 Ključni udeleženci v zdravstvu ................................................................................. 15 2.2.1 Farmacevtske družbe ........................................................................................... 15

2.2.2 Zdravniško osebje ................................................................................................ 15

2.2.3 Lekarne ................................................................................................................ 16

2.2.4 Plačniki ................................................................................................................ 17

2.2.5 Bolniki ................................................................................................................. 17

2.3 Struktura prodajnih poti in informacijske podpore prodaje farmacevtskih

izdelkov ............................................................................................................................... 17 2.3.1 Prodajna pot farmacevtskih izdelkov .................................................................. 18

2.3.2 Strategija in informacijska podpora prodaje farmacevtskih izdelkov ................. 18

2.4 Tradicionalni načini informiranja v zdravstvu ...................................................... 18 2.4.1 Članki v znanstveno-strokovnih revijah .............................................................. 18

2.4.2 Strokovna izobraževanja...................................................................................... 19

2.4.3 Mnenja uglednih in izkušenih kolegov ................................................................ 19

2.4.4 Informacije farmacevtskih družb ......................................................................... 20

2.5 Prednosti in slabosti modela tradicionalnega informiranja v zdravstvu ............. 20 2.5.1 Prednosti tradicionalnega modela informiranja v zdravstvu ............................... 20

2.5.2 Slabosti tradicionalnega modela informiranja v zdravstvu ................................. 21

ii

2.6 Trendi na področju razširjanja informacijske tehnologije v zdravstvu .............. 22 2.6.1 Informiranje in učenje prek spleta ....................................................................... 22

2.6.2 Združevanje podatkov ......................................................................................... 23

2.6.3 Uporaba mobilnih aplikacij v zdravstvu .............................................................. 23

2.6.4 Elektronsko arhiviranje podatkov ........................................................................ 23

2.6.5 Projekt eZdravje ZZZS ........................................................................................ 24

3 UPORABA SOCIALNIH OMREŽIJ V ZDRAVSTVU ........................................ 26

3.1 Razširjenost interneta in IT-storitev v svetu ........................................................... 26

3.2 Definicija socialnih omrežij ...................................................................................... 27

3.3 Razlika med spletnimi mesti in socialnimi omrežji ................................................ 27

3.4 Platforme socialnih omrežij v zdravstvu ................................................................. 28 3.4.1 Socialna omrežja.................................................................................................. 28

3.4.2 Multimedijske vsebine ......................................................................................... 29

3.4.3 Blogi .................................................................................................................... 29

3.5 Smernice in navodila pravilne uporabe socialnih omrežij v zdravstvu ................ 30

3.6 Prednosti in slabosti modela socialnih omrežij v zdravstvu .................................. 32 3.6.1 Prednosti modela socialnih omrežij ..................................................................... 32

3.6.2 Slabosti modela socialnih omrežij v zdravstvu ................................................... 33

3.7 Primeri uporabe socialnih omrežij v zdravstvu ..................................................... 35 3.7.1 Širši kontekst uporabe socialnih omrežij v zdravstvu ......................................... 35

3.7.2 Sinteza teoretičnega modela uporabe socialnih omrežij v zdravstvu .................. 40

4 PRIMERJALNA ANALIZA MED UPORABO TRADICIONALNIH VIROV IN

SOCIALNIH OMREŽIJ ZA PRIDOBIVANJE ZDRAVSTVENIH INFORMACIJ 50

4.1 Razlika med tržno prodajno potjo in interaktivnim marketingom ...................... 50 4.1.1 Prenos znanja med ključnimi udeleženci zdravstvenega procesa ....................... 50

4.1.2 Sodelovanje med ključnimi udeleženci ............................................................... 51

4.1.3 Bolnik je postavljen v središče dogajanja............................................................ 51

4.1.4 Dostopnost informacij ......................................................................................... 52

4.1.5 Kredibilnost informacij ....................................................................................... 53

4.1.6 Varovanje osebnih zaupnih podatkov.................................................................. 54

4.2 Vpliv na ključne udeležence v zdravstvu ................................................................. 54 4.2.1 Vpliv na farmacevtska podjetja ........................................................................... 54

4.2.2 Vpliv na zdravniško osebje.................................................................................. 55

4.2.3 Vpliv na bolnike .................................................................................................. 56

5 RAZISKAVA ............................................................................................................. 59

5.1 Namen in cilji raziskave ............................................................................................ 59

iii

5.2 Metodologija raziskovanja ....................................................................................... 59 5.2.1 Anketni vprašalnik ............................................................................................... 60

5.2.2 Intervju ................................................................................................................ 63

5.3 Opis vzorca ................................................................................................................. 66

5.4 Predstavitev rezultatov analize in preverjanje hipotez .......................................... 68 5.4.1 Predstavitev rezultatov analize ............................................................................ 68

5.4.2 Preverjanje hipotez .............................................................................................. 82

6 SKLEPNE UGOTOVITVE IN OMEJITVE RAZISKAVE ................................. 86

LITERATURA IN VIRI ................................................................................................... 90

Literatura ........................................................................................................................... 90

Viri ...................................................................................................................................... 93

PRILOGE ........................................................................................................................... 96

iv

KAZALO SLIK

SLIKA 1: POTEK RAZISKAVE .......................................................................................... 9

SLIKA 2: PRIKAZ POTI FARMACEVTSKEGA PROIZVODA OD TOVARNE DO

BOLNIKA ................................................................................................................... 17

SLIKA 3: GLAVNE KORISTI IZVAJANJA PROJEKTA EZDRAVJE ZA POSAMEZNE

UDELEŽENCE ........................................................................................................... 24

SLIKA 4: DELEŽ DOSTOPA GOSPODINJSTEV DO INTERNETA V DRŽAVAH

ČLANICAH EU V LETU 2012 .................................................................................. 26

SLIKA 5: SOCIALNA OMREŽJA KOT SKUPNOST RAZLIČNIH MEDIJEV ............. 27

SLIKA 6: PRIMER ZBIRANJA PROSTOVOLJNIH PRISPEVKOV NA FACEBOOKU

ZA BOJ PROTI EBOLI .............................................................................................. 37

SLIKA 7: OZAVEŠČANJE BOLNIŠNICE MAYO O POMENU REKREACIJE ZA

ZDRAVJE ................................................................................................................... 38

SLIKA 8: OZAVEŠČANJE BOLNIŠNICE MAYO O ZAŠČITI PRED OKUŽBO V

ČASU KEMOTERAPIJE ............................................................................................ 38

SLIKA 9: VIDEO POSNETEK OPERACIJE ZA PREPREČITEV SMRČANJA ............ 40

SLIKA 10: SINTEZA TRADICIONALNEGA MODELA KOMUNICIRANJA IN

MODELA SOCIALNIH OMREŽIJ ............................................................................ 41

SLIKA 11: PRIMER SODELOVANJA ZDRAVNIKOV NA KONKRETNEM

ZDRAVSTVENEM PRIMERU ISKANJA USTREZNE DIAGNOZE ..................... 44

SLIKA 12: PRIMER BOLNIKA, KI SI JE Z ŽAGO PREBODEL PALEC ...................... 45

SLIKA 13: PRIMER BOLNIKA Z IZPUŠČAJI ................................................................ 45

SLIKA 14: PRIMERI SODELOVANJA ZDRAVNIKOV NA OZMOSISU .................... 46

SLIKA 15: PRIMER MULTIPLE SKLEROZE NA PLM ................................................. 48

SLIKA 16: PRIKAZ VPLIVA MULTIPLE SKLEROZE NA BOLNIKE IN

ZDRAVLJENJE .......................................................................................................... 49

SLIKA 17: GRAFIČNA PRESTAVITEV SPOLA RESPONDENTOV ........................... 66

SLIKA 18: TABELARIČNA PREDSTAVITEV STAROSTI RESPONDENTOV .......... 66

SLIKA 19: TABELARIČNA PREDSTAVITEV ZAKLJUČENE IZOBRAZBE

RESPONDENTOV ..................................................................................................... 67

SLIKA 20: GRAFIČNA PRESTAVITEV REGIJE TRENUTNEGA BIVANJA

RESPONDENTOV PO STATISTIČNEM URADU RS ............................................ 67

SLIKA 21: GRAFIČNA PRESTAVITEV STAROSTI ZDRAVNIKOV .......................... 68

SLIKA 22: GRAFIČNA PRESTAVITEV KRAJA IZVAJANJA PRAKSE

ZDRAVNIKOV .......................................................................................................... 68

SLIKA 23: STRUKTURA ODGOVOROV NA VPRAŠANJE: »KAKO POGOSTO

UPORABLJATE INTERNET«? ................................................................................. 69

SLIKA 24: STRUKTURA ODGOVOROV NA VPRAŠANJE: »KAKO DOBRO

OBVLADATE BRSKANJE PO INTERNETU«? ...................................................... 69


UPORABLJATE SOCIALNA OMREŽJA«? ............................................................. 70


OBVLADATE UPORABO SOCIALNIH OMREŽJIH«? ......................................... 70

SLIKA 27: STRUKTURA ODGOVOROV NA VPRAŠANJE: »KAKŠNO VLOGO

IMAJO PO VAŠEM SOCIALNA OMREŽJA«? ....................................................... 71

v

SLIKA 28: STRUKTURA ODGOVOROV NA VPRAŠANJE: »KATERA SOCIALNA

OMREŽJA UPORABLJATE«? .................................................................................. 71

SLIKA 29: STRUKTURA ODGOVOROV NA VPRAŠANJE: »OZNAČITE KOLIKO

ZAUPATE POSAMEZNEMU VIRU ZDRAVSTVENIH INFORMACIJ« .............. 72

SLIKA 30: STRUKTURA ODGOVOROV NA VPRAŠANJE: »KAKO NA SPLETU

DOLOČITE VERODOSTOJNOST INFORMACIJ«? ............................................... 73

SLIKA 31: STRUKTURA ODGOVOROV NA VPRAŠANJE: »V KOLIKŠNI MERI SE

STRINJATE Z NASLEDNJIMI TRDITVAMI GLEDE PREHRANJEVANJA«? ... 73


STRINJATE Z NASLEDNJIMI TRDITVAMI GLEDE REKREACIJE«? ............... 74


STRINJATE Z NASLEDNJIMI TRDITVAMI GLEDE ZDRAVJA«? ..................... 75

SLIKA 34: STRUKTURA ODGOVOROV NA VPRAŠANJE: »OZNAČITE, NA

KATEREGA OD TREH PREDLAGANIH VIROV SE BOSTE OBRNILI, KO

BOSTE POTREBOVALI ENO OD SPODAJ PREDLAGANIH TRDITEV«........... 76

SLIKA 35: VPRAŠANJE ŠT. 1: »KAKO POGOSTO UPORABLJATE INTERNET ZA

SVOJE DELO«? .......................................................................................................... 77

SLIKA 36: VPRAŠANJE ŠT. 2: »KAKO DOBRO OBVLADATE BRSKANJE PO

INTERNETU«? ........................................................................................................... 77

KAZALO TABEL

TABELA 1: PRIMERJAVA MED SPLETNIMI MESTI IN SOCIALNIMI OMREŽJI ... 28

TABELA 2: RAZLIKA MED SOCIALNIMI OMREŽJI, KI SO NAMENJENA V

ZDRAVSTVENE NAMENE IN OSTALIMI ............................................................. 35

TABELA 3: PRIMERI KANALOV NA KANALU YOUTUBE, KI SO NAMENJENI V

ZDRAVSTVENE NAMENE ...................................................................................... 39

TABELA 4: SOCIALNA OMREŽJA ZA ZDRAVNIKE .................................................. 43

TABELA 5: SOCIALNA OMREŽJA V ZDRAVSTVU, NAMENJENA BOLNIKOM .. 47

TABELA 6: LOGOTIPI KREDIBILNIH ZDRAVSTVENIH INFORMACIJ .................. 54

TABELA 7: REZULTATI RAZISKAVE PEW RESEARCH O KORISTNIH VIRIH

INFORMACIJ ZA BOLNIKE .................................................................................... 57

6

1 UVOD

1.1 Opredelitev in opis problema

Hiter prenos informacij v zdravstvu je ključnega pomena, saj lahko odloča o življenju ali

smrti bolnikov. Čas, potreben za pridobitev posamezne informacije, mora biti zato

čimkrajši, vloženega napora pa mora biti čimmanj. Zaradi številnih platform na internetu,

in združujejo posamezne skupine ključnih udeležencev v zdravstvu, (Webicina,

PatientsLikeMe, Ozmosis, DXY, Sermo, Doctors.net.uk, itd.), sodelovanje med akterji na

globalnem trgu še nikoli ni bilo tako enostavno. Internet je s socialnimi omrežji pridobil

prostor, kjer lahko ključni udeleženci v zdravstvu (zdravniki, bolniki in farmacevtska

podjetja) brez geografskih omejitev na poenostavljen, pregleden in cenovno zanemarljiv

način, zelo hitro pridejo z medsebojnim sodelovanjem do odgovorov na zastavljena

vprašanja (relevantnih informacij).

V ZDA je opazen vse večji trend uporabe interneta in socialnih omrežij za informiranje v

zdravstvu. To ima za posledico spremembo načina prenašanja in pridobivanja informacij

ter učenja v zdravstvu. Iz tradicionalnega načina (informiranje s strani mnenjskih

voditeljev, strokovnih znanstvenih konferenc, strokovno izobraževalnih zdravstvenih revij

in informiranj s strani predstavnikov farmacevtskih podjetij) se trend obrača na način, kjer

se informacije pridobivajo s pomočjo interneta in socialnih omrežij. Omenjen trend

uporabe socialnih omrežij v zdravstvu so proučevali nekateri tuji avtorji Meskó (2013),

McCarthy (2011) in McPheat (2011 in 2013).

V Sloveniji tovrstnih trendov še nismo proučevali, zato ne razpolagamo s primerljivimi

podatki. V magistrskem delu želimo z uporabo primerljive metodologije ugotoviti

pomembnejše spremembe na področjih informiranja in učenja v zdravstvu, ki imata

neposreden vpliv na uporabo spletnih informacij in socialnih omrežij med ključnimi

udeleženci v zdravstvu tudi v Sloveniji. Posledica novega načina informiranja v zdravstvu

je zlasti ta, da bolnik nima več postranske vloge, temveč je postavljen v središče dogajanja,

med ostale ključne udeležence v zdravstvu (zdravnike, farmacevte in proizvajalce

farmacevtskih izdelkov).

Osnovni problem magistrskega dela je prikazati, kako lahko socialna omrežja postanejo

učinkovito informacijsko promocijsko okolje, ki je ključno v procesu prenosa zdravstvenih

informacij udeležencem v zdravstvu. Izpostavili bomo glavne prednosti uporabe socialnih

omrežij na konkretnih primerih. V procesu prenosa informacij bomo s pomočjo spletnega

vprašalnika in strukturiranega intervjuja, kot ju navaja Kumar (2011, 144–165), ocenjevali

pomembnost in vpliv socialnih omrežij na bolnike in zdravnike.

1.2 Namen in cilji

1.2.1 Namen

Namen magistrskega dela je razviti oz. prilagoditi model za uporabo socialnih omrežij za

bolnike, zdravstveno osebje in farmacevtska podjetja v procesu komuniciranja z glavnimi

udeleženci procesov v zdravstvu.

7

1.2.2 Cilji

Cilji v teoretičnem delu:

‒ pregled relevantne literature, ki je povezana z zdravstvom, in njenih osnovnih

značilnosti,

‒ predstavitev in analiziranje ključnih udeležencev v zdravstvu;

‒ analiza socialnih omrežij za potrebe informiranja o zdravstvu z vidika zdravnikov in

bolnikov;

‒ analiza strukture tržne prodajne poti v zdravstvu in procesa komuniciranja;

‒ predstavitev in analiza trendov na področju zdravstva, ki vplivajo na spremembo

tradicionalnega informiranja;

‒ pregled internetnega razvoja v sklopu zdravstva;

‒ predstavitev in analiziranje socialnih omrežij, ki se uporabljajo v zdravstvu za

informiranje ključnih udeležencev zdravstvenega procesa;

‒ razviti vsebinski koncept (model) učinkovitega komuniciranja v zdravstvu med bolniki,

zdravstvenim osebjem in drugimi udeleženci v zdravstvu;

‒ primerjava razlik uporabe tradicionalnega iskanja informacij in iskanja informacij prek

spletnih brskalnikov.

Cilji v empiričnem delu:

‒ izvesti primerjalno analizo konkretnih primerov uporabe socialnih omrežij v zdravstvu

v procesu komuniciranja;

‒ oceniti prednosti in slabosti tradicionalnega pridobivanja informacij v zdravstvu ter

pridobivanja informacij v zdravstvu s pomočjo socialnih omrežij s primerjavo skupnih

parametrov (prenos znanja, sodelovanje med udeleženci, dostopnost informacij,

kredibilnost informacij, varovanje osebnih zaupnih podatkov itd.);

‒ na podlagi raziskav in teorij drugih avtorjev oceniti vpliv uporabe socialnih omrežij na

ključne udeležence v zdravstvu;

‒ s prilagojenim spletnim vprašalnikom in strukturiranim intervjujem oceniti

pomembnost vpliva socialnih omrežij na spremembe bolnikovih in zdravnikovih

načinov iskanja informacij prek spleta in socialnih omrežij.

1.3 Hipoteze

V magistrskem delu bomo hipoteze preverjali pri glavnih udeležencih v procesu

informiranja v zdravstvu (bolnikih in zdravstvenem osebju).

Stopnja računalniške pismenosti ljudi se povečuje tudi zaradi vse večje stopnje

razširjenosti informacijske tehnologije (Eurostat 2013, 140). Kot navajajo nekateri tuji

avtorji, se zato povečuje tudi delež ljudi, ki se redno informirajo prek socialnih omrežjih

(Meskó 2013, McCarthy 2011 in McPheat 2011 in 2013). Zato postavljamo naslednjo

hipotezo:

H1: Več kot 40 % uporabnikov socialnih omrežij v Sloveniji sprejme svojo odločitev o

izbiri prehranjevanja, rekreacije in izbire zdravnika s pomočjo informacij, ki jih prejmejo

preko socialnih omrežij.

8

Komunikacija zdravnikov z bolniki in sodelavci ter dobra obveščenost sta lahko s

časovnega vidika zelo zahtevna. Tradicionalne metode iskanja informacij, kjer zdravnik

vsak teden išče informacije prek tradicionalnih načinov informiranja v zdravstvu, niso več

dolgoročna rešitev. Namesto, da zdravniki iščejo informacije bi jih morale te doseči na

strukturiran, nadzorovan in kar najbolj učinkovit način. Zato Meskó (2013) ugotavlja, da

so rešitve, ki zmanjšujejo porabljen čas in trud, v medicinskem poklicu izjemno

pomembne. Glede na raziskave tujih avtorjev (Parekh et al. 2009, McCarthy 2011 in Bulik-

Snyder 2011) je postal internet dominanten komunikacijski prostor, kjer lahko pridobimo

informacije o zdravju, k čemur pa je zelo pripomogel pospešen razvoj številnih socialnih

omrežij (Cunningham in DeCamp 2013), ki omogočajo hiter prenos informacij. Na tej

podlagi postavljamo naslednjo hipotezo:

H2: Slovenski zdravniki ocenjujejo, da bodo do leta 2015 vsaj 50 % zdravstvenih

informacij pridobivali prek socialnih omrežij.

1.4 Potek raziskave

Magistrsko delo je preplet pristopov s komparativno statično analizo in dinamično

raziskavo. S pomočjo komparativne statične analize smo primerjali stanje med dvema

različnima trenutkoma. Primerjali in razvijali smo model prenašanja informacij med

ključnimi udeleženci v zdravstvu s pomočjo tradicionalnih kanalov, in model prenašanja

informacij s pomočjo socialnih omrežij. S pomočjo dinamične raziskave pa smo predstavili

vzvode in mehanizme, ki vplivajo na spreminjanje načina prenašanja informacij v

zdravstvu iz tradicionalnega v način pridobivanja informacij s pomočjo socialnih omrežij.

Za prikaz zgradbe raziskovalnega procesa smo si pomagali s prilagojenim

osemstopenjskim modelom, kot ga navaja Kumar (2011, 28–402). V nadaljevanju

predstavljamo raziskovalni proces, razdeljen po fazah in posameznih korakih, v katerih

smo opredelili:

‒ kaj smo raziskovali (I. faza),

‒ kako je potekala naša raziskava (II. faza),

‒ izvedbo raziskave (III. faza, IV. faza).

9

SLIKA 1: POTEK RAZISKAVE

Vir: Lastna izdelava.

Faza 1: V prvi fazi smo opredelili raziskovalni problem tako, da smo preučili in primerjali

vire in teoretična spoznanja s področja informacij v zdravstvu, ki jih v sistem prek

tradicionalnih načinov in prek e-načinov posredujejo farmacevtska podjetja, bolniki in

zdravniško osebje. Nato smo opredelili in operacionalizirali raziskovalni problem, cilje

raziskave in razvili hipoteze, ki bodo predmet empirične raziskave.

Faza 2: V drugi fazi smo opredelili načrt izvedbe raziskovalnega projekta, na podlagi

katerega smo določili metode in proces raziskovanja za zbiranje podatkov. Za potrjevanje

zastavljenih hipotez smo uporabili metodo deskripcije, metodo komparacije, zgodovinsko

metodo, metodo kompilacije, metodo statistične analize z izračunom deleža, metodo

generalizacije, skladno s pristopi v literaturi (Žižmond 1998, 67–73), ter metodo spletnega

vprašalnika in metodo strukturiranega intervjuja, oprtega na Kumarjev pristop (2011, 144–

165). Primarne podatke smo dobili s spletnim vprašalnikom in strukturiranim intervjujem,

sekundarne podatke pa smo zbrali s preučitvijo različnih virov. Anonimen spletni

vprašalnik smo prek spletne aplikacije 1KA poslali 400 naključno izbranim uporabnikom

socialnega omrežja Facebook v Sloveniji, s čimer smo poleg naključnosti, geografske in

demografske razpršenosti in dovolj velikega vzorca anketirancev, pridobljena spoznanja

lahko posplošili na vse uporabnike socialnih omrežij v Sloveniji. Strukturiran intervju smo

z dvajsetimi različno izbranimi zdravniki v Sloveniji opravili prek telefona, zaradi česar

smo lahko zaradi dovolj velikega vzorca pridobljena spoznanja posplošili na vse zdravnike

v Sloveniji.

Faza 3: V tretji fazi smo za merjenje izraženih stališč oz. ocenjevanje strinjanja s sklopi

trditev, ki so bile oblikovane za preverjanje hipoteze, uporabili metodo prikazovanja

10

podatkov. Podatke iz pridobljene ankete in intervjuja smo prikazali grafično in tabelarično

ter jih primerjali s podatki, pridobljenimi iz sekundarnih virov.

Faza 4: Četrti del je sklepna faza, kjer smo podali končne ugotovitve raziskovalnega dela.

1.5 Predvidene metode raziskovanja

Zastavljene hipoteze smo preverjali na naslednji način:




Pri preučevanju H1 smo uporabili naslednje raziskovalne metode:

‒ z metodo deskripcije smo predstavili razvoj in uporabo socialnih omrežij za proces

informiranja v zdravstvu med ključnimi udeleženci;

‒ z metodo spletnega anketiranja smo ugotavljali statistični delež oseb, ki menijo, da

informacije, ki jih prejmejo prek socialnih omrežij, vplivajo na odločitve glede izbire

prehranjevanja, rekreacije ter izbire zdravnika. Naključnost vzorca smo zagotovili

tako, da smo spletni vprašalnik poslali 400 naključno izbranim uporabnikom

socialnega omrežja Facebook v Sloveniji;

‒ dobljene rezultate v domačem okolju smo s pomočjo komparativne metode primerjali

s podobnimi študijami, ki so bile opravljene v tujini (Honigman 2013);

‒ s pomočjo metode generalizacije smo pridobljena spoznanja posplošili na vse

uporabnike socialnih omrežij v Republiki Sloveniji, saj bo vzorec spletnega anketiranja

resnično naključen in dovolj velik.



Pri preučevanju H2 smo uporabili naslednje raziskovalne metode:

‒ z metodo deskripcije smo podrobneje predstavili model tržnih komunikacij, s katerim

zdravniki pridobivajo informacije s tradicionalnimi načini, in model, prek katerega

poteka izmenjava informacij v socialnih omrežjih. Predstavili smo tudi projekt

eZdravje, ki ga v Republiki Sloveniji izvaja ZZZS, z namenom poenostaviti prenos

informacij do leta 2015;

‒ z zgodovinsko metodo smo predstavili spreminjanje načinov informiranja ključnih

udeležencev v zdravstvu skozi čas in predstavili vzroke za to (pomanjkanje časa

zdravnikov, razširjenost interneta in socialnih omrežij itd.);

‒ z metodo kompilacije smo predstavili spoznanja drugih tujih avtorjev glede prednosti

prenosa informacij prek socialnih omrežij (dostopnost informacij, hiter prenos novega

znanja, prihranek časa in napora povezanega z iskanjem informacij, pridobivanje

informacij iz globalne baze);

‒ z metodo osebnega intervjuja smo preverili trditev, da bodo zdravniki v Sloveniji

zaradi pomanjkanja časa do leta 2015 vsaj 50 % zdravstvenih informacij pridobivali

prek socialnih omrežij. Vzorec bo sestavljalo dvajset izbranih slovenskih zdravnikov,

ki smo jih intervjuvali prek telefona ob vnaprej pripravljenim strukturiranim

11

vprašalnikom. Slednji bo predstavljal ustrezen inštrument za intervju, ki smo ga lahko

v nadaljevanju raziskave primerjali in ustrezno ovrednotili. Ker podobna raziskava v

Sloveniji še ni bila izpeljana, smo za raziskavo uporabili predhodno pridobljene

primarne podatke;

‒ s pomočjo metode generalizacije smo pridobljena spoznanja posplošili na vse

zdravnike v Republiki Sloveniji, saj je bil vzorec intervjuvanih zdravnikov v Sloveniji

dovolj velik.

1.6 Predpostavke in omejitve raziskovanja

Predpostavke raziskave so:

‒ pri predstavitvi informiranja v zdravstvu smo se osredotočili na predstavitev pretoka

informacij med ključnimi udeleženci. Ostalih značilnosti zdravstva ne obravnavamo

podrobneje;

‒ razvoj oz. prilagoditev modela za uporabo socialnih omrežij v procesu komuniciranja v

zdravstvu je omejen na zorni kot zdravnikov in bolnikov. Ostale udeležence

zdravstvenega procesa (farmacevtska podjetja, lekarne, državne zavarovalnice, razno

zdravstveno osebje itd.) pa smo obravnavali zgolj toliko, kolikor je to potrebno za našo

raziskavo;

‒ splošna socialna omrežja (Facebook, Twitter, Google+) zaradi velikega števila

uporabnikov služijo kot mesto, ki lahko številne uporabnike preusmeri do drugih

zaprtih socialnih omrežij (Webicina, Ozmosis, DXY, PatientsLikeMe, itd.), ki so

namenjena izključno bolnikom in zdravnikom;

‒ podatki, ki smo jih pridobili od številnih avtorjev, so natančni ter ustrezno prikazujejo

realno stanje;

‒ tradicionalen način informiranja ključnih udeležencev v zdravstvu se bo ohranil tudi v

prihodnje zaradi določenega deleža udeležencev, ki niso vešči dela z računalnikom;

‒ na voljo za uporabo so že socialna omrežja, kjer lahko bolniki izmenjujejo svoje

mnenje v Republiki Sloveniji, vendar ta niso ustrezna in relevantna (Vizita.si in Med

Over Net), zato jih v delu nismo omenjali.

Omejitve raziskave so:

‒ domača literatura s področja vpliva socialnih omrežij na zdravstvo ne obstaja, zato smo

se opirali na spoznanja tujih avtorjev;

‒ pri komuniciranju ključnih udeležencev v zdravstvu s pomočjo socialnih omrežij gre za

popolnoma nov pristop, ki je prisoten v večji meri zgolj v ZDA, ki imajo različno

regulatorno zakonodajo kot Evropa;

‒ zdravnikov, ki smo jih intervjuvali, nismo ločili glede na njihovo specializacijo;

‒ osebe, ki niso vešče uporabe računalnikov, lahko zavračajo pridobivanje zdravstvenih

informacij prek socialnih omrežij;

‒ predpostavljamo, da zdravniki v Republiki Sloveniji ne uporabljajo in ne poznajo

prednosti informiranja ključnih udeležencev v zdravstvu prek socialnih omrežij, ker gre

za novost, ki se šele postopoma širi v domači zdravstveni prostor iz tujine, zato bodo

zavračali sodelovanje;

‒ za predstavitev socialnih omrežij smo uporabili tudi nekatere informacije, ki niso

neposredno povezane z zdravstvom.

12

2 TRADICIONALNE POTI INFORMIRANJA V ZDRAVSTVU

2.1 Pregled osnovnih značilnosti zdravstva

Farmacevtska industrija se zelo razlikuje od ostalih gospodarskih panog, predvsem zaradi

tržnih omejitev na področju prodaje zdravil, poudarjanja etičnosti trženjskih pristopov

(Dražumerič 2011 po Gönül et al. 2001) etičnosti promocijskih dejavnosti. Posebnost pa so

tudi omejitve, ki so v zdravstveni industriji zakonsko regulirane.

2.1.1 Ekonomsko okolje

Razvitost zdravstva v določeni državi je sorazmerna z gospodarsko razvitostjo posamezne

države. ZDA, države Zahodne Evrope, Japonska in Izrael, ki so v svetovnem merilu

gospodarsko najrazvitejše, veljajo za vodilne države tudi na področju ponudbe

zdravstvenih izdelkov in storitev.

Glede na razvitost posamezne države pa se razlikuje tudi vrsta zdravil, ki se tam najbolj

prodajajo. V državah tretjega sveta so najbolj prodajana cenejša zdravila za preprečevanje

okužb, medtem ko se v razvitih državah najbolje prodajajo dražja zdravila za srce in ožilje,

in psihotiki, kar je posledica modernega in stresnega načina življenja. Kovačič (2005, 151)

v svojem delu opisuje, da prihajamo v obdobje, ko je izbor zdravil ogromen, kjer si bodo

bogati lahko privoščili dražja, učinkovitejša zdravila in ustreznejšo nego v vrhunsko

opremljenih bolnišnicah.

2.1.2 Regulatorno okolje

Farmacevtska industrija je zaradi svoje prepletenosti z zdravstvom zelo nadzorovana s

strani raznih ustanov. Te ustanove prek številnih regulatornih in drugih omejitev skrbijo,

da je posamezno zdravilo pred lansiranjem na trg preverjeno, ali je varno, učinkovito in

kakovostno (ZLD 2004).

Regulativa zdravil se v praksi lahko izvaja s pomočjo naslednjih mehanizmov (EGA 2011

in 2013a):

‒ klinična testiranja – izvajalec na zadostnem vzorcu bolnikov strokovno ovrednoti, ali

sta posamezno zdravilo in postopek zdravljenja učinkovita in varna (Bandolier 2007);

‒ registracija zdravil pomeni dovoljenje za trženje in prodajo zdravila v posamezni

državi;

‒ patentna zaščita omogoča trženje in prodajo zdravil izključno podjetju, ki je zdravilo

razvilo. Standardni patent običajno traja 20 let, ki pa se lahko na osnovi pridobitve

dodatnega varstvenega certifikata SPC1 podaljša še za nadaljnjih pet let. Običajno je

zdravilo zaščiteno s tridesetimi ali štiridesetimi patenti (osnovni patent za novo

kemijsko molekulo in molekulsko strukturo, patent za novo indikacijo, patent za novo

obliko zdravila itd.) (Zentiva 2014);

1 SPC (Supplementary Protection Certificate).

13

‒ dobra proizvodna praksa (GMP2) je sistem kakovosti, ki zagotavlja dosledno

proizvodnjo in kontrolo zdravil in učinkovin v skladu s standardi kakovosti, ustreznimi

za njihovo predvideno uporabo v skladu z načeli in smernicami, ki jih sprejme in

objavi Evropska komisija (Uradni list 2014);

‒ kontrola cen oz. reimbursacija zdravil velja za zdravila, ki jih plača zdravstvena

zavarovalnica, in na ta način pod okriljem države omogoča dostop do osnovne

zdravstvene nege. V Sloveniji vlogo reimbursacije zdravil opravlja Zavod za

zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki določa, katera zdravila in po kakšni ceni

bodo financirana s strani države prek zdravstvenih napotnic.

Posebnost prodaje zdravil v Evropi je, da je neposredno oglaševanje zdravil zakonsko

prepovedano. Farmacevtska podjetja ne smejo neposredno oglaševati in promovirati

posameznih zdravil pri končnih uporabnikih, temveč lahko to delajo prek posrednikov, ki

so v tem primeru zdravniki in lekarnarji. Harris (2012, 84) v svojem delu navaja, da se

številna farmacevtska podjetja tega ne držijo. Predvsem pogosti so očitki, da farmacevtska

podjetja ustvarjajo umetno potrebo po zdravilih.

Zdravila so kontrolirana tako na nacionalni kot tudi na širši meddržavni ravni prek

številnih agencij:

‒ FDA (Food and Drug Administration) je agencija ameriškega ministrstva za zdravje in

kadrovske vire;

‒ EMA (Evropska agencija za zdravila) je odgovorna za varovanje javnega zdravja z

ocenjevanjem kakovosti, varnosti in učinkovitosti zdravil, ki so na voljo bolnikom v

Evropi (EGA 2013b). EMA ne nadomešča dela obstoječih nacionalnih regulatornih

organov, temveč omogoča centraliziran postopek za pridobitev dovoljenj za promet z

zdravili v vseh državah EU in EGP-EFTA (EGA 2011);

‒ WHO (Svetovna zdravstvena organizacija) je sestavljena iz organov EU, ZDA in

Japonske, in spremlja zdravstvene trende ter na podlagi slednjih svetuje posameznim

članicam. Njena poglavitna vloga je pomoč pri usklajevanju in poenotenju tehničnih

smernic in zahtev za registracijo farmacevtskih izdelkov znotraj njenih držav članic

(EGA 2011);

‒ Nacionalna raven – večina držav ima lastno agencijo, ki skrbi za registracijo

farmacevtskih izdelkov in vodenje cenovne politike. V Sloveniji zanjo skrbi JAZMP

(Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke).

2.1.3 Socialno okolje

Evropa in ostale države razvitega sveta se soočajo s trendom staranja prebivalstva.

Projekcije (European Commission et al. 2009, 22–23) kažejo, da se bo zaradi znižane

stopnje smrtnosti do leta 2060 povečala povprečna življenjska doba moških za 8,5 let (iz

76 let na 84,5 let) in žensk za 6,9 let (iz 82,1 let na 89 let). Posledično bo to močno

obremenilo proračune držav, saj potrebujejo starejše osebe običajno več zdravstvene nege.

