modeliranje ekoloŠko prijaznih izdelkov iz ...mentor: mag. marta abram zver somentor: iz. prof. dr....

MODELIRANJE EKOLOŠKO PRIJAZNIH

IZDELKOV IZ KONOPLJENEGA MATERIALA

Diplomsko delo

Študent(ka): Klavdija JUS

Študijski program: Visokošolski strokovni; Tekstilstvo

Smer: Konfekcijska tehnologija

Mentor: Mag. Marta ABRAM ZVER

Somentor: Iz. prof. dr. Tatjana KREŽE

Maribor, 2010

II

I Z J A V A

Vložen original

sklepa o potrjeni

III

Podpisana _Klavdija JUS izjavljam, da:

je bilo predloženo diplomsko delo opravljeno samostojno pod mentorstvom

mag. Marte ABRAM ZVER in somentorstvom izr. prof. dr. Tatjane KREŽE ;

predloženo diplomsko delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za pridobitev kakršnekoli izobrazbe

na drugi fakulteti ali univerzi;

soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjižnici tehniških fakultet Univerze v Mariboru.

Maribor, __________________ Podpis: ___________________________

IV

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici mag. Marti Abram Zver in

somentorici izr. prof. dr. Tatjani Kreže za pomoč in

vodenje pri opravljanju diplomskega dela.

Posebna zahvala velja mami, ki mi je omogočila študij.

V

MODELIRANJE EKOLOŠKO PRIJAZNIH IZDELKOV IZ

KONOPLJENEGA MATERIALA

Ključne besede: konopljena vlakna, temeljni kroji, konstrukcija, modeliranje, ženska oblačila in

dodatki

UDK: 678.1.017(043.2)

POVZETEK

V diplomskem delu je predstavljen naravno obnovljiv material iz vlaken industrijske konoplje ter

možnosti izdelave različnih tekstilnih izdelkov. V teoretičnem delu so podane najpomembnejše

strukturne karakteristike konopljenih vlaken, ki pogojujejo njihove specifične lastnosti. Zaradi

visoke trdnosti konopljinih vlaken se materiali v največji meri uporabljajo za tehnične namene,

ostale lastnosti, pa omogočajo uporabo konopljinih vlaken tudi za izdelavo tekstilnih izdelkov. V

praktičnem delu so predstavljeni izdelani tekstilni izdelki z ustreznimi skicami, opisi, temeljnimi kroji,

modeliranimi kroji in krojnimi deli s dodatki za šive. Iz tkanine surovinskega sestava sto odstotkov

konopljena vlakna sem oblikovala in izdelala različne vrste gornjih oblačil in modnih dodatkov.

VI

MODELING ENVIRONMENTALLY FRIENDLY PRODUCTS FROM

INDUSTRIAL HEMP

Key words: hemp fibers, basic cuts, construction, modeling, women’s clothing and accessories

UDK: 678.1.017(043.2)

ABSTRACT

In the diploma work, a natural renewable material from industrial hemp fibres, and the possibilities

of manufacturing different textile product are presented. In the theoretical part of the work the

structural characteristics of hemp fibres, which influence on their properties are described. Due to

high strength, these materials are mainly used for technical purposes, other fibres properties, make

possible also the use of hemp fibres materials for the manufacturing of clothing textile products. In

the practical part of the diploma the own made textile clothing products, with relevant drawings,

descriptions, basic and modelling cuts are presented. From fabric (hundred per cent hemp fibres),

different types of upper garments and fashion accessories are designed and made out.

VII

KAZALO VSEBINE

1 UVOD IN NAMEN ...................................................................................... - 1 -

2 TEORETIČNI DEL ..................................................................................... - 2 -

2.1 Zgodovina konoplje ............................................................................................................................... - 2 -

2.2 Industrijska konoplja ............................................................................................................................. - 4 -

2.2.1 Pridobivanje vlaken ............................................................................................................................... - 5 -

2.2.2 Struktura konopljenih vlaken ................................................................................................................ - 5 -

2.2.3 Lastnosti konopljenih vlaken ................................................................................................................. - 7 -

2.2.4 Uporaba konopljenih vlaken ................................................................................................................. - 8 -

2.4 Lastnosti in uporaba pletenin iz konoplje ............................................................................................. - 11 -

2.5 Prednosti in slabosti konopljenega materiala ...................................................................................... - 12 -

2.6 Opis vezave platno ............................................................................................................................... - 13 -

3 PRAKTIČNI DEL ...................................................................................... - 14 -

3.1 Predstavitev izdelkov iz industrijske konoplje ...................................................................................... - 14 -

3.2 Opis oblačil in dodatkov ....................................................................................................................... - 14 -

3.2.1 Opis oblačil ........................................................................................................................................... - 15 -

3.2.2 Opis dodatkov ..................................................................................................................................... - 19 -

3.3 Konstrukcija temeljnih krojev topa, hlač in krila ................................................................................................. - 21 -

3.3.1 Konstrukcija temeljnega kroja ženske obleke ...................................................................................... - 21 -

3.3.2 Konstrukcija temeljnega kroja ženskih hlač ......................................................................................... - 22 -

3.3.3 Konstrukcija temeljnega kroja ženskega krila ...................................................................................... - 24 -

3.4 Modeliranje modelov in dodatkov ....................................................................................................... - 25 -

4 REZULTATI IN RAZPRAVA .................................................................. - 44 -

5 ZAKLJUČEK ............................................................................................ - 53 -

6 LITERATURA IN VIRI ............................................................................. - 54 -

VIII

KAZALO SLIK

Slika 2.1: Konopljeni čevlji iz groba v Tirfanu na Kitajskem iz leta 716 pr. n. št. ............................. - 2 -

Slika 2.2: Nasad industrijske (navadne) konoplje ............................................................................... - 4 -

Slika 2.3: Prečni prerez stebla konoplje – na levi strani industrijska, na desni pa indijska ̧konoplja - 6 -

Slika 2.4: Mikroskopska slika konopljenega vlakna – vzdolžni in prečni prerez ............................... - 6 -

Slika 2.5: Vzorci tkanine iz sto odstotkov konoplje – kanafas ........................................................... - 8 -

Slika 2.6: Vzorci tkanine iz sto odstotkov konoplje ............................................................................ - 9 -

Slika 2.7: Vzorci tkanin iz mešanice konopljenih in svilenih vlaken.................................................. - 9 -

Slika 2.8: Tkanina muslin s konopljo in z organskim bombažem ..................................................... - 10 -

Slika 2.9: Tkanina iz konoplje, bombaža in lycre ............................................................................. - 10 -

Slika 2.10: Petinpetdeset odstotkov konoplje in petinštirideset odstotkov organskega bombaža ..... - 11 -

Slika 2.11: Stoodstotni konopljeni džersi .......................................................................................... - 11 -

Slika 2.12: Petinpetdeset odstotkov konoplje in petinštirideset odstotkov organskega

bombažnega džersija ........................................................................................................................ - 12 -

Slika 2.13: Vezava platno.................................................................................................................. - 13 -

Slika 3.1: Ženski top ......................................................................................................................... - 15 -

Slika 3.2: Ženske dolge hlače ............................................................................................................ - 16 -

Slika 3.3: Žensko krilo ...................................................................................................................... - 17 -

Slika 3.4: Ženske kratke hlače ........................................................................................................... - 18 -

Slika 3.5: Torba ................................................................................................................................. - 19 -

Slika 3.6: Torba joga ......................................................................................................................... - 19 -

Slika 3.7: Kuhinjska rokavica ........................................................................................................... - 19 -

Slika 3.8: Okrasna blazina ................................................................................................................. - 20 -

Slika 3.9: Rokavica za milo............................................................................................................... - 20 -

Slika 3.10: Temeljni kroj ženske obleke ........................................................................................... - 21 -

Slika 3.11: Temeljni kroj sprednje hlačnice ...................................................................................... - 22 -

Slika 3.12: Temeljni kroj zadnje hlačnice ......................................................................................... - 23 -

Slika 3.13: Temeljni kroj sprednjega in zadnjega dela ženskega krila .............................................. - 24 -

