moŢnosti zmanjŠevanja negativnih uČinkov vibracij, … · vibracije, ki običajno tudi negativno...
TRANSCRIPT
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO
Aleksander Gailhofer
MOŢNOSTI ZMANJŠEVANJA NEGATIVNIH
UČINKOV VIBRACIJ, KI JIH POVZROČAJO
TEHNOLOŠKI POSTOPKI IN GRADBENI
STROJI
Diplomsko delo
Maribor, marec 2012
I
Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa
MOŢNOSTI ZMANJŠEVANJA NEGATIVNIH UČINKOV VIBRACIJ, KI JIH
POVZROČAJO TEHNOLOŠKI POSTOPKI IN GRADBENI STROJI
Študent: Aleksander Gailhofer
Študijski program: univerzitetni, gradbeništvo
Smer: GING - gradbeništvo
Mentor s FG: doc. dr. Andrej Štrukelj
Mentorica z EPF: doc. dr. Aleksandra Pisnik Korda
Somentor: viš. pred. Samo Lubej
Maribor, marec 2012
II
III
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorjema doc. dr. Andreju
Štruklju in doc. dr. Aleksandri Pisnik Kordi, za
pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela.
Prav tako se zahvaljujem somentorju viš. pred.
Samu Lubeju.
Za pomoč pri računalniškem oblikovanju in
izdelavi diplomske naloge, se zahvaljujem Tomaţu
Čiču.
Za psihološko podporo pri študiju, se zahvaljujem
moji pokojni mami.
Še posebej se zahvaljujem svoji prijateljici Leonidi,
ki mi je z besedami in dejanji dala nov pogled na
ţivljenje.
IV
MOŢNOSTI ZMANJŠEVANJA NEGATIVNIH UČINKOV VIBRACIJ,
KI JIH POVZROČAJO TEHNOLOŠKI POSTOPKI IN GRADBENI
STROJI
Ključne besede: gradbena mehanizacija, vibracije tal, seizmični vplivi, ekonomska
tveganja
UDK: 624.131.55(043.2)
Povzetek
Intenziteta vpliva vibracij, ki so posledica obratovanja gradbene mehanizacije in prometa,
se lahko izmeri in opredeli kot hitrost vibracije nihanja tal. V prispevku podajamo analizo
merjenih hitrosti vibracij tal in odziva nosilnih konstrukcij predvsem kulturnozgodovinskih
objektov in stanovanjskih objektov na učinke, ki so posledica aktivnosti vibracijskega
valjarja, zabijanja in izvleka zagatnic ter prometa. Z upoštevanjem posebnih kriterijev s
pomočjo prognostičnih enačb, ki napovedujejo intenziteto vibracij, pa bi lahko zmanjšali
ali v celoti izključili tudi negativne vplive učinka vibracij.
V ekonomskem delu smo podrobneje analizirali, s katerimi ekonomskimi tveganji se
srečujemo pri merjenju vibracij, katere organizacijske in pravne rešitve so na voljo in kako
jih je mogoče izboljšati. Spoznali smo vrste rizika in odnos do prevzema rizika.
V
THE POSSIBILITY OF REDUCING NEGATIVE EFFECT CAUSED
BY TECHNOLOGIES AND CONSTRUCTION MACHINERY
Key words: construction machinery, ground vibration, seismic effects, economic risks
UDK: 624.131.55(043.2)
Abstract
The intensity of the impact of vibration resulting from operation of construction machinery
and transport can be measured and defined as the vibration velocity fluctuations in soil. In
this thesis we present an analysis of the measured vibration velocity response of soil and
load-bearing structures in particular cultural, historical buildings and residential buildings
on the effects resulting from activities of roller vibration, and the withdrawal of driving
and traffic zagatnic. With regard to specific criteria through prognostic equations that
predict the intensity of vibration could be reduced or completely exclude the negative
effect of vibration.
In economic work, we analyzed in detail to the economic risks we face in measuring the
vibration of the organizational and legal solutions are available, how can they be improved,
and the types of risk and attitudes to risk taking.
VI
VSEBINA
1 UVOD S HIPOTEZO .................................................................................................... 1
2 SPLOŠNO O VIBRACIJAH ......................................................................................... 2
3 VRSTE VIBRACIJ ....................................................................................................... 4
3.1 Dušene vibracije ..................................................................................................... 4
3.2 Vsiljene vibracije .................................................................................................... 4
4 TROJNI PRISTOP K OBVLADOVANJU VIBRACIJ ................................................ 8
5 MERJENJE VIBRACIJ ................................................................................................. 9
5.1 Vrste merilnih inštrumentov ................................................................................... 9
5.1.1 Piezoelektrični merilnik ................................................................................... 9
5.1.2 Merilnik s potresno maso .............................................................................. 10
5.1.3 Merilniki z geofoni ........................................................................................ 11
5.2 Merilna oprema Instantel ...................................................................................... 12
5.3 Analiza merjenja vibracij z merilno opremo Instantel .......................................... 14
5.3.1 Standardni modul programa Blastware – Compliance modul ....................... 17
5.3.2 Napredni modul programa Blastware - Advanced modul ............................. 18
6 TVEGANJA ................................................................................................................ 20
6.1 Splošno o tveganjih ............................................................................................... 20
6.2 Vrste tveganj ......................................................................................................... 20
6.3 Načrtovanje stroškov projekta .............................................................................. 24
6.4 Kontrola stroškov projekta .................................................................................... 24
6.5 Plan stroškov, dejanska poraba in odstopanje stroškov glede na plan .................. 25
6.6 Kontrola sprememb projekta ................................................................................ 26
6.7 Ukrepanje v primeru zamujanja projekta .............................................................. 26
6.8 Ukrepi zniţevanja projektnih tveganj ................................................................... 27
7 BLAGOVNA ZNAMKA ............................................................................................ 30
7.1 Splošno o blagovni znamki ................................................................................... 30
7.2 Premoţenje in upravljanje blagovne znamke ....................................................... 30
7.3 Vrste strategij blagovne znamke ........................................................................... 31
8 UČINEK VIBRACIJ, KI JIH POVZROČAJO TEHNOLOŠKI POSTOPKI IN
GRADBENI STROJI .......................................................................................................... 33
VII
9 PRAKTIČNI PRIMERI MERJENJA VIBRACIJ ....................................................... 35
9.1 Vibracije, ki jih povzroča zabijanje in izvlek zagatnic ......................................... 35
9.1.1 Primer meritev vibracij na objektu Zlatoličje 5 ............................................. 35
9.1.2 Rezultati meritev na objektu Zlatoličje 5 ...................................................... 37
9.1.3 Primer meritev vibracij pri gradnji Mesarskega mostu v Ljubljani............... 38
9.1.4 Rezultati meritev vibracij pri gradnji Mesarskega mostu v Ljubljani ........... 42
9.2 Vibracije, ki jih povzroča uporaba vibracijskega valjarja .................................... 50
9.2.1 Primer meritev učinka vibracijskega valjarja na objektu grad Trebnje ......... 51
9.2.2 Rezultati meritev vibracij zaradi vibracijskega valjarja na objektu grad
Trebnje 54
9.2.3 Primer meritev učinka vibracijskega valjarja na objektu Belšinja vas 7 ....... 55
9.2.4 Rezultati meritev vibracij zaradi vibracijskega valjarja na objektu Belšinja
vas 7 58
9.3 Vibracije, ki jih povzroča promet s teţkimi kamioni ............................................ 58
9.3.1 Primer meritev vibracij pri gradnji garaţne hiše Union v Mariboru ............. 59
9.3.2 Rezultati meritev vibracij pri gradnji garaţne hiše Union v Mariboru.......... 62
9.3.3 Primer meritev vibracij – promet v strnjenem naselju .................................. 64
9.3.4 Rezultati meritev vibracij, ki jih povzroča promet v strnjenem naselju
Košaški dol 32, Maribor .............................................................................................. 67
10 ANALIZA UČINKA VIBRACIJ ................................................................................ 70
10.1 Zabijanje in izvlek zagatnic, ter vibracijsko zgoščevanje ................................. 71
10.2 Promet teţkih kamionov.................................................................................... 71
11 UPORABA PROGNOSTIČNIH ENAČB KOT MOŢNOST ZA ZMANJŠEVANJE
UČINKA VIBRACIJ ........................................................................................................... 73
11.1 Prognoza učinka vibracij, ki jih povzročata zabijanje in izvlek zagatnic ......... 73
11.2 Prognoza učinka vibracij, ki jih povzroča vibracijski valjar ............................. 74
11.3 Prognoza učinka vibracij, ki jih povzroča promet teţkih kamionov ................. 76
12 TVEGANJA V PRAKSI ............................................................................................. 78
12.1 Splošno o tveganjih v praksi ............................................................................. 78
12.2 Tveganja pri naših meritvah .............................................................................. 79
13 ZAKLJUČEK .............................................................................................................. 88
14 VIRI, LITERATURA .................................................................................................. 90
VIII
15 PRILOGE .................................................................................................................... 92
15.1 Seznam slik ....................................................................................................... 92
15.2 Seznam tabel ..................................................................................................... 94
15.3 Naslov študenta ................................................................................................. 97
15.4 Ţivljenjepis ........................................................................................................ 97
IX
UPORABLJENI SIMBOLI
F sila
m masa
a pospešek
x trenutni odmik od ravnovesne lege
x0 maksimalni odmik
kroţna frekvenca nihanja
β dušilni faktor
M uteţ
K vzmet
C dušilka
p(t) absolutni premik uteţi glede na podlago
Fd dušilka
X absolutni premik uteţi glede na podlago
L hitrost vibracije v longitudinalni smeri
T hitrost vibracije v transverzalni smeri
V hitrost vibracije v vertikalni smeri
PVS rezultantni vektor hitrosti oscilacije tal (Peak Vector Sum)
MM merilna mesta
υFi,max največja hitrost nihanja temeljev
W največja moč stroja
F obratovalna frekvenca stroja
R razdalja od vira vibracije do merne točke
KF koeficient verjetnosti prekoračitve
νFi,max maksimalna hitrost nihanja temeljev
K koeficient verjetnosti rezultatov
νFi,max maksimalna hitrost nihanja temeljev
AB armirani beton
G obratovalna masa vibracijskega stroja
R oddaljenost izvora vibracij od temelja
PPV rezultantni vektor hitrosti nihanja
X
A največja degradacija površine oziroma defekt
v izmerjena hitrost vozila
t koeficient zemljine, na kateri je izvedena konstrukcija vozne površine
p kolesni indeks
r razdalja med merilnim mestom in gibajočim vozilom
x dušenje vibracije
kz faktor prenosa za lesene stropove
XI
UPORABLJENE KRATICE
DIN Deutsches Institut für Normung
SIA The Security Industry Association
ÖNORM Österreichische Normen
FFT Fast Fourier transform
USBM United States Bureau of Mines
OSMRE Office of Surface Mining Reclamation and Enforcement
DFT Discrete Fourier transform
WBS Work breakdown structure
EVM Earned Value Management
EVA Earned Value Analysis
CEPA Klasifikacija aktivnosti in izdatkov za varovanje okolja
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 1
1 UVOD S HIPOTEZO
Intenziteta vpliva vibracij, ki so posledica miniranja z globokimi minskimi vrtinami,
obratovanja gradbene mehanizacije in prometa, se lahko izmeri in opredeli kot hitrost
vibracije nihanja na merilnem mestu. V diplomski nalogi bomo podali analizo merjenih
hitrosti vibracij in odziva nosilnih konstrukcij opazovanih objektov na učinke, ki so
posledica uporabe različnih gradbenih strojev oziroma tehnoloških postopkov pri gradnji
avtoceste, mosta ter zemeljskih del pri gradnji deponije odpadkov.
Vibracije, ki običajno tudi negativno vplivajo na varnost ter stabilnost objektov, lahko
zmanjšamo z načrtovano in kontrolirano uporabo gradbene mehanizacije ter z
upoštevanjem posebnih parametrov načrtovanih dejavnosti na gradbišču.
Podati bomo skušali tudi posebne kriterije, s katerimi bi lahko zmanjšali negativne učinke
vibracij gradbene mehanizacije na objekte, ki so locirani v neposredni bliţini gradbišč.
Podali bomo še uporabo kriterijev, ki jih priporočajo nekateri evropski standardi s področja
varnosti in zaščite objektov pred vplivi vibracij.
V ekonomskem delu diplomske naloge bomo ugotavljali pomembne parametre, kot so
ekonomske koristi, razne vplive na cene (zmanjšanje ali povečanje cen), zmanjšanje
tveganja ter povečanje ugleda ponudnika.
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 2
2 SPLOŠNO O VIBRACIJAH
V našem okolju je veliko vibracij, največkrat pa jih merimo v industrijskem okolju, kjer so
povezane z delovanjem strojev in vplivajo na njihovo kvarjenje, obrabo, vzdrţevanje in
delovanje, s tem pa tudi na kakovost proizvodnje. [10]
Slika 2.1 prikazuje vibracije v našem okolju.
Slika 2.1: Vibracije v našem okolju [10]
Pojem vibracij se nanaša predvsem na količine, kot so premik, hitrost in pospešek. Te
količine dejansko merimo, ko govorimo o merjenju vibracij oz. vibrometriji. Merilnike
vibracij, vibrometre oz. bolje rečeno senzorje, ki jih ti uporabljajo, tako v grobem delimo
glede na količino, ki jo merijo. Ločimo senzorje premika, senzorje hitrosti in senzorje
pospeška. Največkrat se uporabljajo senzorji pospeška, ki dajejo najbolj uporabne
informacije o vibracijah, saj se pospešek direktno nanaša na silo, kot kaţe enačba (2.1).
[10]
F = m a (2.1)
Pospeški doseţejo 100 g in več, pri čemer sta odmik in frekvenca naključnega značaja.
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 3
Enačba (2.2) predstavlja matematični zapis sinusnega nihanja neke frekvence, ki je del
vibracije. [10]
x = x0sin(t) (2.2)
x predstavlja trenutni odmik od ravnovesne lege, x0 maksimalni odmik in kroţno
frekvenco nihanja. Če enačbo (2.2) dvakrat odvajamo, dobimo enačbo (2.3). [10]
= -2 x0sin(t) (2.3)
Vidimo, da enačba (2.3) predstavlja tesno zvezo med vibracijami in pospeškom.
Maksimalni pospešek je v zvezi z maksimalnim odmikom povezan preko kvadrata
frekvence, torej je pri nizkih frekvencah pospešek majhen. Zaradi tega je nujno merjenje
hitrosti in odmika. [10]
Slika 2.2: Spremenljivke vibracije [10]
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 4
3 VRSTE VIBRACIJ
Poznamo veliko vrst vibracij, vendar bomo povzeli le nekaj najosnovnejših, ki se v
industrijskem okolju tudi najpogosteje pojavljajo.