Po podatkih EGA (2010) porabijo delovno neaktivne osebe, ki so starejše od 65 let, med

30 % do 40 % vseh državnih zdravstvenih izdatkov. Dodaten problem predstavlja

poslabšanje razmerja med delovno aktivnim in neaktivnim prebivalstvom. Trenutno

2 GMP (Good Manufacturing Practice) je kratica, ki se uporablja v večini primerov.

14

razmerje v EU kaže, da danes za štiri upokojence dela deset zaposlenih. Do leta 2060 pa bi

naj na sedem upokojencev delalo samo še deset zaposlenih. Sedanje projekcije kažejo, da

bo leta 2060 v nekaterih državah (Poljska, Romunija) celo več nedelovnih ostarelih, kot pa

zaposlenih (European Commission et al. 2009, 27).

Večina držav EU bo v bližnji prihodnosti z ustreznimi reformami prisiljena razviti sistem

zdravstvenega zavarovanja, ki bo dolgoročno ekonomsko in fiskalno vzdržen.

Najpogostejši ukrepi, ki jih nekatere članice EU že izvajajo, so naslednji (European

Commission et al. 2009, 31–32):

‒ višanje starostne meje, pri kateri se lahko posameznik upokoji;

‒ zmanjšanje možnosti za predčasno upokojitev;

‒ povečanje delovne produktivnosti (večja produktivnost vodi do zvišanje plač, kar

vpliva na zvišanje povprečnega življenjskega standarda);

‒ krčenje storitev, ki jih pokriva osnovno zdravstveno zavarovanje.

2.1.4 Tehnološko okolje

Za farmacevtsko industrijo so značilni visoki stroški raziskav in razvoja novih zdravil, ki

jih podjetja kompenzirajo z visokimi cenami zdravil. Visoke cene zdravil obratno

financirajo razvoj novih zdravil.

Glavne značilnosti tehnološkega procesa raziskav in razvoja zdravil so naslednje:

‒ dolga doba do lansiranja zdravila na trg – v povprečju je potrebnih 8 do 12 let od

sinteze novega zdravila, do končnega lansiranja zdravila na trg (EGA 2011);

‒ visoki stroški raziskav in razvoja; znašajo tudi do 1,7 milijarde USD. Najdražji so

stroški kliničnih raziskav, ki znašajo v posamezni fazi testiranj tudi več kot 7600 USD

na bolnika. Kljub dejstvu, da se je skrajšal čas odobritve novega zdravila iz treh let na

zgolj leto on pol, se je povečal čas kliničnih testiranj na skoraj sedem let (Riley 2008,

25);

‒ slaba odpornost molekul v fazi testiranj – v povprečju uspe zgolj eni ali dvema

molekulama (od deset tisoč sintetiziranih v laboratoriju), uspešno prestati vse faze

testiranj, da se lahko nato uporabijo v medicinsko-tržne namene (EGA 2011).

2.1.5 Politično okolje

Po podatkih EFPIA (2014) je v EU v farmacevtski industriji zaposlenih neposredno

približno 0,7 milijona ljudi, posredno pa 2,8 milijona ljudi. Farmacevtski sektor je zato pod

močnim vlivom političnega okolja, ki ščiti domača gospodarstva. Politična zaščita je

najbolj vidna pri zaviranju vstopa tujih farmacevtskih proizvajalcev. Državne ustanove

lahko zavlačujejo registracijo zdravil tujih proizvajalcev, prijavo cen na državnih razpisih

(tenderjih) itd. Vpetost politične zaščite je najenostavneje opazovati v tržnem deležu

prodanih zdravil posameznih farmacevtskih podjetij. Tako so najbolje prodajana zdravila v

Švici proizvedena s strani švicarskih podjetij, v ZDA ameriških, v Nemčiji nemških itd.

15

Kljub zaščiti domačih proizvajalcev pa je z nastopom svetovne finančne krize veliko držav

začelo s pritiski za nižanje cen zdravil. Seget (2009, 82–83) navaja naslednje strategije

nižanja cen zdravil:

‒ neposredno nižanje cen zdravil na zdravstveni listi;

‒ javni nakupi zdravil večjih količin s poudarkom na večjem popustu;

‒ težnja k večjim samoprispevkom za posamezna zdravila;

‒ spodbujanje zdravega načina življenja, ki bo vplival na to, da bo manj ljudi potrebovalo

zdravstveno oskrbo;

‒ promoviranje cenejših generičnih zdravil.

2.2 Ključni udeleženci v zdravstvu

Eno od glavnih posebnosti prodaje zdravil predstavlja dejstvo, da na odločitev o izbiri

zdravila končni uporabnik neposredno ne vpliva kot posameznik, temveč njegov zdravnik.

Zdravnik je tisti, ki odloča o izbiri zdravila in je hkrati glavna »tarča« promocijskih

aktivnosti s strani farmacevtskih podjetij (Dražumerič 2011 po Gönül et al. 2001). V

celotnem procesu nastopajo torej:

‒ proizvajalec, ki ga predstavlja farmacevtska družba;

‒ zdravnik, ki je v večini primerov odgovoren za odločitve (»decision maker«), oziroma

oseba, ki predpiše najustreznejše zdravilo ustreza posameznemu bolniku;

‒ lekarne, ki imajo vlogo trgovinske dejavnosti, t.j. prodajo farmacevtskih proizvodov;

‒ plačnik (v primeru zdravil na recept zdravstvena zavarovalnica, sicer bolnik);

‒ bolnik kot končni porabnik farmacevtskega izdelka.

2.2.1 Farmacevtske družbe

Farmacevtske družbe skrbijo za razvoj, izdelavo in prodajo farmacevtskih izdelkov.

Zagotoviti morajo varna in učinkovita zdravila, zato je ključno, da pri svojem delu

upoštevajo različne zakone in regulative, ki zadevajo patentno zakonodajo in klinična

testiranja.

Za farmacevtske družbe so značilni dobra likvidnost, visoka donosnost, visoka stopnja rasti

prodaje ter dobri ostali finančni kazalniki. Sistematično spremljanje nekaterih aktualnih

dogajanj na področju farmacevtske industrije potrjuje, da se farmacevtska industrija sooča

z nekaterimi novimi trendi, ki bodo zagotovo imeli daljnosežne vplive na nadaljnji razvoj

dogodkov v tej panogi.

2.2.2 Zdravniško osebje

Najpomembnejši med člani zdravniškega osebja so zdravniki. Njihova naloga je, da s

pomočjo znanih študij, diagnoze in zdravljenja, skrbijo za ohranjanje in zdravljenje

človeških življenj. Za ustrezno opravljanje svojega dela morajo poznati tako osnove

človeške anatomije, kot tudi psihologije. Pri svojem delu morajo identificirati posamezno

bolezen, nato pa biti sposobni to bolezen tudi v praksi pozdraviti. Drinovec in ostali (2001)

povzemajo, da mora biti zdravnik sposoben predpisati takšno zdravilo na recept, da njegov

16

izbor temelji na sodobnem znanju, upošteva posebne značilnosti konkretnega bolnika in

njegove želje. Pri tem pa mora zdravnik upoštevati tudi omejitve, ki so pogojene s

finančnimi zmožnostmi določene družbe. Za opravljanje svojega poklica potrebujejo

zdravniki ustrezno zdravstveno dovoljenje, ki je namenjeno zagotavljanju javne varnosti.

Da lahko zdravniki ostajajo v koraku s časom, je zelo pomembno, da se nenehno

izobražujejo. Le tako so lahko ustrezno informirani z aktualnimi novostmi in odkritji na

področju zdravljenja, poleg tega pa je stalno izobraževanje pogoj za obnovo zdravniške

licence. Uradni list RS (2006) navaja, da ima vsak zdravnik pravico in obvezo do

strokovnega izpopolnjevanja, ki obsega stalno spremljanje razvoja medicinskih ved in

pridobivanje novega znanja, kar mu mora omogočiti njegov delodajalec, najmanj v obsegu,

ki omogoča podaljševanje licence brez preizkusa strokovne usposobljenosti. Zdravniška

zbornica (2016) kot dokaz strokovne usposobljenosti za podaljšanje licence upošteva

naslednje strokovne dosežke:

‒ razni izpopolnjevalni programi (kongresi, šolanja, učne delavnice, seminarji,

protokolirane konference itd.);

‒ predavanja, predstavitve in objava posterjev;

‒ objava člankov v določenih znanstveno strokovnih revijah in prispevki v recenziranih

publikacijah (zborniki, učbeniki itd.);

‒ sporočanje varnostnih zapletov v sistem sporočanja o kritičnih dogodkih ali sporočanje

neželenega učinka zdravila nacionalnemu centru za farmakovigilanco;

‒ samoizpopolnjevanje in študij strokovne literature iz člankov, ki so objavljeni v

verificiranih virih.

2.2.3 Lekarne

Lekarniška dejavnost je del zdravstvene dejavnosti, ki zagotavlja preskrbo prebivalstva ter

zdravstvenih zavodov in drugih organizacij z zdravili, in se opravlja v lekarnah in njihovih

podružnicah. Vsaka lekarna mora izpolnjevati zahtevane kriterije glede kadrov, prostorov,

opreme in zaloge zdravil, ki jih predpiše Ministrstvo za zdravstvo. Lekarne lahko poleg

lekarniške dejavnosti opravljajo še naslednje dejavnosti (ZLD 2004):

‒ preskrbo s pomožnimi zdravilnimi sredstvi, ortopedskimi pripomočki, sredstvi za nego

in drugimi sredstvi za varovanje zdravja;

‒ izdajanje veterinarskih zdravil;

‒ izdelovanje in preverjanje kakovosti zdravil in pomožnih zdravilnih sredstev;

‒ svetovanje pri predpisovanju in uporabi zdravil.

Končna cena zdravila, ki jo plača bolnik v lekarni, v večini držav bolniku predstavlja

izdaten strošek. Z izjemo zdravil, ki so na voljo brez recepta, se lekarnam ne moremo

izogniti. Predstavljajo nujen del distribucijske verige od proizvajalca do končnega

porabnika. Glavni razlog so posebna pravila, ki veljajo za izdelavo in prodajo zdravil, in se

močno razlikujejo od prodaje drugih izdelkov široke potrošnje. Zdravila so lahko v

primeru neprimerne uporabe tudi smrtna, zato je ključno, da sta v večini primerov v proces

izdaje in nakupa vključena tudi zdravnik in lekarnar.

17

2.2.4 Plačniki

Plačniki zdravstvenih storitev v osnovi izvirajo iz javnih virov (državni proračun in javni

prispevki davkoplačevalcev) in zasebnih virov (samoprispevki fizičnih oseb in prispevki

privatnih zavarovalnic) in se razlikujejo od države do države.

Obseg zavarovanja v Sloveniji določa Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem

zavarovanju, shemo pa upravlja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Ločimo obvezno zdravstveno zavarovanje in prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Delež

stroškov, ki je zajet v obvezno zdravstveno zavarovanje se razlikuje in je odvisen od vrste

zdravljenja. Doplačila pri posameznih storitvah določa ZZZS v dogovoru z vlado RS,

poravna pa se s plačilom prispevkov iz žepa ali s polico dopolnilnega zdravstvenega

zavarovanja, ki je prostovoljno in ga plačuje približno 71 odstotkov prebivalstva

(Ministrstvo za zdravje 2015, 3–4 ).

2.2.5 Bolniki

Bolnik ali pacient je oseba v zdravstveni oskrbi, ki velja za končnega prejemnika in

porabnika zdravstvenih storitev in zdravil. V večini primerov gre za bolnega človeka, ki se

za pomoč glede svoje bolezni obrne na zdravniško osebje. Bolnik mora prispevati k

uresničevanju zdravstvenega varstva v skladu s svojimi možnostmi in aktivno sodelovati v

procesu zdravljenja, saj bi lahko imelo vsakršno zavajanje zanj resne posledice.

2.3 Struktura prodajnih poti in informacijske podpore prodaje farmacevtskih

izdelkov

Prodajna organiziranost farmacevtskih podjetij je specifična, saj je proizvajalec prisoten v

celotni distribucijski mreži. To pomeni, da se njegova vloga ne zaključi zgolj s prodajo

distributerju ali lekarni, temveč močno vpliva na to, da pride farmacevtski izdelek čimprej

do bolnika oziroma do končnega uporabnika. Strukturo prodajne poti farmacevtskih

proizvodov lahko razdelimo na:

‒ prodajno pot (»trda« prodajna pot);

‒ tržno pot (»mehka« prodajna pot).

SLIKA 2: PRIKAZ POTI FARMACEVTSKEGA PROIZVODA OD TOVARNE DO

BOLNIKA

Vir: Lasten prikaz.

18

2.3.1 Prodajna pot farmacevtskih izdelkov

Prodajni del predstavlja distribucijo farmacevtskih izdelkov od tovarne do bolnika. Zelo

pomemben del prodajne poti predstavljajo tudi distributerji in lekarne, saj neposredna

prodaja končnim kupcem ni možna. Za udeležence prodajne poti je značilno, da težijo k

čim hitrejšemu obračanju zalog, saj le-te predstavljajo pomemben dodaten strošek, ki se

mu vsi želijo izogniti.

2.3.2 Strategija in informacijska podpora prodaje farmacevtskih izdelkov

Kovačič (2005, 151) navaja, da ima večina zdravnikov danes širok nabor možnosti, da

bolniku predpiše ustrezno zdravilo. Naloga »mehke« tržne poti pri tem je, da prepriča

zdravnika, da si ustvari določeno prepričanje, ki bo vodilo do tega, da bo predpisal točno

določeno zdravilo. To uresničuje s sklopom naslednjih aktivnosti, ki jih razumemo kot

informacijsko podporo pri prodaji farmacevtskih izdelkov (McPheat 2011, 8):

‒ izdelava tržne strategije in njeno izvajanje;

‒ pozicioniranje posameznih izdelkov;

‒ šolanje strokovnih sodelavcev na terenu in sodelavcev v prodaji;

‒ zviševanje zaznane vrednosti farmacevtskih proizvodov v očeh posrednikov;

‒ opredelitev in raziskava prodajnih trgov;

‒ promocija;

‒ planiranje tržnih aktivnosti;

‒ sodelovanje z mediji;

‒ pospeševanje prodaje in priprava promocijskih ter akcijskih ponudb;

‒ skrb za jezikovno ustreznost in všečno oblikovanje promocijskih gradiv;

‒ produktno vodenje farmacevtskih izdelkov;

‒ priprava in sodelovanje pri pripravi raznih zdravstvenih revij in reklamnega materiala;

‒ sodelovanje z zunanjimi izvajalci (oglaševalskimi agencijami, mediji ipd.) na področju

tržnega oglaševanja.

2.4 Tradicionalni načini informiranja v zdravstvu

Pod tradicionalne načine informiranja v zdravstvu spadajo:

‒ članki v znanstveno-strokovnih revijah;

‒ strokovna izobraževanja;

‒ mnenja uglednih in izkušenih kolegov;

‒ informacije farmacevtskih družb;

‒ spletno informiranje.

2.4.1 Članki v znanstveno-strokovnih revijah

Znanstveno-strokovne revije so osnova in še vedno najpomembnejši vir izobraževanja

zdravstvenega osebja. Šele po natančni preučitvi informacij iz znanstveno-strokovnih revij

se lahko zdravnik loti drugih virov in si na podlagi prejetih informacij ustvari lastno

mnenje.

19

Dražumerič (2011, 8) dodaja, da v znanstveno-strokovnih revijah raziskovalci objavljajo

izsledke svojih raziskav in obveščajo zdravnike o novostih na področju medicinskih

dosežkov. Članke pred objavo pregledajo recenzenti za zagotavljanje kakovosti in

verodostojnosti informacij.

2.4.2 Strokovna izobraževanja

Konference, seminarji in predavanja veljajo med zdravniki za najpogostejši način

pridobivanja točk, ki jih potrebujejo za obnovo zdravniške licence. Ločimo aktivne in

pasivne načine udeležbe. Pri aktivni udeležbi zdravnik aktivno sodeluje z ostalimi

udeleženci, pri pasivni obliki pa ima zgolj vlogo slušatelja.

Aktivna in pasivna udeležba na strokovnih konferencah doma in v tujini je za zdravnike

obvezna za pridobivanje znanj in točk za izobraževanje, ki jih za podaljšanje licence v

določenem obdobju zahteva Zdravniška zbornica RS. Licenca je pogoj za opravljanje

dejavnosti. Prek strokovnih sekcij je posredovano tudi nekaj strokovnih stališč in navodil,

ki jih je pri delu potrebno upoštevati.

Sodelovanje zdravnikov na strokovnih seminarjih je kljub obvezni udeležbi v zadnjih letih

v upadu zaradi slabega finančnega stanja. Veliko izobraževanj je organiziranih prek

državnih zdravstvenih sredstev, ki pa se zaradi gospodarsko finančne krize soočajo s

težavami. Največji delež strokovnih izobraževanj za zdravnike financirajo v svetovnem

merilu sicer farmacevtska podjetja. Udeležba je v teh primerih etično sporna, saj se

razpravlja zgolj o določenem zdravilu podjetja, ki organizira dogodek. Poleg tega je bilo

značilno za omenjene dogodke, da so bili organizirani v eksotičnih državah in dragih

obmorskih letoviščih. Drinovec in ostali (2001) zato pojasnjujejo, naj daje zdravnik pri

sprejemanju povabil na simpozije in kongrese prednost tistim srečanjem, ki jih organizirajo

strokovna druženja in ne farmacevtske družbe.

2.4.3 Mnenja uglednih in izkušenih kolegov

Mnenjski voditelji so osebe, ki so v očeh ostalih zdravnikov zaradi svojega znanja in

dosežkov izredno cenjene. Harris (2012, 102) povzema naslednje lastnosti, ki ločijo

mnenjske voditelje od ostalih zdravnikov:

‒ so avtorji številnih strokovnih publikacij;

‒ imajo močan vpliv nad ostalimi zdravniki;

‒ ostalim zdravnikom predstavljajo samostojen vir podatkov;

‒ pripravljeni so sodelovati s farmacevtsko industrijo;

‒ imajo izkušnje z novimi zdravili med kliničnimi testiranji;

‒ so vplivni v posamezni regiji;

‒ so odgovorni za zdravljenje velikega števila bolnikov;

‒ veljajo za možne ovire novih farmacevtskih proizvodov, če so trenutno močni

nasprotniki njegove uporabe.

20

Dražumerič (2011, 5–6) povzema po Harikesh et al. (2006), da se veliko zdravnikov

zanaša na mnenjske voditelje, kadar niso prepričani, katero zdravilo naj predpišejo oz.

kadar se na trgu pojavi zdravilo, s katerim še nimajo izkušenj. Njihova vloga je še posebej

izrazita, ko pride do sprememb v smernicah zdravljenja, saj se zaradi tega med zdravniki

porodijo večji dvomi glede predpisovanja zdravil in se zato še pogosteje obrnejo po nasvet

k strokovnjakom oz. mnenjskim voditeljem.

2.4.4 Informacije farmacevtskih družb

Načini sodelovanja zdravnikov s farmacevtskimi podjetji so različni in se jim zdravniki

zelo težko izognejo. Zdravila se promovirajo prek predstavnikov farmacevtskih družb, ki

obiskujejo zdravnike in farmacevte. Cilj promocije je informiranje o zdravilu, da se

zdravilo predpiše (Drinovec et al. 2001). Zdravniki imajo na prodajo določenega zdravila

največji vpliv, saj sami postavijo diagnozo, in nato po lastni presoji izberejo najustreznejše

zdravilo. Zato je zelo pomembno, da so dobro seznanjeni z zdravilom, mu zaupajo ter

vedo, da bodo z njim dosegli želene terapevtske učinke.

Predstavniki farmacevtskih družb vsak dan obiščejo v povprečju 7–10 zdravnikov in

farmacevtov. Dolžina posameznega obiska traja v povprečju 3 minute. V tem času prejme

zdravnik ali farmacevt specifične informacije glede posameznih zdravil, odgovore na svoja

morebitna vprašanja in novo dodatno literaturo. Obiski se ponavljajo vsake 3 tedne, s

čimer predstavnik farmacevtske družbe ohranja in vzdržuje nenehni odnos z zdravnikom in

farmacevtom.

Od leta 2011 je v Republiki Sloveniji zakonsko določeno, da se oglaševanje zdravil z

neposrednim obveščanjem oseb, ki so pooblaščene za predpisovanje in izdajanje zdravil in

opravljajo zdravstveno dejavnost v okviru mreže javne zdravstvene službe, lahko izvaja le

v času strokovne priprave za delo, ki ni namenjen za neposredno delo s pacienti. To je

posledica zasičenosti v informiranju zdravnikov s strani predstavnikov farmacevtskih

podjetij (Uradni list RS 2010).

2.5 Prednosti in slabosti modela tradicionalnega informiranja v zdravstvu

2.5.1 Prednosti tradicionalnega modela informiranja v zdravstvu

Farmacevtska podjetja imajo centralno vlogo pri izobraževanju zdravstvenega osebja, zato

je tradicionalni model informiranja v zdravstvu še vedno najbolj razširjen. Kot glavni

atribut prepričevalnih tehnik navaja večina predstavnikov farmacevtskih podjetij

učinkovita, kakovostna in varna zdravila. Po podatkih tujih avtorjev (Fugh-Berma et al.

2007) samo v ZDA razna farmacevtska podjetja namenijo letno več kot 5 milijard USD za

informiranje zdravnikov. Glavne prednosti takšnega tradicionalnega načina informiranja so

zlasti naslednje:

‒ farmacevtska podjetja na ta način skrbijo za periodično konstantno izobraževanje

zdravnikov in farmacevtov glede aktualnih sprememb v medicinski znanosti;

‒ dostop do raziskav v času trženja izdelka posameznega farmacevtskega podjetja.

Večina farmacevtskih podjetij po končanju kliničnih testiranjih opravi tudi raziskave v

21

času trženja izdelka, kjer pridobijo informacije o prednostih posameznega generičnega

zdravila v primerjavi z drugimi zdravili v isti terapevtski skupini. Študije v času trženja

izdelka niso objavljene, zato je to edini način, da zdravnik pride do njih;

‒ predstavljene so informacije in prednosti o posameznem zdravilu, ki jih ni mogoče

pridobiti prek drugih virov. Četudi gre za isto terapevtsko skupino zdravljenja,

obstajajo med zdravili določene razlike;

‒ predvsem pri generičnih zdravilih se lahko poudarijo prednosti v primerjavi s

konkurenčnimi zdravili, ki nastopajo znotraj iste terapevtske skupine (različno

doziranje, enostavnejša uporaba, podaljšan učinek, pakiranje primerno za slepe itd.);

‒ dodatno se preveri, ali je zdravnik ustrezno seznanjen z vsemi informacijami in

aktualnimi novostmi v povezavi s posameznim zdravilom;

‒ osebna interakcija prek neposrednih vprašanj in odgovorov omogoča hiter in učinkovit

prenos ključnih informacij med udeleženci;

‒ poudarek je na bistvu in ključnih informacijah, ki se pridobijo v zelo kratkem obdobju;

‒ za ta način informiranja ni potrebnega nobenega dodatnega znanja (računalniško);

‒ vsiljeni termini prisilijo osebo, da si dejansko vzame čas za informacije, medtem ko se

v primeru proste izbire ta čas lahko zanemari;

‒ farmacevtsko podjetje lahko na ta način izpostavi svoje prednosti v primerjavi s

konkurenco.

2.5.2 Slabosti tradicionalnega modela informiranja v zdravstvu

Pri farmacevtskih proizvodih je zelo pomembno, da sta zdravnik in farmacevtska družba

ločena in nepovezana, kajti v nasprotnem primeru lahko to vodi do nekonkurenčnega

predpisovanja določenih farmacevtskih izdelkov. Drinovec in ostali (2001) dodajajo, da je

to v praksi nemogoče izvesti, saj so tako proizvajalci kot tudi predpisovalci pomemben vir

pridobivanja dodatnih znanj, o novih farmacevtskih izdelkih. Pomembno je, da se ne

prekorači strokovnih in znanstvenih ciljev takšnega izobraževanja. Cilj mora ostati

pridobivanje novega znanja, kar pa naj bo namenjeno le osebam, usposobljenim za

predpisovanje in izdajanje zdravil in medicinskih pripomočkov.

Tradicionalni model informiranja v zdravstvu je že dalj časa tarča številnih kritik.

Najpogostejši očitki se nanašajo na preveliko odvisnost in vpletenost farmacevtske

industrije. V glavne slabosti tradicionalnega modela informiranja v zdravstvu lahko

strnemo:

a) premočan vpliv farmacevtskih družb na odločitev zdravnikov in farmacevtov glede

izbire posameznih zdravil. Sporna so predvsem zdravila ki niso nujno tudi najcenejša

ali najboljša;

b) filtriranje informacij. Pogosto se postavlja vprašanje, ali so zdravniki in drugi

zdravstveni delavci sposobni filtrirati informacije, ki jih prejmejo s strani

farmacevtskih družb, ter se odločiti za najbolj ustrezno rešitev, ko se to od njih zadeva;

c) kršitve etičnih norm. Kršitve obravnavajo zdravniška združenja, pri najhujših primerih

ukrepajo sodišča. Drinovec in ostali (2001) povzemajo, da se lahko zdravnik znajde v

etični dilemi v naslednjih primerih:

22

‒ če se ne izobražuje redno in ne spremlja novih dognanj v stroki ter zaradi tega ni

dovolj ustrezno obveščen;

‒ če ne spremlja strokovnih in družbenih zakonov in predpisov;

‒ kadar se bodo strokovne odločitve prepletale s pripadnostjo farmacevtski družbi;

‒ kadar ima materialno korist od sodelovanja s farmacevtsko družbo;

‒ kadar sodeluje v raziskavah v času trženja izdelka, ki so slabo načrtovane, brez

jasnih strokovnih ciljev in pri katerih je v ospredju zgolj promocija zdravila;

d) kršitve pravnih norm. V medsebojnem tekmovanju med farmacevtskimi družbami

prihaja do številnih sporov in tožb, ki so posledica različnega tolmačenja patentne

zaščite v posamezni državi;

e) ekonomsko in javnofinančno breme. Študija INERHC (2008) je denarno ovrednotila

časovne izgube v enem letu, ki so posledica porabe časa, ki ga zdravstveno osebje

nameni predstavnikom farmacevtskih podjetij, namesto bolnikom. Ocenjeno je, da se

na letni ravni zaradi tega izgubi za 14,2 milijona EUR. Posledica izgube časa pa so tudi

daljše čakalne vrste, ki negativno vplivajo na produktivnost v gospodarstvu.

f) težnja k specializaciji. Farmacevtska znanost, predvsem odkrivanje novih učinkovin,

dokazovanje njihove učinkovitosti pri posameznih kliničnih stanjih in boleznih, se

razvija izjemno hitro. Zato zdravniku ni lahko slediti novostim, ki jih prinaša

farmacevtska industrija. Lažje sledi razvoju ozko usmerjen specialist, bistveno težje

zdravnik široke usmerjenosti oziroma splošne prakse (Drinovec et al. 2001);

g) izguba v množici informacij. Zdravniki imajo danes na voljo neomejene količine raznih

virov informacij. Iskanje informacij je za zdravnika lahko zelo zamudno, ob

upoštevanju dejstva, da je že tako preobremenjen (Manchanda et al. 2005, 809);

h) časovna omejenost zdravnika. Večina zdravnikov je danes preobremenjenih s svojim

delom, zaradi česar so omejili ali tudi odpovedali čas, ki so ga v preteklosti namenjali

predstavnikom farmacevtske industrije.

2.6 Trendi na področju razširjanja informacijske tehnologije v zdravstvu

2.6.1 Informiranje in učenje prek spleta

Lewis-Dolan (2010) navaja internet kot glavni vir pridobivanja informacij s strani

zdravnikov. To potrjujejo tudi Parekh et al. (2009), ki povzemajo raziskavo iz 20093, ki je

razkrila, da 86 % ameriških zdravnikov za iskanje in zbiranje informacij o zdravilih in

zdravju uporablja internet kot glavni vir. 92 % jih uporablja internet v pisarni, 21 % pa

med preiskavo bolnika. 88 % zdravnikov išče informacije prek spleta tudi doma, med

katerimi jih 59 % to počne s pomočjo mobilnih aplikacij. Več kot 71 % jih uporablja

spletne iskalnike, vendar jih kar 92 % uporablja spletni brskalnik Google.

3 Raziskavo, v kateri je sodelovalo 411 ameriških zdravnikov in je bila opravljena med 20. 5. 2009 in

8. 6. 2009, je opravilo podjetje Hall & Partners. Sodelovali so splošni zdravniki, endokrinologi, kardiologi in

psihiatri.

23

2.6.2 Združevanje podatkov

Benčina (2013) povzema, da je število podatkov, ki se zbirajo za potrebe zdravstva

neskončno, problem pa nastaja, ker ti podatki niso urejeni. Gre za podatke farmacevtskih

družb, zdravstvenih inštitutov, medicinskih centrov itd. Zato je nujno potrebna napredna

tehnologija, s katero bi lahko organizacije ustvarile, zbirale, iskale in razdeljevale

informacije, hkrati pa ob tem bolnikom zagotavljale zasebnost in diskretnost, pa tudi

tajnost podatkov. Tako bi analitiki prišli do podatkov o končnih izidih kliničnih in

kirurških posegov, zadnjih kliničnih raziskavah, stopnji okužb, smrtnosti v bolnišnicah itd.

Inovativna podjetja iščejo načine, kako bi vse te podatke uredila in omogočila bolnišnicam,

zdravnikom, raziskovalcem in drugim uporabnikom dostop do podatkov, s pomočjo katerih

bi lahko izboljšali zdravstvene sisteme po svetu. Dolan (2013) dodaja, da je bil Google

med prvimi podjetji, ki so začela z zbiranjem zdravstvenih informacij, ko ta leta 2012

dodal zdravstvene zadeve v svoj katalog posebnih iskalnikov. V nameri zagotoviti spletnim

iskalcem informacije, povezane z zdravstvom, so v iskalnike pripeljali ključne zdravstvene

informacije, kot so stranski učinki, sorodna zdravila, povezave do globljih in širših

informacij itd.

2.6.3 Uporaba mobilnih aplikacij v zdravstvu

Danes se v svetu uporablja približno 4 milijarde mobilnih telefonov, od česar predstavljajo

pametni telefoni četrtino vseh. Mobilni internet je v 2014 že prehitel stacionarni internet po

količini uporabe. (Levco 2011) V raziskavi iz leta 2012 je bilo ugotovljeno, da je že

najmanj 17 % uporabnikov pametnih mobilnih telefonov, informacije, povezane z

zdravjem, iskalo prek pametnih telefonov (Fox et al. 2012). Tudi med ameriškimi

zdravniki se je povečala uporaba tabličnih računalnikov in drugih mobilnih naprav v letih

od 2011 do 2012, iz 27 % na 62 % (Lewis-Dolan 2012).

2.6.4 Elektronsko arhiviranje podatkov

Arhiviranje zdravstvenih dokumentov v fizični obliki v današnjem času ni več ustrezno, saj

je nepregledno, časovno in prostorsko potratno ter zahteva nepotrebno fizično delo. Vsi

podatki, ki se nahajajo v zdravstvenih datotekah, so v primeru, da so ustrezno elektronsko

arhivirani, dostopni zgolj z nekaj kliki prek računalnika.

V ZDA je v letu 2010 že več kot 50 % vseh zdravnikov hranilo zdravstvene kartoteke

svojih bolnikov v elektronski obliki (McCarthy 2011, 22). Tudi v Sloveniji se načrtuje

projekt, ki ga izvaja podjetje eRecept. To bo skrbelo, da bodo zdravniki recepte pisali v

elektronski obliki. Ta rešitev bo omogočila, da zdravnik v računalnik vnese elektronski

recept za zdravila. Pri odločanju mu bo v pomoč mehanizem, ki ga bo opozarjal na možne

učinke kombinacije zdravil, ki jih bolnik že jemlje oziroma so mu že predpisana. Bolnik bo

lahko predpisana zdravila prevzel v katerikoli lekarni samo s svojo kartico zdravstvenega

zavarovanja brez papirnega obrazca. Centralni deli aplikacije eRecept bodo poskrbeli za

varno izmenjavo dokumentov med izvajalci zdravstvene dejavnosti (Kačič 2012).

24

2.6.5 Projekt eZdravje ZZZS

Projekt eZdravje, ki se je začel leta 2008, pomeni izvajanje konceptov e-Europe in

e-Health, ki ju je sprejela Evropska unija, in s širšo uporabo komunikacijskih in

informacijskih sredstev predvideva izboljšanje kakovosti življenja posameznikov na

področju zdravja v EU. Ta projekt naj bi se zaključil konec leta 2015. EU v svoji strategiji

e-zdravja poudarja zahtevo po urejeni zdravstveni informatiki držav članic, da bi se

vzpostavila povezava evropskih zdravstvenih informacijskih sistemov, ki bi omogočili

uveljavljanje zdravstvenega varstva kjerkoli v EU. To zahteva interoperabilnost

zdravstvenih informacijskih sistemov in uporabo enotnih standardov (Projekt eZdravje

2014).

Projekt združuje aktivno vpeljavo komunikacijskih in informacijskih sredstev na področju

zdravstva, s katerimi se bodo zagotovile učinkovitejše javno-zdravstvene storitve. Rezultati

projekta bodo omogočili (Projekt eZdravje 2014):

‒ celovitejšo in kakovostnejšo obravnavo bolnikov ter boljše sodelovanje s kliničnimi

specialisti in drugimi zdravstvenimi delavci;

‒ dvig kakovosti zdravstvenih procesov z izobraževanjem in usposabljanjem različnih

ciljnih skupin na področju e-storitev v zdravstvu;

‒ aktivno vključevanje bolnikov v procese zdravljenja in njihovo večjo skrb za lastno

zdravje;

‒ bolnikom prilagojeno zdravstveno obravnavo;

‒ poenostavitev mobilnosti in varnosti bolnikov;

‒ zmanjšanje stroškov zdravstvenih storitev;

‒ povečanje interoperabilnosti v državi in prek meja;

‒ izboljšanje učinkovitosti zdravstvenega sistema.

SLIKA 3: GLAVNE KORISTI IZVAJANJA PROJEKTA eZDRAVJE ZA

POSAMEZNE UDELEŽENCE

Vir: Projekt eZdravje 2014.

25

Rezultati projekta bodo imeli učinke oziroma koristi predvsem (Projekt eZdravje 2014):

‒ na zdravstveni sistem v celoti, saj bodo olajšali izmenjavo informacij med

najrazličnejšimi subjekti zdravstvenega sistema;

‒ za posamezne uporabnike zdravstvenih storitev, in sicer s pravo, njim prilagojeno

informacijo, zdravstvenimi portali s splošnimi in posebnimi informacijami, možnostjo

elektronskega naročanja, izmenjavo mnenj z zdravstvenimi strokovnjaki prek varne

e-pošte. Eden od osrednjih rezultatov projekta bo omogočena oskrba na domu, oskrba

na daljavo. Tako bo posameznik prejemal storitve za ohranjanje zdravja v svojem

domačem okolju ter podporo pri samostojnem življenju;

‒ za zdravstvene strokovnjake z dostopom do različnih elementov elektronskega

zdravstvenega kartona bolnika, do elektronskih rentgenskih slik in drugih izvidov, z

lažjim načrtovanjem postopkov in posegov, s hitrim dostopom do strokovnih virov

(medicinske e-knjižnice) in izobraževanja (izobraževanje na daljavo);

‒ za zdravstvene managerje in upravljavce zdravstvenega sistema, ki so odgovorni za

pravilno delovanje zdravstvenega sistema, z možnostjo uporabe neosebnih strokovnih,

organizacijskih in ekonomskih informacij o delovanju zdravstvenega sistema.

