monika kropej magija

7/23/2019 Monika Kropej Magija

1/10

75Monika Kropej

MAGIJA IN MAGINO ZDRAVLJENJE

V PRIPOVEDNEM IZROILUIN LJUDSKO ZDRAVILSTVO DANES*

IZVLEEK

V lanku je predstavljeno aranje in ljudskozdravilstvo v podobi, kakrno so ohraniletovrstne veine v ljudskem pripovednitvu.V drugem delu prispevka je na primeruljudskega zdravilstva v Slovenjem Plajbergudanes izpeljana primerjava z zgodbami omaginem zdravljenju v Rou na Korokem,zapisanimi v prvi polovici 20. stoletja.

KLJUNE BESEDE: etnologija, ljudskamedicina, pripovednitvo, zdravilci, magija,arovnice, zdravilne rastline, zagovori

ABSTRACT

The article present magical practices and folkmedicine as preserved in folk narrative. Thesecond part of the article is based on thepractice of folk medicine in Windisch Bleibergand brings a comparison with stories onmagical treatment in Rosenthal in Carinthia,recorded in the first half of the 20thcentury.

KEY WORDS: ethnology, folk medicine, folknarrative, healers, magic, witches, medicalherbs, incantations

Izroilo o aranju in maginem zdravljenju je na Slovenskem razmeroma zelobogato in raznoliko. Ena najstarejih oblik maginega zdravljenja in poskusaobvladovanja narave je vratvo. Vrae so imenovali tudi baliji, bogovci in boginje,

vraniki, pozneje tudi leniki, arcati ali bukovniki medicinske stroke. Vraenjezdruuje uporabo zelinih pripravkov, zagovorov in magije. Vra oz. vranica ali

vraarica je bila prvotno pomembna oseba v vaki skupnosti (Kotnik 1952, str.122). Obvladovala je kompleks razlinih ritualov in verovanj v duhove, s kateriminaj bi po ljudskem izroilu nekateri imeli tudi neposreden stik, ki so ga doseglis pomojo nekaknega zamaknjenja ali transa. Delovali so kot zdravilci, zaitniki

vake skupnosti in kot jasnovidci. Kot takni so bili zelo podobni amanom, po vsejverjetnosti so iz tega verskega in ideolokega sistema tudi izvirali. S kranstvom ine posebej v asu inkvizicije in arovnikih procesov so tudi vrae oznaili za

arovnike in arovnice in jih zaeli preganjati (Rajp 1988, str. 396). Ta izraz,*lanek je slovenski original, po katerem je bilo povzeto predavanje na posvetovanju Demons, Spirits, Witches.

Christian Demonology and Popular Mythology v Budimpeti, 7. 9. 10. 1999.


2/10

76

predvsem pa odnos do tovrstnega maginega znanja, je ohranilo tudi ljudskopripovedno izroilo. Po starejih pripovednih virih bi bili arovniki in arovnice

laho tudi bajna bitja, kot so kresniki, vedomci, lamije, vile ipd.; po drugih zopet najbi se arovnije priuili kot obrti navadni ljudje. Po slovenskem ljudskem izroilulahko povzamemo, da so arali predvsem na simpatetien nain ali po analogiji nanain pars pro toto, s pomojo apotropejskih dejanj, predmetov in snovi, vode,zdravilnih zeli in zvarkov, obvladovali so uroke in znali zagovarjati in zarotiti, pritem so si pomagali tudi s rnimi bukvami ter z razlinimi maginimi predmeti, kotso npr. palica, kozlov rog, zvonek. Zanimivo pa je, da je po ljudskem izroilu mogoeopaziti doloene razlike med aranjem mokih arovnikov in med arovnijami, kinaj bi jih izvajale enske arovnice.

