1

REVIJA, S KATERO SE ZABAVAM IN RAZISKUJEM SVET

TEST

Ljubezenje bolezen

ww

w.m

ladi

nska

.com

/moj

plan

et •

MES

EČN

IK, Š

T. 7

• M

AREC

201

0 •

LETN

IK 5

• 3

,47

€ z

a na

ročn

ike

v šo

li, 3

,72

€ z

a na

ročn

ike

na d

omu,

4,1

0 €

v p

rost

i pro

daji

PosterPoster

EmbalažaEmbalaža

7REVIJA, S KATERO SE ZABAVAM IN RAZISKUJEM SVET

Kdo skrbi Kdo skrbiza mladiče? za mladiče?

4

sive celicedivje živali

44

Rjavi medved Medvedka v času zimskega dremeža – običajno decembra ali januarja – v brlogu skoti od enega do tri mladiče, najpogosteje dva. Ti so zelo nebo­gljeni, slepi in gluhi. Ob rojstvu tehtajo komaj pol kilograma. Pri materi sesajo mleko štiri mesece, z njo pa ostanejo dve leti. Med odraščanjem jih najbolj ogrožajo samci – če samec sreča medvedko z mladiči, ki je ne pozna, mladiče ubije. Ravno zato so medvedke z mladiči nevarne tudi ljudem: v strahu za mladiče lahko napadejo.

Sivi volk Volkovi živijo v krdelih, in čeprav vsi člani skrbijo za mladiče, jih v prvem letu življenja pogine od 40 do 50 odstotkov. V krdelu se parita le vodilni samec in vodilna samica. Volkulja je breja 62–64 dni, mladiče pa skoti v brlogu. V leglu je najpogo­steje od pet do osem mladičev, ki so ob rojstvu slepi in porasli s kratko, temno dlako. Iz brloga pridejo šele po osmih tednih. Zanimivo je, da za mladiče skrbijo tudi samci.

Med živalmi so znane zelo skrbne mame, pa ne samo mame, tudi očetje. Med nekaterimi vrstami, ki živijo v krdelih, družinah, kolonijah ..., pa za mladiče skrbijo vsi odrasli. Najdejo pa se tudi vrste, ki svoj zarod zelo hitro prepustijo samostojnemu boju za preživetje.

Kdo skrbi za mladiče?

5

Lisica je samotarka, le redko živi v skupini. En­krat, redkeje dvakrat na leto ima mladiče. V brlogu (lisičini, ki je bila morda nekdaj jazbečev brlog) skoti spomladi od ene­ga do deset, (najpogosteje pa od štiri do sedem) golih in slepih mladičev. V brlogu ostanejo kakšen mesec. Šele v tej starosti ga začnejo zapuščati in spoznavati svojo bližnjo okolico. Vendar morajo biti zelo previdni, da ne postanejo plen kakšne ujede. Mama lisica jih vsega potrebnega za preživetje nauči do njihovega petega meseca starosti. Pri tem ji pomaga lisjak.

555

Kdo skrbi za mladiče?

888

plazilcizakaj? kako?biologija

Biodiverziteta

Si predstavljaš svet brez ptic, gozda, metuljev, rož, kresnic? Ne samo, da bi bil klavrnega videza, v takšnem svetu bi hitro ugotovili, da nam manjka osnovnih življenjskih potrebščin. Človek je nenadomestljivo povezan z drugimi živimi bitji v naravi. Hrana, surovine, zdravila, kisik v zraku – mnoge stvari, ki se nam zdijo samoumevne, prihajajo iz narave. Leto 2010 je bilo razglašeno za mednarodno leto biodiverzitete. Biodiverziteta oziroma biotska raznovrstnost je pojem, ki označuje raznolikost življenja na Zemlji.