Slika 3.14: Modeliranje ženskega topa.............................................................................................. - 25 -

Slika 3.15: Modeliranje sprednjega dela topa ................................................................................... - 26 -

Slika 3.16: Modeliranje sprednjega dela topa ................................................................................... - 26 -

IX

Slika 3.17: Modeliranje zadnjega dela topa ...................................................................................... - 27 -

Slika 3.18: Modeliranje zadnjega dela topa ...................................................................................... - 28 -

Slika 3.19: Sprednji deli topa ............................................................................................................ - 29 -

Slika 3.20: Zadnji deli topa ............................................................................................................... - 29 -

Slika 3.21: Modeliranje sprednjega dela ženskih hlač in pasu .......................................................... - 30 -

Slika 3.22: Modeliranje zadnjega dela ženskih hlač ......................................................................... - 31 -

Slika 3.23: Sprednji del ravnih ženskih hlač in polovica pasu .......................................................... - 32 -

Slika 3.24: Zadnji del ženskih hlač ................................................................................................... - 33 -

Slika 3.25: Modeliranje sprednjega in zadnjega dela ženskega krila ................................................ - 34 -

Slika 3.26: Sprednji del krila in pas .................................................................................................. - 35 -

Slika 3.27: Zadnji del krila ................................................................................................................ - 35 -

Slika 3.28: Sprednji del krila in pas .................................................................................................. - 36 -

Slika 3.29: Zadnji del krila, pas in pasna zanka ................................................................................ - 37 -

Slika 3.30: Modeliranje sprednjega dela kratkih hlač in pasu ........................................................... - 38 -

Slika 3.31: Modeliranje zadnjega dela kratkih hlač .......................................................................... - 39 -

Slika 3.32: Krojni deli sprednjega dela kratkih hlač in pasu ............................................................. - 40 -

Slika 3.33: Krojni deli zadnjega dela kratkih hlač in pasu ................................................................ - 40 -

Slika 3.34: Krojni deli torbe .............................................................................................................. - 41 -

Slika 3.35: Krojni deli torbe joga ...................................................................................................... - 42 -

Slika 3.36: Krojni deli rokavice za milo ........................................................................................... - 42 -

Slika 3.37: Sprednji in zadnji del okrasne blazine ............................................................................ - 43 -

Slika 3.38: Sprednji in zadnji del rokavice ter obesni trak ................................................................ - 43 -

Slika 4.2: Krojni deli sprednjega dela ženskega topa ........................................................................ - 45 -

Slika 4.3: Krojni deli zadnjega dela ženskega topa ........................................................................... - 45 -

Slika 4.4: Krojni deli sprednjega dela hlač in polovica pasu ............................................................ - 46 -

Slika:4.5: Krojni deli zadnjega dela hlač in polovica pasu ............................................................... - 47 -

Slika 4.6: Krojni deli sprednjega dela krila in pasu .......................................................................... - 48 -

Slika:4.7: Krojni deli zadnjega dela krila, pasu in pasne zanke ........................................................ - 48 -

Slika 4.8: Krojni deli sprednjega dela kratkih hlač ........................................................................... - 49 -

Slika 4.9: Krojni deli zadnjega dela kratkih hlač in pasu .................................................................. - 49 -

Slika 4.10: Krojni deli torbe .............................................................................................................. - 50 -

Slika 4.11: Krojni deli torbe joga ...................................................................................................... - 50 -

X

Slika 4.12: Krojni deli sprednjega in zadnjega dela rokavice ter obesni trak ................................... - 51 -

Slika 4.13: Krojni deli rokavice za milo ........................................................................................... - 51 -

Slika 4.14: Krojna dela okrasne blazine ............................................................................................ - 51 -

Slika 4.15: Torba z okrasnim šivom na preklopu .............................................................................. - 52 -

Slika 4.16: Ženski top ....................................................................................................................... - 52 -

Slika 4.17: Krilo ................................................................................................................................ - 52 -

XI

KAZALO PREGLEDNIC

Slika 4.01: Šifrant krojnih delov………………………………………………………………………………………- 44 -

XII

UPORABLJENI SIMBOLI

µm - mikro meter

mm - milimeter

cm - centimeter

m - meter

km - kilometer

dtex - deciteks

ºC - stopinja Celzija

% - procent

XIII

UPORABLJENE KRATICE

PrO - Prsni obseg

PaO - Pasni obseg

KoO - Kolčni obseg

GRI - Globina rokavnega izreza

HD - Hrbtna dolžina

KoG - Kolčna globina

StD - Stranska dolžina

DH - Dolžina hlač

THC - Delta-9- tetrahidrokanabinol

CBD - Kanabidiol

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

- 1 -

1 UVOD IN NAMEN Ob koncu 20. stoletja se je začelo pojavljati zanimanje posameznikov za zdrav način

prehranjevanja in nove, ekološko naravnane modne smernice oblačenja [8]. V zadnjih nekaj

letih, ko zanimanje za tekstilne materiale iz konopljenih vlaken narašča, smo bili priče

hitremu preskoku koncepta sodobne industrijske konoplje in njene množične uporabe od

domišljije k realnosti. Na kolektivni zavesti je pustila močan pečat fizična prisotnost

konopljenih izdelkov, kot so oblačila, papir, gradbeni materiali in izdelki iz konopljenega olja,

morda še celo bolj kot spoznanje o pomenu konoplje v zgodovini, ki je pravzaprav razlog

njenega povratka. Danes to modno in hkrati klasično vlakno uvaža veliko držav, kjer ga

predelujejo, distribuirajo in prodajajo izdelke iz konopljenega blaga.

Tudi znani modni oblikovalci, kot so Ralph Lauren in Calvin Klein, so vse od leta 1984 v

svojo kolekcijo oblačil vključevali materiale iz konopljenih vlaken. Dolga stoletja je bil

konopljeni material eden izmed najuporabnejših, zato so tudi oblačila iz konopljenih vlaken

eden izmed prvih izdelkov, ki so prodrli na današnji ekološko usmerjeni modni trg [17].

Industrijska konoplja je avtohtoni material, ki ne obremenjuje okolja.

Namen diplomskega dela je predstaviti naravno obnovljiv material iz vlaken industrijske

konoplje in prikazati možnosti izdelave raznovrstnih tekstilnih izdelkov. V teoretičnem delu

je predstavljen zgodovinski pregled uporabe konopljenih vlaken, opisane so najpomembnejše

strukturne karakteristike konopljenih vlaken, ki pogojujejo njihove specifične lastnosti. V

praktičnem delu sem iz tekstilne ploske tvorbe – tkanine iz sto odstotkov konopljenih vlaken

izdelala štiri vrste različnih oblačil ter pet dodatkov (krilo, dolge hlače, top in kratke hlače,

torbo, torbo joga, okrasno blazino v obliki sove, rokavico za milo in kuhinjsko rokavico).

Prikazala sem krojne dele izdelanih oblačil in dodatkov ter izdelane prototipe za ženski top,

krilo in torbo. Izdelki so bili izdelani za podjetje Šiviljstvo Irena Jus, kjer sem tudi opravljala

šestmesečno strokovno prakso.


- 2 -

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Zgodovina konoplje

Konoplja je ena najstarejših in najuporabnejših rastlin na svetu. Konopljin začetek sega v

srednjo Azijo, kjer je bila konoplja ena izmed prvih rastlin, iz katere so pridelovali vlakna.

Tisoč let pozneje so začeli uporabljati bombažna in lanena vlakna. Konoplja in murva (hrana

sviloprejk) sta bili zelo pomembni kulturi na Kitajskem, premožni deli ljudstva so si lahko

privoščili razkošje svile, medtem ko so si množice ljudi od konoplje nadejale snovi za vsa

svoja oblačila.