3.1 Dušene vibracije
Te vibracije so osnovne, saj nedušenega nihanja pravzaprav ni. Vedno so prisotni dušilni
elementi (zrak, olje, podlaga …), ki povzročijo, da amplituda nihanja sistema pada z
eksponentno funkcijo, kot kaţeta slika 3.1 in enačba (3.1). Glede na dušilni faktor β ločimo
kritično, podkritično in nadkritično dušene sisteme [10].
x = e-βt
x0sin(t) (3.1)
Slika 3.1: Dušene vibracije [10]
3.2 Vsiljene vibracije
Pri teh na sistem vpliva neka zunanja sila, ki je lahko tudi čisto naključna in povzroča v
sistemu različne vibracije, katerih analiza je lahko zapletena. Primer takšnega sistema je na
sliki 3.2. [10]
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 5
Slika 3.2: Vsiljene vibracije [10]
M….uteţ
K….vzmet
C….dušilka
p(t)…absolutni premik uteţi glede na podlago
Ob besedi vibracije si lahko predstavljamo tudi nihanja mehanskih sistemov ali
posameznih delov strukture. En del nihanj so tudi mehanska nihanja, ki jih, odvisno od
aplikacije, imenujemo vibracije, oscilacije ali tresenja. Nihalo denimo niha, industrijski
stroji vibrirajo. Uporabljamo različne dikcije in natančnih ločnic glede uporabe izraza ni.
Do nihanj pride ob dveh pogojih. Prva je inercija oziroma masa, na drugi strani pa v
sistemu potrebujemo vračajočo silo. Vračajoča sila je notranja sila, ki nasprotuje
povečevanju odmika od ravnovesne lege. Večina sistemov okoli nas lahko vibrira ali niha,
a se tega niti ne zavedamo.
Posledica tega je vibracijski ali strukturalni hrup. Vibracije lahko delimo glede na časovne
ponovitve. Če si sledijo v enakomernih časovnih intervalih, govorimo o periodičnih
vibracijah, če pa se ponovitve ponavljajo v neenakomernih časovnih intervalih ali celo
naključno, imenujemo takšne vibracije neperiodične.
Mehanski sistem lahko niha vodoravno ali navpično, zato tudi vibracije merimo v
omenjenih smereh. Zaradi vpliva zemeljske gravitacije na maso sistema se praviloma
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 6
največje amplitude nihanj pojavljajo v navpični smeri. Če pa vibracije zaradi vsiljenih
nihanj preidejo v resonanco z lastnim nihanjem sistema, lahko pride do porušitve sistema.
Vibracijo opišemo s tremi glavnimi parametri, amplitudo, frekvenco in fazo. Vibracije
lahko ustvarjajo hrup, če se nihanja dovolj velike frekvence prenašajo iz strukture na
okoliški zrak. To imenujemo aerodinamični hrup. Če pa se nihanja prenašajo tudi po
strukturi sami, pravimo takšnemu hrupu strukturalni hrup.
Vibracije povzročajo neuravnovešeni vrteči se deli strojev, poškodbe rotorjev, upogibi
gredi, nepravilna montaţa strojev na podlago, npr. tla ali steno itd. Takšen vibracijski hrup
lahko postane celo prevladujoč vir hrupa npr. pri resonančni vrtilni frekvenci stroja.
Praviloma slišimo osnovni ton pri vrtilni frekvenci in tudi njene višje harmonike. Nevarne
frekvence za stavbe so od 10 Hz za nizke stavbe do 1 Hz za visoke (stolpnice). Teh ne
slišimo, saj so infrazvok, ampak jih občutimo kot tresljaje. [20]
Vibracije nimajo samo škodljivega vpliva na človeško telo; če so prevelike, tudi
skrajšujejo ţivljenjsko dobo strojev in naprav. Tako nastaja gospodarska škoda.
Zaradi uničujočega učinka, ki ga imajo vibracije na stroje in ostalo, je merjenje vibracij
postal standardni postopek v obliki in razvoju večine inţenirskih sistemov. Kljub njihovim
škodljivim učinkom lahko vibracije uspešno izkoristimo v več potrošniških in industrijskih
aplikacijah. Poleg tega se je v zadnjih letih zelo povečala uporaba vibracijske opreme.
Primer izkoriščanja učinka vibracij opazimo pri:
delovanju tekočih stopnic,
sitih za separiranje mineralnega agregata,
centrifugiranju pralnega stroja,
delovanju zobne ščetke na baterijski pogon.
Vibracije se uporabljajo tudi za potresne simulacije pri geoloških raziskavah in
projektiranju jedrskih reaktorjev. Vibracije so tudi zelo koristne in jih večkrat namenoma
ustvarjamo, npr. v tehnoloških procesih v gradbeništvu, kot je utrjevanje ceste pred
asfaltiranjem, vibriranje betona itd.
Predvsem v industriji, kjer se uporabljajo stroji, je vibracije, nastale ob obratovanju, do
neke mere moţno zmanjšati, kljub temu pa imajo zelo velik učinek na delavce, okolje in
stavbe. Teţka vozila, mehanske naprave in ročna orodja povzročajo vibracije, katerih
škodljivost za človeka je odvisna od intenzivnosti, frekvence in časa izpostavljenosti.
Človeški organizem je najbolj občutljiv za vibracije nizkih frekvenc, to je do pribliţno
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 7
80 Hz. Prag zaznavanja vibracij je odvisen od frekvence, med vrednostjo pospeška od 210
do 3109 m 2s . Pri določeni frekvenci pridejo nekateri deli telesa v resonanco.
Resonančna frekvenca glave je tako pribliţno 20 Hz, prsnega koša 5 Hz in oči 80 Hz.[20]
V splošnem lahko vibracije obvladujemo na tri načine, katerih opis podajamo v
4. poglavju.
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 8
4 TROJNI PRISTOP K OBVLADOVANJU VIBRACIJ
Pristop k obvladovanju vibracij je načeloma trojen. Prvi je analitični, kjer z nastavitvami in
reševanjem osnovnih enačb pridemo do zaključenih rešitev.
Drugi, v sodobnem inţenirskem svetu zelo uveljavljen, je numerični pristop, kjer znotraj
komercialnih programskih orodij popišemo neko strukturo in smo sposobni napovedati
pozitiven učinek vibracij.
Tretji pristop pa je eksperimentalni ali empirični, kjer s pomočjo ustreznih merilnih
sistemov opazujemo in merimo vibracije, spet z namenom ugotavljanja stanja in
diagnostike. Za obvladovanje problemov z vibracijami je treba zdruţiti vse tri pristope. To
zdruţevanje temelji na preizkušanjih, ki se navadno izvajajo v laboratorijih. Učinek
vibracij lahko dobro napovemo, če zdruţimo teoretična spoznanja in uporabljamo sodobno
merilno opremo.
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 9
5 MERJENJE VIBRACIJ
Objekti so lahko izpostavljeni različnim virom vibracij. Viri vibracij so lahko trajni,
periodični ali impulzivni. Vpliv vibracij na objekte je v glavnem odvisen od jakosti vira,
trajanja vzbujanja in od oddaljenosti med virom in objektom.
Poznamo več inštrumentov za merjenje vibracij, ki se ločijo po načinu merjenja oziroma
delovanju. [10]
5.1 Vrste merilnih inštrumentov
Podali smo tri tipe merilnih inštrumentov vibracij:
Piezoelektrični merilnik
Merilnik s potresno maso
Merilnik z geofoni
5.1.1 Piezoelektrični merilnik
Eden najpogostejših merilnikov premika oziroma sile pri merilnikih s potresno maso je
piezoelektrični. Prikaz merilnika vidimo na sliki 5.1.
Slika 5.1: Piezoelektrični merilnik [10]
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 10
Naprava deluje tako, da potresna masa pritiska na kristal, kar povzroči, da se pojavi
napetost (v mV) na sponkah kristala, ki je proporcionalna premiku potresne mase. Pojav, ki
se imenuje piezoelektrični efekt, je posledica deformacij v kristalu.
Merilnik je primeren za merjenje pospeškov, ki se hitro spreminjajo. Merilniki lahko
merijo vibracije do frekvence 5 kHz in več. Pokrivajo široko področje pospeškov (od 0,03
g do 1000 g) s točnostjo 1 %. Ni pa primeren za merjenje konstantnih ali počasi se
spreminjajočih pospeškov, ker napetost na elektrodah s časom upada. Ti merilniki so
izredno majhni in lahki (0,05 kg), imajo dolgo ţivljenjsko dobo. Slaba lastnost pa je, da so
temperaturno odvisni in ker imajo veliko impedanco, je precejšnja nevarnost bremenskega
učinka. Zaradi tega nekatere naprave vsebujejo ločilne ojačevalnike z veliko vhodno
impedanco. [10]
5.1.2 Merilnik s potresno maso
Merilnik s potresno maso ni senzor, gre pa za način merjenja, ki ga je treba omeniti, saj se
uporablja pri vseh merilnikih pospeška. [10]
Slika 5.2: Merilnik s potresno maso [10]
M….uteţ
K….vzmet
F….dušilka
X…absolutni premik uteţi glede na podlago
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 11
Na sliki 5.2 vidimo, da je merilnik sestavljen iz ohišja, potresne mase, vzmeti in dušilca, ki
omogoča ustrezno dušenje nihanja. Posledica delovanja pospeška je premik potresne mase.
Pri tem je pomembna tudi prečna občutljivost, ki govori o tem, kako se sistem obnaša pri
pospeških, ki so pravokotni na merjene pospeške. Premike potresne mase lahko merimo na
različne načine, vendar naštejmo le nekaj tistih, ki so primerni za merjenje premikov pri
vibracijah:
potenciometer (za merjenje nizkofrekvenčnih vibracij),
uporovni lističi (sluţijo lahko tudi kot vzmet),
diferencialni transformator (za velike pospeške),
diferencialni induktor (največja resolucija),
piezoelektrični kristal (sluţi kot vzmet in dušilec).
5.1.3 Merilniki z geofoni
V diplomskem delu smo uporabili za merjenje vibracij opremo Instantel. Proizvajalec nudi
merilno opremo:
minimate plus,
blastmate,
pripadajoče orodje za analizo Blastware.
Obstaja še veliko merilnih instrumentov drugih proizvajalcev (Walesch, Spectra, Wilcoxon
…), vendar so velika prednost Instantel opreme zelo natančne, kvalitetne meritve, ki jih ne
moremo več spreminjati, niti kopirati ali prenašati v druge programe.
Natančneje podajamo tehnični opis aparata Minimate plus, s katerim smo izvajali meritve
vibracij na terenu v poglavju 5.2.
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 12
5.2 Merilna oprema Instantel
Aparat Minimate plus z geofoni meri vibracije tako, da se zaradi vibriranja senzorjev
inducirajo napetosti, ki so premo sorazmerne komponentam hitrosti nihanja tal. Hitrost
zajemanja podatkov za posamezni senzor znaša 1024-krat v eni sekundi. [12] Podatki se s
pomočjo vgrajenega računalnika s preračunom zabeleţijo v spomin kot komponente
hitrosti nihanja v treh ortogonalnih smereh. Računalnik izračuna tudi rezultantni vektor
hitrosti nihanja tal. Na enem kanalu se prek linearnega mikrofona meri zvočni pritisk
zračnega vala. Instrument lahko deluje na štiri načine:
avtomatsko sproţenje in neprekinjeno merjenje,
ročno sproţenje in neprekinjeno merjenje,
avtomatsko sproţenje ter merjenje točno določen čas ter
ročno sproţenje ter merjenje točno določen čas.
Čas na instrumentu se nastavi z računalnikom, kar pomeni, da lahko več instrumentov meri
sinhrono. Območje beleţenja frekvenc z geofoni omogoča meritve hitrosti nihanja, ki so
vsi nastavljeni na popolnoma enak čas v območju frekvenc od 2 do 250 Hz. [12]
Z Instantel geofonom ter mikrofonom tvori ta aparat zanesljivo napravo za merjenje
vibracij. Vsebuje lahko 4-kanalno ali 8-kanalno opcijo, ki vključuje dva geofona ter dva
mikrofona. Osemkanalni aparat omogoča istočasno merjenje vibracij v okolju in na
objektu. Obstaja tudi moţnost namestitve Instantel Auto Call Home, kar pomeni daljinski
prenos podatkov s terena prek e-maila ali GSM-signala v računalnik. Aparat je kljub
velikemu številu funkcij zelo enostavno uporabljati. Posebne tehnične lastnosti aparata so:
Instantel Histogram Combo modul omogoča popolno zajemanje valovnih oblik pri
istočasnem snemanju v obliki histogramov, hitrost merjenja je od 1,024 do
16,384meritev/sekundo na posamezni kanal,
standardni stacionarni pomnilnik ima kapaciteto 300 dogodkov z opcijo širitve na
1500 dogodkov,
snemanje dogodkov v času 500 sekund,
kontinuirano merjenje brez mrtvega časa, tudi med obdelavo dogodkov,
vsak posamezni kanal se lahko nastavi za različne senzorje (geofone, hidrofone
merilce vibracij).
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 13
Instantel Blastware modul omogoča zelo širok spekter analize izmerjenih podatkov, saj
zajema veliko število svetovnih standardov (DIN, SIA, ÖNORM …), ki se nanašajo na
vpliv vibracij. [12]
Slika 5.3: Aparat Minimate plus
Blastmate III (slika 5.4) je pravzaprav osnovni aparat Minimate plus, dopolnjen s
kompletno vnosno tipkovnico in tiskalnikom. To omogoča zapis meritev na terenu brez
uporabe računalnika. [12]
Slika 5.4: Aparat Blastmate III
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 14
5.3 Analiza merjenja vibracij z merilno opremo Instantel
Zadnja faza pri merjenju vibracij je analiza izmerjenih signalov, ki jih dobimo na primer iz
predojačevalnika. Analiza je pomembna, če merjenje vibracij ni samo informativno, ampak
bi s tem radi tudi ustrezno vzdrţevali, zaščitili stroje in nadzorovali delovanje oz. v končni
fazi proizvodnjo.
K analizi spadajo:
merilni protokol z izbrano merilno skalo, kot na primer DIN, SIA …
rezultati izmerjenih vrednosti hitrosti vibracije v vseh treh ortogonalnih smereh s
pripadajočimi pospeški in premiki,
rezultati izmerjenega zvočnega pritiska in
frekvenčna analiza.
Merilni protokol je izdelan tako, da nam poda mejne vrednosti vibracij, ki so predpisane s
posameznimi nacionalnimi standardi, ki jih predhodno izberemo. Frekvenčna analiza pa
nam poda natančno informacijo o virih vibracij.
Blastware je programska oprema, ki je v vsakem aparatu nameščena v osnovni obliki,
moţna pa je tudi razširjena različica. Uporablja se za zajemanje, obdelavo, analizo in
prikaz podatkov ter arhiviranje, prenos, pripravo ter tiskanje poročil.
Na sliki 5.5 je prikazan merilni protokol, pri katerem smo izbrali merilno skalo, določeno s
standardom DIN 4150. [12]
Na sliki 5.6 je prikazan zapis meritev po določilih standardov USBM RI8507 in OSMRE.