26

3 UPORABA SOCIALNIH OMREŽIJ V ZDRAVSTVU

3.1 Razširjenost interneta in IT-storitev v svetu

McCarthy (2011, 17) ugotavlja, da je postal internet s pomočjo socialnih omrežij

prevladujoč prostor za pridobivanje zdravstvenih informacij. Bizjak (2002, 37) pa dodaja,

da internet pospešuje in lajša komuniciranje ter odpira nove tržne in distribucijske poti.

Eurostat (2013, 140) razkriva, da je v EU imelo znotraj držav članic do leta 2012 dostop

do interneta že več kot 72 % vseh gospodinjstev, cilj pa je povečati ta delež do leta 2015 na

75 %. Razširjenost in dostop do interneta znotraj držav članic EU nazorno prikazujemo na

spodnji sliki.

SLIKA 4: DELEŽ DOSTOPA GOSPODINJSTEV DO INTERNETA V DRŽAVAH

ČLANICAH EU V LETU 2012

Vir: Eurostat 2013, 140.

27

3.2 Definicija socialnih omrežij

Socialna omrežja predstavljajo platformo za izgradnjo socialnih odnosov med ljudmi, ki

želijo biti povezani zaradi različnih interesov, saj omogočajo med člani njihovega omrežja

izmenjavo idej, slik, sporočil, dejavnosti, dogodkov in drugih informacij. Značilnost

socialnih omrežij je, da lahko njihovi člani med seboj sodelujejo v namišljenem

(virtualnem) prostoru brez fizične prisotnosti. Lah (2015) dodaja, da gre za izkoriščanje

internetne tehnologije na bolj interaktiven način, s poudarkom na kolektivni inteligenci.

Socialna omrežja predstavljajo socialno interakcijo in izmenjavo podatkov v digitalnem

okolju na več možnih načinov, kar prikazuje spodnja slika (McCarthy 2011, 17).

SLIKA 5: SOCIALNA OMREŽJA KOT SKUPNOST RAZLIČNIH MEDIJEV

Vir: McPheat 2013, 27.

3.3 Razlika med spletnimi mesti in socialnimi omrežji

Meskó (2013a, 50) deli bolnike na »Googlerje« in »e-bolnike«. »Googlerji« uporabljajo

internet brez vsakršne strategije in ustreznega znanja. Sprejmejo vsak rezultat iskanja, ki ga

najdejo, brez ustrezne cenzure. E-bolniki uporabljajo internet s strategijo ter se glede

pridobljenih zdravstvenih informacij konzultirajo z zdravstvenim osebjem.

Največja razlika med socialnimi omrežji in spletnimi stranmi je v avtorju vsebine. Vsebina

na socialnih omrežjih nastaja z aktivnim vključevanjem njenih uporabnikov. Vsebino na

spletnih straneh pa poda en ali več avtorjev, ostali pa nimajo možnosti komentiranja ali

aktivnega vključevanja. Razlike so tudi v številu uporabnikov, aktivnosti sodelovanja,

načinu komunikacije, aktivnosti spletnega mesta in statičnosti ali dinamičnosti virov.

28

TABELA 1: PRIMERJAVA MED SPLETNIMI MESTI IN SOCIALNIMI

OMREŽJI

Spletna mesta Socialna omrežja

Milijoni uporabnikov Milijarde uporabnikov

Možnost branja vsebine Možnost branja in vnašanja vsebine

Spletni portali in domače strani Dinamične strani (blog, Facebook, Twitter)

Enosmerna komunikacija (vsebino ustvari

skrbnik)

Dvosmerna komunikacija (vsebino

ustvarjajo aktivni člani)

Pasivna – zaprta Aktivna – odprta

Statični viri Dinamični viri

Vir: Meskó 2013a, 12.

3.4 Platforme socialnih omrežij v zdravstvu

V nadaljevanju prikazujemo osnovne značilnosti platform za prikazovanje vsebin za:

‒ sodelovanje (socialna omrežja);

‒ delitev vsebin (multimedijske vsebine);

‒ objavo vsebin (blogi).

3.4.1 Socialna omrežja

McCarthy (2011, 17) povzema, da je tehnološka revolucija omogočila razvoj socialnih

omrežij, kar je močno pospešilo sodelovanje zdravnikov, bolnikov in farmacevtskih družb.

Bolniki so danes zaradi obilice informacij, ki so jim na voljo, tudi veliko bolj zainteresirani

za vse informacije, ki zadevajo njihovo bolezen, način zdravljenja ali izkušenost

zdravniškega osebja. Meskó (2013c) k temu dodaja, da je v večini primerov internet prvo

mesto, kamor se bo večina bolnikov obrnila, ko bo iskala te informacije. Zaradi zelo

hitrega odziva, ki ga omogočajo številni aktivni uporabniki, pa lahko omenjene informacije

pridejo do bolnika prek socialnih omrežij. Glavne značilnosti socialnih omrežij so namreč:

‒ uporabniki si lahko ustvarijo svoje profile;

‒ uporabniki lahko dodajajo besedilno ali medijsko vsebino;

‒ uporabniki lahko komentirajo vsebino drugih uporabnikov;

‒ možnost izgradnje skupin;

‒ možnost osebne in javne interakcije;

‒ uporabniki lahko iščejo po predlaganih vsebinah.

McPheat (2011, 42) kot glavno prednost socialnih omrežij izpostavlja to, da ima vsak

profil ciljno določeno skupino oseb, ki spremlja vsako njegovo objavo. Z vidika spletnega

trženja predstavljajo socialna omrežja odlično priložnost za pritegnitev posameznikov in

preusmeritev pozornosti na določene spletne strani in bloge. V kolikor potencialne stranke

spremljajo objave na določenem profilu posameznika, jih je bistveno lažje preusmeriti na

določeno spletno mesto.

29

Socialna omrežja so lahko glede članstva odprtega ali zaprtega tipa. Večina socialnih

omrežij je odprtega tipa, kar pomeni, da lahko vsak član vidi vse objavljene vsebine.

Socialnih omrežij zaprtega tipa je manj in so namenjena specifični interakciji določenega

segmenta ljudi. McCarthy (2011, 17) povzema, da so zaprta socialna omrežja lahko

odlično mesto za sodelovanje zdravnikov s strokovnjaki z istega področja glede konkretnih

specifik zdravljenja in ni namenjena in tudi ne razumljiva širšemu krogu ljudi.

3.4.2 Multimedijske vsebine

Hiter razvoj interneta in način, kako potrošniki spremljajo medijske vsebine, je povzročil

bistvene spremembe v obliki medijev. Obdobje tiskanih medijev so nadomestile spletne

video- in foto vsebine (Meskó 2013a, 115).

Fotografije in video vsebine so najpogostejši integriran del socialnih omrežij in v veliko

pomoč pri vizualnem doživljanju spletnih strani. Posamezno vsebino naredijo privlačnejšo,

s čimer še dodatno pritegnejo uporabnika k spremljanju le-te. Ne glede na vizualno

podprtost pa je še vedno potrebna tekstovna vsebina. Spremljanje videa brez napisov ali

slike brez tekstovne obrazložitve namreč spominja na neme filme in med uporabniki ni

priljubljeno.

Tudi v zdravstvu so se multimedijske vsebine izkazale kot odličen pripomoček za učenje

bolnikov in zdravstvenega osebja. Youtube je takoj za Googlom drugi največji spletni

iskalnik, saj vsebuje veliko zdravstvenih kanalov, ki so prikazani v nadaljevanju. Številno

zdravniško osebje je spoznalo, da je video eden od najprimernejših načinov za predstavitev

enostavnih zdravstvenih informacij svojim bolnikom (McCarthy 2011, 11). Pripomore pa

tudi k uspešni izgradnji medosebnega zaupanja in dolgoročnih odnosov, prihrani čas in

poveča uspešnost odnosa med zdravniki in bolniki.

3.4.3 Blogi

Bloganje se je razvilo iz spletnih dnevnikov določenih posameznikov. Razlika je, da je

blog namenjen širši javnosti, dnevnik pa je bolj za zasebno uporabo. Pisanje bloga je zelo

podobno pisanju člankov, vendar je zanj značilno subjektivno stališče avtorja. Tako Meskó

(2013a, 62) kot McPheat (2011, 39) se strinjata, da je blog lahko zelo priročen način za

izgradnjo ali povečanje spletnega ugleda posameznega avtorja.

Danes številna podjetja uporabljajo bloge za ustvarjanje interaktivnega okolja s svojimi

strankami, saj jim lahko prek njih demonstrirajo več o posameznikih, podjetju, storitvah in

svojem pogledu na poslovanje (McPheat 2011, 39).

Blog je spletna stran z rednimi vnosi, ki so prikazani v obratnem kronološkem vrstnem

redu. Številno zdravstveno osebje in tudi bolniki pišejo in objavljajo svoje bloge.

Zdravstveni delavci lahko v blogu podajo svoje mnenje ali komentarje na neformalen in

popolnoma subjektiven način, česar ne morejo storiti v strokovnih člankih in revijah

(Meskó 2013a, 59). V blogu lahko zdravnik piše o lastnem mnenju glede alternativnega

načina zdravljenja in tudi navede uspešne primere ali doda povezave do podrobnejših

30

raziskav, ki so bile opravljene v povezavi s tem. Lekarnar lahko piše o nevarnostih gripe,

nato pa doda povezavo do svoje spletne lekarne, kjer bralcem ponuja zdravila za lajšanje

znakov gripe.

Najbolj priljubljeni in razširjeni blogi, kjer lahko vsak avtor (bloger) objavi svojo vsebino

(blog), so WordPress, Tumblr, Live Journal, Blogger in TypePad (McPheat 2011, 40).

Medtem ko bodo klasični blogi še naprej ostali pomemben del vsebine, ki jo ustvarjajo

uporabniki, se je veliko blogov preselilo v druge medije. Osebni dnevniki so se preselili na

Facebook, fotoblogi na Flickr.com, videoblogi na Youtubu in kratke razprave na Twitter.

Twitter je danes najbolj priljubljena platforma za mikrobloganje z več kot pol milijarde

registriranih uporabnikov, ki jim omogoča branje in sestavljanje sporočil v velikosti do 140

znakov (Meskó 2013a, 68–78).

3.5 Smernice in navodila pravilne uporabe socialnih omrežij v zdravstvu

Meskó (2013a, 19) v svojem delu povzema naslednje smernice in navodila za pravilno

uporabo socialnih omrežij:

‒ podan mora biti opis avtorja, njegovi podatki za stik (e-pošta, telefon) in delovne

izkušnje;

‒ obvezno mora biti podan naslov članka in kratek povzetek;

‒ naveden mora biti pravilnik o zasebnosti, ki opisuje, kako na spletni strani ali platformi

lastniki zbirajo, uporabljajo in upravljajo s podatki bralcev;

‒ jasno mora biti razdelana omejitev odgovornosti. V primeru zdravstvene vsebine naj bo

navedeno, da gre v tem primeru zgolj za študijske in izobraževalne namene in ne za

zdravstvene;

‒ jasno mora biti naveden vir, iz katerega so bili vzeti podatki;

‒ potrdila, kot je HONcode (The Health On the Net Foundation), zagotovijo strokovnost

strani. Gre za certifikat neprofitne organizacije, ki ga je leta 1995 ustanovilo Ženevsko

ministrstvo za zdravje, da bi nadzorovalo kakovosti zdravstvenih spletnih strani in

blogov.

Ostale smernice in navodila za pravilno uporabo socialnih omrežij v zdravstvu, ki veljajo

za zdravnike, pa povzemamo v nadaljevanju.

a) Identifikacija urednika ali člana, ki komentira ali je avtor določene vsebine, ki je

povezana z zdravjem in je dostopna na socialnih omrežjih, dodal vsebini

verodostojnost in dodatno težo. Po navodilih mednarodne zdravniške zbornice (GMC

2013) se mora vsak, ki se identificira na javno dostopnih socialnih omrežjih kot

zdravnik, razkriti s svojim polnim imenom in nazivom. Vsako gradivo, pod katerega se

kot urednik podpisuje zdravnik, se namreč že v osnovi sprejme za zaupanja vredno, že

zaradi naziva, ki ga predstavlja zdravnik, in stroka, ki jo zastopa.

b) Varovanje osebnih podatkov bolnikov. Zdravniško osebje je pravno in etično zavezano,

da bo ščitilo zaupnost bolnikov. Razkrivanje zdravstvenih podatkov o bolnikih brez

njihovega soglasja ali objava takšnih podatkov v blogih, zdravstvenih forumih in

socialnih omrežjih, bi pomenila resno kršitev pravil mednarodne zdravniške zbornice

31

(v nadaljevanju GMC4) in bi lahko bila tudi podlaga za pravno tožbo bolnikov.

Zdravniki in drugo zdravniško osebje, ki želi objaviti posamezne rezultate medicinskih

testiranj ali lastne zdravniške izkušnje na spletu, mora pri tem obvezno upoštevati

navodila in smernice GMC. Objava neformalnih, osebnih ali poniževalnih komentarjev

o bolnikih ali sodelavcih v javnosti oz. na socialnih omrežjih je neprimerna in kazniva.

Spletna diskusija med zdravniki glede bolnikov in izmenjava izkušenj glede

posameznih zdravljenj lahko ima izobraževalne kot strokovne koristi. Izogibati pa se je

treba diskusiji na javnih spletnih mestih, kjer so lahko razkrite določene podrobnosti

glede bolnikov, ki niso namenjene širšemu krogu ljudi. Zdravniško osebje se mora

zavedati, da zaradi svojega naziva zastopa celotno zdravstveno stroko, zaradi česar se

mora tudi v javnosti temu primerno obnašati. Mednarodna zdravniška zbornica (GMC

2013) navaja, da so pravila pravičnega in spoštljivega odnosa zdravnikov do svojih

sodelavcev in bolnikov navedena tudi v dobri proizvodnji praksi (bolj znani pod kratico

GMP5). V GMC standardih so zajete vse oblike osebne ali poklicne interakcije in

komunikacije, kjer zagotavljajo obsežne smernice za zdravnike o zaupnosti bolnikov.

To pomeni, da so tudi spletne objave podvržene enakim zakonom glede avtorskih

pravic in obrekovanja kot pisne ali verbalne.

c) Ohranjanje primerne distance v odnosu zdravnik – bolnik.6Mednarodna zdravniška

zbornica zdravnikom priporoča, da na raznih socialnih omrežjih zavrnejo prošnje za

prijateljstvo, ki jih prejmejo od svojih bolnikov. Namesto tega jim predlaga, da vodijo

konservativno politiko javnega nastopanja in ohranijo primerno distanco v odnosu do

bolnikov. Socialna omrežja namreč brišejo mejo med osebnim in poklicnim življenjem

posameznika in kot takšna niso primerna za zdravniško stroko. Zdravnikom predlaga,

da preusmerijo bolnike na uradne strokovne profile, ki obstajajo na socialnih omrežjih,

in ne odgovarjajo na njihove prošnje in vprašanja v svojem lastnem profilu.

Mednarodna zdravniška zbornica v navodilih podaja tudi primerno razmerje in odnos,

ki bi ga naj imelo zdravniško osebje do svojih bolnikov. Kršitve teh pravil z objavo

neprimerne vsebine ali razkrivanjem osebnih informacij bolnikov prek socialnih

omrežij imajo lahko resne posledice za zdravnika. V skrajnem primeru lahko ostane

celo brez zdravniške licence. Kljub temu da je stvar vsakega posameznika, kaj bo

objavljal v svojem prostem času prek socialnih omrežij in v lastnem imenu, pa zbornica

naproša, da vsak posameznik premisli, ali je to v skladu z javno podobo in ugledom, ki

ga uživa zdravstvena stroka.

d) Izogibanje navzkrižju interesov. Zdravniško osebje je etično zavezano, da se izogiba

vsakršnemu navzkrižju interesov, ki bi lahko izviralo iz objavljanja neprimerne vsebine

ali pridobivanja materialnih stvari zaradi podpiranja določenih farmacevtskih

proizvodov ali storitev, od katerih bi lahko imeli koristi. V primeru objavljanja

zdravstvenih prispevkov so zdravniki vedno dolžni razkriti tudi vir informacij in

vsakršno materialno ali drugo korist, ki jo imajo od tega. Če se potencialno navzkrižje

interesov ne razkrije, lahko to negativno vpliva na zaupanje javnosti, strokovnost

ostalih avtorjev in samo zaupanje v GMC (BMA 2013).

4 GMC je kratical za General medical council in pomeni mednarodno zdravniško zbornico.

5 GMP standardi so kratica za Good manufacturing practices.

6 BMA 2013.

32

e) Prepoved širjenja nepreverjenih informacij. Širjenje nepreverjenih informacij o

zdravstvu, ki se kasneje izkažejo za nekredibilne, lahko povzroči masovno paniko, zato

se je temu potrebno izogibati. Številnim farmacevtskim družbam se še danes očita, da

so v času ptičje gripe ustvarjali nepotrebno paniko, da bi povečali prodajo zdravil.

BMA (2013) povzema, da je zelo pomembno, da se zdravniki udeležijo spletnih debat

na raznih socialnih omrežjih in forumih glede na njihovo smer specializacije in na tak

način prispevajo k povečanju objektivnosti in strokovnosti vsebine. Kljub temu pa se

lahko pravica do izražanja lastnega mnenja prek raznih forumov in blogov omeji, v

kolikor obstaja nevarnost povzročitve škode in zmanjšanje ugleda posameznikom. V

večini držav je podajanje neresničnih in žaljivih vsebin prek spleta tudi kaznivo

dejanje, kar poznamo kot obrekovanje. Če posameznik poda komentar, ki se prepozna

kot obrekovanje, ima to lahko za posledico začetek pravnega postopka proti

posamezniku ali organizaciji, ki jo zastopa.

3.6 Prednosti in slabosti modela socialnih omrežij v zdravstvu

3.6.1 Prednosti modela socialnih omrežij

Socialna omrežja povezujejo ljudi, ki delijo skupne interese izven političnih, ekonomskih

in geografskih meja (Silverman 2007) in omogočajo objavo njihovih misli, idej in izkušenj

brez vpletenosti posrednika (Cunningham 2013). Uporabnikom prinašajo nov koncept

digitalnega komuniciranja, katerih prednosti podajamo v nadaljevanju.

a) Razširjenost in hiter pretok informacij. Luo (2007) in Dolan (2013) povzemata, da leži

glavna moč socialnih omrežij v številu povezav, ki omogočajo posameznemu

uporabniku tako v dolžino, kot tudi v širino iskanje informacij. Z dolžino razumemo

več kot milijardo uporabnikov različnih socialnih omrežij, ki lahko na ta način

medsebojno komunicirajo. Širino pa glede na svoj namen pojmujejo socialna omrežja

dokaj različno. Uporabnik je lahko član širšega družbenega omrežja, omrežja za

bolnike z rakom, diabetesom, Alzheimerjevo boleznijo, za nosečnice, svetovalnico o

zdravem načinu prehranjevanja itd.

b) Prihranek časa in napora za iskanje informacij o novostih. Socialna omrežja

omogočajo učenje po potrebi (Tian et al. 2012), kar Meskó (2013a, 135) ocenjuje, kot

ključno za zdravnike, ki želijo biti v koraku s časom glede aktualnih novosti v

zdravljenju. Namesto brskanja po spletu in iskanja informacij Meskó (2013a, 27)

predlaga, da informacije pridejo do iskalca na strukturiran, kontroliran in učinkovit

način, kar vsekakor omogočajo socialna omrežja. Učenje medicine je namreč ekipno

delo, ki se lahko z uporabo interneta in socialnih omrežij poenostavi.

c) Dostopnost. Meskó (2013a, 39) povzema, da je eden izmed glavnih razlogov za

uporabo socialnih omrežij, da oseba s pravilnim odgovorom ni vedno prisotna v

ordinaciji. Odlična alternativa so lahko socialna omrežja, ki so vedno dostopna in

lahko svojim članom zagotovijo ustrezen odgovor v zelo kratkem času.

33

d) Personifikacija dostopa je zahtevana za vse člane socialnih omrežij. Določena socialna

omrežja, ki so namenjena zgolj zdravnikom, zahtevajo, da njeni člani svoj zdravniški

status tudi dokažejo z ustreznim potrdilom. S tem je doseženo, da so informacije

kredibilne, saj prihajajo s strani oseb, ki so na določenem področju zaradi svojega

znanja cenjene s strani svojih sodelavcev in drugih zdravnikov.

e) Vključitev bolnika omogoča boljši proces zdravljenja. Diabetes je ena najhitreje

rastočih bolezni modernega sveta in zahteva neprekinjen proces zdravljenja. Zelo

pomembno je sodelovanje med zdravniki in bolniki ter izmenjava izkušenj med bolniki

samimi. McCarthy (2011) pravi, da so izkušnje zdravnikov v tem primeru omejene,

zato so socialna omrežja odličen način za povečanje pretoka informacij, kot je npr.

PatientsLikeMe, kjer lahko zdravniki in bolniki delijo svoje izkušnje o posameznih

boleznih. Tudi bolniki sami so motivirani, da pridobijo informacije o svoji bolezni in

primernem načinu zdravljenja, zato so takšne strani med prvimi, kjer začnejo iskati

potrebne informacije.

3.6.2 Slabosti modela socialnih omrežij v zdravstvu

Socialna omrežja predstavljajo nov način komuniciranja, ki se v zdravstvenem svetu šele

uveljavlja. Kot pri vsakem novem načinu je tudi tukaj značilno, da je poleg zagovornikov

uporabe tega sistema, prisotnih tudi veliko nasprotnikov. V nadaljevanju povzemamo

glavne slabosti modela socialnih omrežij v zdravstvu.

a) Nemotiviranost uporabnikov za objavljanje je verjetno največja slabost modela

uporabe socialnih omrežij v zdravstvu. Večina bolnikov ne vnaša zdravstvenih

podatkov skozi celoten proces trajanja bolezni in zdravljenja, temveč le do ozdravitve.

Dokler bolezen traja, je namreč vsak pripravljen deliti svoje informacije in se

posvetovati z ostalimi bolniki, saj si vsak želi čim hitrejšega okrevanja. Za socialna

omrežja pa je ključno, da lahko njihovi člani vidijo in spremljajo celoten ciklus

zdravljenja določenega bolnika.

b) Regulatorna spornost oglaševanja zdravil. Oglaševanje zdravil, ki jih predpisujejo

zdravniki, je tako v Evropi kot tudi v ZDA prepovedano. Enega največjih izzivov

farmacevtske industrije predstavlja danes opcija, kako izkoristiti priložnosti, ki jih

ponujajo socialna omrežja v okviru obstoječe zakonodaje (McCarthy 2011, 32).

c) Zahtevano je določeno znanje s področja uporabe. Pri neizkušenih uporabnikih

socialnih omrežij je velika verjetnost, da bodo delali napake, ki pa so v zdravstvu lahko

zelo škodljive. Nekatere informacije lahko zaradi neznanja zdravnika ali neustreznega

ravnanja, vodijo do kršitev zaupnosti in zasebnosti bolnika, kar pa je kaznivo. Za

sodelovanje zdravnikov na socialnih omrežjih je torej nujno, da tudi oni spoznajo

osnove pravilnega komuniciranja in spoznajo prednosti ter slabosti uporabe le-teh. Žal

pa je večina zdravnikov preobremenjenih in za takšno izobraževanje nimajo časa

(Cunningham & DeCamp 2013).

34

d) Vprašljiva verodostojnost informacij. Cunningham in DeCamp (2013) navajata, da bi

se morali zdravniki pod svoje objave vedno podpisati s svojim polnim imenom in

nazivom, saj so informacije le tako lahko verodostojne in dajo vsebini neko težo.

Številni zdravniki temu nasprotujejo, saj se v zvezi s številnimi tematikami ne želijo

izpostavljati in tvegati svojih karier. Kljub temu pa menijo, da je pomembno izpostaviti

tudi zaznane nepravilnosti za izboljšanje zdravstva (napake v zdravljenju bolnikov,

etične nepravilnosti itd).

e) Smernice in uredbe sodelovanja so nejasne. Kljub temu da je bilo v zadnjem času

veliko napisanega o primernem načinu komuniciranja zdravniškega osebja prek

socialnih omrežij, obstaja to področje še vedno nedorečeno. McCarthy (2011, 12) v

svojem delu pojasnjuje, da je večina udeležencev zdravstvenega procesa (zdravniki,

farmacevtska podjetja, bolniki) navedla, da si želijo uvedbo pravil sodelovanja.

Cunningham in DeCamp (2013) dodajata, da zdravniška stroka še vedno ni enotna

glede etičnosti komuniciranja zdravnikov z bolniki prek socialnih omrežij. Zaradi

nejasnih pravil obnašanja in sodelovanja zdravnikov na socialnih omrežjih, se jih

večina posledično izogiba. Vse dokler ne bodo ustoličena in javno znana pravila

obnašanja in sodelovanja zdravnikov na socialnih omrežjih, se jih bodo ti izogibali.

f) Ogrožena pravica bolnikov do zasebnosti. Socialna omrežja so zabrisala mejo med

zasebnim in javnim življenjem, saj so osebne informacije uporabnikov postale javno

dostopne. Zaradi tega se mora vsak uporabnik, ki se odloči postati član določenega

socialnega omrežja, zavedati naslednjih posledic (GMC 2013):

‒ nobeno socialno omrežje ne zagotavlja svojim članom 100-odstotne anonimnosti;

‒ objavljeno vsebino spremljajo tudi nadrejeni in potencialni partnerji;

‒ prek objavljenih informacij, fotografij in ostalega se lahko dokaj točno določi

lokacija uporabnika;

‒ kakor hitro je informacija objavljena in posredovana v javnost, jo je praktično

nemogoče odstraniti, saj so jo lahko drugi uporabniki že posredovali naprej.

g) Hitro širjenje negativnih informacij. Greenpeace je v 2010 zaradi sečnje palmovih

listov, ki jih uporabljajo za izdelavo čokolade Kit Kat, močno okrnil ugled podjetja

Nestlé. Sečnja palmovih listov poteka v naravnem okolju orangutanov, s čimer jim

uničujejo hrano. Orangutani so med drugim tudi ogrožena živalska vrsta. Greenpeace

je s pomočjo videa na Youtubu dosegel 1,5 milijona ogledov, na Facebook strani

podjetja Nestlé pa dosegel, da je bilo oddanih nešteto negativnih komentarjev. Podjetje

Nestlé je poleg tega prejelo več kot 200.000 spletnih sporočil in nešteto telefonskih

klicev, kar je močno poslabšalo njihov javni ugled. Podjetje Nestlé je zaradi tega tudi

spremenilo svojo politiko sekanja palm v naravnem okolju orangutanov (Greenpeace

2010).

h) Varovanje zaupnih osebnih podatkov. Med uporabniki raznih socialnih omrežij se je

pojavila vse večja zaskrbljenost zaradi izkoriščanja zaupnih osebnih podatkov njihovih

članov. Uporabniki omrežij se morajo zavedati nevarnosti kraje podatkov, zato jih

večina ne želi podajati nekaterih podatkov, ki pa so ključni za razumevanje določenega

zdravstvenega problema. Informacije, ki jih člani socialnih omrežij posredujejo v splet,

se lahko uporabijo v različne namene trženja in druge namene, ki razkrijejo želje in

identiteto posameznikov brez njihove vednosti ali privolitve v to.

35

3.7 Primeri uporabe socialnih omrežij v zdravstvu

V povezavi z zdravjem obstaja danes že več kot 500 različnih socialnih omrežij, kjer lahko

bolniki, zdravniki in ostali udeleženci delijo svoje izkušnje glede zdravljenja, izbire

zdravnika itd. Ločiti je potrebno socialna omrežja v širšem kontekstu uporabe (Facebook,

Twitter, Youtube) in socialna omrežja, ki so namenjeni izključno specifičnim zdravstvenim

tematikam (Sermo, Ozmosis, PatientsLikeMe itn.). Glavne razlike med omenjenimi

omrežji so prikazane v spodnji tabeli, podrobneje pa jih predstavljamo v nadaljevanju.

TABELA 2: RAZLIKA MED SOCIALNIMI OMREŽJI, KI SO NAMENJENA V

ZDRAVSTVENE NAMENE IN OSTALIMI

Širši kontekst uporabe Specifična zdravstvena omrežja

Registracija Vsak se lahko registrira Izključno zdravstveno osebje, za kar

se zahteva potrditev identifikacije

Področje uporabe Ni specificirano Specializirano področje iz medicine

Jezik uporabe V večini angleščina Specifičen glede na državo ali

področje uporabe

Politika zasebnosti Poenotena V skladu z zdravstveno zakonodajo


3.7.1 Širši kontekst uporabe socialnih omrežij v zdravstvu

McCarthy (2011, 11) navaja, da so zdravstvene informacije danes prisotne že na vseh

večjih socialnih omrežjih. Značilno za te informacije je, da so dostopne vsakomur, da so

brezplačne, ter da niso namenjene zgolj izmenjavi zdravstvenih tematik, temveč

omogočajo izmenjavo poljubnih in raznovrstnih informacij. V večini primerov gre za manj

specifične zdravstvene informacije, s katerimi se sooča večina ljudi (zdrav način

prehranjevanja in rekreacije, otroške bolezni, nosečnost, nevarnost srčnih bolezni, lepotni

popravki itd.). Informacije so podane na enostaven in bolniku prijazen način, saj ciljajo na

maksimalno možen doseg in morajo biti temu primerno podane. V nadaljevanju

predstavljamo Facebook in Youtube, ki sta v Sloveniji najbolj prepoznavna in uporabljena

medija med vsemi socialnimi omrežji. Predstavitev smo omejili na zdravstveni pomen

socialnih omrežij, ki ga imajo na svoje uporabnike.

a) Facebook

Facebook je z več kot milijardo aktivnih uporabnikov največje socialno omrežje na svetu.

Renko (2012, 24) povzema po Korošcu (2011, 14–15), da je bil Facebook zasnovan kot

omrežje za druženje različnih ljudi, ki se med seboj poznajo, a se iz danih okoliščin ne

videvajo tako pogosto, kot bi si sami želeli. Osnovna ideja je s sčasoma in z večjim

številom uporabnikov prerasla v povezovanje med ljudmi, ki jih v realnem svetu ne

srečujemo in ne poznamo. S tem se je začelo povezovanje ljudi z vsega sveta.

36

Uporabniki si lahko na Facebooku izmenjujejo novice, objavljajo video in foto vsebine,

izražajo svoja mnenja, se povezujejo v odprte ali zaprte skupine, igrajo razvedrilne

aplikacije, izvajajo ankete itd. To lahko delajo prek svojih profilov ali posebej za to

ustanovljenih strani. Facebook stran je narejena za promoviranje ali obveščanje o določeni

tematiki. Predstavimo lahko svoje podjetje, znamko, sebe ali delimo neko drugo

informacijo. Če postanemo oboževalec določene strani, se ta informacija prikaže na našem

»zidu«7. Oboževalec neposredno prejme objavo v svojih novicah, kar omogoča hitrejše in

enostavnejše sledenje informacijam, ki uporabnika zanimajo.

Pomen Facebooka v zdravstvu narašča zaradi večanja števila starejših uporabnikov, ki

vedno pogosteje uporabljajo Facebook. To je posledica enostavne in preproste uporabe, ter

širjenja računalniškega znanja med starejšimi osebami. S Facebookom so vsi uporabniki

dobili skupen prostor za komuniciranje v obliki, ki je primerna današnjemu času. S tem je

mišljeno predvsem multimedijsko in interaktivno podajanje raznih video in foto vsebin, ki

posamezno temo naredijo enostavnejšo za prikaz, predvsem pa bolj prijazno kot zgolj

izmenjava besedila.

Renko (2012, 24) povzema po P. B. B. (2010), da imamo na Facebook-strani odlično

priložnost, da lahko razkrijemo skrite posebnosti izdelkov, storitev in poslovanja vsake

organizacije. Obiskovalce našega profila lahko pozivamo k temu, da nam postavijo

vprašanja, zapišejo svoje ideje, poročajo o problemih, da objavijo fotografijo svojega

obiska pri nas itd.

V zdravstvu lahko tako ključni udeleženci s pomočjo Facebooka komunicirajo s svojo

okolico v zvezi s svojo boleznijo, zdravljenjem, zdravstvenimi novostmi, zdravim načinom

življenja ali preprosto spremljajo zdravstvene novice. V nadaljevanju prikazujemo primere

podajanja zdravstvenih informacij s pomočjo socialnega omrežja Facebook.

Številne zdravstvene organizacije in združenja8 s pomočjo Facebooka zbirajo finančna

sredstva za zaustavitev širjenja Ebole. S pomočjo Facebooka lahko neposredno dosežejo

več kot milijardo uporabnikov, ki lahko finančno pomagajo ali širijo informacijo naprej

ostalim. Na Facebooku je za to osnovana enostavna stran (»teaser«), ki jo prikazuje

spodnja slika. S klikom ikone »Darujte zdaj« uporabnika preusmeri k eni od organizacij, ki

zbira finančna sredstva za zaustavitev te bolezni. Tukaj lahko uporabniki darujejo finančna

sredstva za pomoč ustavitvi širjenja Ebole.

7 Sledenje uporabnikovim aktivnostim in vidnost le-teh se lahko nastavi v nastavitvah profila vsakega

uporabnika ali strani. Vsak uporabnik lahko določi specifične informacije, za katere bi želel, da se

prikazujejo na njegovem »zidu« in bi jih želel deliti z ostalimi povezanimi ali nepovezanim uporabniki.

8 Unicef, United Nations Foundation, International Medical Corps, International Federation of Red Cross

and Red Crescent, Save the Children, Act!onAid, Adventist Development and Relief Agency, Africare,

AmeriCares, American Red Cross, Doctors of the World, IMA World Health, Project H.O.P.E., Save The

Children itd.

37

SLIKA 6: PRIMER ZBIRANJA PROSTOVOLJNIH PRISPEVKOV NA

FACEBOOKU ZA BOJ PROTI EBOLI

Vir: Facebook 2014a.

V nadaljevanju prikazujemo primere podajanja zdravstvenih informacij uporabnikom

bolnišnice Mayo.9 Omenjeno bolnišnico smo zaradi številnih nagrad na področju

sodelovanja s svojimi bolniki uporabili kot primer dobre prakse in predstavili primere

sodelovanja te bolnišnice na Facebooku. Bolnišnica Mayo ima na Facebooku osnovano

osnovno stran bolnišnice Mayo Clinic ter številne druge strani, ki so specializirane na

posamezno terapevtsko področje (inovacije, transplantacije, ginekologija, presaditve itd.).

Uporabniki se lahko na ta način že v osnovi prijavijo na prejemanje informacij s

terapevtskega področja, ki jih zanima.

Naslednje slika prikazuje objavo bolnišnice Mayo na Facebooku o pomenu rekreacije za

zdravje ljudi. S slikovno prispodobo starejše aktivne ženske in kratkim besedilom ozavešča

in spodbuja svoje člane k športnim aktivnostim. Objava je dosegla svoj namen, saj jo je 28

uporabnikov posredovalo drugim članom.