Številni dokazi iz različnih zapisov pričajo o različnih najdiščih po vsej Kitajski, o gojenju

azijske konoplje, in to vse od prazgodovine. Na območju današnjega Tajvana so iz obdobja

neolitika odkrili preproste peščene lonce, okrašene s konopljenimi trakovi, in kamnito orodje

za trenje konoplje. Prve dokaze o tkaninah iz konoplje in svile so odkrili v pokrajini Zheijang

iz poznega neolitskega obdobja. V pokrajini Hebei so na najdišču kulture Shang našli ostanke

delavnic za tkanje konoplje in kose konopljene tkanine. Slika 2.1 prikazuje konopljene čevlje

iz groba v Tirfanu na Kitajskem iz leta 716 pr. n. št.

Slika 2.1: Konopljeni čevlji iz groba v Tirfanu na Kitajskem iz leta 716 pr. n. št.

V različnih grobiščih so odkrili več tisoč pogrebnih predmetov. Poleg dragocenega nakita in

drugih cenjenih snovi so se znašli tudi izdelki iz konoplje. Lesena krsta je bila v notranjosti

utrjena s sponami iz konopljenega blaga, ki so ga na krsto pritrdili z lakom [13]. Dodatno

zaščito pri bojevanju so imeli tudi vojaki z oklepi, ki so bili sešiti s trakovi iz konoplje.


- 3 -

Indija in Srednji vzhod sta cenila tudi bolj vzvišene lastnosti konoplje. Iz osmega tisočletja pr.

n. št. so v Mezopotamiji odkrili kos konopljenega blaga. V Turčiji so frigidijska plemena

tkala konopljena vlakna, kjer so med izkopavanjem odkrili konopljeno tkanino, izdelano proti

koncu osmega stoletja pr. n. št.

V Egiptu so v tretjem tisočletju pr. n. št. že dodobra poznali konopljo, saj so jo uporabljali že

pri gradnji piramid kot pomoč za vleko blokov s konopljenimi vrvmi. W. Flinders Petrie je

odkril rogoznico, prepleteno z vrvjo iz konoplje, in konopljena pogrebna oblačila iz različnih

obdobij. Tračanke so iz konoplje izdelovale posteljno perilo, kot so rjuhe. Velika mestna

središča, kjer so pridelovali konopljo, so bila Alabanda, Colchis, Cyzians, Efes in Mylasa.

Vrhunsko tehnologijo za predelavo konoplje so imeli Nizozemci. Uporabljali so različne

napredne tehnike, vključno z beljenjem, in uvedbo žveplene kisline v postopke predelave

konoplje [17].

Konoplja je bila pomembna tudi na področju pomorstva. Zaradi trpežnosti in odpornosti proti

vodi in soli so bila s konopljo opremljena vsa jadra, mreže, vrvi in tudi uniforme. Nizozemska

je samo ena od držav, kjer je bilo tudi do 11.000 jadrnic [16].

Gojenje konoplje je v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji zasedalo posebno mesto. Izdelovali so

raznovrstne izdelke iz konoplje, kot so npr. platno, prti, brisače in vreče. Na slovenskem

ozemlju so konopljo gojili vse od leta 1589. Zapisi pričajo, da so bile njivske površine,

zasejane s konopljo, na slovenskem Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in v Prekmurju.

Kmetijske družbe so vse od leta 1764 spodbujale pridobivanje konoplje po naprednejšem

postopku in opuščanju triletnega kolobarjenja [17].

V 18. stoletju so se njivske površine s konopljo zmanjšale zaradi razvoja industrije, ko so

iznašli stroj za obdelavo bombaža, ki je olajšal pridobivanje bombažnih vlaken. Zaradi težjega

dela in pomanjkanja mehanizacije je postalo pridobivanje vlaken iz konoplje previsok strošek

[16].


- 4 -

2.2 Industrijska konoplja

Potreba po sonaravnem kmetijstvu zahteva oživitev tradicionalnega gojenja več kultur

naenkrat. Oznaki bio in eko imata enak pomen in se nanašata na ekološko pridelavo skladno z

evropskimi predpisi, ki urejajo področje ekološkega kmetovanja. Uporabljata se za proizvode,

ki imajo več kot 95 odstotkov ekoloških sestavin. Konoplja potrebuje v primerjavi z drugimi

rastlinami, ki so namenjene za pridobivanje vlaken, zelo malo gnojenja in pesticidov.

Industrijska konoplja je iz družine razvitih rastlin Cannabaceae. Pogosto zamenjujemo

konopljo z različico, ki jo vzgajajo kot drogo, in sicer zaradi podobnega videza. Industrijska

konoplja je neuporabna za opojni namen. Po eni strani vsebuje premalo, po drugi strani pa

preveč kanabidiola (CBD), ki je večji od 0,5 odstotka, drugi alkaloid pa izniči učinke THC oz.

delte-9-tetrahidrokanabinola, saj je manjši od 0,5 odstotka. Vrste, gojene za drogo, vsebujejo

od pet do dvajset odstotkov THC-ja. Konoplja je hvaležna poljščina, ki raste v zmerno toplem

podnebju, ima močno razvejan in globok koreninski sistem, ki preprečuje erozijo zemlje. V

zemlji vpija težke kovine, čisti prst in zemlje ne siromaši s hranili. Na hektar daje več vlaknin

od dreves. Konoplja je dvodomna rastlina, kar pomeni, da tvori moške, ženske in dvospolne

rastline, kjer sta oba spola na eni rastlini. Rastlina moškega spola cveti od dva do tri tedne

pred rastlino ženskega spola. Konoplja raste zelo hitro, v treh mesecih in pol zraste od dveh

do petih metrov v višino, in sicer glede na ekotip (južni, srednji, severni). Zaradi hitre rasti

konoplje in njene listne mase prekrije talno površino s senco in tako uniči plevel. Spravilo

konoplje za predivo poteka avgusta s kosilnico in silokombajnom do dvajset ton na hektar,

kar pomeni do pet ton vlaken na hektar. Po požeti konoplji polje ostane skoraj brez plevela in

pripravljeno za drugo poljščino [16, 17]. Slika 2.2 prikazuje nasad navadne konoplje.

Slika 2.2: Nasad industrijske (navadne) konoplje


- 5 -

2.2.1 Pridobivanje vlaken

Konopljena vlakna pridobimo iz stebel industrijske konoplje na dva načina – biološki

(godenje) in mehanični. Godenje je najstarejši in hkrati najuporabnejši način. Pri

mikrobiološkem godenju vlakno od drevenastega dela ločimo z mikroorganizmi, z rosenjem

ali namakanjem v stoječi ali tekoči vodi. Za pridobivanje konopljenih vlaken dobre kakovosti

je najboljši način godenje z rosenjem in s cepljenjem kulture bakterij in gliv. Pridobivanje

vlaken z namakanjem v stoječi ali tekoči vodi ni sprejemljivo zaradi biološkega

onesnaževanja vode.

Kemični način godenja pri pridobivanju vlaken na podlagi baz se uporablja v laboratorijih,

kjer kakovost vlakna ni tako pomembna. Na barvo vlaken, ki so lahko temna, pepelnata, siva,

zelena, zlato rumena in rdečkasta, vplivajo različni načini godenja z različnimi kulturami [16].

Po končanem godenju sledijo postopki, kot so defolizacija, sušenje in mletje ter separacija

vlaken in lesnega dela stebla. Produkt so vlakna, dolga 1,8 metra, precej ravna in sestavljena

iz niza cilindričnih celic, ki imajo neravno površino. Vlakna v Italiji pobelijo, obarvajo in

uporabljajo za izdelavo raznovrstnih platen [8].

Mehanični način pridobivanja vlaken se uporablja za ločevanje vlaken nižje kakovosti, ki so

bila poškodovana zaradi toče. Vlakna pridobimo tako, da ločimo olesenele dele in ličje.

Sledita spredenje surovih vlaken in kemično odstranjevanje pektinskega lepila. Predivo je

zelene barve in uporabno za grobe preje [15, 16].