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 15
Slika 5.5: Merilni protokol (DIN)
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 16
Slika 5.6: Merilni protokol (SIA)
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 17
5.3.1 Standardni modul programa Blastware – Compliance modul
Ključne lastnosti standardnega modula so:
zmogljiv Event Manager (upravljalec dogodkov), ki omogoča prenos podatkov z
monitorja in upravljanje datotek na računalniku,
izbira več kot 20 nacionalnih standardov z mejnimi vrednostmi,
izdelava FFT-analize,
izpis merilnega protokola.
Na sliki 5.7 podajamo primer izpisanega merilnega protokola.
Slika 5.7: Primer merilnega protokola [12]
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 18
5.3.2 Napredni modul programa Blastware - Advanced modul
Blastware napredni modul vključuje vse funkcije osnovnega (Compliance) modula z
dodatnimi funkcijami za obdelavo, analizo valovnih oblik in modeliranje. Vsebuje:
FFT-analizo v obliki hitre Fourierove transformacije,
moţnost uporabe diskretne Fourierove transformacije (DFT-analiza) in
moţnost analize posameznih merilnih intervalov.
Na sliki 5.8 podajamo izpis merilnega protokola, ki je narejen z naprednim protokolom
programa Blastware.
Slika 5.8: Hitrosti vibracij pri naprednem modulu Blastware [12]
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 19
Na sliki 5.9 podajamo izpis merilnega protokola, ki natančno podaja analizo posameznih
merilnih intervalov.
Slika 5.9: Analiza intervalov v grafični obliki z naprednim modulom Blastware [12]
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 20
6 TVEGANJA
6.1 Splošno o tveganjih
Ljudje ne tvegajo zato, ker pričakujejo negativne posledice, ampak računajo predvsem na
pozitivne posledice ali, bolje, pozitivne rezultate svojih ravnanj. Če se izrazimo v
ekonomskem jeziku, računajo, da bodo imeli dobiček in ne škodo. Upravljanje s tveganjem
lahko pomeni ravnanje, ki bo preprečilo negativne posledice in hkrati prineslo ţelen izid.
Še tako idealen načrt ţal ne more predvideti ali preprečiti vseh nezaţelenih dogodkov, ki v
času izvedbe projekta lahko povzročijo vsaj nekaj nepredvidenega dodatnega dela, lahko
pa tudi večje zamude in stroške. Da zadovoljijo različne interese udeleţencev projekta, so
cilji projektov zelo kompleksni, kar zahteva veliko število dejavnosti, v katere je
vključenih večje število ljudi z različnimi veščinami, odgovornostmi in pristojnostmi.
6.2 Vrste tveganj
Večina avtorjev deli tveganja na poslovna (investiranje v napačen projekt), tehnična
(nezmoţnost uresničitve ciljev) in operativna (neustrezno sodelovanje naročnika s
projektnim timom). Pri tem velja, da se s poslovnimi tveganji ukvarja naročnik projekta
(vplivajo pa na uspeh projekta), s tehničnimi in operativnimi (ki vplivajo na učinkovito
izvedbo) pa projektni tim. Pri tem slednja dva tipa skupaj običajno poimenujejo tudi
»projektna tveganja«, ki lahko izhajajo iz okolja projekta ali pa neposredno iz projekta
(slika 6.1). [13]
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 21
*
Slika 6.1: Vrste, viri in dejavniki projektnih tveganj [13]
Tipični koraki procesa menedţmenta tveganj so:
identifikacija in vrednotenje tveganj,
načrtovanje ukrepov za zniţanje tveganosti,
kontroliranje tveganj in ukrepanje.
Proces identifikacije tveganj obsega razpravo o potencialnih tveganjih in izdelavo seznama
tveganj. Osnova za identifikacijo tveganj sta seznam in opis aktivnosti projekta (WBS),
vhodne informacije pa so tudi obseg in specifikacije proizvodov, informacije o okolju
zdruţbe ter pričakovane koristi. [13] Da bi lahko identificirali tveganja in kasneje poiskali
ustrezne ukrepe z njihovo zmanjšanje, je treba za posamezne dejavnosti poiskati razloge za
pojave, ki lahko negativno vplivajo na uspeh projekta:
zakaj bi izvedba aktivnosti in projekta lahko zamujala in/ali zakaj bi bili končni
stroški večji od načrtovanih;
kje bi bil lahko vzrok, da rezultat projekta ni v skladu z zahtevami naročnika;
kaj bi nas oviralo, da ne bi dosegli ustrezne kakovosti proizvoda in/ali izvedbe;
katera tveganja so vezana na pridobitev virov in ali jih lahko pravočasno
pridobimo.
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 22
Pri tem si lahko pomagamo z izkušnjami projektnega tima in sodelavcev, v podporo nam je
poznavanje strokovnih področij, opremo se tudi na intuicijo. Če druţba izvaja sistematične
analize končnih poročil zaključenih projektov, nam zelo pomagajo tudi zabeleţeni podatki
o tveganjih preteklih projektov.
Z vidika vpliva na projekt so tveganja lahko zelo različna – nekateri dogodki povzročijo le
nekajurno “reševalno” akcijo, drugi pa kar večmesečno zamudo. Slednji seveda zahtevajo
večjo pozornost, poskušamo jih preprečiti ali vsaj zmanjšati verjetnost uresničitve. Zato z
ocenjevanjem poskušamo oceniti velikost tveganj, nato le za petino (po Paretovem načelu)
kasneje poiščemo tudi ukrepe za zmanjšanje tveganosti. Tveganja se ovrednotijo tako, da
se ocenita verjetnost uresničitve ter obseţnost posledic uresničitve. Zmnoţek obeh
dejavnikov pa nam prikaţe velikost tveganja. [13]
Velikost tveganja = verjetnost * posledice
Različni avtorji predlagajo različne enote ocenjevanja:
oba faktorja od 1 do 3 (Burke, 2003),
posledice od 1 do 3, verjetnost od 1 do 5 (Gibbs) oz. od 1 do 9 (Young, 2000),
verjetnost v %, posledice od 1 do 100 (Newell, 2002),
verjetnost v %, posledice v mesecih zamude ali v denarnih enotah (Chapman &
Ward, 1997).
Ocena posledic v denarju nam omogoči laţjo primerjavo posledic in stroškov morebitnih
ukrepov za zmanjšanje ali odpravo tveganja, saj se za ukrep ne odločimo, kadar je draţji
od velikosti tveganja. Druga prednost ocenjevanja posledic v denarju je tudi moţnost
večjega razpona med najniţjimi in najvišjimi stroški uresničitve tveganj v primerjavi z
razponom 1 – 3. [13]
Različni avtorji, predvsem z marketinškega področja, govorijo o zaznavanju tveganja, ki
pomeni negotovost, ki jo porabniki doţivljajo, kadar ne morejo predvideti posledic lastnih
nakupnih odločitev. Tu sta poudarjena dva vidika zaznavanja tveganja – negotovost in
posledice. Na porabnikovo nakupno strategijo vpliva samo zaznano tveganje, ne glede na
to, ali dejansko obstaja osnova zanj ali ne. Tveganje, ki ga ne zaznavamo, čeprav obstaja,
ne bo vplivalo na porabnikovo vedenje.
Glavni tipi tveganja, ki ga doţivljajo porabniki pri odločanju o izdelku, so:
funkcionalno tveganje – ali bo izdelek izpolnil pričakovanja;
fizično tveganje – ali je izdelek varen zame in druge, ki bodo izdelek uporabljali;
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 23
finančno tveganje – ali bo izdelek vreden svoje cene;
socialno tveganje – ali bo imela slaba izbira za posledico zasmehovanje ali
norčevanje drugih;
psihološko tveganje – ali bo slaba izbira izdelka vplivala na porabnikov ego;
časovno tveganje – ali ne bo čas, porabljen za iskanje izdelka, zapravljen, če se
izdelek ne bo obnesel tako, kot pričakujemo.
Zaznavanje tveganja pri porabnikih je odvisno od različnih dejavnikov.
Zaznavanje tveganja je odvisno od porabnika. Ljudje z visoko stopnjo zaznavanja
tveganja v različnih nakupnih situacijah izbiro izdelkov omejijo na nekaj varnih
alternativ in raje izpustijo dobre priloţnosti, kot da bi naredili slabo izbiro. Ljudje z
nizko stopnjo zaznavanja tveganja izbiro naredijo iz veliko večjega števila
kategorij.
Doţivljanje tveganja je odvisno od kategorije izdelka. Tako imamo kontinuum
kategorije izdelkov, od tistih z visoko do tistih z nizko stopnjo tveganja.
Doţivljanje tveganja je odvisno od nakupne situacije. Porabniki v različnih
nakupnih situacijah doţivljajo različne stopnje tveganja.
Doţivljanje tveganja je odvisno od kulture. Se razlikujejo od drţave do drţave.
Za zmanjšanje zaznanega tveganja razvijajo porabniki lastne strategije. To jim omogoča
laţje soočanje z izbiro izdelka. Najpogostejše strategije za zniţevanje tveganja so:
1. iskanje informacij,
neformalni viri (prijatelji, druţina …),
formalni viri (oglasi, trgovina …),
2. zvestoba znamki,
3. zaupanje imidţu znanih (pomembnejših) znamk,
4. zaupanje imidţu prodajalne,
5. izbira najdraţjega modela ali znamke,
6. zavarovanje,
garancija za povrnitev denarja,
jamstva,
testi vladnih in neodvisnih laboratorijev,
preizkus z uporabo.
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 24
6.3 Načrtovanje stroškov projekta
Stroški se ocenijo po načelu (metodi) »top-down«. V fazi načrtovanja pa se po načelu »od
spodaj navzgor« (bottom-up) čim bolj natančno predvidijo stroški vseh virov, ki jih bomo
potrebovali za izvedbo projekta. Stroka ta pristop imenuje »inţenirski«, poleg omenjenih
dveh metod pa omenja še tretjo – analogno, kjer se stroški ocenijo na podlagi normativov
za določeno enoto – meter (npr. 1 m izgradnje kanalizacije = 1.725 €), m2 (asfalta) ali m
3
(betona). [13]
Stroški so lahko variabilni, preko ur dela vezani na trajanje dejavnosti (običajno se
upoštevajo kot strošek dela na uro) ali fiksni (nespremenljiv strošek vira na eni dejavnosti
– pogodbeni znesek, material ipd.). Novejša računalniško podprta orodja omogočajo
neposredno planiranje stroškov v kombinaciji s terminskim planom, lahko pa se izdela kar
tabela vrst stroškov po aktivnostih.
Ko zdruţimo terminski plan in stroške virov, dobimo vhodne podatke za izdelavo plana
financiranja – potrebe po višini finančnih sredstev v posameznih obdobjih projekta. Na
podlagi predvidenih izdatkov se tako izdela plan financiranja.
Ocena stroškov po inţenirski metodi se lahko zelo razlikuje od prvotne ocene naročnika.
Če predpostavimo, da je projektni tim pripravil realen plan stroškov, prvotni predračun pa
je niţji od končne ocene, potem ostaneta le dve alternativi – projekt se ne izvede ali pa se
poveča proračun projekta. Slednje se izvede, v kolikor popravljeni finančni kazalniki
projekta (donosnost, doba vračanja) še vedno zadovoljijo naročnika. Zato tudi on sprejme
to odločitev.
6.4 Kontrola stroškov projekta
Stroške najenostavneje spremljamo tako, da v tabelo načrtovanih stroškov vnašamo tudi
dejanske stroške ter jih primerjamo med seboj. Vendar pa nam za realno sliko odstopanj
porabe sredstev glede na plan manjkata dva podatka – »tretja dimenzija« – čas ter stanje
izvedbe aktivnosti/projekta. Aktivnosti so namreč različno dolge, zato je smiselno
kontrolirati stroške tudi med samo izvedbo in ne le na koncu. Poleg tega podatek o porabi
denarja ne prikaţe prave slike, če ne vemo, koliko smo s tem denarjem naredili. Celovito
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 25
sliko o stanju porabe sredstev nam prikaţe metoda prisluţene vrednosti (Earned Value
Analysis – EVA ali Earned Value Management – EVM). [13]
Osnova za kontroliranje je plan odhodkov po času (S-krivulja), ki naj bi bil popravljen v
skladu z morebitnimi spremembami ciljev, zahtev in plana. Za ugotavljanje morebitnega
trenutnega odstopanja sta pomembna še dva podatka – poraba sredstev do danega trenutka
ter stanje izvedbe projekta. Na podlagi slednjega podatka ugotovimo, koliko sredstev smo
planirali za trenutno stanje izvedbe. Šele razlika med porabo sredstev v danem trenutku in
načrtovanimi sredstvi za ţe izvedene aktivnosti nam prikaţe resnično odstopanje stroškov
od plana (slika 6.2).
6.5 Plan stroškov, dejanska poraba in odstopanje stroškov glede na plan
Slika 6.2: Plan stroškov [13]
Trenutno odstopanje in poznavanje vzrokov zanj nam sluţi tudi za okvirni predračun
porabe sredstev ob zaključku projekta. Sicer pa »EVA diagram« običajno prikaţe podatke
o porabi sredstev za celoten projekt. Da bi imeli boljšo sliko o odstopanjih in našli pravi
vzrok za ta odstopanja, je priporočljiv izris več diagramov po posameznih vrstah stroškov
– porabljene ure, material, pogodbe ipd. Pomembno je namreč vedeti, da so ukrepi za
odpravo ali zmanjšanje odstopanj lahko pravi in uspešni, če so sprejeti na podlagi
poznavanja pravega vzroka odstopanj. [13]
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 26
Najpogostejši vzroki za odstopanja stroškov so lahko neustrezna ocena v fazi načrtovanja,
problemi, zamude in dodatne dejavnosti (penali & nadure), podraţitve materiala,
nepravilnosti pri beleţenju porabe ur, izstavljanje računov pogodbenih strank za še ne
izvedeno delo ter vnaprej izvedena naročila, ki so bila sicer načrtovana za kasnejši čas.
Odstopanje stroškov pa je običajno neposredno povezano tudi s spremembami obsega,
časa, kakovosti.
Zajem podatkov o porabi denarja se lahko opravi ročno (manager projekta, administrator,
projektna pisarna) ali samodejno z računalniško podprtim informacijskim sistemom.
Priporočljivo je, da vsak strošek, ki ga zavede za to pristojna sluţba, vsebuje informacijo o
projektu, na katerega se navezuje. Vrsta stroška pa se lahko veţe na računovodski tip
stroška.
6.6 Kontrola sprememb projekta
Do sprememb v projektu skoraj vedno pride, saj je nemogoče vnaprej predvideti vse
podrobnosti. Članom tima se lahko porodijo nove ideje ali pa naročnik spremeni zahteve,
pri daljših projektih se lahko pojavi nova tehnologija ali material ali pa nas konkurenca
preseneti s podobnim produktom ipd. Spremeni se lahko sam končni proizvod ali način
izvedbe.