9 Bolnišnica Mayo je po podatkih U.S. News & World Record (2015) prejemnik največjega števila nagrad v

letu 2015 med več kot 5000 bolnicami v ZDA, ki jih podeljujejo glede na uspehe na posameznih

zdravstvenih področjih.

38

SLIKA 7: OZAVEŠČANJE BOLNIŠNICE MAYO O POMENU REKREACIJE ZA

ZDRAVJE

Vir: Facebook 2014b.

Naslednja slika prikazuje bolnico z rakom po opravljeni kemoterapiji in dodaja povezavo

do podrobnejšega članka, ki priporoča svojim bolnikom pravilno nego po opravljeni

kemoterapiji. Objava je dosegla velik odziv uporabnikov, saj jo delilo 66 uporabnikov,

dosegla pa je tudi 268 všečkov.

SLIKA 8: OZAVEŠČANJE BOLNIŠNICE MAYO O ZAŠČITI PRED OKUŽBO V

ČASU KEMOTERAPIJE

Vir: Facebook 2015.

39

b) Youtube

Youtube je popularno socialno omrežje, ki je namenjeno izmenjavi videovsebin.

Uporabniki lahko videovsebine dodajajo, komentirajo, všečkajo, ocenjujejo ali delijo prek

drugih socialnih omrežij (Facebook, Twitter itd.). Številnim avtorjem namesto

tradicionalnih kanalov za predvajanje video in glasbene vsebine (televizija, radio) Youtube

ponuja uporabo brezplačnega novega pristopa, s katerim dosežejo bistveno večje število

ljudi.

Najbolj gledane videovsebine na Youtubu lahko dosežejo več milijonov ali celo milijard

ogledov. Zgolj kot primer možnega dosega je glasbena uspešnica korejskega izvajalca Psy,

z naslovom Gangnam Style, ki je imela do novembra 2014 že 2,13 milijarde ogledov.

Videoposnetki, ki so objavljeni v zdravstvene namene, imajo v največji meri izobraževalno

in pojasnjevalno vlogo. Video lahko pove več kot milijon besed, zato je številnim

uporabnikom ta način podajanja vsebine bolj prijazen.

Danes obstajajo na Youtubu številni zdravstveni kanali, kjer so objavljene videovsebine s

posameznih terapevtskih področij, ki jih prikazujemo v spodnji tabeli (Meskó 2013a, 15).

Zdravstveno osebje in bolniki imajo tako možnost poenostavljenega prikazovanja operacij,

zdravljenj, spremljanje seminarjev priznanih zdravnikov, s čimer se lahko učijo na realnih

primerih, bolniki pa lahko predvsem premagujejo strah pred neznanim.

TABELA 3: PRIMERI KANALOV NA KANALU YOUTUBE, KI SO NAMENJENI

V ZDRAVSTVENE NAMENE

Kanal Youtube URL Zdravstveno področje

Fauquier ENT https://www.youtube.com/user/

fauquierent

Otorinolaringologija

HemOnc Today https://www.youtube.com/user/

HemOncToday

Hematologija/onkologija

The Society of General

Internal Medicine

https://www.youtube.com/user/

TheSGIM

Splošna medicina

European Society of

Cardiology

https://www.youtube.com/user/

escardiodotorg

Kardiologija

Dr. Jerry Gordon https://www.youtube.com/user/

DrJerryGordon

Zobozdravstvo

ClinNeurologyNews https://www.youtube.com/user/

ClinNeurologyNews

Nevrologija


Meskó (2013a, 127) v svojem delu poudarja, da je potrebno pred objavo videovsebin

razmisliti o naslednjih zadevah:

‒ ali je omenjena videovsebina primerna za predvajanje v javnosti;

‒ ali naj bo vsebina javna ali zasebna (na Youtubu je namreč mogoče nastaviti, ali naj bo

posamezna vsebina javna ali vidna zgolj omejenemu številu uporabnikov);

https://www.youtube.com/user/fauquierent

https://www.youtube.com/user/fauquierent

https://www.youtube.com/user/HemOncToday

https://www.youtube.com/user/HemOncToday

https://www.youtube.com/user/TheSGIM

https://www.youtube.com/user/TheSGIM

https://www.youtube.com/user/escardiodotorg

https://www.youtube.com/user/escardiodotorg

https://www.youtube.com/user/DrJerryGordon

https://www.youtube.com/user/DrJerryGordon

https://www.youtube.com/user/ClinNeurologyNews

https://www.youtube.com/user/ClinNeurologyNews

40

‒ osebna identifikacija bolnika ali njegove zdravstvene težave so strogo prepovedane za

vsakršno objavo, zato je potrebno preveriti ali so bile umaknjene.

Številne zdravstvene težave in problemi so za bolnike neprijetni zaradi strahu pred

neznanim, strahu pred možno bolečino, pred javno zadrego itd. S pomočjo videovsebin, ki

so objavljene na Youtubu, si lahko vsak bolnik v svojem domačem okolju, kjer se počuti

najbolj varno, prijetno in kjer ga nihče ne moti, ogleda določene zdravstvene vsebine, ki jih

iz takšnih ali drugačnih razlogov ne želi deliti z javnostjo. V nadaljevanju podajamo primer

operacije proti smrčanju, ki je objavljen na Youtubu. Gre za zelo pogosto zdravstveno

težavo, ki pa se jo da rešiti dokaj enostavno. Postopek operacije, ki si ga bolnik predhodno

ogleda na Youtubu, lahko zmanjša strah pred samo operacijo in pripomore k povečanju

bolnikovega sodelovanja.

SLIKA 9: VIDEO POSNETEK OPERACIJE ZA PREPREČITEV SMRČANJA

Vir: Youtube 2013a.

3.7.2 Sinteza teoretičnega modela uporabe socialnih omrežij v zdravstvu

Zdravstvena socialna omrežja predstavljajo neprekinjen vir znanja, ki se z vsakim novim

komentarjem samodejno osvežuje, posodablja in nadgrajuje. Posebnost in tudi glavna

prednost omenjenega načina je, da poteka vse po sistemu zbiranja in izločanja relevantnih

informacij iz množice informacij. V angleščini se za omenjeno dejavnost uporablja pojem

»crowdsurfing«.

Uporabniki imajo danes na izbiro veliko število socialnih omrežij, ki so namenjena

izključno v zdravstvene namene. Meskó (2013a, 45) povzema, da so dejavniki, ki

najmočneje vplivajo na izbiro določenega socialnega omrežja naslednji dejavniki:

‒ jezik, v katerem se uporablja socialno omrežje;

‒ anonimnost ali identifikacija uporabnikov;

‒ področje uporabe, ki ga pokriva (raziskovalno ali specifično);

‒ število uporabnikov;

‒ enostaven način iskanja in filtriranja iskanih informacij;

‒ možnost prikazovanja in dodajanja slik, videovsebin in zdravstvenih primerov;

‒ varnostne nastavitve in osnove zasebnosti (kako odprta je posamezna skupnost).

V naslednjem shematskem prikazu (Slika 10) povzemamo lastno sintezo modela

komuniciranja v zdravstvu s pomočjo tradicionalnih načinov, naproti modelu za

komuniciranje s pomočjo socialnih omrežij. Oba modela smo podrobneje sicer spoznali v

prejšnjih poglavjih, na tem mestu pa izpostavljamo njune osnovne značilnosti in njuno

prepletenost.

41

SLIKA 10: SINTEZA TRADICIONALNEGA MODELA KOMUNICIRANJA IN

MODELA SOCIALNIH OMREŽIJ

Vir: Lastna izdelava.

Kljub temu, da gre v obeh modelih komuniciranja za iste udeležence zdravstvenega

sistema (farmacevtske družbe, zdravstveno osebje, bolniki, lekarne in plačniki), se močno

razlikuje vloga, ki jo imajo udeleženci v posameznem sistemu. V tradicionalnem modelu

imajo osrednjo vlogo farmacevtske družbe in zdravniško osebje, ostali udeleženci pa imajo

zgolj pasivne vloge. Farmacevtske družbe razvijejo zdravilo, nato pa vplivajo na to, da ga

zdravniško osebje predpiše bolnikom. V modelu socialnih omrežij imajo osrednjo vlogo

bolniki, katerih potrebam so razvita zdravila na podlagi medsebojne aktivne komunikacije

vseh udeležencev zdravstvenega sistema. Bolniki, ki sodelujejo v modelu socialnih

omrežij, so tudi bistveno bolj informirani in izobraženi o svojem bolezenskem stanju, kot

bolniki v tradicionalnem modelu, kjer imajo zgolj vlogo porabnikov.

Informiranje v tradicionalnem modelu poteka s pomočjo člankov v zdravstvenih in

strokovnih revijah, udeležbo na strokovnih izobraževanjih, na podlagi mnenj izkušenih in

uglednih strokovnjakov in s pomočjo informacij, ki jih posredujejo farmacevtske družbe.

Sodelovanje poteka večinoma z lokalnimi udeleženci, ki imajo že predhodno navezan

medsebojen stik. Zdravniki manjših bolnišnic kličejo za mnenje druge zdravnike, ki so

42

nastanjenih v večjih bolnišnicah znotraj posamezne lokalne skupnosti. Nasprotno poteka

komunikacija v modelu socialnih omrežij na podlagi medsebojnega sodelovanja na

globalni ravni.

Za tradicionalni model so značilni dolgi in nepregledni strokovni članki, kjer se uporabnik

izgubi v množici podatkov. Značilnost modela socialnih omrežij pa so kratke

multimedijske vsebine, ki so uporabniku bolj zanimive, atraktivne in omogočajo enostavno

uporabo. Dodana vrednost tega modela, so številne mobilne aplikacije, ki še dodatno

poenostavijo uporabo in jo približajo uporabnikom.

Obiski zdravnikov s strani predstavnikov farmacevtskih družb in organizacija strokovnih

izobraževanj so časovno in stroškovno potratni, obenem pa negativno vplivajo na javne

finance. Udeleženci modela socialnih omrežij pa so nasprotno zaradi spletnega načina

sodelovanja, neodvisni od časa, kraja, prostora in prisotnosti drugih udeležencev in

posledično ne vplivajo negativno na javne finance.

Med glavne prednosti komuniciranja s pomočjo tradicionalnega modela spada osebna

interakcija, ki vpliva na izboljšanje medsebojnih odnosov med udeleženci skozi daljše

obdobje. Nekateri zdravniki lahko zaradi dolgoročnega uspešnega odnosa, ki ga imajo s

predstavniki farmacevtskih družb, pridejo do informacij, ki niso bile javno objavljene,

vendar so pomembne v samem procesu zdravljenja bolnikov. Slabost tega načina je

časovna omejenost zdravniškega osebja, ki zelo težko filtrira med vsemi tržno naravnanimi

informacijami, ki jih prejme s strani farmacevtske industrije. Zdravniki zaradi tega pogosto

preferirajo predpisovanje določenih zdravil, kar pa pomeni kršenje etičnih in pravnih norm.

Med glavne prednosti komuniciranja s pomočjo socialnih omrežij pa štejemo prihranek

časa in napora za iskanje relevantnih informacij, kar je posledica spletnega načina

komuniciranja. Za ta način komunikacije je značilno aktivno sodelovanje bolnika, kar

vpliva na izboljšanje vsesplošne razgledanosti javnosti o zdravstvu. Slabost tega načina

predstavlja nemotiviranost uporabnikov k objavam, kadar sami ne potrebujejo zdravstvene

nege, čeprav bi lahko s svojimi izkušnjami močno pomagali drugim udeležencem. Težavo

pri sodelovanju zdravniškega osebja predstavlja tudi to, da so smernice in uredbe

sodelovanja na socialnih omrežjih nejasne. Hitrost prenosa informacij pa lahko predstavlja

poleg največje prednosti v posameznih okoliščinah hkrati bistveno slabost, saj je namreč

hitrost širjenja nepreverjenih informacij preko spleta izredno hitra.

Smernice in navodila za pravilno uporabo socialnih omrežij smo predstavili že v poglavju

3.5, zato se v nadaljevanju osredotočamo na predstavitev konkretnih primerov obstoječih

socialnih omrežij, ki delujejo zgolj v zdravstvene namene. Posebnost zdravstvenih

socialnih omrežij je, da lahko v nekaterih sodelujejo zgolj zdravniki, medtem ko so druga

odprta širšemu krogu zdravstvenih udeležencev. Na podlagi tega vidika se zdravstvena

omrežja razdelijo na:

‒ socialna omrežja, ki so namenjena zdravnikom in

‒ socialna omrežja, ki so namenjena bolnikom.

43

a) Socialna omrežja v zdravstvu, namenjena zdravnikom

McCarthy (2011, 23) ugotavlja, da so se številna zdravstvena socialna omrežja razvila

zaradi potreb zdravnikov po iskanju novih zdravstvenih informacij. Omenjena socialna

omrežja na podlagi medsebojnega sodelovanja zdravnikov omogočajo sledenje smernicam

zdravstvenega razvoja v enaki meri, kot se sedaj to dogaja na raznih kongresih ali drugih

izobraževalnih srečanjih. Zdravnik Jason Bhan (Ozmosis 2015), ki je tudi eden od

ustanoviteljev socialnega omrežja Ozmosis, izpostavlja, da zdravniki najbolj zaupajo

zdravstvenim informacijam, ki jih prejmejo od drugih zdravnikov, zato vidi zaprta socialna

omrežja, kjer lahko sodelujejo zgolj zdravniki, kot odlično spletno mesto za komunikacijo.

Obstajajo številna socialna omrežja, ki jih uporabljajo izključno zdravniki. Te strani so

zaprtega tipa, kar pomeni, da pred registracijo zahtevajo avtorizacijo uporabnika.

Uporabnik mora v procesu registracije svojo identifikacijo potrditi s svojo unikatno

zdravniško kodo. Socialna omrežja se v večini razlikujejo predvsem glede na jezik

uporabe. V spodnji tabeli prikazujemo nekatera:

TABELA 4: SOCIALNA OMREŽJA ZA ZDRAVNIKE

Ime (URL) Področje uporabe Št. uporabnikov

Sermo

(http://www.sermo.com/)

ZDA, Avstralija, Irska,

Kanada, J. Afrika, N.

Zelandija, Velika

Britanija

382.000

Ozmosis

(https://ozmosis.org/home) ZDA 100.000

Dxy

(http://www.dxy.cn/) Kitajska 5.000.000

Doctors.net.uk

(http://www.doctors.net.uk/) Velika Britanija 212.219

New Media Medicine

(http://www.newmediamedicine.com/)

Velika Britanija, Nova

Zelandija 60.000

Doctors Hangout

(http://www.doctorshangout.com/) Svetovna 51.510

Definitive Dx

(https://www.definitivedx.com/) Svetovna Ni podatka

Esanum

(http://www.esanum.com/)

Nemčija, Francija,

Španija, Avstrija, Švica,

Italija

>100.000

Vir: lastna izdelava.

V nadaljevanju predstavljamo konkretne primere sodelovanja zdravnikov na najbolj

poznanih socialnih omrežij za zdravnike v angleško govorečem delu sveta – to sta Sermo

in Ozmosis.

44

SERMO10

je z 382.000 aktivnimi uporabniki največje angleško socialno omrežje na svetu,

ki je namenjeno izključno zdravnikom, ki so locirani v 7 državah (ZDA, Avstralija, Irska,

Kanada, J. Afrika, N. Zelandija, Velika Britanija). V primerjavi z Ozmosisom,

uporabnikom omrežja Sermo ni treba uporabljati svojih pravih imen in nazivov.

Uporabniki lahko zato izpostavijo svoje zdravniške napake ne da bi se kakorkoli osebno

izpostavljali in tako pomagajo ostalim zdravnikom, da se temu izognejo. Luo (2007)

dodaja, da Sermo ni namenjen mreženju in izgradnji socialnih omrežij med zdravniki,

temveč izmenjavi izkušenj v zdravljenju.

Uporabniki omrežja Sermo imajo možnost enostavnega iskanja informacij, ki jim lahko

dodajo razne medijske vsebine, zaradi česar so iskani podatki preglednejši. Uporabniki

izbirajo med aktualnimi zdravstvenimi primeri (SERMOSolves), sodelujejo v anketah

(SERMOpolls), blogih (SERMOblog) in v zdravstvenih raziskavah (SERMOresearch), ki

so posebnost tega omrežja. Številne organizacije, ki potrebujejo strokovno znanje

zdravnikov in njihove izkušnje v zdravljenju posameznih bolezni in z zdravili, lahko vse to

prejmejo prek zdravstvenih raziskav (SERMOresearch). Te organizacije so tudi glavni

financerji razvoja in delovanja omrežja Serma, poleg tega pa nudijo uporabnikom dodaten

vir zaslužka, če se odločijo sodelovati s svojimi prispevki.

Primeri sodelovanja posameznih zdravnikov v konkretnih primerih so prikazani v

nadaljevanju.

SLIKA 11: PRIMER SODELOVANJA ZDRAVNIKOV NA KONKRETNEM

ZDRAVSTVENEM PRIMERU ISKANJA USTREZNE DIAGNOZE

Vir: Sermo 2015.

10

Vir: Sermo 2015.

45

SLIKA 12: PRIMER BOLNIKA, KI SI JE Z ŽAGO PREBODEL PALEC

Vir: Sermo 2015.

SLIKA 13: PRIMER BOLNIKA Z IZPUŠČAJI

Vir: Sermo 2015.

46

OZMOSIS11

je brezplačno socialno omrežje, ki zagotavlja varno in zanesljivo okolje

izključno zdravnikom z licenco v ZDA. Za razliko od omrežja Sermo morajo pri Ozmosisu

vsi zdravniki uporabljati svoja prava imena in nazive. Uporabniki lahko tako že iz

avtorjevega naziva vedo, ali gre za preverjeno informacijo, ki ji bodo zaupali oz. je ta

kredibilna glede na množico vseh spletnih informacij.

Iskanje po omrežju Ozmosis je enostavno, saj so teme hierarhično razvrščene po skupinah.

Številnih informacij ni treba iskati od začetka, temveč obstaja velika možnost, da se je o

podobnem primeru v preteklosti že razpravljalo in ga je treba le poiskati. Zdravnikom

omogoča, da si v varnem okolju med seboj izmenjujejo informacije glede zdravljenja

svojih bolnikov in si pridobijo dodatno mnenje s strani drugih zdravnikov. Vsak uporabnik

si lahko nastavi opomnik za specifične informacije, ki ga zanimajo. To pomeni, da

uporabnik prejme ob vsaki novosti v povezavi s tematiko, ki ji sledi, opozorilo na svoj

privatni poštni naslov.

Ozmosis ponuja svojim uporabnikom sodelovanje in vpogled v konkretne zdravstvene

primere (Case), postavljanje vprašanj (Question), dostop in komentiranje strokovnih

člankov (Journal Club) in dostop do raznih medijskih vsebin (Video). Uporabniki lahko te

vsebine vstavljajo sami ali pa zgolj sodelujejo s komentiranjem že obstoječih primerov.

Vsebino prikazuje namenska slika v glavi vsakega članka, v nogi pa je podana informacija

o avtorju vsebine, da lahko uporabniki precenijo njegovo verodostojnost, vidijo lahko

število komentarjev ter čas nastanka članka. Informacije so tako pregledne in

transparentne. Primeri sodelovanja posameznih zdravnikov na konkretnih primerih so

prikazani v nadaljevanju.

SLIKA 14: PRIMERI SODELOVANJA ZDRAVNIKOV NA OZMOSISU

Vir: Ozmosis 2015.

11

Vir: Ozmosis 2015.

47

b) Socialna omrežja v zdravstvu namenjena bolnikom

V tujini je opazen trend razvoja številnih socialnih omrežij, ki pomagajo svojim članom pri

njihovih zdravstvenih in duševnih težavah. V ZDA že več kot 70 % internetnih

uporabnikov prek spleta spremlja razne zdravstvene vsebine na Webicine (2013).

Socialna omrežja v zdravstvu so spletna mesta, kjer lahko vsi uporabniki komentirajo in

medsebojno izmenjujejo informacije v zvezi z zdravjem in druge informacije glede

konkretnih zdravstvenih primerov. Po podatkih E-patient Dave (2013) zajema to izkušnje

bolnikov in zdravniškega osebja, psihološke zadeve, nove raziskave, klinična testiranja,

stranske učinke in diskusije glede zadnjih aktualnih oblik in načinov zdravljenja.

V Tabeli 5 navajamo nekatera socialna omrežja v zdravstvu, ki so namenjena različnim

ciljnim skupinam bolnikov. Skupine vključujejo osebe s podobnimi simptomi, boleznimi,

kroničnimi obolenji ali zasvojenostjo, da si lahko pomagajo na podlagi lastnih izkušenj in

medsebojne komunikacije.

TABELA 5: SOCIALNA OMREŽJA V ZDRAVSTVU, NAMENJENA BOLNIKOM

Ime/ URL Zdravstveno

področje

Št. obiskovalcev na

mesec

Država

uporabe

PatientsLikeMe

(https://www.patientslikeme.com) Vsa 338.200 Svet

Webicina

(http://www.webicina.com/) Vsa >30.000 Svet

Inspire

(https://www.inspire.com/) Vsa >700.000 Svet

MD Junction

(http://www.mdjunction.com/) Vsa 200.000 Svet

Cancer Forward

(http://www.cancerforward.org/) Onkologija Ni podatka Svet

D Life

(http://www.dlife.com//) Diabetis Ni podatka Svet


V nadaljevanju podrobneje predstavljamo stran PatientsLikeMe in navajamo konkretne

primere sodelovanja uporabnikov.

PatientsLikeMe (v nadaljevanju PLM) je eno od prvih socialnih zdravstvenih omrežij,

namenjeno bolnikom po vsem svetu. Ustanovljeno je bilo leta 2005 za potrebe bolnikov z

boleznijo amiotrofične lateralne skleroze, kasneje pa je postalo odprto za vse tipe bolezni.

Zagotovljena je anonimnost bolnikov, ki jim ni treba skrbeti, da bi njihove zasebne

informacije prišle v javnost. Omrežje PLM pa je tudi omogočilo izvajanje prvih kliničnih

testiranj bolnikov prek spleta, kar pomeni, da sodeluje s številnimi zdravstvenimi,

raziskovalnimi, akademskimi in farmacevtskimi ustanovami (Meskó 2013a, 52), ki tudi

financirajo delovanje tega omrežja. S podatki, ki so jih uporabniki pripravljeni deliti,

48

skrbijo te ustanove za razvoj novih bolnikom prilagojenih izdelkov, storitev, farmacevtskih

izdelkov, zavarovanj itd.

Člani omrežja PLM lahko informacije v zvezi s svojo boleznijo in izkušnje z njo, delijo na

strani PLM, s čimer pridobijo naslednje koristi (PatientsLikeMe 2013):

‒ dostop do najnovejših in aktualnih izkušenj in uspešnosti zdravljenja v zvezi s

posameznimi zdravili, načini zdravljenja in medicinskimi pripomočki, ki so jih podali

ostali člani;

‒ možnost enostavne povezave z bolniki, ki imajo enako bolezen, podobne simptome, ali

enak postopek zdravljenja;

‒ učenje na primerih bolnikov.

PLM omogoča uporabnikom vnos zdravstvenih podatkov, ki lahko zdravniku pomagajo pri

postavitvi ustrezne diagnoze zdravljenja, bolniku pa približajo razumevanje lastnega

zdravstvenega stanja. Uporabniki PLM lahko v sistem vsakodnevno vnašajo zgodovino

zdravljenj, stranske učinke, število hospitalizacij, bolezenske simptome, posebnosti

bolezni, lastno telesno težo, razpoloženje itd.

V nadaljevanju podajamo primer bolezni multipla skleroza in način, kako je prikazana na

strani PLM. Spodnja slika prikazuje, da ima to bolezen 41.992 uporabnikov, od katerih je

81 % žensk in 19 % moških, prvi simptomi pa se kažejo pri osebah, starih med 20 in 39 let.

SLIKA 15: PRIMER MULTIPLE SKLEROZE NA PLM

Vir: PatientsLikeMe 2013.

Uporabniki imajo možnost dodatnih informacij v povezavi s to boleznijo, do katerih

pridejo prek povezav, ki so vidne v levem delu strani. Pridobijo lahko informacije, kako ta

49

bolezen vpliva za zdravstveno stanje bolnikov, o načinih zdravljenja in primerjavi med

njimi, ogledajo pa si lahko tudi komentarje in bloge drugih uporabnikov v povezavi s to

boleznijo. Razumevanje bolezni je zaradi enostavnega prikaza vsebine prek številnih

grafov in krivulj nadvse pregledno.

SLIKA 16: PRIKAZ VPLIVA MULTIPLE SKLEROZE NA BOLNIKE IN

ZDRAVLJENJE

Vir: PatientsLikeMe 2013.

50

4 PRIMERJALNA ANALIZA MED UPORABO TRADICIONALNIH VIROV IN

SOCIALNIH OMREŽIJ ZA PRIDOBIVANJE ZDRAVSTVENIH

INFORMACIJ

4.1 Razlika med tržno prodajno potjo in interaktivnim marketingom

Sredstva, ki jih podjetja investirajo v izgradnjo digitalnega interaktivnega marketinga

(socialna omrežja, optimizacija spletnih brskalnikov, blogi) so v porastu v primerjavi s

sredstvi namenjenimi tradicionalnimi mediji oglaševanja (radio, televizija, časopisi,

pošiljanje neposrednih sporočil). McCarthy (2011,12–35) dodaja, da bodo glavne prednosti

interaktivnega marketinga v primerjavi s tržno prodajno potjo poleg tega tudi:

‒ pomanjkanje regulatornih okvirjev;

‒ prednosti spletnega načina zbiranja podatkov o stranskih učinkih zdravil;

‒ pomanjkanje zaupanja v farmacevtsko industrijo in

‒ draga delovna sila.

Velika razlika med obema načinoma je tudi v samem načinu podajanja informacij.

Informacije, ki so podane prek socialnih omrežij, so bolj zanimive in atraktivne. Dolge

strokovne članke so zamenjale kratke videovsebine, ki so podane na socialnih omrežjih in

so uporabniku prijaznejše. Za odmevnost videovsebin tudi ni potrebna visoka kakovost

slike, kar pomeni, da jo lahko vsak uporabnik posname že s pomočjo mobilnega telefona.

Poleg tega pa so prednost socialnih omrežij, kot jih povzema Renko (2012, 33) po Skrtu

(2008), številne aplikacije. To so lahko različni dodatki z izobraževalno, informativno ali

tudi popolnoma neuporabno vsebino, ki povečajo atraktivnost.

4.1.1 Prenos znanja med ključnimi udeleženci zdravstvenega procesa

Znanje, ki ga je moč dobiti na raznih socialnih zdravstvenih omrežjih, je akumulirano in

uporabnikom hitro dostopno prek hitrih in optimiziranih iskalnikov. To znanje se z vsako

razpravo osvežuje in predstavlja neskončen vir dnevno osveženih in urejenih podatkov, ki

je lahko zdravstvenemu osebju v veliko pomoč pri postavitvi ustrezne diagnoze. Ključna je

hitrost prenosa in organiziranost informacij. Podatki na omrežju Sermo (2015) razkrivajo,

da na vsak zdravstven primer, ki je objavljen na njihovi strani, prejmejo odgovor v

povprečju 1,5 ure, primer pa je rešen v roku 1 dneva. McCarthy (2011, 27) dodaja, da so k

temu bistveno pripomogli pametni mobilni telefoni in tablice, prek katerih je uporabnik

povezan s svetom vedno in povsod.

Luo (2007) izpostavlja, da je prednost razvoja socialnih omrežij za potrebe zdravstva

predvsem ta, da oseba s pravim odgovorom ni vedno prisotna ali poznana. Iskanje podobno

mislečih ali zgolj iskanje informacij je na ta način bistveno hitrejše, bolje organizirano in

prilagodljivejše kot pa zanašanje na druge, da ti bodo priskrbeli potrebne informacije.

Na strani PLM so šli v prenosu znanja celo tako daleč, da so svojim uporabnikom

omogočili vpogled v rezultate kliničnih testiranj, ki so objavljeni na strani

ClinicalTrials.gov in so prilagojeni njihovemu zdravstvenemu stanju in demografski legi.

Poleg same narave bolezni je namreč zelo pomemben dejavnik tudi kraj, kjer se bolnik

nahaja. Vzrok bolezni je lahko namreč močno povezan z lokacijo bivanja bolnika, poleg

51

tega pa je sodelovanje med bolniki pogosteje pri tistih, ki živijo v sosednjem okolju.

Uporabniki se lahko odločijo, ali bodo tudi sami sodelovali v posameznem kliničnem

testiranju (PatientLikeMe 2011).

4.1.2 Sodelovanje med ključnimi udeleženci

Meskó (2013a, 39) v svojem delu navaja, da je prakticiranje medicine timsko delo,

McCarthy (2011, 17) in Fox (2011, 6) pa dodajata, da so ravno socialna omrežja tista, ki so

najbolj pospešila proces komunikacije med ključnimi udeleženci zdravstvenega procesa.

Koristi iz sodelovanja vseh ključnih zdravstvenih udeležencev na socialnih omrežjih lahko

vidimo na primeru sodelovanja znotraj omrežja PLM. Bolniki prejmejo osnovne

informacije glede razumevanja njihovega zdravstvenega stanja in izkušenj ostalih bolnikov

s podobnimi bolezenskimi stanji. Na ta način bolniki vedo, kaj lahko pričakujejo oz. kako

si lahko pomagajo. Bolniki lahko s pomočjo podatkov, ki jih vnesejo v sistem, celo močno

vplivajo na razvoj ustreznega zdravila ali načina zdravljenja, ki bo bolj prilagojeno njim.

Zdravniško osebje in pa farmacevtska podjetja pa imajo možnost vpogleda v urejeno in

pregledno bazo dnevno osveženih podatkov, na podlagi katerih se lahko učijo in primerjajo

uspešnost in ustreznost zdravljenja med številnimi bolniki.

Čedalje večje zanašanje na razvoj tehnologije izmenjave elektronskih informacij bo

ključnega pomena za vse udeležence zdravstvenega procesa. Temu primerno bo potrebno

prilagoditi sodelovanje med vsemi udeleženci, ki bodo uporabljali to obliko informacij. To

pomeni razvoj internih sistemov, ki bodo skrbeli za zagotavljanje dodatne vrednosti tega

načina komunikacije, ter organizacijo, ki bo dovolj fleksibilna in izobražena na področju

masovnega trženja in upravljanja s socialnimi omrežji v zdravstvene namene (Nickum

2010).

Ključni udeleženci imajo možnost sodelovanje na želenem področju, ki jih zanima in z

uporabniki, ki so ustrezno strokovno usposobljeni. Številni uporabniki, ki že sodelujejo

znotraj raznih zdravstvenih socialnih omrežij potrjujejo prednosti tega načina sodelovanja.

Znotraj kitajskega DXY sodeluje danes že več kot 5 milijonov uporabnikov, Sermo

uporablja 382.000 zdravnikov, Doctors.net.uk povezuje več kot 2 milijona uporabnikov v

30 državah, PLM več kot 300.000 uporabnikov, Inspire več kot 700.000 uporabnikov itd.,

pri čemer se število uporabnikov še veča.

4.1.3 Bolnik je postavljen v središče dogajanja

Dolan (2013) ugotavlja, da bo za prihodnost farmacevtskih podjetij ključno, da bodo

zdravila kakovostnejša kot danes. To bi lahko storili tako, da bi v središče razvoja postavili

bolnika in razvili njemu prilagojena zdravila, ne pa, da farmacevtsko podjetje razvija

zdravila, za katera predvideva, da jih bolniki potrebujejo.

V klasični tržno-prodajni poti farmacevtska podjetja namreč razvijejo zdravilo, za katero

morajo šele po razvoju najti ustreznega porabnika. Podjetja, ki razvijajo inovativna

zdravila (inovatorji), orjejo ledino na tem področju, saj morajo najti in razviti trg, ki bo

52

kupoval zdravila, ki so jih proizvedli. Ostala podjetja, ki pridejo na trg po izteku

veljavnosti patenta inovativnega zdravila, svoja generična zdravila namreč prodajajo istim

skupinam kupcev (uporabnikom) kot inovator in jim ni treba iskati in razvijati trga.

V kolikor pa se postavi bolnika v središče razvoja zdravila, proizvajalcem ne bi bilo

potrebno iskati novega trga. Na podlagi informacij, ki jih prejmejo s strani bolnikov, lahko

proizvajalci razvijejo bolniku prilagojeno zdravilo. Za razvoj bolniku prilagojenega

zdravila pa je ključno zbiranje zdravstvenih podatkov številnih bolnikov. To je možno

izključno prek spletne platforme, ki bi na enem mestu povezovala vse ključne udeležence v

zdravstvenem procesu. Spletne platforme, ki to omogočajo, so številna zdravstvena

socialna omrežja, ki smo jih spoznali v prejšnjih poglavjih. McCarthy ( 2011, 54) pa v

svojem delu ugotavlja, da bolniki, ki so uporabniki raznih zdravstvenih socialnih omrežij,

niso več zgolj potrošniki, ki pridejo brez vsakega znanja o svoji bolezni v zdravstveno

ustanovo, temveč kupci, ki pridejo tja informirani in izobraženi o svojem zdravju, ter vedo

kaj lahko pričakujejo in se temu primerno tudi odločajo o najprimernejši obliki zdravljenja

zase.

Tudi v zdravstvu so se bolniki pričeli spreminjati iz porabnikov v stranke. Ključna razlika

med njima je, da bolniki ne morejo vplivati na izdelek ali storitev, stranka pa je vpletena v

sam razvoj zdravila in storitve ter že od samega začetka in lahko izrazi svoje želje

(McCarthy 2011, 30–33). V preteklosti je bilo dovolj, da je farmacevtsko podjetje pred

lansiranjem zdravila ustrezno informiralo zdravnika, ki je kasneje priporočal izbrano

zdravilo bolniku. Danes je zelo pomembno, da so farmacevtska podjetja orientirana k

bolnikom, ter da poznajo njihove potrebe in želje (Harris 2012, 79). Na podlagi teh

informacij lahko farmacevtska podjetja razvijejo ustrezno zdravilo, ki ga v naslednjem

koraku predstavijo zdravnikom.

Kot odličen pripomoček za interakcijo zdravnikov in farmacevtskih podjetij, z željami in

potrebami bolnikov, so se pokazala številna socialna omrežja (Harris 2012, 87) in internet.

Bolniki se danes ne zadovoljijo več z lokalno ponudbo, ki jim jo omogoča zdravstveno

zavarovanje v njihovi državi, temveč iščejo s pomočjo spleta najboljše zdravstvene opcije

zase in za svoje najbližje tudi v tujini. Danes se veliko bolnikov v Sloveniji odloči za

rojstvo otroka v sosednji Avstriji, za obisk zobozdravnika na Hrvaškem, težjo operacijo v

tujini itd. Tega še pred nedavnim ni bilo v takšnem številu, saj bolnikom niso bile

dosegljive informacije, ki bi bile zbrane na enem mestu, kar jim danes omogoča internet.

Primer aktivnega bolnika je dveletni Rene, ki se je rodil z zakrnelim stopalom in brez kosti

mečnice, zaradi česar se mu je noga čedalje bolj krivila. Slovenski zdravniki so predlagali

amputacijo, čemur pa je njegova družina nasprotovala. Družina je prek spleta pridobila

podatke, da obstaja možnost rekonstrukcije noge, in v ZDA odkrila zdravnika Drora

Paleyja, ki je s pomočjo prispevkov državljanov uspešno opravil rekonstrukcijo v Italiji in

kasneje v ZDA (Grm et al. 2014).