2.2.2 Struktura konopljenih vlaken

Konoplja spada med naravna celulozna (rastlinska) stebelna vlakna. Kemična sestava

konopljenega vlakna je naslednja: 67 odstotkov celuloze, 16 odstotkov hemiceluloze, deset

odstotkov vode, 0,7 odstotka maščob in voskov, 4,1 odstotka pektina in lignina in 2,1

odstotka topnih snovi v vodi. Tehnično konopljeno vlakno je sestavljeno iz elementarnih

vlaken (celic vlaken), velikost celic je odvisna od dela stebla in od tega, od kod izvira. Celice

vlaken so dolge od 4 do 42 mm in široke od 5 do 32 µm. Steblo konoplje sestavlja od 5 do 20

členkov, ki so pri dnu kratki, proti sredini in vrhu pa daljši. Vlakna so najboljša iz srednjega

dela stebla, saj so dolga od 8 do 45 mm ter premera od 7 do 32 µm. Elementarne celice imajo


- 6 -

po dolžini vidna kolena, premaknitve in razpoke. Dolžina vlaken je od 20 do 200 cm, odvisno

od vrste, lastnosti stebla, pridelovalnega območja, gostote setve in rastnih razmer. Moške

rastline (belice) dajejo mehka in močna vlakna, ženske rastline (črnice) dajejo bolj groba, trša

in manj prožna vlakna. Steblo moške rastline je od 30 do 40 cm višje od ženskega in vsebuje

18 odstotkov kakovostnih vlaken, steblo ženske rastline pa le 12 odstotkov. Naravna barva

vlaken, preje ali platna je umazano bela ali rumena, kovinsko siva do zeleno siva. Vlakna iz

konoplje so večcelična, zato jih kotoniziramo (razkosmičimo). Po razpadu so podobna

enoceličnim lanenim in bombažnim vlaknom. Uporabijo se za izdelavo blaga, pogosto jih

mešamo z bombažnimi vlakni in umetno svilo [9, 10]. Sliki 2.3 in 2.4 prikazujeta vzdolžni in

prečni prerez stebla konoplje.

Slika 2.3: Prečni prerez stebla konoplje – na levi strani industrijska, na desni pa

indijska konoplja

1 – celična stena, 2 – lumen, 3 – kolena, 4 – premaknitve, 5 – razpoke

Slika 2.4: Mikroskopska slika konopljenega vlakna – vzdolžni in prečni prerez

Konoplja koristi okolju in blaginji podeželja, obenem pa je obnavljajoč se, alternativni vir

vlaken za papir, blago in druge namene [7]. Industrijski materiali iz konoplje se uporabljajo za


- 7 -

različne namene: izdelavo tkanin, vrvi, kot gradbeni material, za izdelavo papirja in kartona, v

pohištveni, elektronski in avtomobilski industriji itd.

2.2.3 Lastnosti konopljenih vlaken

Konopljeno vlakno je trdno, trpežno in prožno. Ima približno za 20 odstotkov večjo trdnost

kot lan in jo z ramijo uvrščamo med najmočnejša naravna vlakna. Konopljenemu vlaknu se

trdnost v mokrem stanju poveča. Je naravno odporno proti plesni in ultravijolični svetlobi.

Tehnična dolžina vlaken je od 1500 do 3500 mm, zato se predolge dolžine vlaken odrežejo na

dolžino 650 mm. Elementarna vlakna so krajša in dolžine od 10 do 15 mm. Finost

konopljenih vlaken je od 2 do 6 dtex in je odvisna od intenzivnosti razvlaknjenja. V tej

kategoriji spadajo pod srednje fina vlakna. Čvrstost vlakna je visoka, saj lahko pri dolžini 10

mm dolgega vlakna zdrži težo od 46 do 72 km svoje dolžine. Je hidrofilno vlakno, zaradi

visoke sposobnosti vpojnosti se lahko vlakno navzame do 30 odstotkov vlage, in sicer glede

na svojo maso.

Razteznost vlakna je majhna, okoli dveh odstotkov, posledica tega pa je, da so konopljeni

izdelki razmeroma trdi na otip in se mečkajo. Otip vlaken pa je odvisen od goditve in česanja.

Barva vlaken je temne barve (od umazano bele do sive) in je odvisna od načina godenja

vlaken. S prekuhavanjem in z beljenjem z vodikovim ali natrijevim peroksidom lahko

dosežemo visoko belino vlaken in sijaj. Z beljenjem pa vlakno izgubi trdnost. Cenjena

konopljena vlakna so svetle barve z visokim leskom. V Italiji poteka gojenje konoplje zelo

skrbno.

Kemijske, toplotne in negovalne lastnosti vlaken so podobne kot pri lanu. Lan je odporen

proti hladnim in razredčenim kislinam in bazam. Vlakna zdržijo visoke temperature, zato

lahko likamo tudi pri 230 ºC [4, 10, 14, 16].


- 8 -

2.2.4 Uporaba konopljenih vlaken

Obstaja več vrst konopljenih tkanin in pletenin. Poznamo tkanine iz sto odstotkov konoplje ali

pa mešanice konoplje in drugih naravnih ali kemičnih vlaken.

KANAFAS Kanafas je tkanina izjemno visoke trdnosti, izdelana v vezavi platno. Uporablja se za izdelavo

vrvi, preprog, jader, šotorov, nahrbtnikov, obutve, torb, klobukov, denarnic, domačega

pohištva in drugih predmetov, ki zahtevajo visoko trdnost materiala. Slika 2.5 prikazuje

različne vzorce tkanine kanafas.

Slika 2.5: Vzorci tkanine iz sto odstotkov konoplje – kanafas

TKANINA IZ KONOPLJE Konopljena tkanina je izdelana iz sto odstotkov konoplje in je konstruirana v vezavi platno.

Ima veliko vpojnost in je dober prevodnik toplote. Z večkratnim pranjem material postane

mehak. Tkanina iz konoplje ima najvišjo trdnost v primerjavi z drugimi rastlinskimi vlakni. Je

od dva- do trikrat trdnejša od bombaža, trpežna, močna in ena redkih, ki se ji trdnost v

mokrem stanju še poveča. Razteznost tkanine iz konoplje je nizka, odpornost na drgnjenje

(poškodbe) pa visoka. Tkanina iz konoplje se uporablja za posteljno in kopalniško perilo

(prte, brisače, rjuhe), oblačila (krila, srajce, obleke, hlače) ter industrijske produkte, kot so

npr. potovalne torbe, sukanci itd. Slika 2.6 prikazuje vzorce fine tkanine iz konoplje.


- 9 -

Slika 2.6: Vzorci tkanine iz sto odstotkov konoplje

TKANINA IZ KONOPLJE IN SVILE Čeprav imajo tkanine iz mešanic konopljenih vlaken z drugimi vlakni nižjo trdnost, pa so

zanje značilne večja mehkoba, boljša prepustnost za vlago in nižja cena. Ko je svila (naravno

beljakovinsko vlakno) dodana konoplji, dobimo popolnoma nov videz materiala. Skupaj

imata gladko, mehko teksturo. Material je prijeten za nošenje v toplem vremenu. Zaradi nizke

prevodnosti zadržuje topel zrak v mrzlem vremenu. Slika 2.7 prikazuje tkanino iz mešanice

konopljenih in svilenih vlaken.

Slika 2.7: Vzorci tkanin iz mešanice konopljenih in svilenih vlaken

(60 odstotkov konopljenih vlaken, 40 odstotkov svilenih vlaken)


- 10 -

TKANINA MUSLIN S KONOPLJO Muslin je lahka tkanina, največkrat gosto tkana, nebeljena ali bele barve. Pogosto se uporablja

za izdelavo oblek in zaves, lahko pa se uporabi tudi za tapetniške namene. Muslin ima dobro

zračno prepustnost in je dobra izbira materiala za oblačila za vroče suho podnebje [6]. Slika

2.8 prikazuje tkanino muslin s konopljo in z organskim bombažem.