Najslabše je, da se spremembe »dogajajo« nekontrolirano, kadar se posameznik ali oţji
krog udeleţencev projekta sam odloči za določene spremembe, ne da bi o tem obvestil
druge ali dobil odobritev, da se sprememba lahko izvede. Te se označuje za »ubijalce
projekta«, ker povečajo obseg del, povzročajo neskladja v delu in zamudo projekta,
povišajo stroške, zniţajo moralo in produktivnost ter kvarijo odnose med udeleţenci
projekta.
Določiti je treba proces ter odgovorne za oceno in odobritev predlaganih sprememb ter
pravila informiranja udeleţencev projekta o sprejeti spremembi.
6.7 Ukrepanje v primeru zamujanja projekta
Ţe na začetku projekta je treba določiti tolerance, tako časovna kot stroškovna odstopanja,
pri katerih je najkasneje treba ukrepati. To je lahko povezano tudi z morebitno časovno
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 27
rezervo pred koncem projekta, ki smo jo načrtovali za primer uresničitve tveganj ali
dodatnih nepredvidenih problemov in zastojev.
Če nimamo nobene časovne rezerve, izvajalci pa (tudi z nadurami) aktivnosti ne bodo
mogli izvesti do roka, potem imamo na voljo tri vrste ukrepov. Najprej poskušamo rešiti
trenutno aktivnost s krizno akcijo z najvišjo prioriteto. Za izvedbo krizne aktivnosti je treba
uporabiti vsa razpoloţljiva sredstva, kar včasih pomeni tudi visok dvig stroškov.
Drugo moţnost strokovnjaki angleško poimenujejo fast-tracking, kar bi lahko prevedli kot
hitro sledenje. Preverijo se medsebojne povezave aktivnosti, ki še sledijo do konca
projekta, pri čemer poskušamo tiste z »mehkimi« povezavami čim bolj prekriti, kar
pomeni, da se dve povezani aktivnosti izvajata vzporedno, kolikor je to mogoče. »Razdrtje
plana« (angl. schedule crashing) pa pomeni vključevanje večjega števila virov, s katerimi
se skrajšajo aktivnosti (in zmanjša zamuda) na kritični poti, kar pa tudi lahko poviša
stroške projekta. [13]
Verzuh (2005) pa še posebej opozarja tudi na spremembe izvedbe, ki posredno nastanejo
zaradi čakanja na odziv naročnika (npr. potrditev zasnove izdelka). Pri tem predlaga dve
rešitvi: izvedbo drugih aktivnosti, ki niso odvisne od naročnika, ter uporabo gantograma, v
katerem naročniku prikaţemo (končno) zamudo projekta zaradi njegove neodzivnosti, kar
naj bi ga spodbudilo k hitrejšemu odzivu. Pomembno z vidika kontroliranja pa je, da se
»čakanje« na naročnika pravočasno ugotovi in izvede zgoraj predlagana ukrepa. [13]
6.8 Ukrepi zniţevanja projektnih tveganj
Ko se identificira in ovrednoti tveganja, se začne iskanje načina za zniţanje stopnje
tveganosti projekta. Najprimernejši ukrepi so tisti, s katerimi poskušamo zniţati ali celo
odpraviti moţnost uresničitve posameznih tveganj, dokaj razširjeno in učinkovito pa je tudi
zniţanje posledic v primeru, da se tveganje uresniči.
Tveganju se lahko popolnoma izognemo tako, da odstranimo ali obidemo dejavnik
tveganja. Slednje je moţno s spremembo plana projekta, pri čemer spremenimo celoten
projekt ali posamezno fazo, trajanje aktivnosti, taktiko izvedbe, dobavitelja ali izvajalca.
Nov plan, s katerim poskušamo zaobiti tveganje, lahko opredelimo kot alternativno metodo
doseganja ključnih dogodkov in lahko predstavlja večji strošek izvedbe ali pa tudi ne.
Drugi način odprave tveganja je npr. odprava določenih teţko dosegljivih zahtev
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 28
naročnika, kar zahteva pogajanja z naročnikom, pri odločanju pa se običajno primerja
velikost tveganja s pričakovanim donosom uresničitve zahteve naročnika.
Zniţanje verjetnosti uresničitve tveganj je pristop, podoben predhodnemu, pri čemer se
tveganje ne odstrani, ampak se poskuša le zniţati verjetnost uresničitve. To se največkrat
doseţe z dodatnimi preventivnimi/kontrolnimi dejavnostmi (in posledično z dodatnimi
stroški), moţni pa so tudi naslednji ukrepi: boljša (draţja) oprema, drugačna (boljša,
draţja) tehnologija izvedbe, pomoč zunanjih strokovnjakov, simulacije in uporaba
preizkušenih postopkov.
Tabela 6.1: Seznam tveganj in ukrepov [13]
Posledice tveganja lahko ublaţimo z dejavnostmi, ki jih izvedemo le v primeru uresničitve
tveganja (pristop imenujemo aktivno sprejetje), z zavarovanjem ter s prenosom tveganja na
drugo osebo ali zdruţbo. Zavarovanje je primerno v primeru velikih tveganj, katerih
verjetnost dogodka je nizka, a imajo za projekt lahko katastrofalne posledice. V takih
primerih se zdruţbe običajno obrnejo na zavarovalnice. Prenos tveganja pomeni prenos
kritja dodatnih stroškov kot posledice morebitne uresničitve tveganja na drugo osebo ali
zdruţbo – na naročnika, zunanjega izvajalca ali dobavitelja in je opredeljen s pogodbo.
Pomembno je, da tveganje prevzame stranka, ki ga laţe obvladuje in je za to tudi bolj
motivirana.
Ko smo opredelili ukrepe za zmanjšanje tveganj, jih je potrebno vključiti v plan projekta
(dodatne kontrolne/preventivne aktivnosti). Korektivnih ukrepov se v terminski plan ne
vključi, saj naj bi se izvedli le v primeru uresničitve tveganja. Za primere uresničitve
tveganj in izvedbe omenjenih ukrepov se v terminski plan vključijo časovne rezerve. Te se
koristijo tudi za pasivno sprejetje identificiranih tveganj ter za vsa tveganja, ki jih projektni
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 29
tim ni identificiral. Poleg dodatnega časa se predvidi tudi denarna rezerva, ki se uporabi v
primeru dodatnih stroškov.
Za celovit pregled najpomembnejših tveganj in še posebno za potrebe kontroliranja tveganj
se izdela seznam tveganj s pripravljenimi ukrepi (tabela 6.1). Na podlagi seznama projektni
menedţer na kontrolnih sestankih preverja uresničevanje tveganj in udejanjanje ukrepov. O
morebitnih pojavih simptomov prihajajočega tveganja poročajo lastniki tveganj, zato
seznam tveganj vsebuje tudi simptom in lastnika, torej tistega, ki je zadolţen za
kontroliranje posameznega tveganja. Običajno je to član tima, ki sodeluje na dejavnosti,
kjer se tveganje lahko uresniči, in ki ima ustrezna znanja, izkušnje in visoko raven
odgovornosti.
Zaključna poročila projektov naj bi vsebovala tudi analizo tveganj projekta – primerjavo
problemov in tveganj, na katere se je projektni tim pripravil, in tistih, do katerih je v resnici
prišlo. Izpostavijo se ukrepi, s katerimi se je projektni tim izognil večjim tveganjem v času
izvedbe projekta. V poročilu ne smejo izostati niti tveganja, katerih tim pri planiranju
projekta ni predvidel, ter tistih, katerih ukrepi za omilitev oz. izogib so se izkazali za
neustrezne. Na podlagi teh informacij se izdela in dopolnjuje “baza tveganj”, ki se
uporablja pri obvladovanju tveganj bodočih projektov.
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 30
7 BLAGOVNA ZNAMKA
7.1 Splošno o blagovni znamki
Blagovna znamka je umetnost in temelj trţenja. Sporoča do šest ravni pomenov:
lastnosti – blagovna znamka nas spomni na določene lastnosti,
koristi – lastnosti je treba prevesti v funkcionalne in čustvene koristi,
vrednote – blagovna znamka nam pove nekaj tudi o vrednotah proizvajalca,
kultura – blagovna znamka lahko pomeni določeno kulturo,
osebnost – blagovna znamka lahko nakaţe določeno osebnost,
uporabnik – blagovna znamka lahko nakaţe vrsto porabnika, ki kupuje ali uporablja
izdelek.
To, kar blagovno znamko razlikuje od konkurenčnih generičnih izdelkov brez blagovne
znamke, so porabnikove zaznave in občutki v zvezi z lastnostmi izdelka in njihovega
delovanja. Obstajajo trije pogosto uporabljeni raziskovalni pristopi za ugotavljanje pomena
blagovne znamke:
besedne asociacije,
opis blagovne znamke kot osebnosti,
lestvičenje za ugotovitev bistva blagovne znamke.
Blagovno znamko lahko bolje umeščamo tako, da njeno ime poveţemo z ţeleno koristjo,
vendar je to lahko tudi tvegano, kadar poudarjamo samo eno korist. [11]
7.2 Premoţenje in upravljanje blagovne znamke
Premoţenje blagovne znamke je povezano s stopnjo prepoznavanja imena blagovne
znamke, zaznavanjem kakovosti blagovne znamke, močnimi miselnimi in čustvenimi
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 31
asociacijami in drugimi vrednostmi, kot so patenti, zaščitene blagovne znamke in odnosi s
členi na trţni poti.
Premoţenje blagovne znamke se odraţa v porabnikovem dajanju prednosti enemu izdelku
pred drugim, čeprav sta v temelju identična. Treba ga je razlikovati od vrednotenja
blagovne znamke, ki pomeni nalogo ocenjevanja celotne finančne vrednosti blagovne
znamke.
Blagovno znamko je treba skrbno upravljati, da se njeno premoţenje ne zmanjša. Blagovne
znamke trajajo dlje kot specifični izdelki in oprema. Predstavljajo trajno premoţenje
podjetja. [11]
7.3 Vrste strategij blagovne znamke
Strategija blagovne znamke se bo razlikovala glede na to, ali gre za blagovno znamko s
poudarkom na delovanju, podobi ali doţivetju.
Porabniki kupijo blagovno znamko s poudarkom na delovanju, da zadovoljijo
funkcionalno potrebo. Funkcionalne blagovne znamke imajo najboljšo moţnost, da
zadovoljijo kupce, če jih ti vidijo kot blagovne znamke, ki zagotavljajo odlično delovanje
ali izjemno varčnost. Močno se opirajo tudi na izdelek in/ali ceno.
Blagovne znamke s poudarkom na podobi se uporabljajo pri izdelkih ali storitvah, ki jih je
teţko razlikovati, oceniti njihovo kakovost ali oblikovati navedbo o profilu uporabnika.
Strategije vključujejo ustvarjanje razločevalne oblike, povezovanje blagovnih znamk s
slavnimi uporabniki ali ustvarjanje močne oglaševalske podobe. Ponavadi so oblikovane
tako, da povedo kaj pozitivnega o uporabniku blagovne znamke.
Blagovne znamke s poudarkom na doţivetju vpletejo porabnika bolj, kot je sama preprosta
pridobitev izdelka. Porabnik je preko teh blagovnih znamk v stiku z ljudmi in okoljem.
Sčasoma se vsaka blagovna znamka vedno bolj razvija in postaja vedno bolj prepoznavna.
Uvede se lahko širitev skupine izdelkov (obstoječe ime blagovne znamke razširimo na
nove velikosti ali okuse v obstoječi vrsti izdelkov), širitev blagovne znamke (ime blagovne
znamke razširimo na nove vrste izdelkov), več blagovnih znamk (nova imena blagovnih
znamk znotraj iste vrste izdelkov), nove blagovne znamke (nova blagovna znamka za novo
vrsto izdelkov) in partnerska blagovna znamka (zdruţevanje dveh ali več znanih imen
blagovnih znamk).
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 32
Pogosto je napačno razmišljanje, da blagovne znamke v glavnem gradimo z oglaševanjem.
Obstaja še veliko drugih orodij, ki opisujejo prizadevanja za razvoj blagovne znamke prek
izkušenj z blagovno znamko ali izkustvenih komunikacij. [11]
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 33
8 UČINEK VIBRACIJ, KI JIH POVZROČAJO TEHNOLOŠKI
POSTOPKI IN GRADBENI STROJI
Veliko število tehnoloških aktivnosti v gradbeništvu, kot na primer zabijanje pilotov,
zabijanje in izvlek zagatnic, vibracijsko kompaktiranje zemeljskih materialov ter voţnja
teţke gradbene mehanizacije, povzroča vibracije, ki se lahko po zemljini prenašajo na
bliţnje objekte. Zaradi teh vibracij nastale dinamične sile lahko na objektu povzročijo tudi
škodo. V okviru načrtovanja dejavnosti na gradbišču je treba moţne učinke vibracij
oceniti, ter delo s stroji, ki povzročajo vibracije, prilagoditi tako, da se učinki vibracij, ki
lahko vplivajo na bliţnje stavbe, čim bolj zmanjšajo [1].
Učinki vibracij, ki jih povzročajo gradbeni stroji, se lahko spreminjajo glede na številne
dejavnike, ki so:
intenziteta vira vibracij,
različna sestava in kakovost tal med virom vibracij in objektom,
kakovost izvedenega temeljenja,
dimenzije objekta in
kakovost vgrajenih gradbenih materialov.
Bistveni vpliv na učinek vibracij imajo intenziteta in trajanje ter pogostost in število
dogodkov z vibracijami. Efekt vibracij, ki jih povzročajo gradbeni stroji, lahko:
moti uporabnike stavb,
vpliva na objekte, ker prihaja do tresenja in premikanja konstrukcij,
vpliva na strukturno celovitost zgradbe tudi do te mere, da je lahko ogroţena
stabilnost.
V tabeli 6.1 so podane pribliţne ocene intenzitete vibracij, izraţene kot največja dopustna
hitrost nihanja, ki jo lahko pričakujemo od najpogosteje uporabljenih strojev.