Velikanski splet neštetih povezavDanes naj bi bilo na svetu vsaj 15 milijonov raz­ličnih živih bitij, od katerih jih poznamo le kak­šno desetino. Vsaka od teh življenjskih oblik ima svoje edinstveno mesto v naravi – za dru­ga živa bitja je lahko hrana, za nekatere je ple­nilec, spet tretjim morda daje zatočišče, vsaka pa na svoj način prispeva h kroženju snovi in energije v naravi. Žuželke oprašujejo rastline. Manjše živali so hrana večjim živalim. Bakte­rije razkrojijo odmrlo listje in snovi, ki pri tem nastanejo, dajejo zemlji rodovitnost. Drevesa dajejo domovanje živalim, ki živijo v duplih ali gradijo gnezda na njihovih vejah. Rastline so hrana rastlinojedcem in proizvajajo kisik, brez katerega skoraj nobeno bitje ne more prežive­ti. Vsak je nujno odvisen od drugih in vsak pri­speva k preživetju drugih. Vsi skupaj tvorimo ogromno mrežo povezav.

Mednarodno leto biotske raznovrstnosti

9

Raznolikost je bogastvoDobro, če je ta mreža tako velika, potem menda ni tako hudo, če kje kakšen člen manjka? Vsaka izgubljena vrsta pač še ne pomeni svetovne katastrofe? Morda ne, vendar je vsaka iz­guba dokončna. V zadnjih desetletjih živa bitja izginjajo tako rekoč s svetlobno hitrostjo. Zaradi človekovega vpliva vsako leto izgine nekaj sto vrst živih bitij in nobene od njih ne mo­remo nikoli več priklicati nazaj, če si mogoče kdaj premisli­mo. In nemogoče je vedeti, kdaj bo izumrlo toliko vrst, da se bo ravnovesje v naravi porušilo, kdaj bo sprememb toliko, da jih bo človek občutil tudi v svojem vsakdanjem življenju.

Predstavljaj si drevo z veliko koreninami. Če ena korenina od­mre, bo drevo še vedno živelo. Vendar ne vemo, koliko kore­nin mora odmreti, da se bo posušilo celotno drevo. Četrtina? Polovica? Na koncu, ko bo drevo imelo samo še nekaj kore­nin, bo morda dovolj že izguba ene same. Manj ko je korenin, bolj ranljivo je drevo, lažje ga nepričakovana sprememba uniči. Podobno si lahko predstavljamo, da je vsako živo bit­je korenina, na kateri sloni celoten preplet povezav v naravi. Vsakič, ko neka vrsta izgine, se ta preplet zmanjša in manjši ko je, bolj je ranljiv.

Biodiverziteta

Poznamo tri ravni raznolikosti. Raznolikost med osebki iste vrste je razlog, da so na primer nekateri ljudje visoki, drugi majhni, nekateri beli, drugi temnopolti. Potem je tu raznolikost življenjskih oblik oziroma vrst ži-vih bitij – dreves, školjk, opic, ptic, gob, bak-terij, o kateri najpogosteje govorimo. Tretja oblika biodiverzitete je raznolikost življenj-skih okolij – travnikov, gozdov, potokov, mo-rij, puščav.

161616161616

ptice

Znanilke pomladi so ptice selivke, ki naše kraje jeseni zapustijo, odletijo v kraje s toplejšim podnebjem in se spomladi vrnejo. Zagotovo poznaš kmečko lastovko in belo štorkljo – ker živita in gnezdita v naseljih, ju ljudje poznajo, opazijo njun prihod in ga razumejo kot začetek pomladi.

Znanilkepomladi

17

Kmečka lastovkaKmečke lastovke so razmeroma majhne ptice z belim trebuhom, lesketajočim se modro­črnim hrbtom in rjasto rdečim grlom. Ima­jo značilno dolg škarjast rep, ki se lepo vidi v letu, sicer pa je kmečka lastovka v zraku videti povsem črna. Opazujemo jih lah­ko predvsem na podeželju, na žicah, kjer posedajo v velikih in zelo glasnih skupinah, in v bližini hiš in hlevov. Tam si po navadi postavijo tudi gnezda iz blata, gline, bilk trave in slame, opaziš jih lahko v hlevih, kako so pripeta tesno pod strop. Hranijo se z letečimi žuželkami. V zadnjem času njihovo število zaradi razvo­ja podeželja žal vztrajno upada.