Slika 2.8: Tkanina muslin s konopljo in z organskim bombažem

KONOPLJA Z ELASTANOM Elastomerne niti se uporabljajo, kadar želimo, da je izdelek močno raztegljiv in da se po

raztezanju vrača v svojo obliko. S prodorom elastanskih vlaken so kavčukova vlakna zaradi

slabe svetlobne, toplotne in kemične obstojnosti izgubila na pomenu. Danes jih redko

uporabljamo. Elastanska vlakna se uporabljajo za izdelavo različnih elastik, steznikov,

naramnic, pletenin, kopalk, robov nogavic, hlač, izdelkov za šport, za tesno oprijeta oblačila,

avtomobilske prevleke itd. Vpojne lastnosti konoplje in organskega bombaža so odločilne za

odpornost proti znoju, zato se počutimo sveže. Slika 2.9 prikazuje tkanino iz konoplje,

bombaža in lycre.

Slika 2.9: Tkanina iz konoplje, bombaža in lycre


- 11 -

2.4 Lastnosti in uporaba pletenin iz konoplje

PLETENINA IZ KONOPLJE IN ORGANSKEGA BOMBAŽA Pleteni materiali so bolj elastični od tkanine. Primarno je bila pletenina uporabljena za

izdelavo kratkih majic in drugih oblačil, ki zahtevajo visoko elastičnost. Oblačila, izdelana iz

pletenin, se bolj prilegajo obliki telesa kot tkani material. Na splošno so toplejša in udobnejša

za nošenje. Zaradi vpojnosti konoplje je ta material zelo primeren za izdelavo plenic. Slika

2.10 prikazuje pletenino iz konoplje in organskega bombaža.


bombaža

Slika 2.11 prikazuje material, ki je bil prvič iz sto odstotkov konopljene preje uspešno spleten

v pletenino džersi. Gre za inovativnost v konopljeni tehnologiji. Material je uporaben za

izdelavo različnih majic in drugih unikatnih oblačil. Slika 2.12 prikazuje pletenino različnih

barv iz konoplje in organskega bombaža.

Slika 2.11: Stoodstotni konopljeni džersi


- 12 -


bombažnega džersija

2.5 Prednosti in slabosti konopljenega materiala

Konopljo predemo samo ali v kombinaciji z juto v grobo prejo. Če jo obdelamo na

poseben način (s kuhanjem v alkalijah, z aviviranjem), postane mehkejša ter jo je mogoče

plesti tudi z bombažem in viskozo. Lahko se beli brez klora in drugih škodljivih kemikalij. To

vlakno je bilo vedno cenjeno zaradi odpornosti in trpežnosti. Tekstilni izdelki iz konoplje

preživijo marsikatero konkurenčno vlakno, in to za mnogo let. Material ni samo močen,

ampak tudi obdrži obliko, torej se ne razteguje kot druga naravna vlakna. Ta lastnost

preprečuje, da bi se oblačila raztegnila ali se zaradi uporabe uničila. Čim pogosteje se

konopljeno oblačilo nosi, tem mehkejše postaja. Material se lahko barva in tudi barve so

obstojnejše kot pri kateremkoli drugem materialu, vključno z bombažem. Porozna narava

materialu omogoča, da diha in ostane hladen v vročem vremenu. Zrak, ki je ujet v vlaknih

blizu telesa, je toplejši, zaradi česar je konopljeni material naravno topel v mrzlem vremenu

[6].

Okoljevarstvene prednosti

Ker je konoplja zelo hitro rastoča rastlina, lahko iz nje pridobimo tudi do 250 odstotkov več

vlaken kot bombaž in 600 odstotkov več vlaken kot lan na isti površini zemlje. Potrebuje

manj toksičnih kemikalij ter sveže vode za rast in proizvodnjo [17].


- 13 -

Slabosti konopljenega materiala

Za predelavo zahteva posebne postopke in stroje. Slabše se prede, ker je deljivost vlakna

slabša kot pri lanu [17]. Tudi prožnost vlakna je zelo slaba. Glede na primerjavo z lanom je

otip trd in grob [13].

2.6 Opis vezave platno

Najpreprostejša in najuniverzalnejša temeljna vezava je platno. Zaradi najpogosteje prevezane

osnovne in votkovne niti je vezava platno tudi najmočnejša. Prednost vezave je v

obojestranskem videzu tkanine. Čez dve osnovni in dve votkovni niti sega sosledje niti.

Tkanine, ki so stkane v vezavi platno, so zelo različne. To vezavo uporabljamo za tkanine za

perilo, lažja oblačila, tkanine za dom, dekoracijo, oblačil za rekreacijo, tehnične tkanine,

medvloge, podloge itd.

Kako poimenujemo tkanine v vezavi platno, je odvisno od vrste in debeline uporabljene preje,

od gostote tkanine, stopnje plemenitenja in namena uporabe [13]. Slika 2.13 prikazuje vezavo

platno.

Slika 2.13: Vezava platno


- 14 -

3 PRAKTIČNI DEL

3.1 Predstavitev izdelkov iz industrijske konoplje

V praktičnem delu diplomskega dela sem prikazala možnost modeliranja krojev konfekcijskih

izdelkov iz konopljenih vlaken. Modelirala sem štiri vrste oblačil (top, dolge hlače, kratke

hlače in krilo) ter pet dodatkov (torbo, torbo joga, okrasno blazino, kuhinjsko rokavico in

rokavico za milo). Oblačila so namenjena za sezoni pomlad in poletje. Vsi modeli so izdelani

iz kakovostnega stoodstotno konopljenega materiala, udobni in primerni za prosti čas ter

zasnovani skupaj s podjetjem, kjer sem opravljala šestmesečno strokovno prakso.

3.2 Opis oblačil in dodatkov

Opis posameznih izdelkov vsebuje skico modela in opis vseh njegovih glavnih značilnosti, ki

jih je treba upoštevati pri izdelavi posameznih delov izdelka.


- 15 -

3.2.1 Opis oblačil

ŽENSKI TOP

Ženski top ima globok vratni izrez V-oblike na sprednjem in zadnjem delu. Na sprednjem

delu pod prsmi in na zadnjem delu na hrbtni širini je top prerezan. Spodnji del topa je

razširjen proti dolžinski liniji. Prsni všitek v prsnem področju je nabran v liniji prereza.

Rokavni in vratni izrezi ter dolžina topa so okrasno pošiti. Slika 3.1 prikazuje skico ženskega

topa.

SKICA MODELA

sprednji del zadnji del

Slika 3.1: Ženski top


- 16 -

ŽENSKE HLAČE

Hlače so širše, pasna linija je nekoliko znižana. Oblikovan pas, ki je širok 4 cm, je na sredini

zadaj prerezan in ima dvojne pasne zanke na sprednjem in zadnjem delu. Na sprednjem levem

in desnem delu je poševno oblikovan žep z žepno vrečko. Na zadnjem delu sta izpod pasu

izpeljana všitka. Na dolžini so hlače zapognjene in pošite 6 cm od roba. Dolžina v koraku je

80 cm. Hlače se zapenjajo z zadrgo in dvema gumboma. Na sliki 3.2 je prikazana skica dolgih

ženskih hlač.

SKICA MODELA


Slika 3.2: Ženske dolge hlače


- 17 -

ŽENSKO KRILO

Krilo z znižanim pasom ima na sprednjem delu preklop v obliki enojne gube. Oblikovan pas

je širok 3 cm, na sprednjem in zadnjem delu so všite pasne zanke. Spredaj se zapenja z vidnim

gumbom in gumbom znotraj ter z zadrgo dolžine 12 cm. Na sprednjem delu krila so izpod

pasu gube, ki so v zgornjem delu sešite. Zadnji del krila je v celem, z dvema všitkoma izpod

pasu. Dolžina krila je zapognjena in pošita 4 cm od roba. Krilo je dolgo 57 cm. Skica

ženskega krila je prikazana na sliki 3.3.

SKICA MODELA


Slika 3.3: Žensko krilo


- 18 -

KRATKE HLAČE

Kratke hlače imajo nekoliko nižji pas. Zapenjajo se z zadrgo in gumbom. Na levem in desnem

sprednjem delu sta všitka in poševna žepa. Na levem in desnem zadnjem delu sta všitka in

slepa žepa s paspulo. Notranja dolžina hlačnice je 19 cm. Na dolžini kratkih hlač je 4 cm širok

hlačni zavihek, ki se zaviha navzgor. Slika 3.4 prikazuje skico ženskih kratkih hlač.