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 34
Tabela 8.1: Ocenjene intenzitete vibracij, kot posledica delovanja gradbenih strojev[6]
Gradbeni stroj Predvidena hitrost nihanja tal
Vibracijski
valjarji
več kot 1,5 mm/s pri razdalji 25 m, večje ravni hitrosti vibracij se lahko
pojavijo na bliţnjih razdaljah, vendar za srednje teţke valjarje ni
pričakovati poškodb, če so stavbe oddaljene vsaj 12 m
Hidravlična
kladiva
- 4,5 mm/s pri razdalji 5 m
- 1,3 mm/s pri razdalji 10 m
- 0,4 mm/s pri razdalji 20 m
- 0,1 mm/s pri razdalji 50 m
Kompaktorji
- 20 mm/s pri razdalji 5 m
- 2 mm/s pri razdalji 15 m
- manj kot 0,3 mm/s pri razdaljah, večjih kot 30 m
Nabijalec
pilotov 1,3 do 3 mm/s pri razdaljah 25 do 50 m v odvisnosti od vrste tal
Buldoţerji 1 do 2 mm/s pri razdaljah pribliţno 5 m, če je razdalja večja od 20 m, so
pričakovane vibracije manjše od 0,2 mm/s
Pnevmatska
vrtalna
garnitura
4 do 5 mm/s pri razdalji pribliţno 5 m in 1,5 mm sek pri 10 m, pri
oddaljenosti več kot 25 m je hitrost vibracije manjša od 0,6 mm/s, na
razdalji, večji kot 50 m, pa manjša od 0,1 mm/s
Kamioni,
voţnja po
gladkih
površinah
0,01 do 0,2 mm/s za objekt, ki je lociran 10 do 20 m stran
Kamioni,
voţnja po
neravnih
površinah
0,1 do 2 mm/s za objekt, ki je lociran 10 do 20 m stran
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 35
9 PRAKTIČNI PRIMERI MERJENJA VIBRACIJ
Pri diplomskem delu smo zbrali veliko število podatkov, ki izhajajo iz meritev vibracij, ki
jih je izvajal Laboratorij za raziskave materialov in konstrukcij Fakultete za gradbeništvo
Maribor. Zbrali in analizirali smo meritve vibracij:
- ki nastajajo pri izvleku ali zabijanju zagatnic,
- ki nastajajo zaradi delovanja vibracijskega valjanja in
- ki jih povzroča voţnja teţkih kamionov.
9.1 Vibracije, ki jih povzroča zabijanje in izvlek zagatnic
Veliko zemeljskih del, kot so zabijanje pilotov, vibracijsko zbijanje tal in voţnja teţkih
gradbenih strojev, povzroča vibracije, ki se lahko prenašajo po zemlji v bliţino objektov.
Te vibracije povzročajo dinamične sile, kar lahko povzroči na objektih škodo. Pri
načrtovanju naštetih tehnoloških aktivnosti je treba oceniti moţne učinke vibracij.
Stroj za zabijanje in izvlek zagatnic predstavlja posebno vrsto strojev, ki povzročajo
vibracije. Pri teh strojih se vibracije širijo preteţno v vertikalni smeri navzgor ter kot
reakcija tudi navzdol. Amplituda je sinusne oblike, impulz pa presenetljivo poteka v
majhnem časovnem intervalu.
9.1.1 Primer meritev vibracij na objektu Zlatoličje 5
Prvi primer obdelave monitoringa vibracij bomo prikazali na primeru meritev, ki smo jih
opravili na stanovanjskem objektu »Zlatoličje 5«, ki se nahaja neposredno ob gradbišču –
gradnji kroţišča glavne ceste I. reda (številka ceste 1400, številka odseka O, tip odseka P)
– smer Miklavţ – Hajdina. Tehnologija izvedbe kroţišča je bila pogojena z zabijanjem
zagatnic, s katerimi je izvajalec del (podjetje SCT, d. d.) stabiliziral breţine ceste pri
gradnji kroţišča.
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 36
Zabijanje in izvlek zagatnic se je izvajalo z visokofrekvenčnim vibracijskim kladivom
PVE 2310VM. Vibracijsko kladivo je bilo v času merjenja vibracij od objekta oddaljeno
37 metrov. Opravili smo tri sklope meritev, ki predstavljajo izmerjene vrednosti pri
zabijanju zagatnic. Z merilno opremo Minimate plus proizvajalca Instantel smo izmerili
intenziteto vibracij kot hitrost oscilacaije v odvisnosti od frekvence pri vgradnji treh
zaporednih zagatnic.
Zabijanje zagatnic na gradbišču podaja slika 9.1.
Slika 9.1: Primer zabijanja zagatnic pri gradnji kroţišča v Staršah
Na objektu smo določili tri merilna mesta:
MM1 – raščena zemljina ob temeljnem zidu na severozahodni strani objekta, v smeri
izvora vibracij
MM2 – temeljni zid na notranji strani, severovzhodna stran, v smeri izvora vibracij
MM3- AB-plošča nad pritličjem, severni vogal, v smeri izvora vibracij
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 37
9.1.2 Rezultati meritev na objektu Zlatoličje 5
Rezultate meritev podajamo v tabelah 9.1, 9.2 in 9.3.
Tabela 9.1: Zbir rezultatov za prvi sklop meritev z dne 11. 6. 2009
Čas T
(mms-1
/Hz)
V
(mms-1
/Hz)
L
(mms-1
/Hz)
PVS
(mms-1
) MM
10:51,28 1,130/47 1,100/32 1,700/47 1,960 1
10:51,28 0,175/43 0,206/37 0,333/28 0,339 2
10:51,29 0,270/19 0,365/27 0,508/12 0,566 3
10:54,54 0,937/39 1,210/37 1,900/43 2,170 1
10:54,54 0,143/34 0,175/32 0,286/27 0,294 2
10:54,55 0,317/>100 0,413/>100 0,365/>100 0,0476 3
10:57,44 1,290/39 1,300/34 1,110/43 1,470 1
10:57,44 0,127/34 0,143/34 0,667/30 0,668 2
10:57,45 0,175/30 0,984/30 1,000/32 1,340 3
Tabela 9.2: Zbir rezultatov za drugi sklop meritev z dne 11. 6. 2009
Čas T
(mms-1
/Hz)
V
(mms-1
/Hz)
L
(mms-1
/Hz)
PVS
(mms-1
) MM
11:07,52 0,365/64 0,492/47 0,587/47 0,718 1
11:07,52 0,0952/47 0,0794/64 0,111/32 0,132 2
11:07,53 0,0635/>100 0,127/>100 0,111/>100 0,172 3
11:14,22 0,810/43 0,794/28 1,560/47 1,690 1
11:14,22 0,159/43 0,159/28 0,270/34 0,279 2
11:14,23 0,238/23 0,286/28 0,397/12 0,456 3
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 38
Tabela 9.3: Zbir rezultatov za tretji sklop meritev z dne 11. 6. 2009
Čas T
(mms-1
/Hz)
V
(mms-1
/Hz)
L
(mms-1
/Hz)
PVS
(mms-1
) MM
11:29,19 0,825/47 0,810/28 1,020/51 1,220 1
11:29,19 0,175/27 0,159/28 0,302/15 0,325 2
11:29,20 0,254/17 0,349/12 0,778/10 0,786 3
11:35,27 0,921/39 0,873/43 1,700/47 1,820 1
11:35,27 0,175/34 0,143/24 0,333/27 0,339 2
11:35,28 0,317/19 0,381/27 0,508/19 0,621 3
11:37,27 0,778/37 0,968/37 1,220/43 1,510 1
11:37,27 0,143/34 0,159/37 0,254/26 0,258 2
11:37,28 0,286/24 0,365/30 0,381/11 0,480 3
Oznake v tabelah:
- L…hitrost vibracije v longitudinalni smeri
- T…hitrost vibracije v transverzalni smeri
- V…hitrost vibracije v vertikalni smeri
- PVS…rezultantni vektor hitrosti oscilacije tal (Peak Vector Sum)
9.1.3 Primer meritev vibracij pri gradnji Mesarskega mostu v Ljubljani
Drugi primer praktičnih meritev smo opravili v sklopu gradnje Mesarskega mostu čez
Ljubljanico v Ljubljani. Tudi na tem gradbišču je gradbena dela izvajalo podjetje
SCT d.d. Zabijanje in izvlek zagatnic se je izvajalo s hidravličnim kladivom
CATERPILLAR CG 23T t.š. 108-0499/1MIO 1837F 2972.
Zabijanje zagatnic na mestu lokacije gradnje pete mosta na Petkovškovem nabreţju v
Ljubljani podajamo s sliko (9.2).
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 39
Slika 9.2: Primer zabijanja zagatnic pri gradnji Mesarskega mostu v Ljubljani
Na omenjenem gradbišču smo vibracije, ki so nastale zaradi zabijanja in izvleka zagatnic,
merili v štirih merilnih dnevih – glej tabelo 9.4.
Tabela 9.4: Opis aktivnosti po datumih izvajanja
Datum Opis aktivnosti na gradbišču, ki je bila predmet monitoringa
1 26/XI-2009 Zabijanje zagatnic ob Petkovškovem nabreţju
2 27/XI-2009 Zabijanje zagatnic ob Petkovškovem nabreţju
3 23/XII-2010 Zabijanje zagatnic ob Plečnikovi trţnici
4 29/IV-2010 Izvlek zagatnic ob Plečnikovi trţnici
Na objektih, ki so locirani v starem mestnem jedru, smo določili merilna mesta, ki so
podana v tabeli 9.5.
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 40
Tabela 9.5: Opis aktivnosti po merilnih mestih
Oznaka Naslov Opis
MM1 Trubarjeva 24, stanovanje Pezdirc Na zunanji arkadi zagrajene terase
MM1a Trubarjeva 24, stanovanje Pezdirc Tla zagrajene terase (pod arkado)
MM2 Petkovškovo nabreţje 23 Temeljni zid ob vratih
MM3 Petkovškovo nabreţje 14 »Cafe Bar« Temeljni zid ob vhodu v objekt
MM4 Petkovškovo nabreţje 19 Temeljni zid med okni v pritličju
MM5 Petkovškovo nabreţje 19
Stropna konstrukcija zadnje etaţe objekta v
nenaseljenem stanovanju v lasti Maje Ţel,
obodni zid (kot, ki ga tvorijo nosilne stene)
neposredno proti lokaciji gradbišča
MM6 Petkovškovo nabreţje 19 Naseljeno stanovanje v lasti Maje Ţel,
zadnja etaţa ob hodniku atrija, na plošči
MM7 Petkovškovo nabreţje 27 Temeljni zid, okenska polica (stena proti
gradbišču)
MM8 Petkovškovo nabreţje 27 Temeljni zid, okenska polica (dvoriščna
stran)
MM9 Plečnikova trţnica (v nadstropju) ob
ribarnici Plošča v vogalu ob dvigalu
MM9a Plečnikova trţnica (v nadstropju) ob
ribarnici
Okenska polica na obodni steni proti
Ljubljanici (Petkovškovem nabreţju)
MM10 Plečnikova trţnica (v kleti) Zid nad temeljem stene, ki ločuje trţnico
MM11 Plečnikova trţnica (v nadstropju),
mesarstvo Kodila Plošča v vogalu nad vrhom stopnišča
MM12 Plečnikova trţnica (v kleti) Zid nad temeljem stene, ki ločuje trţnico
(sanitarije)
MM 13 Trubarjeva 24, Bife Stena – na arkadi
MM 14 Petkovškovo nabreţje 23, stanovanje
Iskrič
14a – tla v dnevni sobi ob steni z balkonom
15b – tla v kuhinji
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 41
MM15 Petkovškovo nabreţje 17 Zadnji strop objekta, podstrešje na
konstrukciji stropa ob stopnišču, ki vodi na
podstrešje
MM 16 Bogoslovno semenišče ob Plečnikovi
trţnici
16 – okenska polica v vogalu (vhod v
kuhinjo)
16a – študentska soba P + 2
16b – hodnik ob študentski sobi P + 1
Na sliki 9.3 so podane lokacije objektov, ki so bili predmet monitoringa pri gradnji
Mesarskega mostu.
Slika 9.3: Prikaz lokacije posameznih merilnih mest
Pri monitoringu vibracij smo uporabljali dva merilna kompleta:
- 8-kanalni komplet MINIMATE PLUS z dvema geofonoma in
- 4-kanalni komplet MINIMATE PLUS z enim geofonom.
Rezultati meritev so podani v tabelah od 9.15 do 9.36.