4.1.4 Dostopnost informacij

V zdravstvu sta prihranek časa in truda ključna, zato Meskó (2013a, 79) predlaga uporabo

številnih spletnih orodij, ki to omogočajo. Pred obdobjem interneta so morali avtorji vse

53

rokopise pošiljati v pregled in potrditev ostalim soavtorjem po pošti. Ti so rokopise s

svojimi popravki poslali nazaj avtorjem, ki so naredili novo različico z vsemi popravki in

jo ponovno poslali v pregled. Spletna pošta je sicer pospešila proces pošiljanja

dokumentov, socialna omrežja po so omogočila skupen prostor, kjer lahko vsi

soudeleženci na enem mestu sodelujejo pri izmenjavi informacij in nastajanju novega

skupnega znanja.

Verjetno ena večjih prednosti uporabe socialnih omrežij za iskanje zdravstvenih informacij

v primerjavi s tradicionalnimi načini je dostopnost informacij. Luo (2007) navaja, da lahko

uporabniki zdravstvenih socialnih omrežij dostopajo do številnih informacij neodvisno od

časa, prostora ali prisotnosti drugih udeležencev. Potreben je zgolj dostop do interneta in

računalnik, dlančnik ali druga pametna naprava, ki to omogoča.

Zdravniki, ki opravljajo prakso v manjših in odročnih bolnišnicah, so prikrajšani za

strokovno pomoč drugih zdravnikov, ki bi jim lahko svetovali pri posameznih zdravstvenih

primerih. S pomočjo zdravstvenih socialnih omrežij pa imajo tudi ti zdravniki možnost

strokovne pomoči in diskusije z drugimi zdravniki strokovnjaki. Na ta način si lahko

pridobijo bistveno več ustreznih mnenj, kot v bi si sicer katerikoli bolnišnici.

4.1.5 Kredibilnost informacij

V prejšnjem poglavju smo spoznali, da zdravniki najbolj zaupajo informacijam, ki jih

prejmejo s strani drugih zdravnikov. Na spletu je namreč preveč informacij, ki so jih

posredovali razni avtorji, ki nimajo ustreznega znanja, zato informacije, ki jih posredujejo,

pogosto niso dovolj kredibilne. Kredibilnost informacij lahko dosežemo s potrditvijo

ustreznosti vira, ki je posredoval te informacije. To je možno doseči s procesom

registracije, kjer uporabniki izkažejo svojo identiteto prek zdravniške diplome ali drugega

verodostojnega certifikata. Omenjen način registracije zahtevajo vsa zdravstvena socialna

omrežja, ki so namenjena zdravnikom in smo jih spoznali v poglavju 3.7.2.

Kredibilnost informacij je mogoče doseči tudi z razkritjem pravega imena in naziva avtorja

prispevka. Mnenja o razkritju prave identitete so sicer še vedno deljena, saj številni avtorji

navajajo, da obstajajo številne informacije, ki so sicer koristne za javno debato, vendar jih

zaradi javne izpostavitve in možnih negativnih posledic, ki bi jih prinesle avtorjem, niso

pripravljeni deliti (kritike javnega zdravstva, napake v zdravljenju, etično moralni

predsodki itd).

Meskó (2013a, 55), ki je raziskoval omenjeno problematiko, pa je ugotovil, da se

verodostojnost in zanesljivost zdravstvenih in medicinskih informacij na spletu lahko

potrjuje tudi prek ustreznih logotipov. Preverjene in kredibilne informacije imajo logotipe,

ki jih predstavljamo v spodnji tabeli.

54

TABELA 6: LOGOTIPI KREDIBILNIH ZDRAVSTVENIH INFORMACIJ

Ime logotipa Slika logotipa

Healthcare Blogger Code

of Ethics

Webicina

HONcode

Vir: Meskó (2013a, 55).

4.1.6 Varovanje osebnih zaupnih podatkov

Meskó v svojem delu (2013a, 45) pojasnjuje, da je varovanje osebnih podatkov eden

ključnih faktorjev, ki ga je pri sodelovanju na zdravstvenih socialnih omrežjih potrebno

spoštovati.

Navajanje imen bolnikov, slik ali podatkov, s čimer se lahko razkrije identiteta

posameznega bolnika, ni dovoljeno in je v večini držav tudi kaznivo. Socialna omrežja so v

primerjavi s tradicionalnimi pristopi v prenašanju zdravstvenih podatkov v tem primeru na

slabšem. Skoraj vsako informacijo, ki je enkrat posredovana v splet, je namreč možno

pridobiti, četudi za njo stojijo najmodernejši in najboljši varovalni sistemi na svetu. Vedno

se bo namreč našel nekdo, ki bo sposoben zaobiti te sisteme in pridobiti skrite informacije.

V primeru socialnih omrežij je zadeva bistveno nevarnejša ravno zato, ker so informacije

pregledne in združene na enem mestu, kar je sicer tudi ena poglavitnih prednosti tega

načina.

4.2 Vpliv na ključne udeležence v zdravstvu

Komunikacija je značilna in tudi ključna za vse udeležence v zdravstvu. Meskó (2013b.,

14) zato povzema, da imajo socialna omrežja potencial, da postanejo »digitalni možgani«

komuniciranja, saj imajo možnost posredovanja, deljenja, zbiranja, izločanja in

shranjevanja vseh koščkov zdravstvenih podatkov v pregledno celoto. Ključno pa je, da

aktivno sodelujejo tako bolniki kot zdravniki. Primeri dobrega sodelovanja že obstajajo na

straneh kot PatientLikeMe, Sermo in nekaterih drugih. Kljub izboljšanju digitalnega

prenosa podatkov pa bo še vedno ostal ključen človeški pristop zdravnika, ki bo še naprej

zelo pomemben dejavnik v zdravstveni oskrbi.

4.2.1 Vpliv na farmacevtska podjetja

Obstoječ model, ki ga uporablja večina farmacevtskih podjetij, še vedno temelji na

tradicionalnih trženjskih pristopih z velikim številom strokovnih sodelavcev, ki obiskujejo

55

zdravnike in farmacevte, ter organizaciji zdravniških simpozijev in konferenc. Martin

(2011) v svojem delu ocenjuje, da so farmacevtska podjetja v letu 2011 v ZDA od skupno

27 milijard USD namenila za razvoj digitalnih tržnih kanalov manj kot 1 %.

Največjo priložnost za farmacevtska podjetja predstavljajo spletna klinična testiranja

znotraj posameznih zdravstvenih socialnih omrežij. Na straneh kot so PatientLikeMe,

lahko farmacevtska podjetja uspešno rekrutirajo bolnike in znotraj obstoječih platform

uspešno izvajajo klinična testiranja. Na enem mestu imajo namreč zbrane informacije o

ciljnih skupinah bolnikov in ključnih zdravnikih (strokovnjakih). Zbiranje kliničnih

podatkov je tako bistveno hitrejše in enostavneje kot pa s pomočjo tradicionalnih oblik,

zaradi česar se lahko močno znižajo stroški raziskav in razvoja posameznega zdravila, ki

jih imajo farmacevtska podjetja z razvojem (McCarthy 2011, 10–13).

Harris (2012, 84) ugotavlja, da so tradicionalne promocijske dejavnosti, ki jih uporabljajo

razna farmacevtska podjetja, v zatonu. McCarthy (2011, 33) ga podpira z IMS-podatki, ki

kažejo na to, da je v letu 2010 še samo 43 % vseh telefonskih klicev, ki so jih opravili

strokovni sodelavci farmacevtskih podjetij z izbranimi zdravniki, vodilo do osebnih

srečanj, ki so trajala v povprečju manj kot 2 minuti, od katerih so jih manj kot tretjino

ocenili za koristne.

4.2.2 Vpliv na zdravniško osebje

Ne glede na hiter razvoj številnih zdravstvenih socialnih omrežij, kjer lahko bolniki

pridobijo številne koristne informacije glede zdravja, je zdravnik še vedno tisti, ki bo na

prvem mestu, ko bo bolnik potreboval zdravstveno oskrbo (Fox 2011, 6).

Mnenja glede sodelovanja zdravnikov znotraj socialnih omrežij so močno deljena, kljub

temu pa se delež zdravnikov, ki komunicirajo prek spleta, povečuje. Po podatkih, ki so

objavljeni na spletni strani Doctors.net.uk (2015), navaja 70 % zdravnikov-uporabnikov,

da bodo zaradi uporabe zdravstvenih socialnih omrežij spremenili način izvajanja svoje

klinične prakse. McCarthy (2011, 21) pa v svojem delu ugotavlja, da so zdravniki povečali

čas, ki ga namenjajo za iskanje zdravstvenih informacij prek spleta iz povprečno 2,5 ure

tedensko v letu 2001 na 8 ur tedensko v letu 2012.

Osrednja vloga v informiranju zdravnikov je bila do nedavnega namenjena farmacevtski

industriji, kar pa se spreminja. McCarthy (2011, 10–26) ugotavlja, da so zdravniki začeli

krajšati čas, ki je bil namenjen predstavnikom farmacevtskih podjetij, redkeje pa

obiskujejo tudi zdravniške konference. Nasprotno pa se je povečal čas njihove interakcije

prek socialnih in drugih profesionalnih spletnih strani z drugimi zdravniki. Zdravniki

navajajo, da je glavni razlog za to pomanjkanje časa, razvoj elektronskih zdravstvenih

kartotek12

in razvoj pametnih telefonov.

Meskó (2013a, 11) ugotavlja, da je neizogibno, da zdravniki v času svoje zdravniške

prakse ne bi naleteli na e-bolnike, ki so podrobno seznanjeni s svojim zdravstvenim

stanjem in smo jih predstavili v poglavju 2.3. Zato je pomembno, da so tudi zdravniki

12

Razvoj elektronskih kartotek razvija ZZZS tudi v R. Sloveniji v sklopu projekta e-Zdravje, ki smo ga

predstavili v poglavju 2.6.5.

56

ustrezno izobraženi s področjem spletnega pridobivanja zdravstvenih informacij, poznati

pa morajo tudi pravila sodelovanja. Ustrezno izobrazbo zdravnikov je mogoče

najenostavneje in najustrezneje zagotoviti že v času študijske prakse, kar nekatere univerze

svojim študentom že zagotavljajo. Univerza Semmelweis svojim študentom ponuja

predmet social MEDia, kjer jih uči pravilno uporabo socialnih omrežij in tudi mobilnih

aplikacij.

Kljub dejstvu, da se število zdravnikov, ki pridobivajo znanje in zdravstvene podatke s

spleta in sodelujejo v socialnih omrežjih, širi, so številni, ki temu nasprotujejo. DeCamp

(Cunningham & DeCamp 2013), ki je raziskoval omenjeno področje, vidi največjo težavo

v preveliki izpostavljenosti zdravnikov in možnih etičnih tveganjih. Če zdravniki

sodelujejo s svojimi bolniki prek socialnih omrežij, se zelo zmanjša razkorak med

zasebnim in profesionalnim odnosom zdravnika z bolniki. Dodatno skrb vidi v hitrem

širjenju nepreverjenih negativnim informacij prek spleta, ki imajo lahko zelo resne

posledice. Poleg tega pa navaja, da so zdravniki danes preobremenjeni in morajo svoje

delo usmeriti k bolnikom, ne pa k spremljanju in komentiranju raznih informacij na

socialnih omrežjih.

Cunningham (2013) in Meskó (2013a, 112), ki sta raziskovala omenjeno področje, pa

vidita v sodelovanju zdravnikov na socialnih omrežjih zlasti naslednje prednosti:

‒ povečanje pretoka informacij med zdravniki pripomore k temu, da so zdravniki

obveščeni o vseh novostih v zdravstvu;

‒ iskanje zdravstvenih informacij poteka hitreje prek socialnih omrežij kot pa prek

predstavnikov farmacevtskih podjetij in sodelovanja na zdravstvenih konferencah;

‒ širi se sodelovanje med zdravniki znotraj iste države in tudi v mednarodnem okolju;

‒ sodelovanje z bolniki na socialnih omrežjih pozitivno vpliva na celotno zdravstvo, saj

bolniki širijo prejete zdravstvene informacije tudi ostalim;

‒ zdravniki delujejo kot spletni filter za bolnike, ki potrebujejo določeno zdravstveno

informacijo že pred obiskom zdravnika v njegovi ordinaciji;

‒ zdravniki kontrolirajo informacije, ki krožijo o njih na spletu in se na njih tudi

primerno in pravočasno odzovejo;

‒ zdravniki si delijo izkušnje o zdravljenju bolnikov;

‒ medsebojna podpora pomaga, saj zdravniki spoznajo tudi ostale, ki se soočajo s

podobnimi zdravstvenimi ali tudi povsem privatnimi težavami;

‒ brezplačno širjenje spletnega znanja o zdravstvu in medicini je v porastu in močno

pripomore k bolj zdravemu načinu življenja in novim oblikam zdravljenja bolnikov.

4.2.3 Vpliv na bolnike

Cunningham et al. (2013) ugotavljajo, da v ZDA že več kot 80 % vseh internetnih

uporabnikov išče informacije, povezane z zdravjem, prek spleta.

Meskó (2013a, 140) v svojem delu navaja, da je obdobje socialnih medijev spremenilo

način, kako bolniki iščejo zdravstvene informacije. McCarthy (2011, 26–30) dodaja, da so

imeli bolniki do nedavnega možnost pridobitve zdravstvenih informacij izključno z obiski

zdravnika, gledanjem televizije, poslušanjem radia ali branjem zdravstvene literature, ki je

dosegljiva v zdravstvenih ustanovah. Razvoj interneta je omogočil bolnikom, da jim v

57

zvezi s posamezno zdravstveno informacijo ni več potrebno fizično obiskati zdravstvene

ustanove. Vse informacije, ki jih bolniki potrebujejo, so zbrane na spletu in tudi lahko

dostopne. Bolniki si v današnjem času želijo biti podrobneje informirani o možnostih

zdravljenja, o sami bolezni, o bolnikih s podobnimi zdravstvenimi težavami, pripravljeni

pa so se tudi sami bolj angažirati za razumevanje svoje bolezni in možnosti zdravljenja.

Zdravniki zaradi pomanjkanja časa ne morejo bolnikom posredovati vseh teh informacij,

zato so se v zadnjem času razvile tudi številne spletne zdravstvene strani in spletna

socialna omrežja, namenjena izmenjavi zdravstvenih informacij med bolniki in tudi med

drugimi udeleženci v zdravstvenem procesu.

Fox (2011, 2) v svojem delu razkriva rezultate spletne raziskave13

, kjer so primerjali, kdaj

bolniki bolj zaupajo informacijam, ki jih prejmejo od zdravniškega osebja, in kdaj

informacijam, ki jih prejmejo od drugih bolnikov, prijateljev in svoje družine. Rezultati

raziskave so pokazali, da so časi, ko bolniki najbolj potrebujejo in tudi zaupajo

zdravniškemu osebju, takrat, ko iščejo pravilno zdravstveno diagnozo, ustrezna zdravila,

možnosti alternativnega zdravljenja in priporočila glede drugih zdravnikov, ter ostalih

zdravstvenih ustanov. Časi, ko pa bolniki bolj potrebujejo druge bolnike, prijatelje in svojo

družino so takrat, ko potrebujejo čustveno podporo v času bolezni, ter kadar potrebujejo

hitro pomoč v vsakodnevnih manjših zdravstvenih težavah. Rezultati raziskave so

prikazani v Tabeli 7.

TABELA 7: REZULTATI RAZISKAVE PEW RESEARCH O KORISTNIH VIRIH

INFORMACIJ ZA BOLNIKE

Kdo je koristnejši, ko potrebuješ ... Zdravniško

osebje

Znanci, prijatelji

in družina

pravilno zdravstveno diagnozo 91 % 5 %

informacijo glede ustreznih zdravil 85 % 9 %

informacijo o alternativnem zdravljenju 63 % 24 %

priporočilo za ustreznega zdravnika ali specialista 62 % 27 %

priporočilo za ustrezno bolnišnico ali drugo

zdravstveno ustanovo 62 % 27 %

čustveno podporo v času bolezni 30 % 59 %

hitro pomoč za vsakodnevne zdravstvene težave 41 % 51 %

praktične nasvete za soočanje z dnevnimi

zdravstvenimi situacijami 43 % 46 %

Vir: Fox 2011, 4.

Tudi bolnike je treba izobraziti o informacijah in podpori, ki jo lahko prejmejo prek raznih

spletnih strani in zdravstvenih socialnih omrežij, da bodo to počeli pravilno. Na spletu je

namreč preveč informacij, od katerih jih je večina, žal, nestrokovnih in napačnih in lahko

naredijo več škode kot koristi. Kotenko (2013) ugotavlja, da je, žal, zelo pogost pojav, ko

bolnik verjame, da ima od vseh možnih bolezni, ki jih najde pri svojem spletnem brskanju,

najslabšo možno. Na ta način se namreč dela nepotrebna panika in zmeda. Kotenko

predlaga, da bolniki spremljajo informacije, ki so označene kot kredibilne, internet pa

uporabljajo za iskanje informacij, ki jim bodo izboljšale zdravje, ne pa o najhujših možnih

scenarijih.

13

Raziskavo je izvajal 9.3.2010 Pew Research center v ZDA in je zajemala 3.000 odraslih oseb.

58

Bolnik, ki se informira o svoji bolezni prek kredibilnih zdravstvenih virov, in aktivno

sodeluje na zdravstvenih socialnih omrežjih, kot je npr. PatientsLikeMe, nima v procesu

zdravljenja več le postranske vloge, temveč je aktivno vključen v sam proces zdravljenja.

Zdravniku lahko predstavi informacije, ki jih je sam zasledil prek kredibilnih virov, katere

tudi zdravnik pozna kot verodostojne in jim zaupa. Dodatno lahko bolje predstavi učinke

delovanja postavljene terapije, ki jo lahko primerja s terapijami ostalih bolnikov. Ključna

je ustrezna in vzajemna izmenjava informacij med zdravnikom in bolnikom.

Kljub vedno večjemu številu bolnikov, ki iščejo dodatno znanje glede zdravstva prek

alternativno spletnih virov, pa bo vedno obstajal del ljudi, ki tega ne bodo želeli, ali pa tega

ne bodo sposobni poiskati. Pomembno je, da zdravniki tudi v bodoče ne bodo delali razlik

med bolniki, ki bodo prišli informirani in pripravljeni, ter ostalimi.

59

5 RAZISKAVA

5.1 Namen in cilji raziskave

Namen raziskave je pridobiti in zbrati informacije o načinu komuniciranja v zdravstvu in

razviti oz. prilagoditi model, ki bo omogočal komuniciranje v zdravstvu s pomočjo

socialnih omrežij. Raziskujemo način komuniciranja z bolniki in zdravniki ter ocenjujemo

vpliv socialnih omrežij na njihovo vedenje s pomočjo spletnega vprašalnika in

strukturiranega osebnega intervjuja.

S preučevanjem literature smo izluščili, da se računalniška pismenost ljudi povečuje tudi

zaradi vse večje stopnje razširjenosti informacijske tehnologije. Od bolnikov zato želimo

izvedeti, ali prek socialnih omrežij spremljajo zdravstvene informacije, in v kakšni meri te

informacije vplivajo nanje. Izvedeti želimo, ali vplivajo informacije, prejete iz socialnih

omrežij, na spremembo njihovega načina rekreacije, prehranjevanja in izbiro zdravljenja.

V raziskavi želimo preveriti način komuniciranja slovenskih zdravnikov. Predvidevamo,

da zdravniki uporabljajo tradicionalne načine izobraževanja s prebiranjem in študijem

strokovne literature, strokovnih izobraževanj in informacij, ki jih prejmejo s strani

farmacevtskih družb. Empirično raziskavo opiramo tudi na predstavljena zdravstvena

socialna omrežja v tujini, ki so namenjena interakciji izključno med zdravniškim osebjem.

Namen intervjuja z zdravniki je izvedeti, ali so pripravljeni zamenjati tradicionalne oblike

pridobivanja informacij z novim načinom interakcije s pomočjo socialnih omrežij.

Predvsem nas zanima, ali zdravniki poznajo tuja socialna omrežja, kjer zdravniki in tudi

bolniki že sodelujejo v izmenjavi zdravstvenih informacij.

5.2 Metodologija raziskovanja

V magistrskem delu smo uporabili primarne in sekundarne podatke in jih med seboj

primerjali. Sekundarne podatke smo izluščili iz množice relevantne literature, opravljenih

raziskav, primerov uporabe socialnih omrežij v praksi (Sermo, Ozmosis, Facebok, Youtube

in PatientsLikeMe) in raziskovanja tujih avtorjev (Meskó 2013, McCarthy 2011 in

McPheat 2011 in 2013). V Sloveniji tržno komuniciranje v zdravstvu s pomočjo socialnih

omrežij še ni bilo proučevano, zato ne razpolagamo s primerljivimi podatki. Primarne

podatke smo pridobili z metodo spletnega vprašalnika in metodo strukturiranega intervjuja,

oprto na pristop, ki ga predlaga Kumar (2011, 144–165), in smernic za pravilno

oblikovanje, ki jih povzema 1KA (2015). S pomočjo anketnega vprašalnika smo

ocenjevali, ali informacije, ki jih prejmejo uporabniki socialnih omrežij v Sloveniji,

vplivajo na njihovo odločitev o izbiri prehranjevanja, rekreacije in izbire zdravnika. S

pomočjo strukturiranega intervjuja pa smo raziskovali, ali so slovenski zdravniki

pripravljeni s pomočjo socialnih omrežij izmenjevati zdravstvene informacije, kot to

postaja praksa v tujini.

Po Kumarjevih (2011, 139–140) navedbah nobena metoda ne predstavlja 100 % natančnih

in zanesljivih podatkov, temveč je kakovost podatkov odvisna od številnih podatkov, ki jih

je potrebno identificirati. Pri izbiri metode za zbiranje podatkov igrajo zelo pomembno

vlogo socio-ekonomske in demografske karakteristike preučevane populacije. V naši

60

raziskavi smo identificirali starost, spol, kraj bivanja, kraj dela in jih primerjali z osebnimi

stališči anketirancev in intervjuvancev do socialnih omrežij. V anketnem vprašalniku smo

preverjali tudi stopnjo izobrazbe, v strukturiranem intervjuju pa specializacijo

posameznega zdravnika.

Pred raziskavo smo testirali intervju na vzorcu dveh oseb, anketni vprašalnik pa na vzorcu

desetih oseb. Na podlagi tega smo tudi morali popraviti oba inštrumenta za zbiranje

podatkov, da smo prejeli ustrezne rezultate.

Analizo spletnega vprašalnika smo naredili s pomočjo spletne aplikacije 1KA (2015) kjer

smo dobljene rezultate razvrstili s pomočjo Likertove lestvice in jih statistično obdelali s

pomočjo, povprečnih vrednosti (µ), standardnih odklonov () in deležev ( %). S pomočjo

Likertove lestvice smo razvrstili stališča glede trditev respondentov, pri čemer ena stran

lestvice predstavlja odgovor Sploh se ne strinjam, druga pa Popolnoma se strinjam.

BenSTAT (2015) navaja, da je bistveni namen Likertove lestvice možnost merjenja

posameznikovih stališč s pomočjo ordinalne merske letvice. Rezultate Likertove lestvice

smo analizirali s pomočjo aritmetične sredine oz. povprečja (µ), ki predstavlja seštevek

vseh vrednosti, razdeljen na skupno število teh vrednosti. S pomočjo statističnega kazalca

za standardni odklon (), smo merili razpršenost vrednosti, ki so vsebovane v posamezni

merjeni populaciji oz. za koliko vrednosti statističnega znaka odstopajo od povprečja.

MaFiraWiki (2015) navaja, da kaže velik standardni odklon (σ) na veliko razpršenost enot

v populaciji, tj. enote so razporejene v velikem obsegu okoli aritmetične sredine (µ).

Majhen standardni odklon (σ) pa nasprotno predstavlja veliko koncentracijo statističnih

enot okoli aritmetične sredine (µ). Rezultate stališč smo povzemali tudi z deleži.

Analizo strukturiranega intervjuja smo naredili tako, da smo povzeli prejete odgovore in

jih medsebojno primerjali glede na spol, starost, kraj prakse in specializacijo posameznega

zdravnika. Na podlagi prejetih odgovorov smo primerjali, koliko se stališča posameznega

zdravnika razlikujejo od stališča drugih zdravnikov, glede na spol, starost, kraj prakse in

zdravniško specializacijo.

Rezultate raziskave smo zaradi lažje ponazoritve predstavili v obliki grafov in tabel.

5.2.1 Anketni vprašalnik

Za spletni način anketiranja smo se odločili zaradi prednosti hitrega in računalniškega

načina zbiranja podatkov, ki omogoča zmanjševanje napak pri vnosu v podatkovno bazo,

kontrolo odgovorov, dinamično prilagajanje vprašalnika (preskoki, rotacije idr.), uporabo

večpredstavnosti in preseganje geografskih ovir (1KA 2015).

Anketni vprašalnik predstavlja strukturiran pisni nabor vprašanj, na katera v pisni obliki in

lastnoročno odgovarja respondent. Razlika med anketnim vprašalnikom in strukturiranim

intervjujem je, da v strukturiranem intervjuju vprašanja zastavlja, zapisuje in po potrebi

pojasnjuje spraševalec, v anketnem vprašalniku pa to dela respondent. Pri anketnem

vprašalniku ni prisotne osebe, ki bi pojasnila določena vprašanja, zato je ključno, da so

vprašanja jasna in razumljiva (Kumar 2011, 145), podana pa morajo biti tudi navodila za

pravilno izpolnjevanje.

61

Anonimen spletni anketni vprašalnik, ki smo ga poslali v izpolnjevanje uporabnikom

socialnih omrežij v Sloveniji, vsebuje 16 vprašanj, ki smo jih razdelili v 5 sklopov.

Prvi sklop smo začeli z enostavnimi, prijaznimi in zanimivimi vprašanji, saj smo želeli

respondente pritegniti k nadaljevanju izpolnjevanja. Začetnih šest vprašanj se je nanašalo

na računalniško pismenost, vlogo ter uporabo socialnih omrežij. Za prva štiri vprašanja

smo uporabili zaprti tip vprašanj s petimi podanimi odgovori, kjer so se respondenti lahko

odločili za enega od njih. Preverjali smo pogostost in znanje uporabe interneta in socialnih

omrežij. Trditve smo razvrščali s pomočjo 5-stopenjske Likertove lestvice, katere rezultate

smo merili s pomočjo aritmetične sredine (µ), razpršenost enot v populaciji pa s pomočjo

standardnega odklona (σ). Stališča glede pogostosti uporabe z oceno 1 predstavljajo

povsod odgovor Nikoli, medtem ko nasprotna stališča z oceno 5 predstavljajo odgovor

Vsak dan. Stališča glede znanja uporabe z oceno 1 predstavljajo odgovor Ne obvladam,

medtem, ko druga stališča z oceno 5 predstavljajo odgovor Odlično obvladam. V petem

vprašanju smo želeli preveriti kakšno vlogo imajo po mnenju respondentov socialna

omrežja. Med možnimi odgovori smo podali tudi navedbe H1, da služijo socialna omrežja

informiranju o zdravju, prehrani in rekreaciji. Možnih je bilo več odgovorov. V šestem

vprašanju smo želeli izvedeti, katera socialna omrežja respondenti uporabljajo. Med možne

odgovore smo poleg najbolj znanih socialnih omrežij (Facebook, Youtube, Twitter itd.)

podali tudi specifična socialna omrežja, ki so namenjena izključno izmenjavi zdravstvenih

vsebin med bolniki, ki smo jih spoznali v teoretičnem delu (PatientsLikeMe, Webicina,

Inspire, Cancer Forward, D Life). Pri petem in šestem vprašanju smo med možnimi

odgovori dodali tudi možnost Drugo, kjer so lahko respondenti sami dodali možne druge

vloge in pa možna druga socialna omrežja, ki jih uporabljajo. Odgovore na peto in šesto

vprašanje smo ocenjevali s pomočjo deležev veljavnih enot, ki smo jih medsebojno

primerjali.

Drugi sklop zajema dvoje vprašanj. V sedmem vprašanju smo od respondentov želeli

izvedeti koliko zaupajo posameznemu viru zdravstvenih informacij. Med možne vire smo

navedli:

‒ socialna omrežja;

‒ zdravniško osebje;

‒ bloge, forume in spletne ankete;

‒ zdravstvene publikacije in strokovna literatura in

‒ znance, prijatelje in družino.

Trditve smo razvrščali s pomočjo 5-stopenjske Likertove lestvice, katerih rezultate smo

merili s pomočjo aritmetične sredine (µ), razpršenost enot v populaciji pa s pomočjo

standardnega odklona (σ). Stališča glede zaupanja posameznemu viru z oceno 1

predstavljajo odgovor Ne zaupam, medtem, ko nasprotna stališča z oceno 5 predstavljajo

odgovor Popolnoma zaupam.

V osmem vprašanju smo želeli preveriti, kako na spletu respondenti ločijo verodostojnost

informacij. Omenjeno stališče nas je zanimalo, saj je močno povezano z zdravstvenimi

informacijami, ki jih prek socialnih omrežij lahko spremljajo njihovi uporabniki. Če

respondenti ne zaupajo nobenim informacijam na spletu, je tudi posledično logično, da ne

bodo zaupali zdravstvenim informacijam, ki jih prejmejo s pomočjo socialnih omrežij.

Uporabili smo delno zaprti tip vprašanj, saj smo podali tri možne odgovore in možnost

62

Drugo, kjer so lahko respondenti sami dodali lastne predloge. Predvidevali smo, da bo

največ respondentov obkrožilo, da Zaupajo informacijam, kjer je naveden verodostojen vir

informacij. Dodali smo še dva močno kontradiktorna predloga, kjer smo podali odgovor

Zaupam vsem informacijam in Nobena informacija na spletu ni verodostojna.

V tretjem sklopu vprašanj smo preverjali stališča H1, ki pravi, da več kot 40 %

uporabnikov socialnih omrežij v Sloveniji sprejme svojo odločitev o izbiri prehranjevanja,

rekreacije in izbire zdravnika s pomočjo informacij, ki jih prejmejo prek socialnih omrežij.

Ker gre za ločene trditve o prehranjevanju, rekreaciji in zdravju smo postavili 3 bloke

vprašanj s po 8 enakimi trditvami. Osnovna trditev v vsakem bloku preverja, v kolikšni

meri se posameznik strinja, da so informacije, ki jih je prejel iz socialnih omrežij, vplivale

na spremembo njegovega dosedanjega načina prehranjevanja, rekreacije ali izbire

zdravljenja. Osnovno trditev smo primerjali s tremi nasprotnimi trditvami, kjer smo želeli

preveriti, ali so respondenti na socialnih omrežjih že objavili sliko, se odzvali na dogodek

in ali imajo na mobitelu nameščeno aplikacijo, ki se navezuje na osnovno trditev. Logično

se nam je zdelo, da če respondenti navajajo, da informacije, prejete iz socialnih omrežij, ne

vplivajo na spremembo njihovega načina prehranjevanja, rekreacije in izbire zdravljenja,

da tudi ne bodo aktivno izmenjevali slik, se udeleževali dogodkov ali uporabljali aplikacij.

Preveriti smo želeli tudi stališča respondentov glede tega, koliko menijo, da so o tem

informirani, kako pogosto spremljajo omenjeno tematiko na socialnih omrežjih, koliko

pozornosti namenjajo temu, ter ali sploh zaupajo informacijam, ki jih prejmejo na socialnih

omrežjih. Trditve smo razvrstili s pomočjo 5-stopenjske Likertove lestvice, katerih

rezultate smo merili s pomočjo aritmetične sredine (µ), razpršenost enot v populaciji pa s

pomočjo standardnega odklona (σ). Stališča glede strinjanja s posamezno trditvijo z oceno

1 predstavljajo odgovor Ne strinjam se, medtem, ko nasprotna stališča z oceno 5

predstavljajo odgovor Popolnoma se strinjam.

V četrtem sklopu vprašanj smo povzemali raziskavo, ki jo je v svojem delu predstavil Fox

(2011, 2) in je predstavljena v Tabeli 7 v poglavju 4.2.3. V opravljeni raziskavi so

primerjali, kdaj bolniki bolj zaupajo informacijam, ki jih prejmejo s strani zdravniškega

osebja, in kdaj informacijam, ki jih prejmejo s strani znancev, prijateljev in družine. V naši

raziskavi smo poleg ponujenih opcij, kamor se lahko bolniki obrnejo v sklopu posameznih

trditev, dodali še možnost socialnih omrežij. Poleg osmih ponujenih trditev, ki so bila

zajeta že v sklopu omenjene raziskave, smo dodali še dve novi trditvi, ki sta se navezovali

na potrditev H1 v naši raziskavi, in sicer na prehranjevanje in rekreacijo. Dodatno smo

želeli preveriti, kdo je koristnejši, ko bolnik potrebujejo informacije o zdravem načinu

prehranjevanja in nasvete o ustreznem načinu rekreacije. Trditve smo razvrstili s pomočjo

3-stopenjske Likertove lestvice, katerih rezultate smo merili s pomočjo aritmetične sredine

(µ), razpršenost enot v populaciji pa s pomočjo standardnega odklona (σ). Stališča glede

vira, na koga se bolniki obrnejo, ko potrebujejo informacije o zdravem načinu

prehranjevanja in nasvete o ustreznem načinu rekreacije z oceno 1 predstavljajo odgovor

Zdravniško osebje, z oceno 2 predstavljajo odgovor Znanci, prijatelji in družina in z oceno

3 predstavljajo odgovor Socialna omrežja.

V zadnjem sklopu smo respondentom zastavili demografska in socioekonomska vprašanja

(spol, starost, kraj trenutnega bivanja, izobrazba) s katerimi smo primerjali različna stališča

uporabnikov, saj po podatkih 1KA (2015) niso primerna za začetek ankete. Pri vseh

vprašanjih zadnjega sklopa smo postavili zaprti tip vprašanj s podani možnimi odgovori.

63

Zbiranje podatkov je potekalo med 5. 10. 2015 in 12. 10. 2015. Izpolnjevanje spletnega

vprašalnika je v povprečju trajalo slabih 6 min.

5.2.2 Intervju

Intervju razumemo kot vsako obliko interakcije med dvema ali več osebami, kjer želi

spraševalec izluščiti informacije, prepričanja ali mnenja druge osebe. Intervju se

najpogosteje izvaja na licu mesta ali prek telefona. Ločimo strukturirane in nestrukturirane

vrste intervjujev. Za strukturiran način intervjuja so značilna vnaprej pripravljena

vprašanja, ki jih spraševalec v enakem vrstnem redu in v enaki obliki zastavi vsem

intervjuvancem. Vprašanja so lahko odprtega, polodprtega in zaprtega tipa. Na vprašanja

odprtega tipa lahko intervjuvanec poda poljuben odgovor, vprašanja zaprtega tipa imajo

vnaprej pripravljene odgovore, vprašanja polodprtega tipa pa so kombinacija obeh. Glavna

prednost strukturiranega načina intervjuvanja je zagotavljanje enotnih, združljivih in lahko

primerljivih podatkov. Nestrukturiran intervju pa je poljubne oblike in vsebine. Primeren je

predvsem za izkušene spraševalce, ki intervjuvancu postavljajo vprašanja, primerna tisti

trenutek (Kumar 2011, 144–145).