Zakaj se ptice sploh selijo?Nekatere ptice se selijo, ker jeseni in po­zimi zaradi nižjih temperatur in manj ugo­dnega vremena na voljo ni dovolj hrane (najpogosteje žuželk). Odletijo na druge konce sveta, recimo v podsaharsko in za­hodno Afriko, kjer je podnebje toplejše in imajo možnost najti več hrane. Na dolgo pot se morajo pripraviti: zamenjajo perje (stara peresa odpadejo in zrastejo nova) in pove­čajo zalogo maščobe pod kožo, da imajo več možnosti za preživetje naporne in dolge poti čez morje in puščave. Spomladi, ko se temperature v naših krajih zvišajo, se se­livke vrnejo, pripravijo gnezda in vzredijo mladiče. Veliko mladičev, ki se jeseni pr­vič odpravijo na pot proti južnim krajem, poti ne preživi zaradi plenilcev, vročine, izčrpanosti.

Ali je prihod selivk res začetek pomladi?Na vprašanje, kdaj se začne po­mlad, ne moremo natančno od­govoriti. Ljudska prepričanja in verovanja se razlikujejo od mnenj meteorologov, strokovnjakov za vreme. Začetki pomladi bi bili preveč različni, če bi jih določali po tem, kdaj smo prvič opazili katero izmed znanilk pomladi (vse se seveda ne pojavijo na isti dan), kdaj smo prvič opazili neko cvetlico ali kdaj smo se pr­vič sprehajali brez zimskih plaš­čev. Kdaj se je začela pomlad, je torej odločitev in mnenje vsake­ga posameznika. Tudi če si prvo kmečko lastovko opazil sredi maja in do takrat še nisi nabiral trobentic, to še ne pomeni, da ti­stega leta pomlad ni prišla.

Hudournikje sajasto rjave barve, ima dolga srpasta krila in kratek škarjast rep. V zraku se nam zdi črn in po­doben lastovki, vendar ju zlahka ločimo: hudour­nik je nekoliko večji, rep je veliko krajši in širši, poleg tega nikoli ne poseda po žicah, ampak je ves čas v gibanju. Hudournike najdemo pred­vsem v mestem okolju. Gnezda iz peres, suhe trave, cvetnih listov in celo smeti (vse to na­berejo med letenjem) si postavijo v skalnih razpokah in luknjah med opekami stavb in razvalin.

Bela štorkljaBele štorklje nastopajo v izročilu številnih ljudstev, večinoma kot simbol rojstva in starševstva. So viso­ke, dolgovrate belo­črne močvirske ptice, z dolgimi rdečimi nogami in ozkim, koničastim rdečim kljunom. Črno perje na krilih je jasno vidno. Najlažje jo opaziš na gnezdu na visokem mestu z dobrim razgledom (na stavbi, drogu, kozolcu, ipd.) pa tudi na sveže poko­šenih travnikih (v Sloveniji predvsem v Pomurju in Podravju). Hranijo se z dvoživkami, glodavci, malimi plazilci, deževniki in ličinkami.

Spremljaj prihod pomladi tudi ti!V Evropi že več let poteka projekt Springali­ve! ali po slovensko Pomlad prihaja! Vsak­do lahko po internetu prispeva podatke o svojih prvih opažanjih opisanih štirih ptic med februarjem in junijem. Sproti se obli­kuje zemljevid prihoda pomladi, na kate­rem lahko opazuješ, kako daleč so že prišle selivke. Svoja opažanja lahko objaviš na www.springalive.net

1818

KukavicaKukavica je pepelnato siva ptica z grahastim trebuhom. Zelo težko jo je opaziti, ker je zelo plašna, ni pa težko prepoznati njenega oglašanja – značilnega »ku­ku, ku­ku«, s katerim samec oznanja svojo prisotnost. Hrani se večinoma s hrošči in metulji. Gnezd ne gradi, zato svoja jajca podtika v gnezda drugih, manjših ptic, ki kukavičjega mladiča po pomoti vzamejo za svojega.