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 42
9.1.4 Rezultati meritev vibracij pri gradnji Mesarskega mostu v Ljubljani
Tabela 9.6: Merilno mesto 1- dne 26. 11. 2009
Čas T
(mms-1
/Hz)
V
(mms-1
/Hz)
L
(mms-1
/Hz)
PVS
(mms-1
) MM
16:01,54 0,254/>100 0,254/>100 0,254/>100 0,311 1
16:03,17 0,254/>100 0,254/>100 0,381/>100 0,475 1
16:04,03 0,587/37 0,508/30 0,381/47 0,684 1
16:04,44 0,635/39 0,635/32 0,508/47 0,833 1
16:05,28 0,762/43 0,635/28 0,508/47 0,773 1
Tabela 9.7: Merilno mesto 2 – 26. 11. 2009
Čas T
(mms-1
/Hz)
V
(mms-1
/Hz)
L
(mms-1
/Hz)
PVS
(mms-1
) MM
16:23,24 0,254/>100 0,254/>100 0,254/>100 0,381 2
16:24,12 0,381/>100 0,508/>100 0,254/>100 0,539 2
16:24,53 0,254/>100 0,254/>100 0,254/>100 0,381 2
Tabela 9.8: Merilno mesto 3 – 26. 11. 2009
Čas T
(mms-1
/Hz)
V
(mms-1
/Hz)
L
(mms-1
/Hz)
PVS
(mms-1
) MM
16:29,54 0,127/>100 0,127/>100 0,254/>100 0,284 3
16:37,58 0,254/>100 0,127/>100 0,254/>100 0,311 3
16:38,36 0,254/73 0,127/>100 0,254/>100 0,311 3
16:39,31 0,254/>100 0,254/>100 0,254/>100 0,381 3
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 43
Tabela 9.9: Merilno mesto 4 – 26. 11. 2009
Čas T
(mms-1
/Hz)
V
(mms-1
/Hz)
L
(mms-1
/Hz)
PVS
(mms-1
) MM
16:46,20 0,127/>100 0,124/>100 0,127/>100 0,284 4
16:47,02 0,381/43 0,38/57 0,254/>100 0,554 4
16:47,43 0,254/>100 0,254/>100 0,254/>100 0,381 4
Tabela 9.10: Merilno mesto 5 – 26. 11. 2009
Čas T
(mms-1
/Hz)
V
(mms-1
/Hz)
L
(mms-1
/Hz)
PVS
(mms-1
) MM
17:05,47 0,762/16 0,508/32 0,508/26 0,861 5
17:06,35 0,889/34 0,635/22 0,889/34 1,36 5
17:07,20 1,02/16 0,762/24 0,889/22 1,30 5
Tabela 9.11: Merilno mesto 6 – 26. 11. 2009
Čas T
(mms-1
/Hz)
V
(mms-1
/Hz)
L
(mms-1
/Hz)
PVS
(mms-1
) MM
17:16,09 0,635/37 0,254/>100 0,254/>100 0,648 6
17:17,03 0,254/>100 0,254/>100 0,254/>100 0,44 6
Tabela 9.12: Merilno mesto 7 in meritev hitrosti oscilacije na zemljini nasipa (ZN) –
pravokotno na MM 7 (sinhrono merjenje) – 26. 11. 2009
Čas T
(mms-1
/Hz)
V
(mms-1
/Hz)
L
(mms-1
/Hz)
PVS
(mms-1
) MM
17:30,30 0,635/>100 0,825/24 0,635/24 1,01 7
1,38/<1 2,25/>100 1,48/>100 2,96 ZN
17:31,12 0,762/21 1,03/24 1,03/37 1,20 7
0,413/21 0,635/22 0,571/20 0,698 ZN
17:31,54 0,841/22 0,984/22 0,937/28 1,2 7
0,381/20 0,730/24 0,619/20 0,761 ZN
17:32,32 0,81/20 0,921/21 0,667/17 1,03 7
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 44
0,333/20 0,730/27 0,603/20 0,749 ZN
17:33,14 0,714/20 0,762/20 0,238/26 0,878 7
0,397/18 0,619/21 0,587/20 0,71 ZN
Tabela 9.13: Merilno mesto 8 in meritev hitrosti oscilacije na zemljini nasipa (ZN) –
pravokotno na MM 8 (sinhrono merjenje) – 26. 11. 2009
Čas T
(mms-1
/Hz)
V
(mms-1
/Hz)
L
(mms-1
/Hz)
PVS
(mms-1
) MM
17:34,13 0,587/20 0,667/19 0,381/26 0,742 8
6,19/10 3,56/10 0,413/32 7,08 ZN
17:35,02 0,54/20 0,635/23 0,651/23 0,816 8
0,270/22 0,619/28 0,254/20 0,624 ZN
Tabela 9.14: Merilno mesto 4 in 5 in meritev hitrosti oscilacije na zemljini nasipa (ZN) –
pravokotno na MM 4 in 5 (sinhrono merjenje) – 27. 11. 2009
Čas T
(mms-1
/Hz)
V
(mms-1
/Hz)
L
(mms-1
/Hz)
PVS
(mms-1
) MM
11:14,08 0,111/26 0,206/20 0,27/18 0,392 4
0,206/19 0,603/18 0,444/20 0,617 5
11:14,08 1,9/>100 0,762/28 0,762/32 2,02 ZN
11:26,45 0,127/34 0,19/20 0,19/17 0,221 4
0,206/18 0,286/18 0,175/20 0,317 5
11:26,46 1,14/22 0,254/>100 1,02/>100 1,36 ZN
11:27,45 0,254/23 1,19/26 0,333/18 0,389 4
0,286/20 0,619/20 0,254/22 0,636 5
11:27,46 2,29/30 0,889/22 0,889/37 2,47 ZN
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 45
Tabela 9.15: Merilno mesto 9 in 10 (sinhrono merjenje) – 27. 11. 2009
Čas T
(mms-1
/Hz)
V
(mms-1
/Hz)
L
(mms-1
/Hz)
PVS
(mms-1
) MM
12:20,14 0,0635/>100 0,0952/>100 0,0476/>100 0,102 9
0,0476/>100 0,0635/>100 0,0794/>100 0,0809 10
13:00,45 0,0635/85 0,0952/21 0,0635/64 0,102 9
0,0635/>100 0,0635/67 0,0794/>100 0,552 10
14:00,05 0,111/20 0,222/18 0,0952/20 0,225 9
0,0952/43 0,111/37 0,19/20 0,211 10
Tabela 9.16: Merilno mesto 11 in 12 (sinhrono merjenje) – 27. 11. 2009
Čas T
(mms-1
/Hz)
V
(mms-1
/Hz)
L
(mms-1
/Hz)
PVS
(mms-1
) MM
14:16,53 0,0794/47 0,175/21 0,0794/47 0,182 11
0,238/51 0,333/51 0,19/51 0,416 12
Tabela 9.17: Merilno mesto 1 in 13 in meritev hitrosti oscilacije na zemljini nasipa (ZN) –
pravokotno na MM 1 in 13 (sinhrono merjenje) – 27. 11. 2009
Čas T
(mms-1
/Hz)
V
(mms-1
/Hz)
L
(mms-1
/Hz)
PVS
(mms-1
) MM
15:03,29 0,302/18 0,397/20 0,397/19 0,524 1
0,175/23 0,143/22 0,397/57 0,42 13
15:03,30 0,635/51 1,27/30 2,41/28 2,51 ZN
14:04,55 0,238/17 0,270/16 0,365/11 0,393 1
0,143/23 0,143/12 0,175/12 0,216 13
15:04,56 0,762/19 0,508/39 1,14/23 1,16 ZN
Tabela 9.18: Merilno mesto 14a oziroma 14b – 27. 11. 2009
Čas T
(mms-1
/Hz)
V
(mms-1
/Hz)
L
(mms-1
/Hz)
PVS
(mms-1
) MM
15:35,54 0,635/18 2,41/17 0,508/21 2,48 14a
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 46
15:36,50 1,02/18 3,05/17 0,508/21 3,2 14a
15:37,50 2,03/20 2,29/20 0,889/24 3,08 14a
15:38,30 1,4/21 1,65/21 0,762/22 2,01 14b
15:39,33 1,27/20 1,27/21 0,635/24 1,75 14b
15:42,44 1,02/21 1,02/21 0,508/32 1,36 14b
15:43,23 1,14/20 1,4/21 0,508/39 1,81 14b
Tabela 9.19: Merilno mesto 15 – 27. 11. 2009
Čas T
(mms-1
/Hz)
V
(mms-1
/Hz)
L
(mms-1
/Hz)
PVS
(mms-1
) MM
16:07,13 0,762/27 1,27/20 0,508/39 1,44 15
16:07,53 0,889/26 1,65/23 0,508/39 1,79 15
16:08,36 0,635/26 1,4/22 0,381/64 1,49 15
16:09,17 0,508/>100 1,02/>100 0,254/>100 1,09 15
Tabela 9.20: Merilno mesto 9 in 10 (sinhrono merjenje) – 23. 12. 2009
Čas T
(mms-1
/Hz)
V
(mms-1
/Hz)
L
(mms-1
/Hz)
PVS
(mms-1
) MM
10:42,34 0,683/39 0,19/20 0,619/37 0,826 9
0,175/21 0,175/20 0,143/24 0,198 10
10:43,29 1,32/47 0,524/20 1,27/30 1,59 9
0,302/18 0,444/17 0,444/22 0,458 10
10:44,15 1,0/43 0,413/20 0,889/34 1,24 9
0,222/21 0,349/20 0,317/21 0,39 10
10:45,04 0,937/47 0,397/20 0,905/34 1,27 9
0,19/22 0,302/21 0,286/20 0,38 10
10:45,52 0,762/28 0,397/20 0,794/32 0,995 9
0,206/21 0,254/21 0,27/20 0,3 10
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 47
Tabela 9.21: Merilno mesto 16a in 16b (sinhrono merjenje) – 23. 12. 2009
Čas T
(mms-1
/Hz)
V
(mms-1
/Hz)
L
(mms-1
/Hz)
PVS
(mms-1
) MM
11:33,04 0,429/32 0,857/24 0,476/73 0,939 16a
0,397/43 0,683/64 0,286/14 0,7 16b
11:34,01 0,556/23 1,65/18 0,619/17 1,7 16a
0,635/39 0,778/51 0,571/18 0,873 16b
11:34,53 0,635/22 1,57/20 0,667/21 1,67 16a
0,635/24 0,635/24 0,651/21 0,896 16b
11:54,26 0,46/12 0,889/>100 0,968/>100 1,03 16a
0,206/20 0,587/47 0,365/18 0,623 16b
11:55,37 0,587/<1 0,667/19 0,349/30 0,697 16a
0,238/27 0,556/47 0,444/17 0,619 16b
12:01,30 0,619/23 1,6/21 0,698/20 1,68 16a
0,825/47 0,603/22 0,746/22 1,05 16b
12:02,10 0,444/20 0,968/20 0,651/23 1,05 16a
0,635/43 0,556/26 0,54/20 0,753 16b
Tabela 9.22: Merilno mesto 1 (sinhrono merjenje na arkadi in medetaţni konstrukciji) –
23. 12. 2009
Čas T
(mms-1
/Hz)
V
(mms-1
/Hz)
L
(mms-1
/Hz)
PVS
(mms-1
) MM
8:55,09 0,111/37 0,175/>100 0,127/34 0,192 1
0,0794/>100 0,0952/32 0,0794/37 0,0979 1a
8:56,28 0,111/>100 0,286/>100 0,159/>100 0,289 1
0,111/10 0,0794/64 0,0952/16 0,121 1a
9:03,45 0,175/16 0,397/8 0,206/>100 0,422 1
0,175/85 0,159/11 0,159/13 0,202 1a
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 48
Tabela 9.23: Merilno mesto 16 (sinhrono merjenje na merilnem mestu in tlaku (T) ob
merilnem mestu) – 23. 12. 2009
Čas T
(mms-1
/Hz)
V
(mms-1
/Hz)
L
(mms-1
/Hz)
PVS
(mms-1
) MM
9:53,12 0,524/64 0,175/19 0,349/85 0,563 16
0,841/31 0,46/18 0,27/27 0,945 T
9:54,07 0,857/73 0,524/17 1,11/73 1,33 16
2,19/26 1,02/30 0,794/24 2,32 T
9:54,56 0,683/73 0,381/17 0,683/74 0,907 16
2,29/27 1,0/30 0,698/20 2,38 T
9:55,44 0,651/57 0,476/17 0,825/64 0,957 16
2,54/24 1,08/24 0,889/19 2,68 T
9:56,35 0,413/73 0,286/24 0,571/51 0,586 16
1,9/32 0,683/34 0,508/32 1,95 T
Tabela 9.24: Merilno mesto 9 (sinhrono merjenje na merilnem mestu 9 ter 9a) – 23. 12.
2009
Čas T
(mms-1
/Hz)
V
(mms-1
/Hz)
L
(mms-1
/Hz)
PVS
(mms-1
) MM
9:59,25 1,84/64 0,619/28 2,51/24 2,71 9
0,683/26 1,83/28 0,429/28 1,87 9a
10:12,12 0,291/43 0,873/16 2,03/34 2,23 9
1,12/21 2,25/20 0,556/22 2,45 9a
10:00,57 0,333/30 0,841/17 1,35/19 1,49 9
0,986/19 2,3/20 0,54/17 2,46 9a
10:01,44 0,413/28 0,889/17 1,73/24 1,86 9
1,05/18 2,1/20 0,571/21 2,28 9a
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 49
Tabela 9.25: Mesto 9 in 10 (sinhrono merjenje) – 29. 4. 2010
Čas T
(mms-1
/Hz)
V
(mms-1
/Hz)
L
(mms-1
/Hz)
PVS
(mms-1
) MM
9:07,21 0,651/20 0,683/19 0,667/20 0,850 9
0,524/21 0,365/18 0,571/17 0,756 10
9:08,04 0,206/20 0,571/23 0,254/20 0,588 9
0,302/19 0,302/26 0,349/21 0,420 10
9:08,45 0,238/20 0,397/22 0,27/22 0,435 9
0,301/21 0,238/>100 0,27/20 0,378 10
9:09,27 0,222/19 0,46/24 0,333/20 0,489 9
0,317/37 0,254/18 0,302/20 0,405 10
9:10,05 0,333/20 0,365/21 0,175/24 0,408 9
0,286/21 0,27/20 0,238/22 0,344 10
9:10,46 0,302/20 0,27/20 0,159/22 0,369 9
0,206/18 0,206/19 0,127/27 0,253 10
9:11,25 0,317/21 0,159/20 0,175/24 0,338 9
0,222/24 0,175/20 0,175/22 0,272 10
9:12,08 0,127/30 0,111/43 0,0794/51 0,131 9
0,0952/24 0,0794/23 0,0952/24 0,112 10
Tabela 9.26: Merilno mesto 16 – 29. 4. 2010
Čas T
(mms-1
/Hz)
V
(mms-1
/Hz)
L
(mms-1
/Hz)
PVS
(mms-1
) MM
9:46,19 0,333/32 0,524/20 0,714/26 0,792 16
9:46,54 0,429/28 0,381/23 0,794/47 0,811 16
9:47,26 0,397/20 0,492/32 0,921/27 0,929 16
9:48,04 0,397/57 0,889/57 0,875/26 0,976 16
9:48,38 0,476/73 1,02/>100 0,952/51 1,02 16
9:49,13 0,429/28 0,841/39 0,937/57 1,07 16
9:49,47 0,587/64 0,778/39 0,937/85 1,12 16
9:50,19 0,429/85 1,3/>100 0,857/73 1,33 16
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 50
9:50,53 0,413/73 0,619/>100 0,619/64 0,737 16
9:51,21 0,444/>100 0,381/>100 0,873/85 0,892 16
Tabela 9.27: Merilno mesto 11 in 12 (sinhrono merjenje) – 29. 4. 2010
Čas T
(mms-1
/Hz)
V
(mms-1
/Hz)
L
(mms-1
/Hz)
PVS
(mms-1
) MM
10:04,21 0,429/24 0,159/32 0,349/20 0,527 11
0,270/37 0,587/22 0,365/32 0,647 12
10:05,02 0,317/22 0,143/32 0,349/21 0,402 11
0,222/43 0,556/22 0,333/28 0,573 12
10:05,43 0,206/24 0,143/26 0,429/31 0,453 11
0,27/37 0,587/20 0,302/27 0,604 12
10:06,22 0,159/34 0,143/37 0,317/21 0,331 11
0,524/37 0,429/22 0,254/32 0,59 12
10:07,03 0,222/23 0,111/39 0,206/22 0,283 11
0,571/39 0,317/23 0,27/32 0,611 12
10:07,40 0,333/20 0,143/34 0,27/24 0,384 11
0,794/32 0,46/21 0,206/43 0,839 12
10:08,19 0,254/21 0,127/39 0,206/18 0,291 11
0,429/34 0,254/22 0,222/26 0,446 12
10:08,57 0,270/23 0,159/26 0,238/20 0,35 11
0,254/23 0,302/21 0,143/37 0,38 12
10:09,36 0,0952/30 0,0635/73 0,0952/47 0,11 11
0,238/34 0,0952/26 0,0794/51 0,24 12
9.2 Vibracije, ki jih povzroča uporaba vibracijskega valjarja
Pri postopkih vibracijskega zgoščevanja nevezanih slojev tal ciljno dinamično delujemo na
zgornji ustroj zemljišča. Pri teh gradbenih postopkih se tresljaji ali vibracije skozi tla
prenašajo na sosednje objekte in lahko na njih povzročijo poškodbe.
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 51
Pri načrtovanju gradenj je torej treba oceniti tudi moţne vplive vibracij in s tem povezana
tveganja ter gradbene stroje izbrati tako, da je vpliv njihovega delovanja na sosednje
objekte preprečen ali vsaj minimalen.
9.2.1 Primer meritev učinka vibracijskega valjarja na objektu grad Trebnje
Primer meritev učinka vibracijskih valjarjev smo merili na odseku gradnje nove avtoceste
Pluska – Ponikve. Pri gradnji nasipa na lokaciji pri cestnem profilu 182 in pri ureditvi trase
avtoceste neposredno pred tunelom Leščevje se je za vibracijsko zgoščevanje zemljine
uporabljal dinamični valjar HAMM 3520, za katerega so znane naslednje tehnične
karakteristike:
obratovalna masa valjarja: 12480 kg - masa osne obremenitve zadnjih koles
7320 kg,
frekvenca vibracije: 30 Hz z amplitudo 1,19 mm.