SKICA MODELA


Slika 3.4: Ženske kratke hlače


- 19 -

3.2.2 Opis dodatkov

Torba je štirikotne oblike s preprostim zapiranjem na preklop in ima dolgo naramnico za

nošenje čez ramo (slika 3.5). Na sprednjem in zadnjem delu sta dva okrasno pošita šiva. Na

notranji strani je majhen žep.

Slika 3.5: Torba

Torba joga za nošenje mehke blazine, ki je namenjena telovadbi (slika 3.6), je valjaste oblike

s široko naramnico in se zapira z zadrgo. Mere torbe morajo biti enake meram mehke blazine.

Slika 3.6: Torba joga

Kuhinjska rokavica se uporablja kot zaščita pri gospodinjskih opravilih. Je okrasno pošita in

ima obesni trakec (slika 3.7).

Slika 3.7: Kuhinjska rokavica


- 20 -

Okrasna blazina v obliki sove z vrvico (slika 3.8) je dekorativna vrečka za polnjenje sivke oz.

katerekoli druge dišavnice, namenjena je za dekorativno blazino v bivalnem prostoru.

Slika 3.8: Okrasna blazina

Rokavica z odprtino za milo in obesno vrvico je pravokotne oblike z zaokroženimi vogali

(slika 3.9). Široka je 9 in dolga 12 cm, obesna vrvica je široka 1 cm in dolga 18.

Slika 3.9: Rokavica za milo


- 21 -

3.3 Konstrukcija temeljnih krojev topa, hlač in krila

Temeljni kroji za konstrukcijo ženskega krila, hlač in topa so bili izdelani po pravilih

konstruiranja temeljnih krojev, opisanih v virih 1, 2 in 12.

3.3.1 Konstrukcija temeljnega kroja ženske obleke

Temeljni kroj ženske obleke je konstruiran po konstrukcijskem sistemu, opisanem v viru 2.

Za konstrukcijo potrebujemo glavne telesne (PrO, PaO, KoO) in proporcionalne telesne mere

(GRI, HD, KoG). Pri konstruiranju nanašamo dolžinske mere po vertikalni liniji in širinske

linije (obsege) po horizontalni. Slika 3.10 prikazuje konstruiran sprednji in zadnji del

temeljnega kroja ženske obleke.

Slika 3.10: Temeljni kroj ženske obleke


- 22 -

3.3.2 Konstrukcija temeljnega kroja ženskih hlač

Način konstruiranja temeljnega kroja ženskih hlač je opisan v viru 12. Za konstrukcijo

potrebujemo širinske telesne (PaO, KoO) in dolžinske mere (StD, DH). Posebnost

konstruiranja ženskih hlač je ta, da najprej konstruiramo sprednjo hlačnico (slika 3.11), nato

pa na podlagi sprednje konstruiramo še zadnjo hlačnico (slika 3.12).

Slika 3.11: Temeljni kroj sprednje hlačnice


- 23 -

Slika 3.12: Temeljni kroj zadnje hlačnice


- 24 -

3.3.3 Konstrukcija temeljnega kroja ženskega krila

Temeljni kroj krila sestavljata polovica sprednjega in polovica zadnjega dela kroja krila.

Zgornja linija kroja predstavlja pasno linijo krila, nato sledi kolčna linija. Zadnja linija

predstavlja dolžino modela. Kroj ima na sprednjem delu krajši, na zadnjem delu pa daljši in

širši všitek. Postopek konstruiranja je povzet v viru 2. Slika 3.13 prikazuje temeljni kroj

sprednjega in zadnjega dela ženskega krila.

Slika 3.13: Temeljni kroj sprednjega in zadnjega dela ženskega krila


- 25 -

3.4 Modeliranje modelov in dodatkov

Modeliranje ženskega topa

V konstruiran temeljni kroj je z rdečo barvo narisan načrt kroja ženskega topa (slika 3.14).

Glede na skico modela so zarisani sprednji in zadnji del vratnega izreza, podprsna linija in

dolžina modela. Na zadnjem delu je izravnana sredina. Na sprednjem in zadnjem delu sta z

ravno črto izravnani stranski liniji od prsnega področja do dolžine modela.

Slika 3.14: Modeliranje ženskega topa


- 26 -

Kroj je bil prerisan in na sprednjem delu kroja je bil stisnjen prsni všitek, ki teče iz rame. S

tem je bil prenesen v spodnji prsni všitek, ki se odpre na dolžini. Tako je delno že razširjena

dolžina topa (slika 3.15).

Slika 3.15: Modeliranje sprednjega dela topa

Da bi ženski top po dolžini še nekoliko razširili, je bilo treba na straneh dodati eno polovico

razširjenega všitka in izravnati stransko linijo. Na koncu je bila s krivuljo oblikovana nova

dolžinska linija. Na sliki 3.16 je prikazano končno modeliranje sprednjega dela topa.

Slika 3.16: Modeliranje sprednjega dela topa


- 27 -

Slika 3.17 prikazuje modeliranje zadnjega dela ženskega topa. Linija, ki deli spodnji in

zgornji zadnji del, je zravnana, oblikovana pa je tudi dolžina.

Slika 3.17: Modeliranje zadnjega dela topa


- 28 -

Krojne dele zgornjega dela je bilo treba prerisati. Na zgornjem delu topa sta ostala majhna

všitka. Izmeriti je bilo treba njuno širino in jo odvzeti na levi in desni stranski liniji. Na

spodnjem delu kroja je bilo treba razširiti po liniji všitka za enako širino kot na sprednjem

delu kroja. Ob strani je bila dodana enaka širitev kot na sprednjem delu, stranska linija je bila

zravnana na obeh straneh. Na koncu je bilo treba še povezati dolžinsko linijo in jo oblikovati s

krivuljo (slika 3.18).

Slika 3.18: Modeliranje zadnjega dela topa


- 29 -

Modelirani krojni deli ženskega topa so prikazani na slikah 3.19 in 3.20. Med njimi so

naslednji krojni deli: leva in desna polovica sprednjega zgornjega dela topa ter spodnji del. Na

zadnjem delu so modelirani naslednji krojni deli: leva in desna polovica zgornjega dela in

spodnji del topa.

Slika 3.19: Sprednji deli topa

Slika 3.20: Zadnji deli topa


- 30 -

Modeliranje ženskih dolgih hlač

Na slikah 3.21 in 3.22 je prikazano modeliranje sprednjega in zadnjega dela ravnih ženskih

hlač. V temeljni kroj so bile modelirane ženske hlače. Na sprednjem in zadnjem delu hlač je

bil pas znižan za 4 cm. Ostanek všitka na sprednjem delu je bil izmerjen in odvzet na stranski

liniji, oblikovana je bila nova pasna linija. Hlačnice so po dolžini podaljšane za 4,5 cm in

razširjene. Zarisan je bil 4 cm širok in 75 cm dolg pas.

Slika 3.21: Modeliranje sprednjega dela ženskih hlač in pasu


- 31 -

Slika 3.22: Modeliranje zadnjega dela ženskih hlač


- 32 -

Modelirani krojni deli ravnih ženskih hlač so prikazani na slikah 3.23 in 3.24. Med njimi so

naslednji sprednji krojni deli: pas, sprednji del, spodnja in zgornja žepna vrečka, obrobnik za

žep, podrazporek in pasni zanki. Na sliki 3.24 je prikazan zadnji krojni del.

Slika 3.23: Sprednji del ravnih ženskih hlač in polovica pasu


- 33 -

Slika 3.24: Zadnji del ženskih hlač


- 34 -

Modeliranje ženskega krila

Pri modeliranju krila je bila pasna linija znižana za 3 cm in oblikovana nova. V sprednji del je

bila narisana linija, po kateri je bil krojni del prerezan. Med dobljene dele sta bili pozneje

dodani dve gubi. Na sprednjem delu kroja je bila označena linija za preklop. Dolžina krila je

bila skrajšana za 10 cm. Zadnji del krila je v celem. Na sliki 3.25 je prikazan načrt

modeliranja ženskega krila.