Tako letenje, kot klicanje duhov, je mogoe razumeti kot potovanje duha, kikot alter ego zapustil telo in kot v transu potuje po drugih svetovih ter prihaja v stikz duhovi in rajnimi na onem svetu (Pcs 1999, str. 31, 32). Ljudje pa so si pripovedovali,da jezdijo arovnice na metli ali palici, na kozlu, praiu in celo na sosedu na Klek vris plesat, zato so jih imenovali kar klekarce, vsaka gora, kjer so se shajale, pa najbi se imenovala kar Klek (Razlag 1853, str. 4547). Seanci so pripovedovali, da soimele arovnice svoje zbiralie v podzemskih votlinah Kambercah pod Sedovnikomproti Lokvi (Pavel elovin, rtice iz Seane in okolice, rokopis, arhiv ISN ZRC SAZU,1964). Na Gorenjskem so pravili, da se coprnice shajajo na Grintavcu; tajerci pa, dalete na Rogako goro (Pajek 1884, str. 29). V izroilu je ohranjeno, da so se shajale

npr. na Grintavcu, Rogaki gori in na Slivnici. Na Dolenjskem je bilo razirjenopreprianje, da jezdijo arovnice opolnoi na brezovi metli na vrh gore in se zbirajo vleski, kjer sveti lu (Makarovi 1956). Duhovi, ki so jih sreevali arovniki in arovnicena teh potovanjih, oz. so jih znali priklicati (npr. na kripotju, pod drevesom, iz risa,opolnoi doma, ipd.), naj bi bili po preprianju ljudi njihovi pomoniki. Tako soljudje pripovedovali, da jih imajo zaprte doma v steklenici, v rutici, privezale naj bi

jih tudi v kot z enskimi lasmi. Duhovi naj bi jim v podobi mak z debelimi glavamiprinaali denar in jim pomagali pri aranju. Prikazovali naj bi se tudi v kozlovski in

vraji podobi. Duhove so poimenovali npr.: rnagel, Prokvas, Mozrl, Gabrijam ipd.(Pajek 1884, str. 21, 22).

arali naj bi med ostalim npr. vreme, tako naj bi delali too, nevihte, vetrove inobratno: vetrove naj bi preganjali, prav tako tudi too in arali naj bi proti deju (Pajek1884, str. 2227). Pri tem so predvsem po starejih virih arali tako, da so posnemalinaravne pojave: platno npr. naj bi pomenilo meglo oz. oblake, iba blisk ipd. Hudo uroso odganjali med drugim pogosto tudi z blagoslovljenim zvoncem, blagoslovljeno vodoipd. Ljudje so tudi verjeli, da v vrtincih pleejo coprnice in veter naj bi nosil v oblakih

vee, ki so delale too, vasih se je zgodilo, da je odvrgel kakno v blinji potok (Kelemina1930, t. 183).

arovniki bi lahko naredili, da krave niso imele mleka in zavdali najrazlineje

bolezni in nezgode ljudem in ivalim. e bi npr. eleli kravi ukrasti mleko, bi vzelipastirju vrv in jo molzli, oz. vlekli na obeh koncih, ter pri tem govorili udne besede(Pajek 1884, str. 18).

Monika Kropej


3/10

77

Na njivah, kjer so arovniki oz. arovnice zakopali kak predmet v zemljo, ni bilopridelka, vinograde bi pokodovali npr. s tem, da bi zakopali v zemljo ivo srebro. Znali

so tudi prenesti pridelek s tujega polja na svojega. arovnice so bile posebej aktivne inmone o boiu, v dvanajsterih noeh, na predveer jurjevega, na kresni veer, za velikono, v noi na 1. maj, o binkotih, na tomaevo, na urbanovo, jernejevo, na dan sv.Marjete, po mladih nedeljah in na kvatrne dni. Za bolj arovnike dneve so veljali: etrtek,petek in sobota. Tako so npr. Slovenci blizu Gorice, pa tudi drugod, verjeli, da se nakresno no coprnice z rahlami in koli s kresniki bojujejo, zato so na kresni veer ljudje