Opisani valjar lahko deluje z načinom plitvega oziroma globokega zgoščevanja. Prikaz
valjanja dveh valjarjev iz bliţine podaja slika 9.4, iz oddaljenosti pa slika 9.5.
Slika 9.4: Prikaz valjanja dveh valjarjev iz bliţine
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 52
Slika 9.5: Prikaz valjanja dveh valjarjev iz oddaljenosti
Monitoring vibracij učinka vibracijskih valjarjev se je izvajal 22. 12. 2008, 2. 3. 2009 in 8.
9. 2009. V vseh primerih sta obratovala dva valjarja.
Dne 22. 12. 2008 in 2. 3. 2009 se je izvedel monitoring vpliva vibracijskih valjarjev na
zgodovinsko zaščiten objekt – grad Trebnje.
Merilna mesta smo zaradi oddaljenosti nasipa od objekta razporedili na:
merilno mesto v raščeni zemljini pod nasipom,
merilno mesto v raščeni zemljini ob temeljnem zidu objekta grad Trebnje in
merilno mesto na temeljnem zidu dela gradu, ki je bil najbliţje viru vibracij.
Prikaz merilnih mest podajta sliki 9.6 in 9.7.
Slika 9.6: Merno mesto v raščeni zemljini na nasipu AC Pluska – Ponikve
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 53
Slika 9.7: Merno mesto na lokaciji – grad Trebnje (paviljon)
Vibracije smo merili z dvema merilnima kompletoma Instantel – Minimate plus. Na
merilnem mestu na nasipu smo postavili aparat z enim geofonom. Na merilnem mestu ob
gradu Trebnje pa smo postavili aparat z dvema geofonoma. Proţenje aparatov je bilo
usklajeno tako, da smo oba instrumenta nastavili na popolnoma enak čas, aktivirali pa
ročno. Na objektu grad Trebnje in na nasipu smo opravili dve istočasni merjenji vpliva
vibracij. Oba instrumenta smo aktivirali, ko je bil vibracijski valjar najbliţje instrumentu,
ki je bil postavljen v neposredni bliţini nasipa. Zbir rezultatov podajamo v tabeli 9.28,
9.29, 9.30 in 9.31.
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 54
9.2.2 Rezultati meritev vibracij zaradi vibracijskega valjarja na objektu grad
Trebnje
Tabela 9.28: Zbir rezultatov za sklop meritev z dne 22. 12. 2008
Čas T
(mms-1
/Hz)
V
(mms-1
/Hz)
L
(mms-1
/Hz)
PVS
(mms-1
) MM
12:52,00 0,270/47 0,206/28 0,397/51 0,417 Nasip -
zemljina
12:55,00 0,238/51 0,190/26 0,381/43 0,419 Nasip -
zemljina
12:52,00 0,0957/34 0,0794/85 0,0794/37 0,116 Zemljina –
grad
12:52,00 0,0794/39 0,0952/22 0,127/23 0,135 Stena – grad
12:55,00 0,0636/85 0,0952/>100 0,0635/>100 0,0966 Zemljina –
grad
12:55,00 0,0635/>100 0,0794/85 0,0794/39 0,0870 Stena – grad
Tabela 9.29: Zbir rezultatov za sklop meritev z dne 2. 3. 2009
Čas T
(mms-1
/Hz)
V
(mms-1
/Hz)
L
(mms-1
/Hz)
PVS
(mms-1
) MM
14:05,00 0,333/47 0,190/43 0,381/64 0,434 Nasip -
zemljina
14:06,00 0,810/51 0,270/57 0,952/57 1,170 Nasip -
zemljina
13:05,00 0,0635/>100 0,0794/>100 0,0635/>100 0,0855 Zemljina –
grad
13:05,00 0,0635/>100 0,0794/57 0,0794/34 0,102 Stena - grad
13:06,00 0,0952/34 0,0794/>100 0,476/>100 0,108 Zemljina –
grad
13:06,00 0,0794/>100 0,0952/34 0,111/21 0,136 Stena - grad
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 55
Tabela 9.30: Zbir rezultatov za sklop meritev z dne 22. 11. 2008
Čas T
(mms-1
/Hz)
V
(mms-1
/Hz)
L
(mms-1
/Hz)
PVS
(mms-1
) MM
11:16,06 0,952/57 0,508/27 1,330/57 1,340 16
11:16,58 0,905/57 0,429/57 1,130/64 1,130 16
11:25,59 0,540/51 0,349/28 0,714/57 0,792 16
11:26,53 0,683/47 0,460/57 1,330/64 1,340 16
11:27,59 0,444/43 0,333/26 0,651/43 0,668 16
11:29,02 0,794/51 0,492/51 1,480/57 1,480 16
Tabela 9.31: Zbir rezultatov za sklop meritev z dne 22. 12. 2008
Čas T
(mms-1
/Hz)
V
(mms-1
/Hz)
L
(mms-1
/Hz)
PVS
(mms-1
) MM
12:52,08 0,270/47 0,206/28 0,397/51 0,417 16
12:52,08 0,0952/34 0,0794/85 0,0794/37 0,116 16
12:52,08 0,0794/39 0,0952/22 0,127/23 0,135 16
12:55,21 0,238/51 0,190/26 0,381/43 0,419 16
12:55,21 0,0635/85 0,0952/>100 0,0635/>100 0,0966 16
12:55,21 0,0635/>100 0,0794/85 0,0794/39 0,0870 16
9.2.3 Primer meritev učinka vibracijskega valjarja na objektu Belšinja vas 7
Drugi sklop meritev smo opravili 8. 9. 2009. Predmet meritve vpliva vibracij je bil
stanovanjski objekt na lokaciji Belšinja vas 7. Gre za zelo star stanovanjski objekt tipa
K+P, ki je bil grajen iz kamna, brez temeljev, z armirano betonsko ploščo nad kletjo.
Objekt nima vgrajenih potrebnih protipotresnih vezi. Objekt je bil predhodno izpostavljen
vplivu miniranja tunelskih cevi predora Leščevje.
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 56
Na sliki 9.8 je prikazan objekt z mernimi mesti, na slikah 9.9 in 9.10 pa lega objekta.
Slika 9.8: Prikaz objekta z mernimi mesti
Slika 9.9: Stanovanjski objekt Belšinja vas 7 v času monitoringa
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 57
Slika 9.10: Objekt Belšinja vas 7 po dokončanju avtoceste
Na objektu smo določili dve merni mesti; en geofon je bil nameščen na temeljni zid
cca 60 cm nad koto terena v vogalu objekta, ki je bil najbliţje viru vibracij, drugi geofon
pa smo namestili na zadnji strop – AB stropno ploščo.
V tabeli 9.32 podajamo lokacijo merilnih mest in način delovanja vibrovaljarjev, vključno
z njihovo oddaljenostjo od objekta, v času izvajanja meritev.
Tabela 9.32: Lokacije merilnih mest, način delovanja vibrovaljarjev in njihova oddaljenost
od objekta – 8. 9. 2009
Čas Učinek valjanja Lokacija valjanja Razdalja
(m)
12:32,15 Plitko vibriranje Nad portalom tunela 104
12:33,40 Plitko vibriranje Desna cev 104
12:37,46 Globoko vibriranje Desna cev 104
12:38,25 Globoko vibriranje Desna cev 104
12:47,36 Plitko vibriranje En pri levi cevi, drugi pri
desni cevi 123
12:48,14 Plitko vibriranje En pri levi cevi, drugi pri
desni cevi 123
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 58
9.2.4 Rezultati meritev vibracij zaradi vibracijskega valjarja na objektu Belšinja
vas 7
Rezultati meritev so podani v tabelah od 9.33.
Tabela 9.33: Merilno mesto podstrešje in temeljni zid – 8. 9. 2009
Čas T
(mms-1
/Hz)
V
(mms-1
/Hz)
L
(mms-1
/Hz)
PVS
(mms-1
) MM
12:32,15 0,254/28 0,0952/37 0,159/18 0,0870 podstrešje
12:32,15 0,0476/>100 0,0635/85 0,0794/34 0,811 temeljni zid
12:33,40 0,317/28 0,0794/>100 0,143/26 0,342 podstrešje
12:33,40 0,0476/>100 0,0635/37 0,0635/>100 0,0778 temeljni zid
12:37,46 0,333/18 0,0794/43 0,365/16 0,474 podstrešje
12:37,46 0,0794/51 0,0794/57 0,0794/47 0,104 temeljni zid
12:38,25 0,238/30 0,0952/85 0,254/17 0,317 podstrešje
12:38,25 0,0635/57 0,0952/43 0,0635/73 0,103 temeljni zid
12:47,36 0,159/34 0,0952/57 0,143/18 0,177 podstrešje
12:47,36 0,111/57 0,0952/57 0,111/51 0,156 temeljni zid
12:48,14 0,175/21 0,0794/47 0,190/20 0,228 podstrešje
12:48,14 0,0635/>100 0,0794/51 0,0635/>100 0,104 temeljni zid
9.3 Vibracije, ki jih povzroča promet s teţkimi kamioni
Vibracije, ki jih povzroča promet, so skupna skrb druţbe, saj zelo pogosto povzročajo
teţave ljudem in tudi probleme na konstrukcijah. Vibracije, ki jih povzroča promet, so
zunanji vir in so posledica teţkega prometa, predvsem tovornjakov in tudi avtobusov.
Osebni avtomobili in lahka dostavna vozila redko povzročajo vibracije, ki so zaznavne v
stavbah. Cestni promet s teţkimi tovornimi vozili običajno predstavlja vir vibracije s
frekvenco v območju med 5 in 25 Hz in s hitrostjo nihanja tal od 0,05 do 25 mm/s
(Hunaidi, 2000).
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 59
Prevladujoče frekvence in hitrost nihanja pa so odvisne od številnih dejavnikov, kot so:
stanje voziščne konstrukcije (predvsem poškodbe in hrapavost),
hitrost in masa vozila,
sistem vzmetenja vozila,
tip tal,
letni čas, razdalja med prometnico in objektom ter
tip kakovosti gradnje objekta, ki je izpostavljen obremenitvam z vibracijami od
prometa.
Tudi odziv delovanja gradbenih strojev in prometa tovornih vozil, ki pri svojem delu
povzročajo vibracije, se meri s postopkom ugotavljanja hitrosti nihanja. Za te vrste meritev
se tudi lahko uporabljajo geofoni, s katerimi je treba izmeriti hitrosti nihanja tal ter odziv
objekta na to nihanje. Običajno se meri hitrost nihanja zemljine na mestu vira vibracij – v
neposredni bliţini delovanja gradbenega stroja na zemljini, prav tako na zemljini pred
temeljem objekta, ki ga opazujemo, ter na temelju tega objekta.
9.3.1 Primer meritev vibracij pri gradnji garaţne hiše Union v Mariboru
Opravili smo meritve vibracij, ki kot posledica tehnološke aktivnosti nastajajo pri gradnji
garaţe »UNION« v Mariboru. Prvi del meritev smo opravili pri kopanju gradbene jame in
postavljanju ţerjava v gradbeno jamo.
Izvajalec gradnje (podjetje Granit iz Slovenske Bistrice) je dne 1. julija 2011 na
omenjenem gradbišču izvajal lokalne izkope gramoza z dna gradbene jame ter dovoza v
gradbeno jamo, nalaganje gramoza na kamione ter odvoz tega na deponijo izven lokacije
gradbišča. Ta tehnološka dejavnost je podana s sliko 9.11.
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 60
Slika 9.11: Kopanje gramoza ter nalaganje na kamione
Istega dne je izvajalec del izvajal še montaţo ţerjava v gradbeni jami, pri čemer je
uporabljal avtodvigalo. Ta tehnološka dejavnost je prikazana s slikama 9.12 in 9.13.
Slika 9.12: Montaţa ţerjava na gradbišču
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 61
Slika 9.13: Montaţa ţerjava na gradbišču
Na sliki 9.14 podajamo prikaz lokacije treh mernih mest.
MM2,3
MM1
VIR VIBRACIJ
Gradbena jama
za garaže UNION
Slika 9.14: Prikaz merilnih mest
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 62
9.3.2 Rezultati meritev vibracij pri gradnji garaţne hiše Union v Mariboru
Meritve vibracij in zvočnega tlaka na mernih mestih (tabela 9.34) smo izvajali z dvema
merilnima garniturama proizvajalca Instantel – Minimate plus v času med 12.00 in 12.30.
V tem času smo zabeleţili 12 meritev. Aparata sta bila sproţena ročno, merilni interval pa
je znašal 10 sekund.
V tabeli 9.34 podajamo lokacijo treh merilnih mest, vir vibracij (delujoča bagra in
kamion), ter njihovo oddaljenost od mernih mest v času izvajanja meritev.
Rezultati meritev so podani v tabeli 9.35.
Tabela 9.34: Seznam merilnih mest – 1. 7. 2011
Oznaka Merilno mesto Vir vibracij Razdalja
(m)
MM1 Raščen teren na robu
gradbene jame Delujoča bagra in kamion 12
MM2 Obodni zid objekta
(zahodna fasada EPF) Delujoča bagra in kamion 24,7
MM3
AB plošča tlaka
stanovanja na objektu
EPF
Delujoča bagra in kamion 24,7
Tabela 9.35: Zbir rezultatov meritev z dne 1. 7. 2011
Čas T
(mms-1
/Hz)
V
(mms-1
/Hz)
L
(mms-1
/Hz)
PVS
(mms-1
) MM
12:05,31 0,206/47 0,111/15 0,159/14 0,216 1
12:05,29 0,0794/>100 0,0635/>100 0,0952/>100 0,100 2
12:05,29 0,0476/73 0,0476/>100 0,0476/>100 0,0655 3
12:08,22 0,175/24 0,143/24 0,175/18 0,194 1
12:08,19 0,0794/73 0,0635/>100 0,0794/26 0,0898 2
12:08,19 0,0635/64 0,0476/>100 0,0635/12 0,0745 3
12:09,31 0,238/22 0,175/18 0,222/17 0,286 1
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 63
12:09,29 0,0794/>100 0,0635/>100 0,0794/51 0,0979 2
12:09,29 0,0635/>100 0,0476/>100 0,0794/21 0,0855 3
12:10,42 0,397/37 0,302/23 0,302/23 0,524 1
12:10,39 0,0794/73 0,0794/47 0,0794/>100 0,0870 2
12:10,39 0,0635/85 0,0635/73 0,0635/85 0,0809 3
12:11,53 0,190/26 0,127/28 0,175/30 0,222 1
12:11,52 0,0952/>100 0,0635/>100 0,0794/>100 0,102 2
12:11,52 0,0635/73 0,0476/>100 0,0476/>100 0,0727 3
12:13,17 0,111/39 0,111/23 0,111/23 0,160 1
12:13,15 0,0635/57 0,0635/>100 0,0635/57 0,0809 2
12:13,15 0,0476/>100 0,0476/>100 0,0635/47 0,0674 3
12:15,00 0,111/18 0,111/14 0,127/17 0,169 1
12:14,59 0,0635/>100 0,0635/>100 0,0794/>100 0,0794 2
12:14,59 0,0476/>100 0,0476/>100 0,0635/47 0,0692 3
12:16,56 0,143/17 0,0794/16 0,175/16 0,180 1
12:16,55 0,0635/47 0,0635/>100 0,0635/73 0,0809 2
12:16,55 0,0635/39 0,0476/>100 0,0635/51 0,0674 3
12:19,10 0,143/22 0,143/24 0,159/19 0,214 1
12:19,08 0,0794/85 0,0635/>100 0,0635/64 0,0809 2
12:19,08 0,0476/>100 0,0476/>100 0,0635/73 0,0692 3
12:22,22 0,365/18 0,270/18 0,286/18 0,408 1
12:22,20 0,0635/85 0,0794/30 0,0635/>100 0,102 2
12:22,20 0,0635/34 0,0476/>100 0,0952/17 0,100 3
12:23,30 0,254/16 0,238/19 0,206/22 0,309 1
12:23,28 0,0794/>100 0,0635/51 0,0794/18 0,104 2
12:23,28 0,0952/20 0,0794/85 0,127/11 0,171 3
12:25,16 0,206/19 0,159/17 0,206/14 0,259 1
12:25,13 0,0635/>100 0,0635/>100 0,0635/>100 0,0809 2
12:25,13 0,0635/64 0,0476/>100 0,0476/>100 0,0692 3
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 64
9.3.3 Primer meritev vibracij – promet v strnjenem naselju
Monitoring se je izvajal po naročilu Mestne občine Maribor v kraju Košaški dol zaradi
pritoţb krajanov, ki so navajali, da so razpoke nastale predvsem po gradbenem posegu v
lokalno cesto. Navajali so tudi, da se v objektih občutijo vibracije (kot stresenje), predvsem
med voţnjo mestnega avtobusa oziroma teţjih tovornih vozil.