V naši raziskavi smo uporabili strukturiran intervju, ki smo ga izvajali z 20 izbranimi

zdravniki prek telefona. Za intervju smo se odločili, ker smo želeli raziskati način

komuniciranja in pridobivanja informacij zdravnikov za potrebe njihovega izobraževanja.

Preveriti smo želeli tudi, kako zdravniki medsebojno sodelujejo glede drugega mnenja pri

svojih zdravstvenih primerih, kako izmenjujejo podatke in ali poznajo način komuniciranja

v tujini, kjer nekateri zdravniki že sodelujejo s pomočjo zaprtih socialnih omrežij. Intervju

je bil anonimen, saj smo na ta način zdravnike lažje pripravili do sodelovanja. Zdravnike

smo ločili glede na spol, starost, zdravstveno specifikacijo in kraj njihove prakse, saj smo

želeli ugotovili, ali ti podatki vplivajo na njihova stališča. Zaradi lažjega ovrednotenja

pridobljenih podatkov smo želeli uporabiti vprašanja zaprtega tipa, vendar smo po prvem

testnem intervjuju ugotovili, da na ta način ne prejmemo ustreznih informacij, zato smo

dodali tudi polodprta in odprta vprašanja.

Strukturiran intervju smo razdelili v 6 sklopov, ki zajemajo 16 vprašanj. Vsa vprašanja

smo izoblikovali sami. Vprašanja smo oblikovali tako, da so bila razumljiva, kratka,

jedrnata in smotrna glede na dano tematiko. Pri vseh intervjuvanih zdravnikih smo

uporabili enaka vprašanja, ki smo jih zastavili v enakem vrstnem redu. Odgovore na

vprašanja v prvem sklopu smo lahko s pomočjo 5-stopenjske Likertove lestvice razvrstili

in jih ovrednotili s pomočjo povprečja (µ), razpršenosti enot v populaciji pa prikazali s

pomočjo standardnega odklona (σ). Odgovorov na ostala vprašanja ni bilo mogoče

ovrednotiti, saj so bila odprtega tipa. Prejeta stališča zdravnikov smo zato medsebojno

primerjali glede na demografske in socioekonomske podatke (spol, starost, kraj izvajanja

prakse in zdravniško specializacijo).

V začetku intervjuja smo zaradi spodbujanja aktivnosti intervjuvancev začeli s splošnimi in

spodbudnimi vprašanji, ki so primernejša za uvodni razgovor in služijo kot ustrezna

podlaga za konkretnejša vprašanja v nadaljevanju. Ta način intervjuvanja se imenuje

tehnika lijaka. V prvem sklopu smo zato želeli preveriti pogostost uporabe in znanje

uporabe interneta zdravnikov. Uporabili smo zaprti tip vprašanj s petimi trditvami, kjer so

64

se zdravniki lahko odločili za eno od njih. Trditve smo razvrstili s pomočjo 5-stopenjske

Likertove lestvice, katerih rezultate smo merili s pomočjo povprečja (µ), razpršenost enot v

populaciji pa s pomočjo standardnega odklona (σ). Stališča glede pogostosti uporabe z

oceno 1 predstavljajo odgovor Nikoli, medtem, ko nasprotna stališča z oceno 5

predstavljajo odgovor Vsak dan. Stališča glede znanja uporabe z oceno 1 predstavljajo

odgovor Ne obvladam, medtem, ko druga stališča z oceno 5 predstavljajo odgovor Odlično

obvladam.

V drugem sklopu smo želeli ugotoviti način izobraževanja zdravnikov. V tretjem vprašanju

smo od zdravnikov želeli izvedeti, prek katerih virov in na kakšen način poteka njihovo

izobraževanje. Predvidevali smo, da bodo najpogostejši tradicionalni viri izobraževanj,

tisti, ki smo jih spoznali v poglavju 2.4 (strokovni članki, strokovna izobraževanja,

informacije mnenjskih voditeljev in informacije podane prek farmacevtskih družb). V

četrtem vprašanju smo želeli izvedeti, ali zdravniki menijo, da se lahko danes izobražujejo

brez pomoči interneta. Pri tem vprašanju smo želeli tudi pojasnitev stališča, saj smo

predvidevali, da bodo mlajši zdravniki podajali popolnoma drugačne odgovore od

starejših. Sklepali smo, da so starejši zdravniki računalniško slabše pismeni, zato smo

predvidevali, da bodo posledično zavračali internet kot glavni vir pridobivanja

zdravstvenih informacij.

Tretji sklop je zajemal vprašanja, ki so se navezovala na drugo mnenje, ko se zdravnik ne

more odločiti glede ustrezne diagnoze in prosi za dodatno (drugo) mnenje druge zdravnike.

Ta sklop se navezuje tudi na model za komuniciranje med zdravniki s pomočjo socialnih

omrežij. Glavna prednost uporabe socialnih omrežij je namreč deljenje izkušenj in pomoč

pri drugem mnenju na hiter in enostaven način prek spleta. V petem vprašanju smo zato

želeli preveriti, na koga se zdravnik obrne, ko potrebuje drugo mnenje o določenem

zdravstvenem primeru. Predvidevali smo, da se bodo zdravniki najprej obrnili na svoje

izkušenejše sodelavce, nato na druge zdravstvene ustanove v Sloveniji in po potrebi na

strokovnjake s tega področja v tujini. V šestem vprašanju smo želeli izvedeti, na kakšen

način zdravniki iščejo drugo mnenje. Sklepali smo, da diagnozo najprej preverijo pri

sodelavcih, ki so fizično prisotni, nato pa prek telefonskih klicev. Izvedeti smo želeli tudi,

v kolikšni meri zdravniki prakticirajo sodelovanje prek e-pošte in prek videokonferenc. V

sedmem vprašanju smo želeli izvedeti, v kolikem času prejmejo zdravniki v povprečju

odgovor za drugo mnenje, saj smo to želeli primerjati z načinom sodelovanja prek

socialnih omrežij. V četrtem poglavju smo namreč predstavili, da je prenos in dostopnost

informacij, s pomočjo socialnih omrežij, v primerjavi s tradicionalnimi načini, bistveno

hitrejši. Spoznali smo, da prejmejo zdravniki znotraj Serma komentar na svoje vprašanje

povprečno v 1 uri, vsak primer pa je povprečno rešen v 24 urah.

V četrtem sklopu smo želeli izvedeti, kako med zdravniki poteka izmenjava rentgenskih

slik in zdravstvenih kartotek, saj smo želeli preveriti, v kakšni fazi realizacije je projekt

eZdravje, ki smo ga predstavili v poglavju 2.6.5. Projekt eZdravje naj bi namreč omogočal

izmenjavo informacij med najrazličnejšimi subjekti zdravstvenega sistema, elektronsko

naročanje bolnikov, elektronske zdravstvene kartone za bolnike, skupni prostor za

elektronske rentgenske slike in druge izvide, hiter dostop do strokovnih virov (medicinske

e-knjižnice) in izobraževanje na daljavo. Projekt naj bi bil po napovedih realiziran do

konca leta 2015. Projekt sicer predstavlja bistveno modernizacijo tradicionalnega načina

prenašanja informacij v slovenskem zdravstvu.

65

Peti sklop zajema štiri vprašanja, ki obsegajo uporabo socialnih omrežij v zdravstvu. Glede

na to, da omenjene raziskave pri nas še ni bilo, smo intervju vodili prek usmerjevalnih in

sugestivnih vprašanj. Zaradi velikega preskoka med vprašanji smo začeli z enostavnimi

vprašanji. V devetem vprašanju smo želeli izvedeti, kaj zdravniki razumejo pod besedno

zvezo »socialna omrežja«. Pričakovali smo, da zdravniki razumejo to kot razvedrilo in

način druženja, ki ga uporabljajo mladi v današnjem času. Nismo pričakovali, da bo kateri

od zdravnikov poznal kakšno socialno omrežje, ki v tujini služi izmenjavi izkušenj med

zdravniki. V desetem vprašanju smo želeli izvedeti, ali zdravniki uporabljajo kakšna

socialna omrežja tudi v privatne namene. Od zdravnikov, ki ne uporabljajo socialnih

omrežij v privatne namene, smo predvidevali, da bomo zelo težko pričakovali, da bi lahko

bili naklonjeni uporabi le-teh tudi za izmenjavo izkušenj v zdravstveni praksi. V enajstem

vprašanju smo želeli izvedeti ali kateri od zdravnikov pozna socialna omrežja, ki bi bila

namenjena izključno interakciji med zdravniki, kot je praksa v tujini.

V dvanajstem vprašanju smo zdravnikom na kratko predstavili način komuniciranja

zdravnikov prek socialnih omrežij, kot je to praksa v tujini, saj smo pričakovali, da te

oblike komuniciranja ne poznajo. Na kratko smo predstavili omrežja Sermo in Ozmosis, ki

predstavljajo virtualni prostor, kjer lahko informacije pridejo do zdravnikov na

strukturiran, nadzorovan in učinkovit način. Zdravnike smo seznanili s tem, da tuji

zdravniki, ki ta omrežja uporabljajo, navajajo, da jim to skrajša iskanje informacij in

zmanjša trud, glavni namen pa je izmenjava izkušenj med zdravniki. Predstavili smo

proces registracije, ki dovoljuje možnost uporabe izključno zdravnikom, kar morajo

potrditi s svojo unikatno zdravniško številko. Po predstavitvi smo s strani zdravnikov želeli

izvedeti njihov pogled na takšen način komuniciranja, in ali bi ga bili tudi sami pripravljeni

uporabljati. Znotraj tega vprašanja smo postavili dvoje podvprašanj. Glede na to, da je

največja razlika med spletno stranjo Sermo in Ozmosis ta, da uporabnikom Serma ni

potrebno uporabljati svojih pravih imen in nazivov, smo želeli izvedeti, ali bi lahko

zdravniki zaupali informacijam, kjer sicer vedo, da jih je napisal zdravnik, ki pa je

anonimen. Anonimni avtorji lahko zaradi tega izpostavijo zdravniške napake in pomagajo

ostalim zdravnikom, da se temu izognejo, ne da se osebno izpostavljajo. Glede na to, da

smo predvidevali, da bodo zdravniki imeli odklonilen odnos do načina komuniciranja s

pomočjo socialnih omrežij, smo v drugem podvprašanju želeli izvedeti, kaj bi zdravniki

pričakovali v zameno za sodelovanje.

V zadnjem sklopu smo respondentom zastavili demografska in socioekonomska vprašanja

(spol, starost, kraj njihove prakse in zdravniško specializacijo), s katerimi smo primerjali

različna stališča uporabnikov.

Telefonske intervjuje smo izvedli v obdobju devetih dni (med 5. 10. 2015 in 13. 10. 2015).

Dolžina posameznega pogovora je bila od 14 do 50 min.

66

5.3 Opis vzorca

Anketni vprašalnik

Anonimen spletni vprašalnik smo poslali prek več različnih kanalov (Facebook, Google

Mail, Med Over Net Forum, Siol Forum), da bi zajeli čim bolj raznolik vzorec oseb.

Vprašalnik smo razvili s pomočjo spletne aplikacija 1KA (2015). S pomočjo anketnega

vprašalnika je bilo skupaj anketiranih 611 oseb, vendar je bilo pomanjkljivo in nepopolno

izpolnjenih 130 vprašalnikov, zaradi česar jih nismo vključili v analizo.

V anketni raziskavi je ustrezno izpolnilo vprašalnik 481 respondentov, od katerih je bilo 71

% žensk in 29 % moških. Največ respondentov je starih med 31 in 40 let, najpogosteje pa

prihajajo iz podravske in osrednjeslovenske regije. Zaradi dovolj velikega in raznovrstnega

vzorca anketiranih oseb lahko pridobljene rezultate posplošimo na vse uporabnike

socialnih omrežij v Sloveniji.

SLIKA 17: GRAFIČNA PRESTAVITEV SPOLA RESPONDENTOV

Vir: lastna raziskava 2015.

SLIKA 18: TABELARIČNA PREDSTAVITEV STAROSTI RESPONDENTOV


67

SLIKA 19: TABELARIČNA PREDSTAVITEV ZAKLJUČENE IZOBRAZBE

RESPONDENTOV


SLIKA 20: GRAFIČNA PRESTAVITEV REGIJE TRENUTNEGA BIVANJA

RESPONDENTOV PO STATISTIČNEM URADU RS


Strukturiran intervju

Strukturiran intervju smo opravili z dvajsetimi izbranimi zdravniki v Sloveniji, ki smo jih

ločili glede na spol, starost, zdravniško specifikacijo in mesto njihove zdravniške prakse.

Polovica zdravnikov je bila moškega in druga polovica ženskega spola. Osem zdravnikov

je bilo mlajših od 35 let, sedem je bilo starih med 36 in 45 let, eden je bil star med 46 in 55

let, štirje pa so bili stari med 56 in 65 let. Pet zdravnikov je bilo pediatrov, dva psihiatra,

dva radiologa, ter po en zdravnik družinske medicine, infektolog, onkolog, ortoped,

ortopedski kirurg, porodničar, pulmolog, torakalni kirurg, travmatolog, patolog in

dermatolog. Deset zdravnikov opravlja svojo prakso v Mariboru, štirje v Ljubljani, dva v

Celju, ter po eden v Murski Soboti, Ptuju, Novi Gorici in Brežicah.

68

SLIKA 21: GRAFIČNA PRESTAVITEV STAROSTI ZDRAVNIKOV


SLIKA 22: GRAFIČNA PRESTAVITEV KRAJA IZVAJANJA PRAKSE

ZDRAVNIKOV


Zaradi dovolj velikega in raznovrstnega vzorca lahko pridobljena spoznanja posplošimo na

vse zdravnike v Sloveniji.

5.4 Predstavitev rezultatov analize in preverjanje hipotez

5.4.1 Predstavitev rezultatov analize

Rezultati so predstavljeni v dveh delih:

‒ v prvem delu predstavljamo rezultate, ki so bili pridobljeni z analizo podatkov iz

anketnega vprašalnika;

‒ v drugem delu prikazujemo rezultate, ki so bili pridobljeni z analizo podatkov iz

strukturiranih osebnih intervjujev z izbranimi zdravniki.

69

Anketni vprašalnik


UPORABLJATE INTERNET«?


Povprečje (µ) znaša 4,9, standardni odklon (σ) pa 0,4, kar potrjuje izredno nizko

razpršenost odgovorov oz. potrjuje, da je kar 93 % respondentov navedlo, da uporabljajo

internet vsak dan, 5 % pa jih to počne večkrat tedensko. Odgovori se glede na spol in

zaključeno izobrazbo respondentov ne razlikujejo. Glede na starost so starejši od 41 let

navedli, da uporabljajo internet manj pogosto od mlajših respondentov.


OBVLADATE BRSKANJE PO INTERNETU«?


Povprečje (µ) znaša 4,1, standardni odklon (σ) pa 0,9, kar pomeni srednjo razpršenost

odgovorov. Samo 2 % respondentov sta odgovorila, da je njihovo znanje brskanja po

spletu slabo. Odgovori se glede na spol in zaključeno izobrazbo respondentov ne

razlikujejo. Glede na starost pa starejši od 41 obvladajo brskanje po spletu bistveno slabše

od mlajših.

70


UPORABLJATE SOCIALNA OMREŽJA«?


Povprečje (µ) znaša 4,2, standardni odklon (σ) pa 1,1, kar potrjuje srednjo razpršenost

odgovorov oz. potrjuje, da je kar 58 % respondentov navedlo, da uporablja internet vsak

dan, 23 % pa jih to počne večkrat tedensko. Glede na spol, smo ugotovili, da ženske za 0,4

točke povprečja (µ) pogosteje uporabljajo internet kot moški, glede na starost pa starejši od

41 let uporabljajo socialna omrežja manj pogosto kot mlajši. Glede na izobrazbo ni

bistvenih razlik.


OBVLADATE UPORABO SOCIALNIH OMREŽJIH«?


Povprečje (µ) znaša 3,6, standardni odklon (σ) pa 1,0, kar pomeni srednjo razpršenost

odgovorov. Povprečno znanje brskanja po socialnih omrežjih lahko v povprečju ocenimo

med obvladam in zelo obvladam. Odgovori se glede na spol in izobrazbo respondentov ne

razlikujejo. Glede na starost pa starejši od 41 let ocenjujejo, da je njihovo znanje brskanja

po socialnih omrežjih slabše v primerjavi z mlajšimi.

71

SLIKA 27: STRUKTURA ODGOVOROV NA VPRAŠANJE: »KAKŠNO VLOGO

IMAJO PO VAŠEM SOCIALNA OMREŽJA«?


Med najpogosteje prejetimi odgovori so respondenti odgovorili, da imajo socialna omrežja

vlogo razvedrila, zabave, ohranjanja stikov in pregled novic. 32 % jih meni, da imajo tudi

vlogo za informiranje o prehrani, 30 % jih meni, da imajo vlogo informiranja o rekreaciji

in 24 % jih meni, da imajo tudi vlogo informiranja o zdravstvu. Najpogosteje podan

komentar pod opcijo Drugo je bil informiranje in komuniciranje. Odgovori se glede na

spol in izobrazbo respondentov bistveno ne razlikujejo. Glede na starost pa starejši od 51

let namenjajo socialnim omrežjem bistveno večjo vlogo za pregled novic, informiranju o

zdravstvu, prehrani in rekreaciji kot mlajši.

SLIKA 28: STRUKTURA ODGOVOROV NA VPRAŠANJE: »KATERA

SOCIALNA OMREŽJA UPORABLJATE«?


72

Pričakovano je 83 % respondentov navedlo, da najpogosteje uporablja Facebook in

Youtube, 49 % jih uporablja Google+ in 32 % LinkedIn. Noben respondent ne uporablja

zdravstvenih socialnih omrežij, ki smo jih spoznali v teoretičnem delu (PatientsLikeMe,

Webicina, Inspire, Cancer Forward in D Life). Med najpogosteje prejetimi odgovori pod

Drugo, smo največkrat prejeli komentar Pinterest in Med.Over.Net. Slednji je sicer

največji približek modela za izmenjavo zdravstvenih informacij s pomočjo socialnih

omrežij v Sloveniji. Odgovori se glede na spol, izobrazbo in starost respondentov bistveno

ne razlikujejo.

SLIKA 29: STRUKTURA ODGOVOROV NA VPRAŠANJE: »OZNAČITE

KOLIKO ZAUPATE POSAMEZNEMU VIRU ZDRAVSTVENIH INFORMACIJ«


Največji vir zaupanja glede zdravstvenih informacij so s povprečjem (µ) 3,8 in

standardnim odklonom (σ) 0,88, dosegle zdravstvene publikacije in strokovna literatura. 16

% respondentov je navedlo, da jim popolnoma zaupa, 58 % jim zelo zaupa, 17 % se jih ne

more opredeliti, 7 % jim slabo zaupa, 2 % pa jim ne zaupa.

Na drugem mestu se je s povprečjem (µ) 3,6 in standardnim odklonom (σ) 0,94 znašlo

zdravniško osebje. 13 % respondentov je navedlo, da jim popolnoma zaupa, 55 % jim zelo

zaupa, 19 % se jih ne more opredeliti, 10 % jim slabo zaupa, 3 % pa jim ne zaupa.

Na tretjem mestu so se s povprečjem (µ) 3,4 in standardnim odklonom (σ) 0,82 znašli

znanci, prijatelji in družina. 6 % respondentov je navedlo, da jim popolnoma zaupa, 45 %

jim zelo zaupa, 36 % se jih ne more opredeliti, 12 % jim slabo zaupa, 1 % pa jim ne zaupa.

Na četrtem mestu so se s povprečjem (µ) 2,5 in standardnim odklonom (σ) 0,86 znašli

blogi, forumi in spletne ankete. Noben respondent jim popolnoma ne zaupa, 13 % jim zelo

zaupa, 35 % se jih ne more opredeliti, 40 % jim slabo zaupa, 12 % pa jim ne zaupa.

Na zadnjem mestu so se s povprečjem (µ) 2,3 in standardnim odklonom (σ) 0,80 znašla

socialna omrežja. Noben respondent jim popolnoma ne zaupa, 5 % jim zelo zaupa, 39 % se

jih ne more opredeliti, 41 % jim slabo zaupa, 15 % pa jim ne zaupa.

73

Odgovori se glede na spol in izobrazbo respondentov bistveno ne razlikujejo. Glede na

starost pa starejši od 61 let najbolj zaupajo zdravstvenemu osebju in znancem, prijateljem

in družini. Zdravstvene publikacije so v njihovem primeru šele na tretjem mestu v

primerjavi z mlajšimi.

SLIKA 30: STRUKTURA ODGOVOROV NA VPRAŠANJE: »KAKO NA SPLETU

DOLOČITE VERODOSTOJNOST INFORMACIJ«?


69 % respondentov meni, da najbolj zaupa spletnim informacijam, kjer je naveden

verodostojen vir informacij. 22 % jih meni, da nobena informacija na spletu ni

verodostojna, 9 % pa jih je podalo svoj komentar pod opcijo Drugo, kjer so najpogosteje

navedli, da preverijo več virov in jih nato medsebojno primerjajo. Odgovori se glede na

spol, izobrazbo in starost respondentov ne razlikujejo.

SLIKA 31: STRUKTURA ODGOVOROV NA VPRAŠANJE: »V KOLIKŠNI MERI

SE STRINJATE Z NASLEDNJIMI TRDITVAMI GLEDE PREHRANJEVANJA«?


74

S povprečjem (µ) 2,0 in standardnim odklonom (σ) 0,98 se 41 % respondentov delno

strinja s H1, da informacije, ki jih najdejo na socialnih omrežjih vplivajo na način

njihovega prehranjevanja. 35 % se jih s tem ne strinja, 13 % se jih ne more opredeliti, 10 %

se jih zelo strinja in 1 % se popolnoma strinja. S povprečjem (µ) 2,4 in standardnim

odklonom (σ) 1,22, večina meni, da se zgolj delno strinjajo s trditvijo, da na socialnih

omrežjih spremljajo veliko informacij glede zdravega načina prehranjevanja.

To potrjujejo tudi sorodne trditve, kjer se večina respondentov s povprečjem (µ) 1,4 in

standardnim odklonom (σ) 1,04 ne strinja, da imajo na svojem mobilnem telefonu

nameščeno aplikacijo za zdravo prehranjevanje. S povprečjem (µ) 2,2 in standardnim

odklonom (σ) 1,58 jih večina odgovarja, da so na socialnih omrežjih že objavili sliko

hrane. S povprečjem (µ) 2,5 in standardnim odklonom (σ) 1,63 jih večina odgovarja, da so

se odzvali na kulinarični dogodek, ki je bil objavljen na socialnih omrežjih.

S povprečjem (µ) 3,5 in standardnim odklonom (σ) 1,02 jih večina odgovarja, da so dobro

informirani o zdravi prehrani, respondenti pa odgovarjajo, da s povprečjem (µ) 3,0 in

standardnim odklonom (σ) 1,17 zdravemu načinu prehranjevanja posvečajo tudi veliko

pozornosti. Odgovori se glede na spol in izobrazbo respondentov bistveno ne razlikujejo.

Glede na starost pa starejši od 61 let bistveno bolj poudarjajo, da so dobro informirani o

zdravi prehrani, na socialnih omrežjih spremljajo več informacij glede zdravega načina

prehranjevanja, zdravemu načinu prehranjevanja pa posvečajo večjo pozornost kot mlajši

kolegi.


SE STRINJATE Z NASLEDNJIMI TRDITVAMI GLEDE REKREACIJE«?


S povprečjem (µ) 2,2 in standardnim odklonom (σ) 1,15 se 35 % respondentov delno

strinja s H1, da so informacije, ki jih najdejo na socialnih omrežjih, vplivale na spremembo

njihovega načina rekreacije. 34 % se jih s tem ne strinja, 13 % se jih ne more opredeliti, 16

75

% se jih zelo strinja in 3 % se popolnoma strinjajo. S povprečjem (µ) 2,5 in standardnim

odklonom (σ) 1,22, večina se zgolj delno strinja s trditvijo, da na socialnih omrežjih

spremljajo veliko informacij glede rekreacije.


standardnim odklonom (σ) 1,69 zgolj delno strinja, da imajo na mobitelu nameščeno

aplikacijo za rekreacijo. S povprečjem (µ) 2,3 in standardnim odklonom (σ) 1,65 jih večina

odgovarja, da so na socialnih omrežjih že objavili športno sliko ali video. S povprečjem (µ)

2,5 in standardnim odklonom (σ) 1,59 jih večina odgovarja, da so se odzvali na poljuben

športni dogodek, ki je bil objavljen na socialnih omrežjih.


informirani o možnostih rekreacije, respondenti pa odgovarjajo, da s povprečjem (µ) 3,1 in

standardnim odklonom (σ) 1,25 rekreaciji posvečajo tudi veliko pozornost.

Odgovori se glede na spol, izobrazbo in starost respondentov bistveno ne razlikujejo.


SE STRINJATE Z NASLEDNJIMI TRDITVAMI GLEDE ZDRAVJA«?


V najmanjši meri se s povprečjem (µ) 1,9 in standardnim odklonom (σ) 0,99 respondentje

strinjajo s H1, da so informacije, ki so jih našli na socialnih omrežjih vplivale na izbiro

zdravljenja. 40 % se jih s to trditvijo ne strinja, 36 % se jih delno strinja, 13 % se jih ne

more opredeliti, 10 % se jih zelo strinja in 1 % se jih popolnoma strinja. S povprečjem (µ)

2,3 in standardnim odklonom (σ) 1,16, večina meni, da se zgolj delno strinjajo s trditvijo,

da na socialnih omrežjih spremljajo veliko informacij glede zdravja.

76


standardnim odklonom (σ) 1,15 ne strinja, da imajo na mobitelu nameščeno zdravstveno

aplikacijo. S povprečjem (µ) 1,5 in standardnim odklonom (σ) 1,04 jih večina odgovarja,

da so na socialnih omrežjih že delili sliko ali video v povezavi z zdravjem ali boleznijo. S

povprečjem (µ) 1,7 in standardnim odklonom (σ) 1,24 jih večina odgovarja, da so se

odzvali na poljuben zdravstveni dogodek, ki je bil objavljen na socialnih omrežjih.


informirani o svojem zdravju, respondenti pa odgovarjajo, da s povprečjem (µ) 3,3 in

standardnim odklonom (σ) 1,09 zdravju posvečajo tudi veliko pozornost.

Odgovori se glede na spol, izobrazbo in starost respondentov bistveno ne razlikujejo.

SLIKA 34: STRUKTURA ODGOVOROV NA VPRAŠANJE: »OZNAČITE, NA

KATEREGA OD TREH PREDLAGANIH VIROV SE BOSTE OBRNILI, KO

BOSTE POTREBOVALI ENO OD SPODAJ PREDLAGANIH TRDITEV«


Zdravniško osebje močno prevladuje v deležu odgovorov, ko respondenti potrebujejo

pravilno zdravstveno diagnozo ali informacijo glede ustreznih zdravil, pri čemer je delež

socialnih omrežij v teh primerih zanemarljiv. Informacijo o alternativnem zdravljenju pa

56 % respondentov najprej preveri pri znancih, prijateljih in družini, 24 % jih to stori prek

socialnih omrežij in šele 20 % se jih obrne na zdravniško osebje. Tudi priporočilo za

ustreznega zdravnika (51 %), ali zdravstveno ustanovo (45 %) večina respondentov naprej

poišče prek svojih znancev, prijateljev in družine in šele nato prek zdravniškega osebja.

Glede čustvene opore v času bolezni se kar 96 % respondentov najprej obrne na znance

prijatelje in družino. Glede vsakodnevnih zdravstvenih težav, praktičnih nasvetov, kako se

77

z njimi soočati, informacij o zdravem načinu prehranjevanja in nasvetov o ustreznem

načinu rekreacije večina respondentov odgovarja, da se najprej obrnejo na znance,

prijatelje in družino, nato na socialna omrežja in šele na koncu na zdravstveno osebje.

Odgovori se glede na spol in izobrazbo respondentov bistveno ne razlikujejo. Glede na

starost pa starejši od 61 let glede praktičnih nasvetov za soočanje z vsakodnevnimi

zdravstvenimi situacijami, informacij o zdravem načinu prehranjevanja in nasvetov o

ustreznem načinu rekreacije bistveno manj zaupajo socialnim omrežjem kot pa mlajši.

Strukturiran osebni intervju

SLIKA 35: VPRAŠANJE ŠT. 1: »KAKO POGOSTO UPORABLJATE INTERNET

ZA SVOJE DELO«?


Šestnajst zdravnikov uporablja internet vsak dan, ostali štirje pa večkrat tedensko.

Rezultati se ne razlikujejo glede na spol, starost, kraj izvajanja zdravniške prakse in

zdravniško specializacijo.

SLIKA 36: VPRAŠANJE ŠT. 2: »KAKO DOBRO OBVLADATE BRSKANJE PO

INTERNETU«?


S poprečjem (µ) 4,1 in standardnim odklonom (σ) 0,9 zdravniki ocenjujejo, da je njihovo

znanje brskanja po spletu zelo dobro. Rezultati se ne razlikujejo glede na spol, kraj

izvajanja zdravniške prakse in zdravniško specializacijo. Razlikujejo pa se glede na starost,

saj so najslabše svojo računalniško pismenost ocenili zdravniki, ki so stari med 56 in 65

let.

78

Vprašanje št. 3.: »Od zdravnikov se zahteva, da se neprenehoma izobražujejo. Prek

katerih virov pridobivate informacije, ki jih potrebujete za potrebe zdravstvenega

izobraževanja«?

Izvedeli smo, da je potrebno ločiti osnovno bazično znanje, ki ga zdravniki pridobijo iz

knjig, znanstveno strokovne literature in člankov, ter vso nadaljnje znanje s katerim

nadgrajujejo to znanje. Starejši zdravniki poudarjajo, da je potrebno ločiti tudi vire za

pridobivanje informacij glede na to, ali prek njih dobivajo točke, ki jih potrebujejo za

obnavljanje zdravniške licence v obdobju vsakih sedem let. Vsi zdravniki, ki so starejši od

56 let, so navedli, da se točke za to lahko zbirajo zgolj prek fizične prisotnosti na

zdravniških seminarjih in konferencah in nikjer drugje. Mlajši zdravniki od 45 let so nam

pojasnili, da se zdravniške točke lahko pridobivajo tudi na spletnih konferencah (Webinar,

Medscape) in jim ni potrebno biti prisoten na seminarjih in konferencah. Vsi zdravniki se

sicer najpogosteje dodatno izobražujejo prek spletnih strani s specifično zdravstveno

tematiko (PubMed, up-to-date medicine, medScape), večina pa jih ima dostop do spletne

literature znotraj svoje zdravniške specifikacije. Predvsem mlajši zdravniki navajajo, da so

strokovne konference in zdravniški seminarji zaradi slabe finančne situacije v zdravstvu v

upadanju. Povprečno se jih udeležujejo 2–3 letno, vendar je to zelo odvisno od

specifikacije posameznega zdravnika. Zdravniki tudi ocenjujejo, da so informacije, ki jih

prejmejo s strani predstavnikov farmacevtskih podjetij, preveč tržno naravnane. Zaradi

tega si lahko s temi informacijami pomagajo zgolj za ločevanje farmacevtskih izdelkov

glede na njihovo obliko in doziranje.

Vprašanje št. 4.: »Ali menite, da se lahko zdravniki izobražujejo brez pomoči

interneta«?

Štirinajst zdravnikov nam je odgovorilo, da se zdravnik danes več ne more izobraževati

brez pomoči interneta. Kot glavni razlog so navedli, da lahko le na ta način sledijo vsem

novostim v zdravstvu. Vsa gradiva so v tujem jeziku in na voljo večinoma zgolj v

elektronski obliki. Zdravniki tudi hitreje in bolj enostavno iščejo gradiva prek spletnih

iskalnikov kot v knjižnicah. Zanimiv odgovor je podal zdravnik št. 6, ki je pojasnil, da je

vseh informacij preveč, da bi jih lahko imel v glavi, zato slej kot prej naletiš na primer, na

katerega nimaš odgovora. Pomembno prednost uporabe spleta je izpostavil tudi zdravnik

št. 11, ki je pojasnil, da splet omogoča ciljno iskanje in strnjevanje potrebnih informacij.

Vsi zdravniki, starejši od 46 let in zgolj eden, mlajši od 35, so odgovorili, da se lahko

zdravniki danes izobražujejo brez pomoči interneta. Kot glavni razlog navajajo, da poteka

klasično izobraževanje zdravnikov v osnovi na temelju pisnih virov, predavanj, in

praktičnega dela, ki jih je možno vrednotiti in oceniti ter se priznavajo kot redna

sistematska izobraževanja. Vsi so navedli, da služi internet zgolj kot dopolnilo k

tradicionalnemu izobraževanju. Zanimiv odgovor pa je izpostavila starejša zdravnica št.

20, ki je pojasnila, da kljub temu, da so internetne informacije zgolj pomožen vir

izobraževanja, pa so zelo pomembne v osebnih stikih in osebnem širjenju znanja. Edini

mlajši zdravnik, ki je ocenil, da je izobraževanje zdravnikov možno tudi brez pomoči

spleta, nam je pojasnil, da to velja po vsej verjetnosti zgolj za njegovo zdravniško

specializacijo, kjer razvoj ni tako hiter, da to ne bi bilo natisnjeno v knjigi. Kot pomemben

podatek pa nas je opozoril tudi na problem berljivosti elektronskih virov. Zdravnik mora za

79

potrebe izobraževanja preučiti več tisoč strani ustreznih gradiv, pri čemer pa zelo težko

bere podatke, ki niso natisnjeni v fizični obliki.

Vprašanje št. 5.: »Na koga se obrnete, ko potrebujete drugo mnenje o vašem

zdravstvenem primeru in se ne morete odločiti«?

Odgovori zdravnikov so se zelo razlikovali glede na kraj izvajanja njihove prakse, na

specifikacijo posameznega zdravnika, ter njihovo starost. Zelo je pomembno, da med seboj

ločimo organe javnih zdravstvenih zavodov na primarni nivo (zdravstveni domovi),

sekundarni nivo (bolnišnice) in najvišji terciarni nivo (klinični center). Nivoji med seboj

sodelujejo, tako, da se nižji nivo za dodatna pojasnila obrne na prvi višji nivo. V kolikor

tudi najvišji terciarni nivo nima ustreznega odgovora, se v nekaterih primerih poišče

dodatne informacije pri priznanem strokovnjaku iz tujine. Noben od zdravnikov, ki

delujejo znotraj primarnih nivojev (Murska Sobota, Ptuj, Celje, Brežice, Nova Gorica) ne

stopi v neposreden stik s tujino, temveč se najprej posvetuje prek sekundarnega nivoja. Z

izjemo zdravnika pulmologa, kjer je center na Golniku, smatrajo vsi zdravniki za najvišjo

obliko terciarnega nivoja Klinični center v Ljubljani. Zdravniki, ki iščejo drugo mnenje v

tujini, so izključno zdravniki iz kliničnega centra v Mariboru in Ljubljani. Vsi zdravniki so

navedli, da je najpomembneje pri iskanju drugega mnenja, da poznaš in zaupaš osebi, ki jo

prosiš za drugo mnenje. Z osebami, s katerimi ni navezanih predhodnih stikov, ne stopajo

v stik za drugo mnenje. V intervjuju je bilo največje število zdravnikov mlajših od 35 let.