v obrambo pred njimi streljali z monarji (Stepan Kociani, Odgovori na vpraanjadrutva za jugoslovansko povestnico JAZU, Zagreb 1854). Na boini veer naj bi sebojevale z Vedavci in entjanevci. Valvasor pa poroa, da so se na boini veer naKranjskem ob Pivki pri Prestranku bojevali entjanevci z vedavci, zato ker so slednjipili otrokom kri (Valvasor XI. knj., 282). Na jurjevo tako kot na kresni veer kurijo kres,ki mu pripisujejo veliko arobno mo. Navsezgodaj na jurjevo so trobile hine gospodinje

v rogove, da bi odgnale bajance, da ne bi odnesle mleka kravam in kodovale pridelku.Hlapci pa so v ta namen z bii pokali (Davorin Trstenjak, Poletne ege Slovencev takrajin onkraj Mure, Novice 15, Ljubljana 1857, str. 98). Ljudje so tudi verjeli, da e je nopred binkotno nedeljo rosna, hodijo arovnice zjutrjaj zavite v ruto po itnih poljih ins tem prenaajo ito s tujega polja na svojega, kjer potlej rjuhe oamejo (Pajek 1884,str. 27). Podobno naj bi po mladih nedeljah vlaile rjuhe po mejah in panikih, in to epred sonnim vzhodom, ter tako sebi pridobile tuje dobrine.

arovniki oz. arovnice naj bi tudi vedeli za zaklade in znali dvigati denar, npr.tam, kjer je ac cvetel. Zlasti tako imenovani rnoolci, dijaki rne ole, osmoolci oz.grabancija dijaki, ki naj bi se svojih vein priuili v olah, imenovanih tudi rna,trinajsta ali babilonska ola, in naj bi po nekaterih pripovedih svojo duo zapisali vragu,naj bi po ljudskem izroilu znali odganjati kae, ki so jih privabili z igranjem napial, znali naj bi tudi lintverna vzdigovati oz. pregnati zmaja; ljudje so govorili, dakadar zelo grmi in se bliska in kadar nastanejo viharji in vrtinci, rnoolci jahajo zmaje.Zato so tudi verjeli, da so zmaji, ki uvajo zaklade, pokorni rnoolcem.

Pri zdravljenju so se ljudje vasih posluevali tevilnih zdravilnih praks inpripomokov. Pomembno vlogo pri tovrstnem aranju so imeli voda, sol, kruh inzelia ter apotropejski predmeti, kot so rde trak, trpotev list, pas, trava uronica(Kotnik 1952, str. 124), blagoslovjena vejica pod blazino ali pa esnova voda, s kateroso polili otroka, e so domnevali, da so ga uroili pogledi. Samim sebi so ljudje skualipomagati z darovanjem voenih ali lesenih kipcev prizadetega dela telesa, imenovanihex-voto, ki so jih nesli v cerkev, ali so se z molitvijo obraali na Marijo in svetnike,pripronjike proti raznim boleznim, kot so npr. sv. Valentin, sv. Bla, sv. Apolonija, sv.

Vid, sv. Rok idr.Bolezni so ljudski vrai in vraarice zdravili na razline naine, pogosto so jih

dol molili z zagovarjanjem, rotenjem, preklinjanjem, odtevanjem in molitvami. Tako

so ohranjeni zagovori proti urokom, izvinu, kajemu piku, enu, oteklini in e mnogimdrugim boleznim. Z zagovori, besedami oz. zapretki so se pravzaprav obraali nademonske sile, boga ali svetnike, da bi dosegli ozdravitev. Zagovor je predstavljal most

Magija in magino zdravljenje v pripovednem izroilu in ljudsko zdravilstvo danes


4/10

78

med tostranstvom in onstranstvom. Po mnenju L. Radenkovia (1996) je v osnovizagovora shema dvoboja med zagovarjalci in njegovimi pomoniki na eni strani in neisto

silo oz. zlimi bitji na drugi. Najstareji ohranjeni slovenski zagovor je bil zapisan l. 1720na Notranjskem (Kotnik 1952).Pri zagovarjanju, klicanju duhov, odkrivanju zakladov ipd. so si nekateri, ki so bili