Slika 3.25: Modeliranje sprednjega in zadnjega dela ženskega krila


- 35 -

Na slikah 3.26 in 3.27 sta prikazana sprednji in zadnji del modeliranega krila. Po znižani

pasni liniji sprednjega dela je bilo izmerjenih 8 cm, na sredino všitka je bila zarisana prva

guba. Od prve gube je bil izmerjen razmik 4 cm in zarisana druga guba. Dodan je bil preklop

in označena dolžina zadrge. Zadnji del krila je v celem, označena je pregibna linija. Všitek je

ostal na enakem mestu kot pri temeljnem kroju.

Slika 3.26: Sprednji del krila in pas

Slika 3.27: Zadnji del krila


- 36 -

Na slikah 3.28 in 3.29 so prikazani modelirani krojni deli ženskega krila. Sprednji del krila

sestavljajo naslednji krojni deli: leva in desna polovica oblikovanega pasu, sprednji del z

oznakami za preklop, sredino, gube in zadrgo. Zadnji del krila sestavljajo krojni deli za pas,

zadnji del krila in pasno zanko.

Slika 3.28: Sprednji del krila in pas


- 37 -

Slika 3.29: Zadnji del krila, pas in pasna zanka


- 38 -

Modeliranje sprednjega in zadnjega dela kratkih hlač

Sliki 3.30 in 3.31 prikazujeta modeliranje sprednjega in zadnjega dela kratkih hlač. Za

modeliranje je bil uporabljen temeljni kroj ženskih hlač, prikazan na slikah 3.11 in 3.12. Na

sprednjem delu je bil žep oblikovan tako, da je bilo po pasni liniji izmerjenih 4 in po stranski

14 cm. Zarisani sta bili linija žepa in žepna vrečka. Za hlačni razporek (zadrgo) je bil od

sredine sprednjega dela izmerjen 3 cm širok in 8 cm dolg dodatek. Hlačnice so bile razširjene

in oblikovana je bila linija zavihka. Širina zavihka je 4 cm, dodatek na dolžini hlačnice pa 2

cm. Dolžina ženskih kratkih hlač z zavihkom je 45, brez zavihka pa 53 cm. Konstruiran je bil

še pas, širok 3 in dolg 75 cm.

Slika 3.30: Modeliranje sprednjega dela kratkih hlač in pasu


- 39 -

Slika 3.31: Modeliranje zadnjega dela kratkih hlač

Na slikah 3.32 in 3.33 so prikazani krojni deli sprednjega in zadnjega dela kratkih hlač. Krojni

deli sprednjega dela so naslednji: pas, sprednja hlačnica, spodnja in zgornja žepna vrečka,


- 40 -

dodatek za žep in podrazporek. Na zadnjem delu so prikazani krojni deli za pas, zadnjo

hlačnico, paspulo za žep, podlistek za žep in trak za zavezovanje.

Slika 3.32: Krojni deli sprednjega dela kratkih hlač in pasu

Slika 3.33: Krojni deli zadnjega dela kratkih hlač in pasu

Modelirani krojni deli torbe so prikazani na sliki 3.34. Za konstrukcijo krojev torbe je bil

zarisan kvadrat, širok 25 in dolg 24 cm. Spodnja vogala sta bila zaokrožena in zarisana 2 cm


- 41 -

široka všitka. Tudi preklop za zapiranje je kvadratne oblike, spodnja vogala pa sta

zaokrožena. Preklop je širok 25 in dolg 19 cm. Za dno in stranski del torbe je bil narisan 7 cm

širok in 69 cm dolg pravokotnik. Naramnica je široka 10, dolga pa 97 cm, notranji žep pa je

širok 10 in dolg 12 cm.

Slika 3.34: Krojni deli torbe


- 42 -

Za konstrukcijo kroja torbe joga je bil zarisan pravokotnik, širok 38 in dolg 61 cm. Za tem sta

bila zarisana še krog velikosti premera 12 cm in naramnica, ki je široka 5 in dolga 80 cm.

Krojni deli torbe joga so prikazani na sliki 3.35.

Slika 3.35: Krojni deli torbe joga

Za konstrukcijo kroja rokavice za milo je bilo treba zarisati kvadrat, zaokrožiti vogale in

kvadrat, ki ga je bilo treba prerezati. Slika 3.36 prikazuje krojne dele rokavice za milo.

Slika 3.36: Krojni deli rokavice za milo


- 43 -

Za konstrukcijo kroja za okrasno blazino je bil zarisan peterokotnik (sestavljen iz

pravokotnika in trikotnika). Širina spodnjega dela pravokotnika je 8, višina pa 10 cm. Stranica

trikotne oblike je dolga 6 cm (slika 3.37).

Slika 3.37: Sprednji in zadnji del okrasne blazine

Kroj rokavice je bil zarisan v obliki roke. Na sliki 3.38 so prikazani sprednji in zadnji del ter

obesni trak modelirane rokavice. Dolžina sprednjega dela je 27 cm, širina na spodnjem

ravnem delu je 13 cm, na zgornjem delu, ki je zaokrožen, pa 11 cm. Širina oblike palca je 4

cm, obesni trak je širok 1 cm in dolg 6 cm.

Slika 3.38: Sprednji in zadnji del rokavice ter obesni trak


- 44 -

4 REZULTATI IN RAZPRAVA

Raziskovanje zgodovine industrijske konoplje dokazuje, da so konopljena vlakna cenjena že

vrsto let in bodo v prihodnosti vedno bolj. Večji razmah konoplje za zdaj preprečuje kar nekaj

dejavnikov, ki pa se tako nanašajo na njeno več kot polstoletno izobčenost. V zadnjih 60 ali

70 letih je prišlo do hitrega razvoja kmetijskih, predelovalnih in obratovalnih strojev za vse

vrste kultur in materialov razen pri konoplji ne. Zaradi pomanjkanja mehanizacije je postalo

konopljaštvo delovno intenzivna panoga, pri kateri se je treba večkrat zateči k ročnemu delu.

Vsestransko uporabljena konopljena vlakna, ki so v skorji stebla, so primerna za izdelavo

mnogih tekstilnih izdelkov, od najtrpežnejših, grobih do najfinejših. Zaradi različnih

prednosti, ki jih lahko pripišemo konopljenim vlaknom, lahko, denimo, kavbojke zdržijo tudi

do petkrat dlje od bombažnih, enako velja za vse druge izdelke, ki jih je na trgu vsak dan več.

Konoplja je glede na vsestransko uporabnost, ekološkost in tržno privlačnost preveč

zapostavljena poljščina.

Na slikah od 4.2 do 4.14 so predstavljeni vsi krojni deli oblačil in dodatkov, ki so bili

modelirani z dodatki za šive. Krojni deli so bili opremljeni s šiframi, ki so opisane v

preglednici 4.1. Preglednica vsebuje naslednje podatke: šifro in opis krojnega dela. Na slikah

od 4.15 do 4.17 so prikazani prototipi konopljenih oblačil in dodatkov.

Preglednica 4.1: Šifrant krojnih delov

ŠIFRA KROJNEGA DELA OPIS KROJNEGA DELA 01- 04 sprednji del

21-23 zadnji del 71-72 žepna vrečka 75 obrobnik za žep 15 pas 44 celotni pas 99 podrazporek 83 pasna zanka 85 trak za zavezovanje


- 45 -

Krojnim delom ženskega topa je bil dodan 1 cm za šiv. Prav tako so bili dodani vse potrebne

oznake in kontrolni vrezi.

Slika 4.2: Krojni deli sprednjega dela ženskega topa

Slika 4.3: Krojni deli zadnjega dela ženskega topa


- 46 -

Krojnim delom ravnih ženskih hlač je bil na sprednjem delu dodan 1 cm za šiv na pasni liniji,

pasu, pasni zanki, žepni vrečki, podrazporku in sedalu spodaj. Za žepni zapogib je bilo

dodanih 3 cm za šiv, za žepni vrečki ob strani 1,5 cm, na razporku pa 3,5 cm. Na sedalni liniji

je bilo pasu dodano 2 cm, hlačnici na dolžini pa 6 cm.