Vsi so navedli, da se najprej posvetujejo s svojim nadrejenim in starejšim mentorjem. Vsi

zdravniki imajo sicer redne sestanke in konzilije, na katerih izpostavijo aktualno

problematiko in jo poizkušajo najprej sami rešiti. Zdravnik iz primarnega nivoja je

izpostavil, da komunikacija ni urejena in standardizirana, ter, da je v veliko primerih zelo

težko dobiti ustrezno osebo v doglednem času.

Vprašanje št. 6.: »Na kakšen način komunicirate z ostalimi zdravniki in ostalim

zdravniškim osebjem, ko potrebujete drugo mnenje o vašem zdravstvenem

primeru«?

Vsi zdravniki se posvetujejo najprej osebno s svojim nadrejenim ali pa to prediskutirajo na

rednem sestanku ali konziliju. V kolikor potrebujejo informacijo v zelo hitrem času, se vsi

najprej prek telefona obrnejo na višji nivo. Uradno mnenje preveri vsak zdravnik prek

internih napotnic z zdravniki, ki jih pozna in jim zaupa. Zgolj 65 % zdravnikov je navedlo,

da komunicirajo z ostalimi zdravniki po e-pošti. Zdravniki iz Ljubljane so navedli, da

imajo zaradi varovanja osebnih in zaupnih podatkov bolnikov prepoved pošiljanja

zdravstvenih anamnez bolnikov, če to resnično ni nujno. Videokonference sicer obstajajo,

vendar se jih poslužujeta zgolj dva od intervjuvanih zdravnikov, pa še to zelo poredko.

Večina zdravnikov je izpostavila tudi prednost osebnega stika, ki je osnova za uspešno

dolgoročno sodelovanje z ostalimi udeleženci v zdravstvenem prostoru. V kolikor ni nujno,

se zato raje izognejo pošiljanju elektronskih sporočil, kar velja predvsem za starejše

zdravnike.

80

Vprašanje št. 7.: »V kolikem času prejmete v povprečju odgovor na drugo mnenje

glede posameznega zdravstvenega problema«?

Večina zdravnikov je navedla, da je to najbolj odvisno od posameznega zdravnika, na

katerega se obrne, ter nujnosti primera. Glede na to, da komunikacija najpogosteje poteka

neposredno prek osebnega stika ali prek telefona, prejme večina zdravnikov odgovor v

enem do treh dneh.

Vprašanje št. 8.: »Kako prakticirate izmenjavo slik (rentgena)«?

Vsaka zdravstvena ustanova ima digitaliziran rentgen, kjer poteka izmenjava rentgen slik,

vendar te ustanove med seboj niso povezane. Rentgensko sliko se pošlje skupaj z interno

napotnico v fizični obliki prek bolnika. Tukaj ima največjo prednost klinični center v

Ljubljani, saj velja za največji terciarni nivo klinične oskrbe pri nas in jim tega ni potrebno

pošiljati v druge ustanove v Sloveniji. Najbolj hendikepirani so primarni zdravstveni

centri, ki niso sistemsko povezani z večjimi centri, zato je prenos počasen in slab. Zdravnik

iz manjšega primarnega zdravstvenega doma izpostavlja prenos podatkov kot kameno

dobo, ki je posledica nekompatibilnosti med udeleženci v slovenskem zdravstvenem

prostoru. Zaradi vprašljive zanesljivosti internetnih povezav in kakovosti podatkov namreč

večino podatkov zapeče na CD, ki ga fizično prek rešilca pošlje na višji nivo zdravstvene

ustanove. Tudi zdravnik št. 6 iz terciarnega zdravstvenega centra izpostavlja ta problem,

saj je veliko datotek prevelikih za pošiljanje prek spletne pošte, varnost pa ni zagotovljena.

Zaradi tega navaja, da se večina zdravnikov poslužuje sive cone in pošiljajo podatke

drugim zdravnikom prek Dropboxa in podobnih programov. V 2015 je bil sicer planiran

zaključek projekta eZdravje, ki naj bi med drugim omogočil skupen sistem za prenašanje

podatkov, ki pa še vedno ni bil uspešno realiziran. Večina zdravnikov tudi opozarja na

zastarelo strojno opremo v zdravstvenih ustanovah, ki ne omogoča hitrega in varnega

prenosa podatkov.

Vprašanje št. 9.: »Kaj razumete pod socialnimi omrežji«?

Večina vprašanih zdravnikov meni, da so socialna omrežja namenjena razvedrilu, zabavi,

druženju in mreženju stikov. Socialna omrežja povezujejo s Facebook, Twitter, Youtube in

LinkedIn. Za zdravniško stroko noben izmed vprašanih zdravnikov ne vidi to kot primerno

komunikacijsko okolje.

Vprašanje št. 10.: »Ali uporabljate socialna omrežja v privatne namene«?

Izmed intervjuvanih zdravnikov jih je 60 % navedlo, da uporabljajo socialna omrežja

(Facebook, Twitter, Pinterest, Youtube, Instagram, Viber, Skype) tudi v privatne namene,

pri čemer pa so bili vsi mlajši od 35 let.

81

Vprašanje št. 11.: »Ali poznate katero od socialnih omrežij, ki je namenjena izključno

zdravnikom«?

Samo trije izmed vseh intervjuvanih zdravnikov poznajo socialna omrežja, ki so

namenjena izključno zdravnikom. Kot primer so navedli Youtube in Webinar. Slednji služi

predvsem izobraževanju, kjer lahko zdravniki pridobivajo točke, ki jih potrebujejo za

podaljševanje zdravniške licence. V tem primeru gre za spletno video predavanje tujih

priznanih zdravnikov strokovnjakov ožjemu krogu registriranih zdravnikov poslušalcev, ki

imajo možnost sodelovanja in postavljanja vprašanj. Največja težava je, da potekajo

spletna predavanja v živo ob neprimernem času (v času delovne prakse ali v nočnem času)

in se jih večina slovenskih zdravnikov zelo težko udeleži.

Vprašanje št. 12.: »V tujini obstaja več kot 400 socialnih zdravstvenih omrežij, ki

predstavljajo skupen prostor za širjenje informacij do zdravnikov na strukturiran,

nadzorovan in učinkovit način. Zdravniki uporabniki navajajo, da jim to občutno

zmanjša čas in trud za iskanje informacij. Glavni namen je izmenjava izkušenj med

zdravniki. Uporabniki so izključno zdravniki, kar potrdijo v registraciji. Na omrežju

lahko zdravnik izbira med izmenjavo izkušenj glede aktualnih zdravstvenih

primerov, navedena je povezava do zdravstvenih blogov, zdravstvenih raziskav in

strokovnih člankov. Ključno pa je aktivno sodelovanje zdravnikov. Kakšni so vaši

pogledi na takšen način komunikacije«?

Razen vseh zdravnikov v Ljubljani in dveh mlajših v Mariboru vidijo ostali zdravniki to

kot razširitev možnosti sodelovanja, vendar izključno v primeru, ko bi bila socialna

omrežja primerno strukturirana, varovana itd. Izpostavljajo, da bi tako lahko prišli do

informacij, ki bi jim pomagale pri njihovem delu. Od zdravnikov, starejših od 46 let, nihče

ni pripravljen spremeniti svojega načina komuniciranja, pri čemer pa vsi poudarjajo, da

vidijo to kot priložnost za mlajše, ki so bolj računalniško pismeni. Starejši zdravnik št. 2

vidi v takšnem načinu komunikacije možnost aktivnega vključevanja in komuniciranja

med zdravstvenim osebjem, širšim krogom prebivalstva in zdravstvenimi zavarovalnicami.

Cilj tega bi lahko bila neposredna komunikacija v organizaciji dela, naročanju bolnikov,

posredovanju zdravstvenih izvidov, stiku med strokovnjaki, pa tudi informiranju in

izobraževanju javnosti. Izpostavlja, da bi moralo biti ključno pri tem stroga omejitev

dostopa, strokovno cenzurirana vsebina, enostavna uporaba, varovanje zaupnih osebnih

podatkov in ustrezno prilagojeni delovni pogoji, ki bi časovno in sistemsko tako

sodelovanje omogočili. Vsi zdravniki so si sicer enotni, da tak način komunikacije ob

sedanjem načinu dela in frekvenci storitev ob kadrovski preobremenjenosti ni možen. Kot

zelo pomemben podatek so vsi navedli, da bi moral biti vsak zdravnik uporabnik naveden s

svojim pravim imenom in nazivom. Z imenom avtor jamči za svojo izjavo in tudi kazensko

odgovarja. Informacije so na ta način tudi veliko bolj verodostojne. Zanimiv pomislek je

izpostavil zdravnik št. 12, ki meni, da predstavlja največji problem v sodelovanju

orientiranost medicine na posamezno mikro okolje. Zdravniki v Sloveniji imajo

popolnoma drug pristop kot zdravniki v Indiji, zaradi česar predvideva, da bi prejeli preveč

dvoumnih in različnih si mnenj. Šest zdravnikov, mlajših od 45 let, je navedlo, da bi za

svoje sodelovanje zahtevalo ustrezno plačilo, saj svojega znanja niso pripravljeni deliti z

ostalimi brezplačno, poleg tega pa bi jim to jemalo čas, ki ga nimajo. Ta problem so

izpostavili tudi nekateri drugi zdravniki, ki so dodali, da možgansko viharjenje v

82

slovenskem okolju na podlagi lastnih izkušenj ne deluje. Vsi ostali zdravniki menijo, da

zahtevanje plačila za sodelovanje ni etično, poleg tega pa v tem primeru ne gre za avtorsko

vsebino. V kolikor se ne more ovrednotiti časa in strokovnosti vsebine, za to namreč nihče

ne more zahtevati plačila.

5.4.2 Preverjanje hipotez

V magistrskem delu postavljamo dve hipotezi, ki smo jih preverjali z opravljeno raziskavo

in jih bomo v nadaljevanju sprejeli ali pa zavrgli.




Z metodo deskripcije smo predstavili razvoj in uporabo socialnih omrežij za proces

informiranja v zdravstvu med ključnimi udeleženci. Spoznali smo, da je hiter razvoj

socialnih omrežij predvsem posledica razširjenosti interneta, ki je občutno pospešil in

olajšal način komuniciranja. S socialnimi omrežji pa so uporabniki pridobili spletni

prostor, ki jim omogoča poleg enostavnega načina komuniciranja tudi soustvarjanje

vsebine. Socialna omrežja ustvarjajo virtualno spletno mesto, ki omogoča povezovanje

ljudi, ki želijo biti povezani zaradi različnih interesov. Prednosti takšnega načina

komuniciranja so razširjenost in hiter pretok informacij, prihranek časa in napora za

iskanje informacij o novostih, dostopnost, personifikacija dostopa in vključitev bolnika v

sam proces zdravljenja. Vključitev bolnika je zelo pomembna pri določenih boleznih, kot

npr. diabetes, kjer so izkušnje zdravnikov omejene. Kot glavno slabost socialnih omrežij

pa smo spoznali nemotiviranost uporabnikov k objavam, kadar sami ne potrebujejo

zdravstvene nege. Težavo takšnega načina komuniciranja predstavljajo tudi prepoved

oglaševanja zdravil v Evropi, vprašljiva verodostojnost informacij, hitro širjenje negativnih

informacij, ogroženost zasebnosti bolnikov in nejasne smernice in uredbe sodelovanja. S

pomočjo tujih avtorjev (Meskó, McCarthy, McPheat) smo spoznali, da je potrebno razdeliti

socialna omrežja, ki so namenjena komunikaciji zdravstvenih udeležencev, na zdravstvena

omrežja v širšem kontekstu uporabe (Facebook, Youtube), socialna omrežja v zdravstvu, ki

so namenjena zdravnikom (Sermo, Ozmosis), ter socialna omrežja v zdravstvu, ki so

namenjena bolnikom (PatientsLikeMe, Webicina). Z razdelitvijo socialnih omrežij na

kroge uporabnikov, informacije pridobljene iz tega vira pridobijo na verodostojnosti.

Z metodo spletnega anketiranja smo prišli do ugotovitev, da respondenti uporabljajo

internet in socialna omrežja skoraj vsak dan, njihova računalniška pismenost pa je v

povprečju zelo dobra. Pričakovano smo ugotovili, da je ta delež pri starejših sicer nižji kot

pri mlajših. Glede starosti pa se razlikuje tudi vloga, ki jo respondenti namenjajo socialnim

omrežjem. Večina mlajše generacije vidi socialna omrežja kot razvedrilo, zabavo in

pregled novic. Starejši uporabniki pa uporabljajo socialna omrežja bolj za pregled novic in

informiranje. Tudi glede vira zdravstvenih informacij smo ugotovili, da respondenti

najmanj zaupajo informacijam, ki jih prejmejo iz socialnih omrežij. Podatki se glede na

starost sicer razlikujejo, vendar v vseh primerih močno vodijo znanstveno strokovna

literatura, zdravniško osebje ter znanci, prijatelji in družina. Največje zaupanje beležijo

informacije, kjer je naveden verodostojen vir informacij, skoraj petina vprašanih pa ne

83

zaupa nobenim informacijam, ki so navedene na spletu. Glede uporabe smo prišli do

ugotovitev, da so v uporabi zgolj najbolj znana socialna omrežja (Facebook, Youtube,

Twitter itd.). Specifičnih socialnih omrežij, ki so namenjena izključno izmenjavi

zdravstvenih vsebin med bolniki (PatientsLikeMe, Webicina, Inspire itd.) nihče ne

uporablja. Velika večina anketiranih oseb se tudi ne strinja s trditvijo, da sprejmejo svojo

odločitev o izbiri prehranjevanja, rekreacije in izbire zdravnika s pomočjo informacij, ki jih

prejmejo prek socialnih omrežij. To potrjujejo tudi sorodne trditve, kjer se večina

respondentov zgolj delno strinja, da so na socialnih omrežjih že objavili sliko, se odzvali

na dogodek ali da imajo na mobitelu nameščeno aplikacijo v povezavi s tem dogodkom.

Vsi se sicer strinjajo, da temu posvečajo veliko pozornost, ter da so o tem sicer dobro

obveščeni. V vseh treh blokih trditev pa smo ponovno spoznali, da respondenti zelo slabo

zaupajo informacijam, ki jih prejmejo prek socialnih omrežij. Zgolj 11 % respondentov

meni, da so informacije, ki so jih našli na socialnih omrežjih, vplivale na spremembo

načina prehranjevanja ali izbiro zdravnika, medtem ko jih 19 % meni, da so vplivale na

spremembo načina rekreacije.

Dobljene rezultate v domačem okolju, ki smo jih prejeli s pomočjo spletnega anketiranja,

smo s pomočjo komparativne metode primerjali s podobnimi študijami, ki so bile

opravljene v tujini (Fox 2011, 4). Primerjali smo vir, na katerega se bodo bolniki obrnili,

ko bodo potrebovali pomoč pri eni od navedenih zdravstvenih težav. Primerjava je

pokazala, da je zaupanje v domače zdravstvo izjemno nizko. Rezultati obeh raziskav so

potrdili, da je zdravniško osebje najbolj zaupanja vredno in koristno, ko potrebujemo

pravilno zdravstveno diagnozo in informacijo glede ustreznih zdravil. Glede informacij o

alternativnem zdravljenju, priporočilu ustreznega zdravnika ali priporočilu druge

zdravstvene ustanove pa v nasprotju s tujino, v Sloveniji bolj zaupamo znancem,

prijateljem in družini, kot pa zdravniškemu osebju. V naši raziskavi smo poleg ponujenih

opcij, kamor se lahko bolniki obrnejo v sklopu posameznih trditev, dodali še možnost

socialna omrežja. Poleg osmih ponujenih trditev, ki so bile zajete že v sklopu omenjene

raziskave, smo dodali še dve novi trditvi, ki se navezujeta na H1. Dodatno smo želeli

preveriti, kdo je koristnejši, ko bolnik potrebujejo informacije o zdravem načinu

prehranjevanja in nasvete o ustreznem načinu rekreacije. Glede vsakodnevnih zdravstvenih

težav, praktičnih nasvetov, kako se z njimi soočati, informacij o zdravem načinu

prehranjevanja in nasvetov o ustreznem načinu rekreacije večina respondentov odgovarja,

da se najprej obrnejo na znance, prijatelje in družino, nato na socialna omrežja in šele na

koncu na zdravstveno osebje. Rezultati iz tujine so tudi v teh primerih dali bistveno večji

pomen zdravniškemu osebju, kot pa smo to zaznali v naši raziskavi.

Rezultati raziskave so pokazali, da manj kot 19 % uporabnikov socialnih omrežij v

Sloveniji sprejme svojo odločitev o izbiri prehranjevanja, rekreacije in izbire zdravnika s

pomočjo informacij, ki jih prejmejo prek socialnih omrežij. To je posledica nezaupanja v

socialna omrežja, kot vir zdravstvenih informacij in pa tudi nepoznavanja socialnih

omrežij, ki bi bila namenjena izključno izmenjavi zdravstvenih informacij. S pomočjo

metode generalizacije lahko pridobljena spoznanja posplošimo na vse uporabnike socialnih

omrežij v Republiki Sloveniji.

Na podlagi teh spoznanj lahko postavljeno hipotezo H1 v celoti zavrnemo.

84



Z metodo deskripcije smo podrobneje predstavili ključne udeležence v zdravstvu

(farmacevtske družbe, zdravniško osebje in bolniki) in njihov način komuniciranja s

pomočjo tradicionalnih virov. Tradicionalne načine informiranja predstavljajo članki v

znanstveno-strokovnih revijah, strokovna izobraževanja, mnenja mnenjskih voditeljev in

informacije, ki jih posredujejo farmacevtske družbe. Prednosti tega načina komuniciranja

so stalno izobraževanje, post-marketinške raziskave, predstavitev neobjavljenih zdravljenj,

dodatno preverjanje izobraženosti zdravnikov in osebna interakcija med udeleženci. Med

glavne slabosti pa štejemo pristransko informiranje s strani farmacevtskih družb, filtriranje

informacij, kršitve etičnih in pravnih norm zaradi preferiranja posameznih zdravil in

finančno breme držav zaradi dražjih zdravil. Ta način komuniciranja smo primerjali z

načinom, kjer poteka interakcija s pomočjo socialnih omrežij. Za ta način je značilno, da so

podatki združeni in ustrezno strukturirani na enem mestu, da so elektronsko arhivirani, ter

da se do njih dostopa prek računalnika ali prenosne pametne naprave.

Z zgodovinsko metodo smo razčlenili spreminjanje načinov informiranja ključnih

udeležencev v zdravstvu skozi čas in predstavili vzroke za to. Spoznali smo, da so

zdravniki časovno preobremenjeni z delovnimi obveznostmi, bolniki pa želijo biti

aktivneje vključeno v sam proces zdravljenja. Rešitve, ki zmanjšujejo porabljen čas in trud

za iskanje ustreznih informacij, so v medicinski stroki izjemno pomembne.

Ena od rešitev, ki je trenutno v fazi implementacije, je projekt eZdravje, ki ga v Republiki

Sloveniji izvaja ZZZS. Namen tega projekta je olajšati izmenjavo informacij med

najrazličnejšimi subjekti zdravstvenega sistema. Sistem bo povečal učinkovitost

zdravstvenega sistema s pomočjo e-napotnic, elektronskega naročanja bolnikov, bolj

učinkovitega sodelovanja vseh ključnih udeležencev v zdravstvu itd.

Poleg tega pa so se na podlagi hitrega razvoja in dostopa do interneta, razvila tudi številna

socialna omrežja, ki omogočajo hiter prenos informacij in v tujini že predstavljajo

pomemben komunikacijski prostor v zdravstvu. Z metodo kompilacije smo predstavili

spoznanja drugih tujih avtorjev (Meskó, McCarthy, Cunningham) glede prednosti prenosa

informacij prek socialnih omrežij (razširjenost in hiter pretok informacij, prihranek časa in

napora za iskanje informacij, dostopnost, personifikacija dostopa in vključitev bolnika). S

pomočjo smernic in navodil smo razvili model za komuniciranje v zdravstvu s pomočjo

socialnih omrežij, oprt na pristop, ki ga predlaga Meskó. Osnova za komuniciranje s

pomočjo socialnih omrežij je, da so avtorji vsebin znani, ključno pa je tudi ustrezno

varovanje osebnih zdravstvenih podatkov bolnikov. Zdravnik mora ohranjati primerno

distanco do svojih bolnikov, tudi v komunikaciji prek socialnih omrežij, zato ni zaželeno

sprejemanje prijateljev prek socialnih omrežij. Hiter prenos informacij, ki velja za največjo

prednost tega načina komunikacije, pa lahko postane v primeru širjenja nepreverjenih

informacij tudi njen največji problem.

Z metodo osebnega intervjuja smo preverili trditev, da bodo zdravniki v Sloveniji zaradi

pomanjkanja časa do leta 2015 vsaj 50 % zdravstvenih informacij pridobivali prek

socialnih omrežij. Vzorec intervjuvanja je zajemal dvajset izbranih slovenskih zdravnikov,

ki smo jih intervjuvali prek telefona, s pomočjo vnaprej pripravljenega strukturiranega

85

vprašalnika. S pomočjo 16 vprašanj, ki smo jih razdelili v 6 sklopov, smo preverjali

pogostost uporabe spleta, računalniško pismenost, način izobraževanja, način iskanja

dodatnih mnenj o posameznih zdravstvenih primerih, komunikacijo z drugimi zdravniki,

izmenjavo podatkov, ter uporabo socialnih omrežij v zdravstvu. Prišli smo do ugotovitev,

da sicer vsi zdravniki vsak dan uporabljajo internet za svoje delo, vendar še vedno bolj

uporabljajo in tudi zaupajo tradicionalnim virom pridobivanja zdravstvenih informacij.

Socialnih omrežij namreč nihče od zdravnikov ne vidi v tem kontekstu uporabe. Medtem

ko si mlajši zdravniki ne predstavljajo več izobraževanja brez pomoči spleta, starejši

zdravniki še vedno najbolj zaupajo tradicionalnim virom izobraževanja prek iskanja

strokovnih gradiv po knjižnicah in udeležb na zdravstvenih seminarjih. Spoznali smo, da

moramo ločiti osnovno (bazično) znanje, ki si ga zdravniki pridobivajo v procesu šolanja,

in vso dodatno znanje s katerim obstoječe znanje nadgrajujejo. Bazično znanje se pridobi

prek medicinskih knjig, večina dodatnega znanja pa prek raznih znanstveno strokovnih

člankov, ki so objavljeni na specifičnih zdravstvenih spletnih straneh (PubMed, up-to-date

medicine, medScape). Spletno iskanje ustreznih člankov je zaradi prilagojenih in ustrezno

strukturiranih iskalnikov, bistveno hitrejše, od iskanja gradiva v knjižnicah.

Informacije, ki jih posredujejo farmacevtske družbe, po mnenju zdravnikov niso

verodostojne, saj so preveč tržno naravnane. Raziskava je tudi pokazala, da se iskanje

drugega zdravniškega mnenja močno razlikuje glede na kraj opravljanja zdravniške prakse

posameznega zdravnika, saj so zdravniki tekom dneva izolirani znotraj zdravstvene

ustanove, kjer opravljajo svoje delo. Zdravniki v večjih ustanovah imajo zato na voljo več

sodelavcev, na katere se lahko obrnejo v primeru, ko potrebujejo drugo mnenje o

posameznem zdravstvenem primeru bolnika, kot njihovi sodelavci iz manjših ustanov.

Skupna platforma, kjer bi lahko vsi zdravniki na enem mestu izmenjevali svoje izkušnje, v

Sloveniji ne obstaja, čeprav je v fazi uvedbe nacionalen projekt eZdravje, ki bi naj med

drugimi novostmi, ki jih prinaša, omogočal tudi to. Trenutno ima vsaka ustanova lasten

sistem za izmenjavo podatkov, ki pa ni povezan z ostalimi ustanovami o Sloveniji. Prakso

iz tujine, kjer zdravniki komunicirajo s pomočjo socialnih omrežij Sermo, Ozmosis itd.,

slovenski zdravniki ne poznajo. Socialna omrežja razumejo tudi sicer bolj v kontekstu

druženja, zabave in mreženja kot pa za način komuniciranja v zdravstvu. Posamezni

zdravniki se udeležujejo sicer spletnih videokonferenc in predavanj (Webinar), kjer pa se

zahteva prisotnost ob specifični uri, zato v tem primeru ne moremo govoriti o socialnih

omrežjih. Nekateri zdravniki vidijo sicer v socialnih omrežjih možnost za izmenjavo

izkušenj in informacij, ki bi jim pomagale pri delu, vendar so enotni, da to ob sedanjem

načinu dela in frekvenci storitev ob kadrovski preobremenjenosti ni možno. Največji

problem takšnega načina komunikacije v slovenskem zdravstvenem prostoru pa predstavlja

nepripravljenost zdravnikov in drugih zdravstvenih udeležencev po brezplačnem deljenju

znanja in izkušenj.

Rezultati raziskave so pokazali, da slovenski zdravniki pridobivajo večino zdravstvenih

informacij prek strokovnih člankov, ki so objavljeni na specifičnih spletnih straneh

(PubMed, up-to-date medicine, itd). Socialnih omrežij iz tujine, ki omogočajo skupni

virtualni prostor za interakcijo med zdravniki, ne poznajo, niti jih ne vidijo v tem kontekstu

uporabe. S pomočjo metode generalizacije lahko pridobljena spoznanja posplošimo na vse

zdravnike v Republiki Sloveniji.

Na podlagi teh spoznanj lahko postavljeno hipotezo H2 v celoti zavrnemo.

86

6 SKLEPNE UGOTOVITVE IN OMEJITVE RAZISKAVE

Zdravnikom je zaradi odkrivanja številnih novih učinkovin, dokazovanja njihove

učinkovitosti ter ostalih novosti, zelo težko biti v koraku s časom. Vseh informacij je

preveč, da bi si jih posameznik lahko zapomnil. Težavo pa predstavljajo tudi etična

spornost sodelovanja s farmacevtskimi družbami, pomanjkanje časa zdravnikov,

gospodarska kriza, ki niža sredstva za zdravstvo, in težnja bolnikov, da bi bili bolje

vključeni v sam proces zdravljenja.

Internet je omogočil shranjevanje neskončnega števila zdravstvenih podatkov na enem

mestu, ki bi lahko bili v primeru, če bi bili ustrezno zbrani, urejeni in združeni, dostopni v

zelo kratkem času. Prenos zdravstvenih informacij in komunikacija med zdravstvenimi

udeleženci zaradi tega še nikoli ni bila tako enostavna. Oseba s pravim odgovorom tudi ni

vedno prisotna ali poznana, zato je pričakovano, da je splet prvo mesto za iskanje

odgovorov na posamezna zdravstvena vprašanja.

Pomemben del spleta so postala tudi razna socialna omrežja, ki omogočajo skupen prostor

za komunikacijo med udeleženci v zdravstvu. S pomočjo študij tujih avtorjev smo spoznali

primere komuniciranja zdravnikov in bolnikov prek zdravstvenih socialnih omrežij, zato

smo v naši raziskavi ugotavljali, ali je tak način komuniciranja možen tudi v Sloveniji.

Tuja zdravstvena socialna omrežja, ki smo jih spoznali v našem delu (Sermo, Ozmosis itd.)

predstavljajo neprekinjen vir znanja, ki se z vsakim novim komentarjem samodejno

osvežuje, posodablja in nadgrajuje. Iskanje podobno mislečih, ali zgolj iskanje informacij,

je na ta način bistveno hitrejše in bolje organizirano. Posebnost, in tudi glavna prednost

omenjenega načina je, da poteka vse po sistemu zbiranja in izločanja relevantnih

informacij iz množice razpoložljivih informacij.

Za razliko od ZDA, zdravniki in bolniki v Sloveniji ne poznajo socialnih omrežij, ki bi bila

namenjena izključno izmenjavi zdravstvenih informacij. Menijo, da služijo socialna

omrežja razvedrilu, zabavi, ohranjanju stikov, pregledu novic in druženju, nihče pa jih ne

vidi v kontekstu izmenjave zdravstvenih podatkov. Zato temu viru zdravstvenih informacij

tudi ne zaupajo. Bolj zaupajo informacijam, ki jih prejmejo prek znanstveno strokovnih

publikacij in literature, zdravniškega osebja, znancev, prijateljev in družine in celo iz

blogov, forumov in spletnih anket.

Opravljena raziskava je pokazala, da nihče od anketiranih uporabnikov socialnih omrežij v

Sloveniji ne pozna tujih socialnih omrežij, ki bi bila namenjena izključno izbranemu krogu

uporabnikov za interakcijo o zdravstvenih zadevah. Kljub temu da se je v raziskavi večina

uporabnikov socialnih omrežij označila kot računalniško zelo dobro pismene, jih po

kriteriju, ki jih v svojem delu povzema Meskó (2013a, 50), ne moremo razvrstiti v skupino

e-bolnikov. E-bolniki namreč uporabljajo internet s strategijo, vedo katere strani so

kredibilne in se glede pridobljenih zdravstvenih informacij posvetujejo z zdravstvenim

osebjem. Uporabniki socialnih omrežij v Sloveniji ne poznajo nobenih zdravstvenih

socialnih omrežij, ne zaupajo temu viru zdravstvenih informacij in sprejmejo vsak rezultat

iskanja, ki ga najdejo, brez ustrezne cenzure. Največje razlike med uporabniki socialnih

omrežij, ki smo jih spoznali v naši raziskavi v primerjavi s podobnimi raziskavami v tujini

(Fox 2011, 4), so razkrile tudi izredno nezaupanje v domače zdravstvo oz. konkretneje v

domače zdravniško osebje. Naša raziskava je pokazala, da je zdravniško osebje najbolj

87

zaupanja vredno in koristno, ko potrebujemo pravilno zdravstveno diagnozo in informacijo

glede ustreznih zdravil. Glede informacij o alternativnem zdravljenju, priporočilu

ustreznega zdravnika ali priporočilu druge zdravstvene ustanove pa v nasprotju s tujino, v

Sloveniji bolj zaupamo znancem, prijateljem in družini. Glede vsakodnevnih zdravstvenih

težav, praktičnih nasvetov, kako se z njimi soočati, informacij o zdravem načinu

prehranjevanja in nasvetov o ustreznem načinu rekreacije večina respondentov celo bolj

zaupa socialnim omrežjem, kot pa zdravstvenemu osebju. Vse to kaže na veliko

nezaupanje v slovensko zdravstvo v primerjavi s tujino.

V raziskavi, ki smo jo opravili z 20 izbranimi slovenskimi zdravniki, smo ugotovili, da si

večina od njih ne predstavlja več izobraževanja brez pomoči interneta. V nasprotju z

uporabniki socialnih omrežij, zdravniki tudi bistveno bolj strateško uporabljajo splet za

iskanje ustreznih in relevantnih zdravstvenih informacij. Zdravniki ne iščejo zdravstvenih

informacij prek spletnih iskalnikov, temveč uporabljajo specifična zdravstvena spletna

mesta (Pub Med, up-to-date Medicine, Medscape idr.), kjer so zbrane informacije

kredibilne in verodostojne. Tradicionalni viri izobraževanja so še vedno najbolj prisotni, s

to razliko, da se strokovnih člankov ne išče v knjižnicah, temveč na spletu. Pomemben

podatek, ki smo ga spoznali, je, da zdravniki bistveno manj zaupajo informacijam, ki jih

prejmejo s strani predstavnikov farmacevtskih družb, kot smo to pričakovali na podlagi

spoznanj iz teoretičnega dela, saj menijo, da so te informacije preveč tržno naravnane.

Strokovna izobraževanja in konference so zaradi slabe finančne situacije v gospodarstvu

omejene, zato so pričakovano v upadu.

Nov način izobraževanja predstavljajo tudi spletne videokonference, kjer priznan mnenjski

voditelj predava drugim udeležencem, ki imajo možnost aktivnega sodelovanja. Na ta

način je možno tudi zbiranje točk za obnovo zdravniške licence, česar pa se slovenski

zdravniki zelo redko poslužujejo. Največja pomanjkljivost videokonferenc je, da morajo

biti vsi udeleženci zbrani ob točno določeni uri. Če gre za predavanja v ZDA ali na

Japonskem, to pomeni, da morajo biti slovenski zdravniki prisotni bodisi v nočnem času

bodisi pa v času svoje prakse. Prakse iz tujine, kjer zdravniki svoje izkušnje izmenjujejo s

pomočjo zaprtih socialnih omrežij, slovenski zdravniki ne poznajo. Tudi sicer ne vidijo

tega načina komuniciranja v kontekstu, ki bi bil primeren za izmenjavo zdravstvenih

informacij. Iz raziskav tujih avtorjev (Meskó in McCarthy) smo spoznali, da je pomembna

prednost socialnih omrežij, da so informacije že ustrezno strukturirane in narejeni

povzetki, kar prinaša zdravnikom čas, ki ga porabijo za iskanje in proučevanje literature. V

nasprotju s prakso iz tujine so slovenski zdravniki poudarili, da jim ni dovolj, da prejmejo

informacije, ki so že ustrezno strukturirane in kjer je izluščeno bistvo raziskave, temveč je

zelo pomembno, da si to sami storijo po preučitvi celotne literature. Pojasnjujejo namreč,

da si mora vsak zdravnik ustvariti svoje mnenje, kar predstavlja dodano vrednost v debati z

drugimi zdravniki. V primeru povzemanja zgolj povzetkov že opravljenih raziskav to ni

možno.

Pomembna razlika s stališči tujih raziskav je tudi v prihranku časa, ki bi naj zdravnikom

olajšal vsakodnevno delo. Slovenski zdravniki lahko posameznemu bolniku namenijo v

povprečju zgolj sedem minut, kar ocenjujejo, da je občutno premalo, da bi lahko v tem

času še iskali dodatne informacije prek socialnih omrežij. Uporaba tega načina

komuniciranja ob sedanjem načinu dela in frekvenci storitev ob kadrovski

preobremenjenosti žal ni možna.

88

Verjetno največja razlika, v primerjavi s stališčem, ki ga v svojih raziskavah povzema

Meskó, se nanašajo na deljenje znanja. Meskó se v svojih delih opira na pozitivne učinke

deljenja izkušenj, možganskega viharjenja v smislu znane TV-serije »Dr. House« in

pripravljenost zdravstvenih udeležencev za izmenjavo svojega znanja, kar ima za posledico

rast celotnega zdravstvenega sistema. Naša raziskava je pokazala, da zelo velik delež

zdravnikov v slovenskem zdravstvenem prostoru ni pripravljen deliti svojega znanja,

izkušenj in dobre poslovne prakse z ostalimi. V vseh primerih gre sicer za zdravnike, ki so

mlajši od 40 let. Slovenski zdravniki navajajo, da svojega znanja brez ustreznega

nadomestila niso pripravljeni deliti z ostalimi, saj gre za njihovo dodano vrednost, ki je

plod dolgoletnega šolanja in preučevanja raznih strokovnih virov. Zdravnikom predstavlja

velik problem tudi nastopanje pred večjim avditorijem, kar socialna omrežja z številno

množico uporabnikov vsekakor predstavljajo.