vpeljani v magijsko znanje, pomagali tudi z razlinimi arovnimi knjigami, pri zdravljenjuz zelmi pa z zelinimi knjigami. Znano je, da so Hermetini spisi dobili ime po grkembogu Hermesu, ki je bil grki zavetnik magije, eprav naj bi to zbirko mistinih spisovnapisal e egipanski sveenik boga Tota, ki je bil morda ok. leta 3400 pred n. . iveismrtnik Athotis, povzdignjen zaradi neverjetnega medicinskega in drugega znanja medbogove. Grki so te knjige prevedli v grino v 5. stol. pred n. ., v 15. stol. pa jih je vlatinino prevedel Marsilio Ficino. V njih je marsikaj, kar je ljudska medicina ohranilado dananjih dni, tako npr. zdravila, mazila in praki, sestavljeni iz rastlin in mineralov,ka, korpijonov, iztrebkov nekaterih ivali, raznih vrst gline ipd., poleg tega pa tudimagijska zaklinjanja in nasveti za uporabo amuletov. Tudi na Slovenskem so se po 16.stol. precej razirile t. im. rne bukve, med njimi e posebej Kolomonov egen, Duhovnabramba, embiljino prerokovanje, Bukve Izabitarice, Molitev iz groba Jezusovega, SanjeMarije device, bukve o trpljenju Kristusovem, Janezovo skrivno razodetje, Egiptovskesanjske bukve, Tobijev egen, Hini egen (Grafenauer 1907). To so v knjigo oz. zvezek

vezani zapisi raznih molitev, arovnih formul in besed, s katerimi so se hoteli zaititipred nesreo, smrtjo na bojnem polju, utopitvijo, prepreiti nesreen porod ipd., ali s

aranjem vplivati na dogodke okoli sebe, vremenske pojave in razne nesree. S rnimibukvami so tudi klicali duhove, po nekaterih pripovedih vraga, ali pa so z njimi izganjalihude duhove ipd.

Raznoliko je bilo ljubezensko aranje, ki obsega najrazlineje naine, od aranjav lonku, kjer so dekleta vrela fantov las (avko 1920), da bi priel k njim, daljepripravljanje afrodiziakov, pa vse do prerokovanja z roami in priakovanja, da bo bezegpomagal priarati bodoega moa ipd.

Za razliko od arovnic, ki so svoje veine po v stroki prevladujoem mnenju nasledile iz kulta boginje matere, lunarnega botva, od koder izvirajo misterijske inorgijske znailnosti enskega arovnitva, izroilo o arovnikih ohranja ve amanistinihelementov, ki so, kot se zdi, izli iz aenja doloenega pomembnega botva, saj so biliamani po navadi kljune osebnosti doloene drube. Slovensko izroilo pripovedujenpr. o Kresniku zaitniku rodu, ki ga je ljudem podelil bog, da bi se boril za njihproti zmaju, ki je ogroal njihov obstoj. Tako naj bi npr. dvanajsti dijak rne ole ki obkoncu tudija ostane brez knjige, kajti uitelj jih vre med uence le enajst odel posvetu zmaje preganjat (M. Valjavec, J. Kelemina, t. 4). arovniki se po ljudskem izroilupogosto borijo z zlom, lahko tudi z zlimi arovniki (vedomci) in arovnicami, kot je biloe omenjeno.

Toliko na kratko o magiji in ljudskem zdravilstvu v slovenskem izroilu na splono.

Za primerjavo med izroilom in sedanjo prakso se ustavimo v Rou na Korokem. S tegadelka slovenskega etninega ozemlja je bilo v zaetku 20. stoletja razmeroma velikoprievanj o arovnitvu, kakor tudi o ljudskem zdravilstvu (Ivan avko, Josip ael,