... da ptice vedo, kam morajo odleteti, ker opazujejo sonce, zvezde in občutijo magnetna valovanja s posebnim

čutilom nad kljunom?... da hudourniki celo spijo v zraku, med letenjem,

pristajajo pa večinoma le med gnezdenjem?... da se bele štorklje vsako leto vrnejo v isti kraj

ali zelo blizu kraja, kjer so gnezdile prejšnje leto? Najdemo lahko tudi gnezda, ki so stara več kot

100 let.... da se mladič kukavice, ki je precej večji od mladičev ptice, ki ji je bil podtaknjen, izvali prej kot drugi in preostala jajca zbrca iz gnezda?

Na društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) organiziramo Srečanje mla-dih ornitologov Slovenije – tekmovanje, na katerem lahko sodeluješ z raziskovalno na-logo na temo ptic, tudi znanilk pomladi. Kako uspešne so bile pri gnezditvi kmečke lastov-ke v tvojem kraju? Koliko parov belih štorkelj gnezdi v tvoji širši okolici? Raziskuješ pa se-veda lahko še veliko drugega. O poteku sre-čanja povprašaj svojega učitelja naravoslovja in informacije poišči na spletni strani društva: www.ptice.si

Alenka Mrakovčič

Opazuj, raziskuj, tekmuj in osvoji nagrade!

19 FOTO

GRA

FIJE

: BO

R KO

ZIN

C, T

OM

I TRI

LAR,

PET

ER B

UCH

NER

, SH

UTT

ERST

OCK

26

podkralj Kuπa (egipËanska provinca)

vezir Zgornjega Egipta

kraljeva zdravilka

faraonski par

dvorjanka

pisar

krajevni sveËenik

trgovci

trgovcikrajevni sveËenici

kmetjelonËarji in obrtniki

kmetice in otroci

kmetje, ki prodajajo pridelke

izurjen rokodelec

lokostrelec

prodajalci piva

lokostrelec

vojak

vojak

kmet

izuËeni delavci 4

srednji razred3

kraljeva druæina

sluæabnik

delavci v kamnolomih

vezir Spodnjega

Egipta

general

glasbenica

veliki sveËenik

suæenj

1

kmetje in rokodelci

5

izobraæena elita2

USTOLOVEC

Druæbena ureditev starodavnega Egipta

© M

ladi

nska

knj

iga

V

se m

ater

ialn

e av

tors

ke p

ravi

ce s

o la

st M

ladi

nske

knj

ige.

27

podkralj Kuπa (egipËanska provinca)

vezir Zgornjega Egipta

kraljeva zdravilka

faraonski par

dvorjanka

pisar

krajevni sveËenik

trgovci

trgovcikrajevni sveËenici

kmetjelonËarji in obrtniki

kmetice in otroci

kmetje, ki prodajajo pridelke

izurjen rokodelec

lokostrelec

prodajalci piva

lokostrelec

vojak

vojak

kmet

izuËeni delavci 4

srednji razred3

kraljeva druæina

sluæabnik

delavci v kamnolomih

vezir Spodnjega

Egipta

general

glasbenica

veliki sveËenik

suæenj

1

kmetje in rokodelci

5

izobraæena elita2

USTOLOVEC

Druæbena ureditev starodavnega Egipta

© M

ladi

nska

knj

iga

V

se m

ater

ialn

e av

tors

ke p

ravi

ce s

o la

st M

ladi

nske

knj

ige.

40

test

Ljubezen je najpomembnejša na svetu, pravijo. In to drži, sploh če govorimo o ljubezni do družinskih članov, prijateljev, živali ... Toda nekaterim je najpomembnejša prav simpatija. Omamljeni od zaljubljenosti se ne zmenijo za šolo, pozabijo jesti in še celo prijatelje zanemarijo. Kako slepo zaljubljen si ti?

3.3.