Z raziskavo smo spoznali tudi negativne stvari, ki zavirajo in močno otežujejo sodelovaje

med zdravstvenimi udeleženci. Vsaka zdravstvena ustanova ima razvit svoj digitalni

rentgen, pri čemer pa niti dve zdravstveni ustanovi nista medsebojno povezani. Prenos

večje količine podatkov poteka v večini primerov prek pošiljanja CD-jev, v nekaterih

primerih pa celo prek spletnih oblakov (Drop Box). Prenos in varnost podatkov sta v teh

primerih zelo vprašljiva, vsekakor pa ta način prenosa informacij ni primeren za čas, v

katerem živimo. Do konca leta 2015 naj bi bil sicer vzpostavljen skupen zdravstveni

projekt eZdravje, ki bo omogočal izmenjavo informacij med najrazličnejšimi subjekti

zdravstvenega sistema, elektronsko naročanje bolnikov, elektronske zdravstvene kartone za

bolnike, skupen prostor za elektronske rentgen slike in druge izvide, hiter dostop do

strokovnih virov (medicinske e-knjižnice) in izobraževanje na daljavo. Iz opravljenih

intervjujev z zdravniki pa smo ob tem spoznali, da sistem zaradi zastarele strojne opreme

in slabega načrtovanja ni ustrezen, zato ne verjamejo, da bo uspešen.

V Sloveniji je najbližji približek modelu za komuniciranje spletna stran Med.Over.Net, ki

pa je ne moremo uvrščati med socialna omrežja. Gre za spletno stran s podano zdravstveno

vsebino, kjer uporabniki ne morejo aktivno sodelovati. Uporabniki imajo možnost

sodelovanja na forumu, kar pa ne moremo enačiti s socialnimi omrežji, kjer je značilnost,

da uporabniki soustvarjajo vsebino in niso zgolj pasivni udeleženci.

V naši raziskavi smo se soočili tudi z nekaterimi omejitvami raziskovanja. Ker raziskava iz

področja komuniciranja v zdravstvu s pomočjo socialnih omrežij pri nas še ni bila

opravljena, smo se opirali izključno na spoznanja tujih avtorjev in zanemarili posebnosti

udeležencev slovenskega zdravstvenega prostora. Za razliko od tujine, udeleženci v

slovenskem zdravstvenem prostoru niso pripravljeni deliti svojega znanja, izkušenj in

dobre poslovne prakse z ostalimi. Največja omejitev raziskave pa je bila nepoznavanje

načina komuniciranja v zdravstvu s pomočjo socialnih omrežij. V nasprotju s tujino, v

Sloveniji namreč nimamo razvitega socialnega omrežja za komunikacijo o zdravstvenih

zadevah, zato se povezujejo socialna omrežja izključno s Facebookom. Posledično temu

izvira tudi nezaupanje do vira informacij, ki jih udeleženci prejmejo iz socialnih omrežij.

Iz opravljene raziskave pa smo spoznali tudi, da slovenski zdravniki dajejo zelo velik

poudarek osebni interakciji in ustvarjanju uspešnih dolgoročnih odnosov, kar izključujejo z

uporabo socialnih omrežij.

89

Ob zaključku dela lahko rečemo, da je iskanje zdravstvenih informacij s pomočjo nekaterih

socialnih omrežij sicer enostavnejše in hitrejše kot s pomočjo drugih virov, vendar v

slovenskem prostoru tak sistem še ne deluje. Ne glede na hiter razvoj številnih

zdravstvenih socialnih omrežij pa bo zdravnik še vedno tisti, ki bo na prvem mestu, ko bo

bolnik potreboval zdravstveno oskrbo.

V tem delu smo uporabili pristop s katerim smo, skušali teoretične ugotovitve tujih

avtorjev (Meskó, McCarthy) preizkusiti v domačem okolju. Obe hipotezi, ki smo si jih

zastavili na začetku raziskave smo na koncu v celoti zavrnili. V največji meri je to

posledica nepoznavanja socialnih omrežij v tem kontekstu uporabe in nezaupanju

informacijam, ki so na voljo preko socialnih omrežij. Glede usmeritev za bodoče raziskave

iz tega področja, predlagamo pozorno spremljanje razvoja projekta eZdravje, ki vsebuje

veliko elementov, ki se navezujejo na tematiko tega dela (izmenjava informacij med

najrazličnejšimi subjekti zdravstvenega sistema, elektronsko naročanje bolnikov,

elektronski zdravstveni kartoni za bolnike, skupni prostor za elektronske rentgenske slike

in druge izvide, medicinske e-knjižnice in izobraževanje na daljavo).

90

LITERATURA IN VIRI

Literatura

1. Benčina, Katja. (2012). 7 medicinskih prebojev, ki jih pričakujemo v letu 2012. Vizita

[online], [10. 01. 2012]. Dostopno na: http://vizita.si/clanek/bolezni/7-medicinskih-

prebojev-ki-jih-pricakujemo-v-letu-2012.html [7. 7. 2013].

2. Bizjak, Branka. 2002. Etična dilema visokih cen zdravil za AIDS. Univerza v Ljubljani:

Ekonomska fakulteta.

3. Bulik-Snyder, Beth. (2011). Targeting consumers. Connecting online. What’s in store

for patients. Pharmaceutical Marketing [online]. Dostopno na:

http://adage.com/images/bin/pdf/WPpharmmarketing_revise.pdf [25. 1. 2015].

4. Cunningham, Anne-Marie in Matthew DeCamp. (2013). Social media: the way

forward or a waste of time for physicians. Royal College of Physicians of Edinburgh

(RCPE) [online]. Dostopno na:

http://www.rcpe.ac.uk/sites/default/files/decamp_cunningham_curr_cont.pdf

[22. 12. 2013].

5. Cunningham, Anne-Marie. (2013). Physicians: top ten reasons for using social media.

Royal College of Physicians of Edinburgh (RCPE) [online]. Dostopno na:

http://www.rcpe.ac.uk/sites/default/files/decamp_cunningham_curr_cont.pdf

[22. 12. 2013].

6. Dolan, Brian. (2013). Google’s ex-Chief Health Strategist launches startup, Smart

Patients. Mobi Health News [online]. 11 odstavkov. Dostopno na:

http://mobihealthnews.com/21808/googles-ex-chief-health-strategist-launches-startup-

smart-patients/ [15. 11. 2013].

7. Dražumerič, Ines. 2011. Vloga farmacevtske industrije pri informiranju in

izobraževanju zdravnikov v Sloveniji. Univerza v Ljubljani: Fakulteta za farmacijo.

8. Drinovec, Jože in Pavel Poredoš. (2001). Etični vidiki zdravnikovega sodelovanja s

farmacevtsko industrijo. Zdravniški Vestnik št. 9, letnik 70 [online]. Dostopno na:

http://szd.si/user_files/vsebina/Zdravniski_Vestnik/vestnik/st9/st9-465-468.htm

[29. 12. 2013].

9. Fox, Susannah in Maeve Duggan. (2012). Mobile Health 2012. The Pew Internet &

American Life Project [online]. [8. 11. 2012]. Dostopno na:

http://www.pewinternet.org/Reports/2012/Mobile-Health.aspx [1. 12. 2013].

10. Fox, Susannah. (2011). Peer-to-Peer Healthcare. Pew Internet & and American Life

Project. [online]. [28. 2. 2011]. Dostopno na:

http://www.pewinternet.org/Reports/2011/P2PHealthcare.aspx [23. 12. 2013].

11. Fugh-Berman, Adriane in Shahram Ahari. (2007). Following the Script: How Drug

Reps Make Friends and Influence Doctors. PLOS Medicine [online]. [24 .4 .2007].

Dostopno na:

http://www.plosmedicine.org/article/info:doi/10.1371/journal.pmed.0040150

[29. 5. 2014].

12. Gönül, Füsun, F. in Carter, Franklin in Petrova, Elina in Srinivasan, Kannan. (2001).

Promotion of Prescription Drugs and Its Impact on Physicians’ Choice Behavior.

Journal of Marketing, 65 izdaja, št. 3.

91

13. Grm, Barbara in Nakrst Katja. (2014). Zdravniki o primeru Renejeve nogice: Treba je

po drugo mnenje na Dunaj. Siol.net. [online]. [16. 5. 2014]. 11 odstavkov. Dostopno

na:

http://www.siol.net/novice/zdravje/2014/05/sestanek_za_resitev_renejeve_nogice.aspx

[22. 6. 2014].

14. Harikesh, Nair in Bhatia, Tulikaa in Manchanda, Puneet. (2006). Asymmetric Peer

Effects in Physician Prescription Behavior: The Role of Opinion Leaders [online].

Dostopno na: https://www.gsb.stanford.edu/faculty-research/working-

papers/asymmetric-peer-effects-physician-prescription-behavior-role-opinion [1. 2.

2016].

15. Harris, Laura. (2012). Winning Product Launch Strategies: Planning, Case Studies, and

Future Evolution. SCRIP Insights [online]. Dostopno na:

file:///C:/Users/Peter/Desktop/7F4BF8F0-4161-444D-825C-EC8BEC9434FD.pdf [2.

11. 2014].

16. Honigman, Brian. (2013). 24 Outstanding Statistics & Figures on How Social Media

has Impacted the Health Care Industry. Referral MD™ The Enterprise Healthcare

Network [online]. Dostopno na: http://getreferralmd.com/2013/09/healthcare-social-

media-statistics/ [5. 11. 2013].

17. Kačič, Matej. (2012). Milijonski projekt eRecept, oddan brez razpisa. Finance.si.

[online]. [10. 12. 2012]. Dostopno na: http://www.finance.si/8328201/Milijonski-

projekt-eRecept-oddan-brez-razpisa [5. 5. 2013].

18. Korošec, Martin. 2011. Facebook: vaši kupci so že tam. In vi? Maribor: Oranža

kreativna komunikacija.

19. Kotenko, Jam. (2013). The Doctor will see you now: how the internet ans social media

are changing healthcare. Digital Trends [online]. [18. 4. 2013]. Dostopno na:

http://www.digitaltrends.com/social-media/the-internet-and-healthcare/ [27. 10. 2014].

20. Kovačič, Miloš. 2005. Trgovec z življenjem: zgodba Miloša Kovačiča. Kranj:

Gorenjski tisk.

21. Kumar, Ranjit. 2011. Research methodology: a step-by-step guide for beginners. Los

Angeles: Sage.

22. Lah, Sergej. (2015). Družbeni mediji – zabava ali orodje. IZUM. Inštitut informacijski

znanosti Maribor [online]. Dostopno na:

http://home.izum.si/cobiss/OZ/2010_3/Html/clanek_02.html [15. 7. 2015].

23. Levco, Jessica. (2011). Infographic: Are you paying attention to mhealth? Ragan's

Healthcare Communication News [online]. [6. 9. 2011]. Dostopno na:

http://www.healthcarecommunication.com/Main/Articles/7468.aspx [1. 12. 2013].

24. Lewis-Dolan, Pamela. (2010). 86% of physicians use Internet to access health

information. American medical news [online]. [4. 1. 2010]. Dostopno na:

http://www.amednews.com/article/20100104/business/301049966/7/ [30. 11. 2013].

25. Lewis-Dolan, Pamela. (2012). Doctors quick to adopt tablets into practice. American

medical news [online]. [4. 6. 2012] 20 člankov. Dostopno na:

http://www.amednews.com/article/20120604/business/306049967/2/ [30. 11. 2013].

26. Luo, John S. (2007). Social Networking: Now Professionally Ready. Primary

Psychiatry [online]. [1. 2. 2007]. Dostopno na: http://primarypsychiatry.com/social-

networking-now-professionally-ready/ [28. 12. 2013].

92

27. Manchanda, Puneet in Elisabeth Honka. (2005). The Effects and Role of Direct-to-

physician Marketing in the Pharmaceutical Industry: An Integrate review. Yale Journal

of Health Policy, Law and Economics [online]. Dostopno na: http://www-

personal.umich.edu/~pmanchan/Advertising_files/Manchanda_Honka_%20Final.pdf

[5. 12 .2013].

28. Martin, Christina. (2011). Marketing to Physicians in a Digital World. Capstrat

[online]. Dosegljivo na: https://www.capstrat.com/posts/marketing-physicians-digital-

world/ [17. 12. 2013].

29. McCarthy, Nora. 2011. Strategies for the Effective Use of Social Media by Pharma:

Addressing the needs of stakeholders to delivery optimized health outcomes. Business

Insights Ltd.

30. McPheat, Sean. (2011). Internet Marketing. Bookboon.com [online]. Dostopno na:

http://bookboon.com/en/internet-marketing-ebook [31. 10. 2013].

31. McPheat, Sean. (2013). Developing an Internet Marketing Strategy. Bookboon.com

[online]. Dostopno na: http://bookboon.com/en/developing-an-internet-marketing-

strategy-ebook [31. 10. 2013].

32. Meskó, Bertalan. (2013a). Social Media in Clinical Practice. London: ©Springer-

Verlag.

33. Meskó, Bertalan. (2013b). The Most Important News About the Future of Medicine

Every day. ScienceRoll: the journey of a geek medical futurist [online]. [29. 11. 2013].

Dostopno na:

http://scienceroll.com/2013/11/29/newsletter/?utm_source=feedburner&utm_medium=

feed&utm_campaign=Feed%3A+Scienceroll+%28ScienceRoll%29 [5. 12. 2013].

34. Meskó, Bertalan. (2013c). The Guide to the Future of Medicine: Bringing disruptive

technologies to medicine & healthcare. ScienceRoll: the journey of a geek medical

futurist [online]. Dostopno na: http://scienceroll.files.wordpress.com/2013/10/the-

guide-to-the-future-of-medicine-white-paper.pdf [5. 12. 2013].

35. Nickum, Chris. (2010). The Drive to Develop New Commercial Models.

Pharmaceutical Commerce: Business Strategies for Pharma/ Bio Sucess [online].

[27. 6. 2010]. Dostopno na:

http://pharmaceuticalcommerce.com/special_report?articleid=2146 [5. 12. 2013].

36. P. B. B. (2010). Zakaj so nekatere Facebook strani bolj uspešne od drugih. Marketing

magazin [online]. [2. 9. 2010]. Dostopno na:

http://www.marketingmagazin.si/mm/novice/zakaj-so-nekatere-facebook-strani-bolj-

uspesne-od-drugih/ [29. 12. 2015].

37. Parekh, Neha in Jaime Mayer in Natalie Rojowsky. (2009). Connecting with

Physicians Online. Searching for Answers. Think Health with Google [online]. [11.

2009]. Dostopno na:

http://www.fdasm.com/docs/Connecting%20with%20Physicians%20Online%20Webin

ar%20Deck--%20final.pdf [29. 12. 2013].

38. Renko, Katica. 2012. Oglaševanje na Facebooku. Univerza v Mariboru: Ekonomsko-

poslovna fakulteta.

39. Riley, Sarah. 2008. The Pharmaceutical Outlook to 2018: Key threats and

opportunities for Big Pharma and its response to them. Business Insights Ltd.

40. Seget, Simon. 2009. Pharma Pricing and Reimbursment Outlook: Optimizing price

and market access in a recessionary climate. Business Insights Ltd.

93

41. Silverman, Rachel-Emma. (2007). New Generation Reinvents Philanthropy: Blogs,

Social-Networking Sites Give 20-Somethings a Means To Push, Fund Favorite Causes.

The Wall Street Journall [online]. [21. 8. 2007]. Dostopno na:

http://online.wsj.com/news/articles/SB118765256378003494 [28. 12. 2013].

42. Skrt, Radoš. (2008). Na Facebooku se splača oglaševati. Nasvet [online]. [12. 2008].

Dostopno na: http://www.nasvet.com/facebook-oglasevanje/ [4.2.2016].

43. Tian, Luo in Fei, Gao. (2012). Enhancing Classroom Learning Experience by

Providing Structures to Microblogging Based Activities. Journal of Information

Technical Education [online]. Dostopno na:

http://www.jite.org/documents/Vol11/JITEv11IIPp199-211Luo1127.pdf

[28. 12. 2013].

44. Žižmond, Egon. 1998. Kako nastane pisno delo. Maribor: Ekonomsko-poslovna

fakulteta.

Viri

1. 1KA. (2015). En Klik Anketa. Univerza v Ljubljani: Fakulteta za družbene vede,

Center za družboslovno informatiko [online]. Dostopno na:

https://www.1ka.si/c/735/Pomoc/ [1. 10. 2015].

2. Bandolier. (2007). Clinical trial [online]. Dostopno na:

http://www.medicine.ox.ac.uk/bandolier/booth/glossary/clintri.html [6. 4. 2014].

3. BenSTAT. (2015). Likertova lestvica [online]. Dostopno na:

http://www.benstat.si/blog/likertova-lestvica [2. 10. 2015].

4. BMA. (2013). Using social media: practical and ethical guidance for doctors and

medical students. British Medical Association [online]. Dostopno na:

https://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=10&ved=0CGw

QFjAJ&url=http %3A %2F %2Fbma.org.uk %2F- %2Fmedia %2FFiles %2FPDFs

%2FPractical %2520advice %2520at %2520work %2FEthics

%2Fsocialmediaguidance.pdf&ei=q2SSUsLCBMeStQa2tYCYDg&usg=AFQjCNEorji

uGhDl1NbY27buWarUbu4YZA&sig2=4aYholXzJ-rE1MI-

3eVb3Q&bvm=bv.57127890,d.Yms [1. 11. 2013].

5. Doctors.net.uk. (2015). Doctors.net.uk for doctors by doctors [online]. Dostopno na:

http://about.doctors.net.uk/dnuksite-uploads/Doctors.net.uk %20portfolio %20of

%20services %202013-14.pdf [1. 7. 2015].

6. EFPIA. (2014). Facts & Figures. European Federation of Pharmaceutical Industries and

Associations [online]. Dostopno na: http://www.efpia.eu/facts-figures [21. 5. 2014].

7. EGA. (2011). Assured Pharmaceuticals Sector Fiche. European Generic Medicines

Association [online]. [16. 12. 2011]. Dostopno na:

http://www.egagenerics.com/images/factsheet/tradoc_148988.pdf [30. 12. 2013].

8. EGA. (2013a). Generic Medicines, Data Exclusivity and Patents. European Generic

Medicines Association [online]. Dostopno na:

http://www.egagenerics.com/images/factsheet/EGA_factsheet_03.pdf [1. 9. 2012].

9. EGA. (2013b). Assured Quality, Safety and Efficacy of Generic Medicines. European

Generic Medicines Association [online]. Dostopno na:

http://www.egagenerics.com/images/factsheet/EGA_factsheet_01.pdf [30. 12. 2013].

10. E-PatientDave. (2013). A voice of patient engagement [online]. [11. 2. 2013].

Dostopno na: http://epatientdave.com/communities/ [30. 11. 2013].

http://online.wsj.com/news/articles/SB118765256378003494

94

11. European Commission. (2009). The 2009 Ageing Report: Economic and budgetary

projections for the EU-27 Member States (2008–2060) [online]. Dostopno na:

http://europa.eu/epc/pdf/2009_ageing_report.pdf [1. 7. 2013].

12. Eurostat. (2013). Eurostat regional yearbook 2013 [online]. Dostopno na:

http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_OFFPUB/KS-HA-13-001/EN/KS-HA-13-

001-EN.PDF [25. 1. 2014].

13. Facebook. (2014a). Fight Ebola [online]. Dostopno na:

https://www.facebook.com/fightebola/ [9. 11. 2014].

14. Facebook. (2014b). The Mayo Clinic Diet [online]. Dostopno na:

https://www.facebook.com/The.Mayo.Clinic.Diet/photos/a.10151201294391854.44390

4.351835156853/10152369176261854/?type=1&theater [9. 11. 2014].

15. GMC. (2013). Doctors’ use of social media. General Medical Council [online].

Dostopno na: http://www.gmc-

uk.org/static/documents/content/Doctors__use_of_social_media.pdf_51448306.pdf

[29. 12. 2013].

16. Greenpeace. (2010). Sweet success for Kit Kat campaign: you asked, Nestlé has

answered [online]. [17. 5. 2010]. Dostopno na:

http://www.greenpeace.org/international/en/news/features/Sweet-success-for-Kit-Kat-

campaign/ [23. 12. 2013].

17. INERHC. (2008). Inštitut za ekonomske raziskave v zdravstvu: Revija za ekonomske

raziskave v zdravstvu [online]. Dostopno na:

http://uploadi.www.ris.org/editor/1227282357Zdravstvenaekonomika.pdf [29.2.2016].

18. MaFiRaWiki. (2015). Standardni odklon [online]. Dostopno na: http://wiki.fmf.uni-

lj.si/wiki/Standardni_odklon [2. 10. 2015].

19. Ministrstvo za zdravje. (2015). Analiza zdravstvenega sistema v Sloveniji. Pregled

procesa nakupovanja in plačevanja zdravstvenih storitev [online]. Dostopno na:

http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/Analiza/04022016_porocila_S

L/Report__Purchasing_and_Payment_Review_Final_29_Octoboer___2015_FORMAT

TED_SI_R_last_brez_koncna.pdf [1. 3. 2016].

20. Ozmosis. (2015). Created by Physitians Exclusively for Physitians [online]. Dostopno

na: https://ozmosis.org/about [22. 8. 2015].

21. PatientsLikeMe. (2011). Patientslikeme launches new feature for patients to accelerate

clinical trial enrollment [online]. [9. 6. 2011]. Dostopno na:

http://www.patientslikeme.com/press/20110609/28-patientslikeme-launches-new-

feature-for-patients-to-accelerate-clinical-trial-enrollment [19. 12. 2013].

22. PatientsLikeMe. (2013). Share your experiences with treatments, find patients just like

you, learn from others who know [online]. Dostopno na:

http://www.patientslikeme.com/ [25. 11. 2013].

23. Projekt eZdravje. (2014). Ministrstvo za zdravje [online]. Dostopno na:

http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/eZdravje/predstavitev/N_Kratk

a_predstavitev_projekta_za_splet_feb10.pdf [22. 06. 2014].

24. Sermo. (2013). The Largest Online Community, Exclusive to Physicians [online].

[10. 11. 2013]. Dostopno na: http://www.sermo.com/take-a-tour/discuss-connect

[2. 12. 2013].

25. U.S. News & World Report. (2015). Health Rankings & Advice. U.S. News Best

Hospitals 2015-16 [online]. Dostopno na: http://health.usnews.com/best-

hospitals/rankings [22. 8. 2015].

95

26. Uradni list RS. (2006). Št. 72/2006, 55. Člen: Strokovno izpopolnjevanje [online]. [11.

7. 2006]. Dostopno na: https://www.uradni-list.si/1/content?id=74310#!/Zakon-o-

zdravniski-sluzbi-(uradno-precisceno-besedilo)-(ZZdrS-UPB3) [1. 2. 2016].

27. Uradni list RS. (2010). Št. 105/2010, 3. Člen: Pravilnik o spremembah in dopolnitvah

Pravilnika o oglaševanju zdravil [online]. [24. 12. 2010]. Dostopno na:

http://www.uradni-list.si/1/content?id=101425 [1. 2. 2016].

28. Uradni list RS. (2014). Št. 17/2014, 6. Člen: pomen izrazov [online]. [7. 3. 2014].

Dostopno na: http://www.uradni-list.si/1/content?id=116550 [6. 4. 2014].

29. Webicina. (2013). Curated Social Media Resources in Medicine and Healthcare

[online]. Dostopno na: http://www.webicina.com/ [30. 11. 2013].

30. Youtube. (2013a). How to Stop Snoring and Sleep Apnea by Surgery (India):

Dr.K.O.Paulose FRCS [online]. [7. 3. 2013]. Dostopno na:

https://www.youtube.com/watch?v=cdQ15rSCS2g [10. 11. 2014].

31. Zdravniška zbornica. (2016). Strokovna javnost. Stalni podiplomski razvoj [online].

Dostopno na: http://www.zdravniskazbornica.si/zs/242/ [29. 2. 2016].

32. Zentiva. (2014). Naša zdravila [online]. Dostpno na: http://www.zentiva.si/our-

products/drugs/pages/faqs.aspx#11 [6. 4. 2014].

33. ZLD. (2004). Zakon o lekarniški dejavnosti [online]. Dostopno na:

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO215 [12. 3. 2014].

96

PRILOGE

PRILOGA 1: VPRAŠALNIK

Spoštovani!

Sem Peter Puhek, absolvent magistrskega programa na Ekonomsko-poslovni fakulteti v

Mariboru. Za potrebe magistrskega dela izvajam raziskavo o vplivu informacij, ki jih

uporabniki socialnih omrežij pridobijo prek teh. Anketiranci so izbrani naključno, saj želim

zajeti čim širši krog ljudi glede na kraj trenutnega bivanja, starost in spol. Podatki v anketi

so anonimni. Izpolnjevanje ankete vam bo vzelo le pet minut.

Za sodelovanje v anketnem vprašalniku se vam že vnaprej zahvaljujem.

1. Kako pogosto uporabljate internet?

o Nikoli

o Redko (1 x mesečno)

o Občasno (1 x tedensko)

o Pogosto (večkrat tedensko)

o Vsak dan

2. Kako dobro obvladate brskanje po internetu?

o Ne obvladam

o Slabo obvladam

o Obvladam

o Zelo obvladam

o Odlično obvladam

3. Kako pogosto uporabljate socialna omrežja?

o Nikoli

o Redko (1 x mesečno)

o Občasno (1 x tedensko)

o Pogosto (večkrat tedensko)

o Vsak dan

4. Kako dobro obvladate uporabo socialnih omrežjih?

o Ne obvladam

o Slabo obvladam

o Obvladam

o Zelo obvladam

o Odlično obvladam

97

5. Kakšno vlogo imajo po vašem socialna omrežja? Možnih je več odgovorov.

o Razvedrilo in zabava

o Druženje

o Pregled novic

o Ustvarjanje stikov

o Ohranjanje stikov

o Informiranje o zdravju

o Informiranje o prehrani

o Informiranje o rekreaciji

o Drugo:_____________

6. Katera socialna omrežja uporabljate (možnih je več odgovorov)

o Facebook

o Twitter

o Instagram

o LinkedIn

o Netlog

o PatientsLikeMe

o Webicina

o Inspire

o Cancer Forward

o D Life

o Tumblr

o Instagram

o Youtube

o Google +

o Ello

o Drugo: ______________

7. Označite koliko zaupate posameznemu viru zdravstvenih informacij.

Vir informacij Ne

zaupam

Slabo

zaupam

Ne morem se

opredeliti

Zelo

zaupam

Popolnoma

zaupam

Socialna omrežja ¤ ¤ ¤ ¤ ¤

Zdravniško osebje ¤ ¤ ¤ ¤ ¤

Blogi, forumi,

spletne ankete ¤ ¤ ¤ ¤ ¤

Zdravstvene

publikacije in

strokovna literatura

¤ ¤ ¤ ¤ ¤

Znanci, prijatelji in

družina ¤ ¤ ¤ ¤ ¤

8. Kako na spletu določite verodostojnost informacij?

o Zaupam vsem informacijam

o Naveden je verodostojen vir informacij

o Nobena informacija na internetu ni verodostojna

o Drugo:_____________

98

9. V kolikšni meri se strinjate z naslednjimi trditvami glede prehranjevanja?

(1 – ne strinjam se, 2 – delno se strinjam, 3 – ne morem se opredeliti, 4 – zelo se

strinjam, 5 – popolnoma se strinjam). Prosimo, obkrožite ustrezno številko pred

trditvijo, ki najboljše opisuje vaše strinjanje s trditvami.

Glede prehranjevanja Ustrezno obkrožite

Informacije, ki sem jih našel na socialnih omrežjih, so vplivale

na spremembo načina prehranjevanja. 1 2 3 4 5

Dobro sem informiran o zdravi prehrani. 1 2 3 4 5

Na socialnih omrežjih spremljam veliko informacij glede

zdravega načina prehranjevanja. 1 2 3 4 5

Na mobilnem telefonu imam nameščeno aplikacijo glede

prehranjevanja (dieta, merjenje kalorij itd.). 1 2 3 4 5

Zdravemu načinu prehranjevanja posvečam veliko pozornosti. 1 2 3 4 5

Na socialnih omrežjih sem že objavil sliko hrane. 1 2 3 4 5

Odzval sem se na kulinarični dogodek, ki je bil objavljen na

socialnih omrežjih (odprta kuhinja, špricer fest, pivojada itd.). 1 2 3 4 5

Informacijam glede zdravega načina prehranjevanja na socialnih

omrežjih popolnoma zaupam. 1 2 3 4 5

10. V kolikšni meri se strinjate z naslednjimi trditvami glede rekreacije?




Glede rekreacije Ustrezno obkrožite


na spremembo rekreacije. 1 2 3 4 5

Dobro sem informiran o možnostih rekreacije. 1 2 3 4 5

Na socialnih omrežjih spremljam veliko informacij o rekreaciji. 1 2 3 4 5

Na mobilnem telefonu imam nameščeno aplikacijo za rekreacijo

(Sports Tracker, Nike+Running itd.). 1 2 3 4 5

Rekreaciji posvečam veliko pozornosti. 1 2 3 4 5

Na socialnih omrežjih sem že objavil športno sliko ali video. 1 2 3 4 5

Odzval sem se na poljuben športni dogodek, ki je bil objavljen

na socialnih omrežjih (tek, kolesarjenje, ples itd.). 1 2 3 4 5

Informacijam povezanim z rekreacijo na socialnih omrežjih

popolnoma zaupam. 1 2 3 4 5

99

11. V kolikšni meri se strinjate z naslednjimi trditvami glede zdravja?




Glede zdravja Ustrezno obkrožite


na izbiro načina zdravljenja. 1 2 3 4 5

Dobro sem informiran o svojem zdravju. 1 2 3 4 5

Na socialnih omrežjih spremljam veliko informacij glede

zdravja. 1 2 3 4 5

Na mobilnem telefonu imam nameščeno zdravstveno aplikacijo

(srčni utrip, krvni tlak, S Health itd.). 1 2 3 4 5

Zdravju posvečam veliko pozornosti. 1 2 3 4 5

Na socialnih omrežjih sem že delil sliko ali video v povezavi z

zdravjem/ boleznijo. 1 2 3 4 5

Odzval sem se na poljuben zdravstveni dogodek, ki je bil

objavljen na socialnih omrežjih (krvodajalska akcija). 1 2 3 4 5

Informacijam povezanim z zdravjem na socialnih omrežjih

popolnoma zaupam. 1 2 3 4 5

12. Označite, na katerega od treh predlaganih virov se boste obrnili, ko boste potrebovali

eno od spodaj predlaganih trditev. Za vsako trditev je možen en odgovor.

Kdo je koristnejši, ko potrebujem … Zdravnik

Znanci,

prijatelji in

družina

Socialna

omrežja

pravilno zdravstveno diagnozo

informacijo glede ustreznih zdravil

informacijo o alternativnem zdravljenju

priporočilo za ustreznega zdravnika ali

specialista

priporočilo za ustrezno bolnišnico ali

drugo zdravstveno ustanovo

čustveno podporo v času bolezni

hitro pomoč za vsakodnevne zdravstvene

težave

praktični nasvet za soočanje z dnevnimi

zdravstvenimi situacijami

informacije o zdravem načinu

prehranjevanja

nasvete o ustreznem načinu rekreacije

100

13. Kakšna je vaša najvišja dosežena formalna izobrazba?

o 1–2 stopnja (dokončana ali nedokončana osnovna šola)

o 3–4 stopnja (nižje ali srednje poklicno izobraževanje)

o 5 stopnja (gimnazijsko, srednje poklicno-tehniško izobraževanje, srednješolsko

izobraževanje, ki se ga zaključi z zaključnim izpitom)

o 6–7 stopnja (višješolski, visokošolski ali univerzitetni program

o 8 stopnja (magisterij ali doktorat znanosti)

14. Spol:

o Moški o Ženski

15. V katero starostno skupino spadate?

o do 20 let

o 21–30 let

o 31–40 let

o 41–60 let

o 61 let ali več

16. Regija trenutnega bivanja po statističnem uradu RS?

o Pomurska

o Podravska

o Koroška

o Savinjska

o Zasavska

o Goriška

o Obalno-kraška

o Notranjsko-kraška

o Jugovzhodna

o Spodnjeposavska

o Osrednjeslovenska

o Gorenjska

Odgovorili ste na vsa vprašanja v tej anketi. Hvala za sodelovanje!

101

PRILOGA 2: INTERVJU

Spoštovani!

Sem Peter Puhek in sem absolvent magistrskega programa na Ekonomsko-poslovni

fakulteti v Mariboru. Za potrebe magistrskega dela izvajam raziskavo o uporabi socialnih

omrežij za potrebe komuniciranja v zdravstvu. Podatki v intervjuju so izključno anonimni,

intervju pa traja predvidoma 15 min.

Za sodelovanje se vam že vnaprej zahvaljujem.

1. Kako pogosto uporabljate internet za svoje delo?

2. Kako dobro obvladate brskanje po internetu?

3. Od zdravnikov se zahteva, da se neprenehoma izobražujejo. Prek katerih virov

pridobivate informacije, ki jih potrebujete za potrebe zdravstvenega izobraževanja?

4. Ali menite, da se lahko zdravniki izobražujejo brez pomoči interneta?

5. Na koga se obrnete, ko potrebujete drugo mnenje o vašem zdravstvenem primeru in se

ne morete odločiti?

6. Na kakšen način komunicirate z ostalimi zdravniki in ostalim zdravniškim osebjem, ko

potrebujete drugo mnenje o vašem zdravstvenem primeru?

7. V kolikem času prejmete v povprečju odgovor na drugo mnenje glede posameznega

zdravstvenega problema?

8. Kako prakticirate izmenjavo slik (rentgena)?

9. Kaj razumete pod socialnimi omrežji?

10. Ali uporabljate socialna omrežja v privatne namene?

11. Ali poznate katero od socialnih omrežij, ki je namenjena izključno zdravnikom?

102

12. V tujini obstaja več kot 400 socialnih zdravstvenih omrežij, ki predstavljajo skupen

prostor za širjenje informacij do zdravnikov na strukturiran, nadzorovan in učinkovit

način. Zdravniki uporabniki navajajo, da jim to občutno zmanjša čas in trud za iskanje

informacij. Glavni namen je izmenjava izkušenj med zdravniki. Uporabniki so

izključno zdravniki, kar potrdijo v registraciji. Na omrežju lahko zdravnik izbira med

izmenjavo izkušenj glede aktualnih zdravstvenih primerov, navedena je povezava do

zdravstvenih blogov, zdravstvenih raziskav in strokovnih člankov. Ključno pa je

aktivno sodelovanje zdravnikov. Kakšni so vaši pogledi na takšen način komunikacije?

13. Kraj izvajanja zdravstvene prakse ________________

14. Vrsta zdravniške specializacije __________________

15. Starost ________________

16. Spol __________________

Hvala za vaše sodelovanje!

model tränega komuniciranja v zdravstvu z … · (model of marketing communications in health with...

Documents