Monika Kropej


5/10

79

Georg Graber, Franc Kotnik, Pavel Koir in Vinko Mderndorfer). Tokrat se bomosredotoila le na tiste sestavine tega prievanja, ki so za Koroko specifine, in pa na

tiste, ki so se ohranile do danes.Tako avko, ael, Graber in Mderndorfer piejo o slovei arovnici Modri Barbci,ki naj bi ivela v prvi polovici 19. stoletja in naj bi bila doma v Podnu, po prievanjuavka pa v Brodeh. O njej so se ohranile tevilne anekdote in pripovedi. Iz tega ciklusasi oglejmo primer, kako je Modra Barbca ozdravila kmeta Koutnika, ki mu je bolezennaredil upnik, nato pa je arovnica za kazen zavdala bolezen e povzroitelju. Ivanavko pie, da se je kmet Koutnik sprl z upnikom. V kratkem je kmet zael bolehati inhirati. Zdravniki niso pomagali. intarca, ez vse zdravnike modra, ni mogla pomagatisiromaku. e komarni zmogel ni. li so k neki ivilji, ta je znala vse bolezni odebrati,celo strup od kae je ustavila, ali pri tem mou ni hasnila nobena molitev. Oividno jebilo, da mu je bilo narejeno na smrt. Reve prileze do Barbke, ki mu svetuje, naj vrvico,s katero se je obesil lovec luteranske vere, ovije okrog tatermana, odcvetele maje oi panaj poloi pod vzglavje, v erjavico naj dene nato kos mrtvake glave iz pokopalia inna steno narie s krunim ogljem znak trote more. Ob 12-ih je zaukala sova, skozi zaprteduri je priplavala senca, padla na steno s troto moro. Ker je kmet storil vse, kot mu jenaroila Barbka, duh, ki se je po vsem tem pritihotapil, ni mogel notri in je le zaihtel:Not bi el, mu duo vzel, not ne grem, zapor ne odprem! Kmet je bil zdaj ozdravljen,Barbka pa je priarala bolezen upniku.

Graberjev opis istega dogodka je precej kraji. Kmeta ozdravi Barbka s pasom, za

katerega je zataknila zdravilne roe, ostali podatki pa so ve ali manj identini.Zanimivo je, da se opisi nekaterih drugih arovnih podvigov Modre Barbce ujemajoin ni bistvenih odstopanj v posameznih variantah. Tako npr. pripoved, kako je Modra


Modra Barbica po sliki Franja Stiplovkaiz knjige V. Mderndorferja, Korokenarodne pripovedke, Celje 1946


6/10

80

Barbca odkrivala izgubljeni denar Metkovega oeta. avko pie o dogodku takole:

Metkov oe je izgubil 10 goldinarjev oz. desetak. Iskali so ga povsod ali desetaka nibilo in ni bilo. Kmet se odpravi k Barbki in jo prosi za prenoie, Barbka mu ukae,naj gre k sosedu. On zleze na hlev v steljo, ki stoji pri Barbkini koi. Ob 12-ih ponoizaviga nekdo enkrat, potem drugi in ez malo tretji. Kmet se splazi navzdol in setihotapi do Barbkine sobice in vidi pri Barbki rogaa. Prisluhne pogovoru in zve, damu je goldinar padel med otrobe, rna svinja ga je pojedla in ga e ima v trebuhu. Kokmet to slii, odhiti domov, zakolje rno svinjo in dobi v elodcu e nepokvarjen desetak.

Georg Graber isti dogodek opisuje malo drugae, vendar v osnovi zelo podobno.Zdaj pa se ustavimo e v Slovenjem Plajberku danes, pri Mariji Wieser, stari 76 let,

ki se je e v rani mladosti zaela zanimati za veine ljudskih vedcev, za zdravilno morastlin, za zagovore, Kolomonov egen in vse spremljajoe predmete, od zvonka, egnanevode, ognja, zdravilnih rastlin ipd.