Slika 4.4: Krojni deli sprednjega dela hlač in polovica pasu


- 47 -

Krojnim delom zadnjega dela ravnih ženskih hlač je bil dodan 1 cm za šiv na pasni liniji, pasu

in hlačnici ob strani. Na sedalnem šivu je bilo v pasu dodano 2 cm, ob stranskem šivu pa 1

cm. Pasu na sredini zadaj je bilo dodano za šiv 2, na dolžini hlačnice pa 6 cm.

4.5: Krojni deli zadnjega dela hlač in polovica pasu


- 48 -

Sprednjim krojnim delom ženskega krila je bil dodan 1 cm za šiv na pasni in stranski liniji ter

na sredini. Na dolžini krila so bili za šiv dodani 4 cm.

Slika 4.6: Krojni deli sprednjega dela krila in pasu

Krojnim delom zadnjega ženskega krila so bili dodani enaki dodatki za šiv kot na sprednjem

delu. Krojnemu delu za pas je bil za šiv dodan 1 cm.

4.7: Krojni deli zadnjega dela krila, pasu in pasne zanke


- 49 -

Krojnim delom ženskih kratkih hlač je bil na sprednjem delu dodan 1 cm za šiv na pasni liniji,

žepnem zapogibu, žepni paspuli, traku za zapiranje in stranski liniji. Razporku so bili dodani 3

cm za šiv, žepni paspuli ob strani pa 2 cm.

Slika 4.8: Krojni deli sprednjega dela kratkih hlač

Krojnim delom zadnjega dela ženskih kratkih hlač so bili dodani enaki dodatki za šiv kot na

sprednjem delu. Razlika je le v sedalnem šivu, kjer je bilo zgoraj za šiv dodano 2, spodaj pa

1 cm. Podlistku za slepi žep je bil dodan 1 cm na spodnji in zgornji liniji ter 2 cm ob strani.

Slika 4.9: Krojni deli zadnjega dela kratkih hlač in pasu


- 50 -

Vsem krojnim delom je bil za šiv dodan 1 cm. Slika 4.10 prikazuje krojne dele torbe z dodatki

za šiv in s potrebnimi oznakami.

Slika 4.10: Krojni deli torbe

Tudi krojnim delom torbe joga je bil za šiv dodan 1 cm. Slika 4.11 prikazuje krojne dele torbe

joga.

Slika 4.11: Krojni deli torbe joga


- 51 -

Krojnim delom rokavice je bil za šiv dodan 1 cm na sprednjem in zadnjem delu ter traku za

obešanje. Slika 4.12 prikazuje krojne dele rokavice.

Slika 4.12: Krojni deli sprednjega in zadnjega dela rokavice ter obesni trak

Vsem krojnim delom rokavice za milo je bil za šiv dodan 1 cm (slika 4.13).

Slika 4.13: Krojni deli rokavice za milo

Na sliki 4.14 so prikazani krojni deli okrasne blazine v obliki sove, ki jim je bil dodan 1 cm za

šiv.

Slika 4.14: Krojna dela okrasne blazine


- 52 -

Slike prototipov

Da bi preizkusili modelirane krojne dele, smo izdelali prototipe za ženski top in krilo ter torbo

(slike od 4.15 do 4.17). Ženski top je izdelan iz fino stkane konopljene tkanine, ki je svetlejše

barve. Top ima okrasne šive ob ovratnem in rokavnem izrezu ter na dolžini. Krilo in torba sta

izdelana iz konopljene tkanine kanafas, naravne bež barve. Torba ima na preklopu okrasni šiv

rjave barve.

Slika 4.15: Torba z okrasnim šivom na preklopu

Slika 4.16: Ženski top Slika 4.17: Krilo


- 53 -

5 ZAKLJUČEK

V diplomskem delu z naslovom Modeliranje ekološko prijaznih izdelkov iz konopljenega

materiala sem oblikovala oblačila z dodatki za podjetje Šiviljstvo Irena Jus. Izdelki so

sestavljeni iz štirih modelov vrhnjih oblačil in petih dodatkov (top, dolge hlače, krilo, kratke

hlače, torba joga, torba, okrasna blazina, rokavica za milo in kuhinjska rokavica). Vsi

predstavljeni izdelki so namenjeni izdelavi iz ekološko prijaznega, kakovostnega

konopljenega materiala.

Vlakna industrijske konoplje so bolj raznolika od vlaken drugih naravnih rastlin, uporabimo

jih lahko za različne namene, končni izdelki pa so lahko različnih barv in oblik. Zaradi

nedavnih odkritij na področju tehnologije pri obdelavi materialov so zdaj materiali, ki se jih

mnogi spominjajo kot grobih in neupogljivih, postali mehki, prožnejši in bolj raznoliki.

Materiali iz industrijske konoplje so luksuzni in se spajajo z drugimi materiali, kot so svila,

volna in bombaž, ki ob stiku s kožo vzbujajo prijeten občutek. Izjemno primerni so tudi za

ljudi z občutljivo kožo, saj med obdelavo ne uporabljajo belil.

V praktičnem delu sem najprej opisala modele in dodatke, ki vsebujejo skico modela in opis

glavnih značilnosti. Nato sem konstruirala temeljne kroje in jih modelirala. Tako dobljenim

krojnim delom sem dodala vse potrebne dodatke za šive in oznake. Izdelala sem še prototipe

za ženski top, krilo in torbo. Za izdelavo prototipov sem uporabila tkanino iz stoodstotnega

konopljenega vlakna v naravni barvi, stkano v vezavi platno. Poraba konopljenega materiala

je bila racionalna in v celoti izkoriščena, saj sem ostanke materiala porabila za vse dodatke, ki

sem jih predstavila.

Zaradi povečane okoljevarstvene ozaveščenosti nam modni trendi v današnjem času

narekujejo vedno večje zanimanje za izdelovanje izdelkov iz konoplje.


- 54 -

6 LITERATURA IN VIRI

[1] Abram Zver, M. Vrhnja ženska oblačila: Osnove konstruiranja, Velenje: Modart,

2004.

[2] Abram Zver, M. Ženska obleka: Osnove konstruiranja, Velenje: Modart, 2004.

[3] Boase, P. Applique, London: 1997.

[4] Čunko, R. in Andrassy, M. Vlakna, Zrinski, d. d.: 2005.

[5] Grad, A., Škerlj, R. in Vitorovič, N.: Veliki angleško-slovenski slovar, Ljubljana:

DZS, 1986.

[6] http://www.hemptraders.com.

[7] http://www.hemp-wholesale.com/page/shop/site/info_bio.

[8] http://www.konoplja.org/Konoplja/Industrija.

[9] Kimovec, D. Tekstilne surovine, Kranj: 1977.

[10] Kocjan Ačko, D. Pozabljene poljščine, Ljubljana: 1999.

[11] Kramberger, V. Osnove krojnega risanja, Maribor: 1995.

[12] Kregar, M. M. Ženske hlače – osnove konstruiranja, Velenje: 2006.

[13] Kreševič, B. Tekstilne surovine, Maribor: 1993.

[14] Kreže, T. in Gutmaher, A. Poznavanje in označevanje tekstilnih materialov,

Maribor: 2009.

[15] Malej Kveder, S. Tekstilne surovine, vlakna I, Ljubljana: 1987.

[16] Rengeo, D. Konoplja in lan, Ljubljana: 1997.

[17] Robinson, R. Velika knjiga o konoplji, Ljubljana: Samozaložba A. Urbančič: 2000.

[18] Veliki splošni leksikon, Knjiga 4: Ka-Ma, Ljubljana: DZS, 1997.

[19] Žiberna-Šujica, M. Kompozicija tkanin, Maribor: 1996.

modeliranje ekoloŠko prijaznih izdelkov iz ...mentor: mag. marta abram zver somentor: iz. prof. dr....

Documents