Ljubezen jebolezen

1.1. Simpatija ti je ravno danes naklonila nepozaben nasmeh.** Hitro se pri prijatelju prepričam, ali je tudi on videl – da vem, ali je res. * Res? Kako sem lahko to spregledal?*** Z vilicami brkljam po krožniku. Od vzhičenosti ne morem jesti.

48

2.2. Tvoja simpatija je bila pred tablo in se ji je zapletlo pri reševanju računa. Sošolec, ki ne ve za tvoja čustva, se vpričo nje norčuje iz nje.* Ob njegovem zbadanju se režim kot pečen maček, čeprav me malo peče vest.** »Vsakemu se kdaj zgodi, da mu ‘zašteka’,« se zavzamem zanjo.*** Hitro se domislim stvari, ki je spodletela njemu, in mu jo vržem pod nos.

Sošolci, ki ne vedo, v koga si zaljubljen, opravljajo tvojo simpatijo, da ima grdo frizuro.*** Postavim se zanjo: »To je najnovejša moda, za katero vi levaki še slišali niste!«* Pravzaprav ima res grdo frizuro. Malo me je sram.** Ni mi prav, da jo kritizirajo, a molčim, da se ne izdam.

41

4.4.

7.7.

5.5.

Ljubezen je Simpatijo si povabil v kino za petek popoldne, pa te prijatelj ravno v istem času povabi k sebi na rojstni dan.* Prijatelji so na prvem mestu. Kino s simpatijo odpovem.*** Povem mu, da ne morem, in ga z darilom obiščem kak drug dan.** Nikogar nočem pustiti na cedilu, iz kina zdrvim še na obisk.

Seštej zvezdice ob izbranih odgovorih. Rezultati:

7–11 *TrezenZate je zaljubljenost motnja, ki preprečuje, da bi se zbrano učil. Na prvem mestu je šola, potem prijatelji. Če njim tvoja simpatija ni po godu, petkrat premisliš, ali si res zasluži tvoja čustva. Sicer je pohvalno, da učenja in prijateljev ne zanemarjaš, a tudi ljubezen zna biti lepa. Morda pa samo še nisi srečal prave osebe, ki bi ti zmedla glavo in očarala srce.

12–16 *Rahlo v oblakihTvoja čustva so močna, vseeno pa ti je kdaj nerodno, da bi te razkrinkali. Še posebej v večji družbi se do simpatije vedeš zadržano in lahko celo molče prenašaš, ko jo kritizirajo. Pravzaprav tudi pred njo raje prikrivaš čustva. Morda nisi zares zaljubljen, morda pa ti le ne­koliko zmanjkuje poguma. A biti zaljubljen ni nič sramotnega, kar prepusti se!

17–21 *Zaljubljen do ušesPravi Romeo (oziroma Julija) si! Simpatija je vedno na prvem mestu – zjutraj najprej pomi­sliš nanjo in z njeno podobo v mislih zvečer zaspiš. Takoj ko imaš kaj dobrega, želiš de­liti z njo. Vedno se zavzameš zanjo in precej vseeno ti je, kaj si o tem mislijo drugi. Zelo pogumno! Tako se vedejo sveži zaljubljenci in tisti, ki si upajo pokazati svoja čustva.

Barbara Jarc

O čem najpogosteje razmišljaš zvečer, preden zaspiš?*** O prelepih očeh svoje simpatije, kaj pa!* O tem, kaj se moram naučiti za šolo.** O računalniški igri, ki jo igram.

ILU

STRA

CIJE

: DAM

IJAN

STE

PAN

ČIČ

V šolo prineseš bombone.** Najprej jih ponudim sošolcem, potem simpatiji.*** Simpatija ima prednost in najprej jih ponudim njej.* Simpatiji jih ne ponudim, ker želim prikriti svoja čustva.

6.6. Simpatija te povabi na sok, vendar naslednji dan pišete test iz slovenščine in pred tabo je še gora učenja. *** Koga briga slovenščina, seveda grem!** Opravičim se in predlagam, da greva drugič.* Povem, da ne morem, ker se moram učiti.