Med drugim pozna Marija Wieser ve zagovorov, ki jih uporablja pri zdravljenjuraznih bolezni in drugih teav, npr. za zvin, za sernino (revmatizem) in za kr. Zagovar-

janje spremljajo razna spremljajoa dejanja, npr., da bolnik prinese s seboj brisao, jozloi, poloi na nogo in jo potem odnese spet domov, kar naj bi pripomoglo k ozdravitvi.Uspeh taknega zdravljenja pa je bil, kot je povedala Marija sama: Tistemu, ki dri na

vse to, tistemu pomaga.Marija ima tudi zvonek, ki so ga prenaali iz roda v rod. Imel ga je e moev

dedek, ki je bil zelo moder in je zdravil ivino in ljudi. Pravijo, da je bil kupljen naViarjah (romarska pot), tam je bil tudi egnan in to e pred 200 leti. Uporablja ganajvekrat proti hudi uri in toi takole: e le ne zamudim, ko se zano rne megle ez

Monika Kropej

Mici Wieser z zvonkom, ki odganja hudo uro in druge nevenosti; maj 1999 (foto: Monika Kropej)


7/10

81

Oranco pa ez ingarco delat, vse odenem. Grem s tem zvonijem, pozvonam, z egnano

vodo pokropim, potem pa zanetim in lico egnane vode gor zlijem, pa cvetje gor naogenj vrem. Pol pa zanem molitvice ebrati:

Tam gor je na megla, tam gor je na meglica, med njim je pa sveta trojica.Kdor je pa huj, naj se gre pa skuat z nami.Potem prekriam in reem: Buh oe pomaj, buh sin pomaj, buh in ta sveti duh

pomaj.Proti hudi uri naj bi pomagal tudi prti, ki ga pogrnejo ez korbi, kadar nesejo

k egnu za veliko no. Tistega se ne sme oprati. e se k hudi uri napravlja, ga gor na plotobesijo, pa gre huda ura ez. Dalje pripoveduje: So pa vasih vzeli grable, pa vile, pa

koso, pa jih dali pod kap. To je tudi too odgnalo.Razlini naini aranja torej doseejo isti cilj, oitno je pomembneja mo energij.Iz vsega zgoraj povedanega lahko ugotovimo, da je vera v nadnaravno pomo pri

zdravljenju in pri prepreevanju in reevanju drugih teav e vedno iva med ljudmizlasti na deeli. Prav tako tudi uporaba maginih postopkov pri tem. Razlika od starejihprievanj vsaj v obravnavanem okolju, verjetno pa to velja za dananje ruralne sredinena splono je, da prevladuje pozitivno aranje, oz. predvsem zdravljenje, in da negativnemagije povpreni ljudje danes ve ne omenjajo. Seveda pa za mestna obmoja tega verjetnone bi mogli trditi, kajti tam je utiti moneji vpliv raznih sekt in new age-a.


Marija Wieser z zdravilnimi rastlinami, ki jih nabira in pripravlja sama; maj 1999 (foto: Monika Kropej)


8/10

82

LITERATURABARLE, Janko, Prinosi slovenskim nazivima bilja, v: Zbornik za narodni ivot i obiaje Junih Slavena 30, Zagreb

1936, 31, Zagreb 1937.BOKOVI - STULLI, Maja, Hexensagen und Hexenprozesse in Kroatien, v: Acta Ethnographica 37, Budapest 1991/92.

OREVI, Tihomir, Vetica i vila u naem narodnom verovanju i predanju, v: Srpski etnografski zbornik 66,Beograd 1953.

DOLENC, Milan, Rokopisne bukve naih ljudskih zdravnikov, v: Zdravstveni vestnik 43, t. 19, Ljubljana 1974.

DOLENC, Milan, Katalog zelinih zdravil, rokopisnih ljudskih medicinskih bukev in medicinskih zapisov. Razstavav NUK, Ljubljana 1976.

DOLENC, Milan, Zagovori v slovenski ljudski medicini. Uredili in dopolnili: dr. Zvonka Zupani Slavec, dr. MarijaMakarovi, Ljubljana 1999.

ETHNOMEDIZIN. Zeitschrift fr interdisciplinre Forschung 1, Hamburg 1974.

GAVAZZI, Milovan & Milko MATIETOV & Vilko NOVAK, Klicanje deja z ognjem na vodi, v: Traditiones 14,Ljubljana 1985.

GINZBURG, Carlo, Storia notturna, Torino 1989.

GRABER, Elfride, Grundzge einer ostalpinen Volksmedizin, v: Mitteilungen des Institutes fr Gegenwarts-volkskunde 16, Wien 1986.

GRABER, Georg, Sagen aus Krnten, Graz 1941.

GRAFENAUER, Ivan, Duhovna bramba in Kolomonov egen, v: asopis za zgodovino in narodopisje 4, Maribor 1907.

GRAFENAUER, Ivan, Najstareji slovenski zagovori, v: asopis za zgodovino in narodopisje 32, Maribor 1937.

GRAFENAUER, Ivan, Duhovna bramba in Kolomonov egen (Novi izsledki), v: Razprave SAZU, razred I, t. 4,Ljubljana 1943.

GRAFENAUER, Ivan, Ein altpflanzerisch-chtonischer Wurmsegen in der Schweiz und in Slovenien, v: Alpes Orientales3, Basileae 1961.

KELEMINA, Jakob, Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, Celje 1930.

KOIR, Pavel & Vinko MDERNDORFER, Ljudska medicina med korokimi Slovenci, v: asopis za zgodovino innarodopisje 21, Maribor 1926.

KOTNIK, France, Doneski k zgodovini praznoverja med korokimi Slovenci, v: asopis za zgodovino in narodopisje 3,Maribor 1906.

KOTNIK, France, Storije, Koroke narodne pripovedke in pravljice, Prevalje 1924.

KOTNIK, France, O osnovah nae ljudske medicine, v: as 20, Ljubljana 1942.

KOTNIK, France, Iz ljudske medicine, v: Narodopisje Slovencev II, Ljubljana 1952.

KRAINZ, Johanes, Mythen und Sagen aus dem steirischen Hochlande, Bruck 1880.

KREK, Gregor, Einleitung in die slavische Literaturgeschichte, Graz 1887.

KURET, Niko, Opuscula selecta, Poglavja iz ljudske kulture, Ljubljana 1997.

LECOUTEUX, Claude, Fes, sorcieres et loups-gorous, Paris 1992.

MAKAROVI, Marija, Ljudsko zdravstvo na primeru Podpei v Istri, v: Zdravstveni vestnik 46, t. 2, Ljubljana 1977.

MAKAROVI, Marija, Ljudsko zdravljenje na Slovenskem, v: Farmacevtski vestnik 28, t. 3, Ljubljana 1977.

MATIETOV, Milko, La costola di legno, v: Alpes orientales 1, Dela SAZU, razred II, 12, Ljubljana 1956.

MATIETOV, Milko, Zagovarjanje pri dveh slovenskih knjievnikih, v: Slovenski etnograf 3/4, Ljubljana 1950/51.

MATIETOV, Milko, Rezijanski zagovor proti kajemu strupu, v: Traditiones 1, Ljubljana 1972.

MATIETOV, Milko, udne navade za klicanje deja, v: Traditiones 13, Ljubljana 1984.

MINAIK Franc, Od staroslovanskega vratva do sodobnega zdravila, Ljubljana 1971.MDERNDORFER, Vinko, Koroke narodne pripovedke, Celje 1946.

MDERNDORFER, Vinko, Ljudska medicina pri Slovencih, Dela SAZU, razred II, 1, Ljubljana 1964.

Monika Kropej


9/10

83

MRKUN, Anton, Ljudska medicina v dobrepoljski dolini, v: Etnolog 10/11, Ljubljana 19371939.

NAVRATIL, Ivan, Slovenske narodne vrae in prazne vere, v: Letopis Matice slovenske, Ljubljana 1885, 1886, 1887,

1888, 1890, 1892, 1894, 1896.PAJEK, Josip, rtice iz duevnega itka taj. Slovencev, Ljubljana 1884.

PCS, Eva, Between the Living and the Dead. A Perspective on witches and Seers in the Early modern Age,Budapest 1999.

RADENKOVI, Ljubinko, Narodna bajanja kod Junih Slovena, Beograd 1996.

RAJP, Vinko, arovniki procesi na Slovenskem, Zgodovinski asopis 41, Ljubljana 1988.

RAZLAG, Radoslav, Zora jugoslavenska, Zagreb 1853.

SARIA, Balduin, Srednjeveki zagovor iz Stine in njegove paralele, v: Etnolog 10/11, Ljubljana 19371939.

AEL, Josip & Fran RAMOV, Narodno blago iz Roa, Arhiv za zgodovino in narodopisje II., Maribor 1936.

VALJAVEC, Matija, Narodne stvari: prie, navade, stare vere, Slovenski glasnik, Ljubljana 18689.

VUKANOVI, Tatomir P., Witchcraft in Central Balkans I: Characteristics of Witches, II: Protection against Witches,v: Folklore 100, London 1989.

VIRIAVKO, Ivan, Iz Rone dolinice 1920, trekljeva zapuina 8/174, Arhiv Intituta za slovensko narodopisje,

Znanstvenoraziskovalni center Slovenske Akademije znanosti in umetnosti (ISN ZRC SAZU).

KROPEJ, Monika, Slovenji Plajberg, tonski posnetek 1999; Arhiv ISN ZRC SAZU.

MAKAROVI (Jagodic), Marija, rnea vas na Dolenjskem, 1956, Arhiv ISN ZRC SAZU.

ELOVIN, Pavel, rtice iz Seane in okolice, 1964, Arhiv ISN ZRC SAZU.


BESEDA O AVTORICI

Monika Kropej, dr., znanstvena sodelavkaIntituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU vLjubljani, dela v sekciji za ljudsko slovstvo. Medpomembneje objave sodijo knjiga Pravljica instvarnost, Ljubljana 1995 in lanki trekljevisodelavci zbiralci narodopisnega gradiva

(Traditiones 17, 1988),Pravne sestavine v slovenskihljudskih pravljicah in povedkah (Traditiones 22,1993), Concealed Identity in Folktales ThroughTime (Folklore, New Perspectives; ISFNR XI-thCongress Papers 2, Mysore 1999). Ureja revijoStudia mythologica Slavica, ki jo izdajata Intitutza slovensko narodopisje ZRC SAZU in Univerza v

Vidmu.

ABOUT THE AUTHOR

Monika Kropej, Ph. D., scientific collabo-rator of the Institute of Slovene Ethnology at theScientific Research Centre of the Slovene Academyof Sciences and Arts, works in the section for folknarrative research. Her major publications includethe bookPravljica in stvarnost, Ljubljana 1995 and

the articles trekljevi sodelavci zbiralci narodo-pisnega gradiva (Traditiones 17, 1988), Pravnesestavine v slovenskih ljudskih pravljicah in

pripovedkah (Traditiones 22, 1993), ConcealedIdentity in Folktales Through Time(Folklore, NewPerspectives; ISFNR XI-th Congress Papers 2,Mysore 1999). She is the editor of the journal Studiamythologica Slavica, published by the Institute ofSlavene Ethnology, ZRC SAZU and the Universityof Udine.


10/10

84

SUMMARY

MAGIC AS REFLECTED IN FOLK TRADITIONS AND IN CONTEMPORARYFOLK MEDICINE

In Slovenia folk traditions concerning witchcraft and folk medicine are notablyrich and diverse. According to older sources wizards and witches were mythological anddemonic creatures like kresnik, vedomec, lamia, fairies, etc.; other sources, on the otherhand, maintain that ordinary people could learn witchcraft as a trade. According todata from Slovene folk traditions we may summarise that magic was performed mainlysympathetically, by analogy, observing the rule of pars pro toto, using apotropaicacts, water, medical herbs and potions. Wizards and healers knew spells and how to

conjure and adjure, relying on books about black magic and various magic objects,such as sticks, goat horns, bells, etc., which were sometimes considered to be the seat ofthe beneficial spirit. Of special interest is the fact that according to folk traditions thereare certain differences between the magic acts of wizards and those performed by witches.

The fact that a relatively high number of records exist on witchcraft as well as onfolk healers from the beginning of the 20th century from Rosenthal in Carinthia (Austria),made it possible to compare these old records with present-day practises of traditionalhealing in Windisch Bleiberg.

Monika Kropej

monika kropej magija

Documents