Na sliki 9.15 podajamo prikaz stanovanjskega objekta, na katerem so bile izvedene meritve
vibracij.
Slika 9.15: Prikaz lokacije objekta
V tabeli 9.36 podajamo lokacijo petih merilnih mest, vir vibracij ter njihovo oddaljenost od
mernih mest v času izvajanja meritev.
Tabela 9.36: Seznam merilnih mest
Oznaka Merilno mesto Vir vibracij Razdalja
(m)
MMA
na zemljini ob temelju
objekta, vzporedno z
lokalno cesto
avtobus
kombi
kamion
2 osebna avta
2 kamiona navkreber
17,6
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 65
2 kamiona navzdol
MMB
na betonskem pragu
garaţe, vzporedno z
lokalno cesto
avtobus
kombi
kamion
2 osebna avta
18,6
MMA*
na zemljini neposredno
ob ograji objekta,
vzporedno z lokalno cesto
avtobus
kombi
kamion
2 osebna avta
4,5
MMB*
na betonirani poti ob hiši,
vzporedno z lokalno cesto
2 kamiona navkreber
2 kamiona navzdol 18,6
MMC
na parapetnem zidu,
vzporedno z lokalno cesto
2 kamiona navkreber
2 kamiona navzdol 18,6
Pri meritvah smo uporabili dva merilna kompleta – Minimate Plus.
Monitoring vibracij, ki nastajajo zaradi prometa po lokalni cesti, se je opravil:
dne 24. aprila 2009 in
dne 29. maja 2009.
Pri prvi meritvi, 24. aprila 2009, je bil izmerjen vpliv lokalnega prometa (kombi, kamion,
2 osebna avta) vključno z meritvijo vibracij zaradi voţnje mestnega avtobusa. Pri teh
meritvah je bil poloţaj geofona:
na zemljini ob temelju objekta (merno mesto A),
na pragu garaţe (merno mesto B),
na zemljini ob ograji pri cesti (merno mesto A*).
Poloţaj geofona na zemljini podaja slika 9.16, ob objektu pa slika 9.17.
Vsaka meritev je trajala 10 sekund, rezultati meritev pa so podani v tabeli 9.37 in 9.38.
Dne 29. maja 2009 pa so se opravile meritve vibracij, ki jih povzroča promet s teţkimi,
polno obremenjenimi tovornimi vozili, kar se je izvedlo v primeru voţnje dveh kamionov
eden za drugim navkreber po lokalni cesti, ter prav tako navzdol po lokalni cesti (dva
kamiona s po tremi osmi z gibajočo maso 35 ton navkreber in navzdol). Pri teh meritvah je
bil poloţaj geofona:
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 66
na zemljini ob temelju objekta (merno mesto A),
na betonski plošči – betonirana pot ob temelju (merno mesto B*),
na parapetnem zidu (merno mesto C).
Voţnjo dveh teţkih kamionov navkreber po lokalni cesti podaja slika 9.18.
Vsaka meritev je trajala 10 sekund, rezultati meritev pa so podani v tabeli 9.39 in 9.40.
Slika 9.16: Lokacija geofona na zemljini
Slika 9.17: Lokacija geofona ob objektu
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 67
Slika 9.18: Prikaz teţkih tovornih vozil
9.3.4 Rezultati meritev vibracij, ki jih povzroča promet v strnjenem naselju Košaški
dol 32, Maribor
Tabela 9.37: Zbir rezultatov meritev s prvim merilnim kompletom (en geofon) z dne 24. 4.
2009
Čas T
(mms-1
/Hz)
V
(mms-1
/Hz)
L
(mms-1
/Hz)
PVS
(mms-1
) MM
13:04,29 0,540/9,3 2,030/14 1,060/13 2,040 A*
13:04,29 0,0317/>100 0,0317/>100 0,0317/>100 0,0476 A*
13:12,37 0,206/21 0,698/15 0,349/20 0,721 A*
13:12,37 0,0317/>100 0,0317/>100 0,0317/>100 0,0389 A*
13:15,14 0,254/10 0,524/9,7 0,333/9,3 0,536 A*
13:15,14 0,0317/>100 0,0317/>100 0,0317/>100 0,0476 A*
13:17,05 0,206/30 0,365/17 0,190/30 0,377 A*
13:17,05 0,0317/>100 0,0317/>100 0,0317/>100 0,0476 A*
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 68
Tabela 9.38: Zbir rezultatov meritev z drugim merilnim kompletom (dva geofona) z dne
24. 4. 2009
Čas T
(mms-1
/Hz)
V
(mms-1
/Hz)
L
(mms-1
/Hz)
PVS
(mms-1
) MM
13:04,29 0,159/9,8 0,381/11 0,349/8,7 0,434 B
13:04,29 0,429/16 0,302/10 0,762/12 0,853 A
13:12,38 0,0794/20 0,111/20 0,0952/17 0,125 B
13:12,38 0,238/22 0,111/23 0,302/18 0,342 A
13:15,14 0,127/9 0,175/11 0,206/8,3 0,270 B
13:15,14 0,222/8,3 0,159/9,7 0,270/9 0,339 A
13:17,06 0,0635/57 0,0794/73 0,0635/>100 0,0898 B
13:17,06 0,111/20 0,0794/>100 0,143/14 0,160 A
Tabela 9.39: Zbir rezultatov meritev s prvim merilnim kompletom (en geofon) z dne
28.5.2009
Čas T
(mms-1
/Hz)
V
(mms-1
/Hz)
L
(mms-1
/Hz)
PVS
(mms-1
) MM
09:22,03 0,222/12 0,222/13 0,127/14 0,230 C
09:22,03 0,0317/>100 0,0317/>100 0,0317/>100 0,0389 C
09:24,26 0,190/12 0,238/13 0,143/13 0,259 C
09:24,26 0,0317/>100 0,0317/>100 0,0317/>100 0,0389 C
09:26,16 0,238/9,8 0,286/13 0,175/8,7 0,293 C
09:26,16 0,0317/>100 0,0317/>100 0,0317/>100 0,0389 C
09:28,52 0,286/10 0,317/13 0,159/13 0,0346 C
09:28,52 0,0317/>100 0,0317/>100 0,0317/>100 0,0389 C
09:33,16 0,254/10 0,333/13 0,238/12 0,361 C
09:33,16 0,0317/>100 0,0317/>100 0,0317/>100 0,0389 C
09:34,43 0,238/13 0,365/14 0,302/13 0,442 C
09:34,43 0,0317/>100 0,0317/>100 0,0317/>100 0,0389 C
09:40,12 0,0476/>100 0,0635/85 0,0635/>100 0,0655 C
09:40,12 0,0317/>100 0,0317/>100 0,0317/>100 0,0389 C
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 69
9:41,46 0,0476/>100 0,0476/>100 0,0476/>100 0,0655 C
9:41,46 0,0317/>100 0,0317/>100 0,0317/>100 0,0389 C
Tabela 9.40: Zbir rezultatov meritev z drugim merilnim kompletom (dva geofona) z dne
28. 5. 2009
Čas T
(mms-1
/Hz)
V
(mms-1
/Hz)
L
(mms-1
/Hz)
PVS
(mms-1
) MM
09:22,22 0,429/17 0,762/13 0,365/13 0,784 A
09:22,22 0,143/12 0,238/11 0,317/13 0,348 B*
09:24,45 0,365/18 0,683/17 0,333/12 0,693 A
09:24,45 0,127/11 0,302/13 0,286/12 0,333 B*
09:26,36 0,508/16 0,889/14 0,492/11 0,905 A
09:26,36 0,159/12 0,286/9,1 0,317/12 0,319 B*
09:29,11 0,397/17 0,873/15 0,444/10 0,899 A
09:29,11 0,175/13 0,333/10 0,397/14 0,432 B*
09:33,35 0,825/16 1,400/14 0,460/21 1,420 A
09:33,35 0,254/12 0,317/9,7 0,429/13 0,452 B*
09:35,02 0,603/15 1,380/15 0,603/18 1,410 A
09:35,02 0,286/13 0,381/12 0,365/15 0,430 B*
09:42,06 0,778/15 1,170/14 0,540/15 1,190 A
09:42,06 0,270/14 0,397/9,7 0,333/11 0,469 B*
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 70
10 ANALIZA UČINKA VIBRACIJ
Trajnostno načrtovanje mobilnosti se sooča z dvema osnovnima problemoma. Prvi
problem se nanaša na vprašanje, kako naj strokovnjaki pripravijo svoje predloge, da bodo
tisti, ki sprejemajo odločitve, lahko te oprli na oštevilčena dejstva in ne samo na verbalne
sodbe. Tipični primer tovrstnih teţav je umeščanje prometne infrastrukture v prostor, kjer
znamo le del pokazateljev prikazati kvantitativno (predvsem stroške gradnje in
vzdrţevanja) in jih stroškovno ovrednotiti. Celo vrsto posledic, tako stroškov kot koristi,
pa lako prikazujemo le opisno. V najboljšem primeru podajamo sodbe, kot na primer „to je
dobro“, „to ni skladno z usmeritvami“ in podobno, ali pa povsem ignoriramo očitne
posledice nekega posega v prostor, ki lahko povzroči socialno škodo in korist, ustvari
pogoje za razselitev, povzroči škodo na kulturni in zgodovinski dediščini ... Teh stroškov
in koristi ne znamo kvantificirati niti ne stroškovno ovrednotiti. Naslednji problem
trajnostnega načrtovanja mobilnosti, predvsem prometnic kot primarnega ukrepa za
realizacijo potrebe po gibanju, je pomanjkljiva obravnava koristi in posledic celotnega
ţivljenjskega cikla „od zamisli“ preko „gradnje“ do „konzervacije“ in „razgradnje“.
V diplomski nalogi smo se omejili in obdelali zelo pogoste pojave v obdobju gradnje in
eksploatacije prometnic ter spremljajočih objektov: vibracije zaradi gradbenih strojev in
vibracije zaradi tovornega prometa. Z uporabo velike večine gradbenih strojev pri
izvajanju zemeljskih del nastajajo škodljive vibracije. Mnoga zemeljska dela, kot na primer
zabijanje pilotov, vibracijsko kompaktiranje materialov, povzročajo vibracije, ki se lahko
po zemljini prenašajo na bliţnje objekte. Zaradi teh vibracij nastale dinamične sile lahko na
objektih v neposredni bliţini povzročijo tudi škodo. V takšnih primerih so najbolj
izpostavljeni stari objekti.
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 71
10.1 Zabijanje in izvlek zagatnic, ter vibracijsko zgoščevanje
Mnoga zemeljska dela, kot na primer zabijanje zagatnic in pilotov, vibracijsko
kompaktiranje zemeljskih materialov ter voţnja teţke gradbene mehanizacije, povzročajo
vibracije, ki se lahko po zemljini prenašajo na bliţnje objekte. Zaradi teh vibracij nastale
dinamične sile pa lahko na objektu povzročijo tudi škodo. Med načrtovanjem dejavnosti na
gradbišču je treba moţne učinke vibracij oceniti ter delo s stroji, ki povzročajo vibracije,
prilagoditi tako, da se učinki vibracij, ki lahko vplivajo na bliţnje stavbe, čim bolj
zmanjšajo (Achmus, 2009). Učinki vibracij, ki jih povzročajo gradbeni stroji, se lahko
spreminjajo glede na številne dejavnike, kot so intenziteta vira vibracij, različna sestava in
kvaliteta tal med virom vibracij in objektom, kvaliteta izvedenega temeljenja, dimenzije
objekta in kvaliteta vgrajenih gradbenih materialov. Bistveni vpliv na učinek vibracij imajo
intenziteta in trajanje ter pogostost in število dogodkov z vibracijami. Efekt vibracij, ki jih
povzročajo gradbeni stroji, lahko moti uporabnike stavb, vpliva na objekte, ker prihaja do
stresanja in premikanja konstrukcij, kar lahko tudi toliko spremeni strukturno celovitost
zgradbe, da je ogroţena njena stabilnost. Pri postopkih vibracijskega zgoščevanja
nevezanih slojev tal ciljno dinamično delujemo na zgornji ustroj zemljišča. Pri teh
gradbenih postopkih se tresljaji ali vibracije skozi tla prenašajo na sosednje objekte in
lahko na njih povzročijo poškodbe. Pri načrtovanju gradenj je torej treba oceniti moţne
vplive vibracij in z njimi povezana tveganja ter gradbene stroje izbrati tako, da je vpliv
njihovega delovanja na sosednje objekte preprečen ali vsaj čim manjši.
10.2 Promet teţkih kamionov
V Republiki Sloveniji Statistični urad od leta 2002 izvaja tudi raziskavo o okoljskih
stroških glede na različne okoljske namene v skladu z Evropsko statistično klasifikacijo o
aktivnostih v zvezi z varstvom okolja (CEPA), na osnovi katerih se zbirajo podatki o
sredstvih za investicije v varstvo okolja, za tekoče izdatke v zvezi z okoljem in prihodkih
od aktivnosti varstva okolja. CEPA-klasifikacija je splošna večnamenska in funkcionalna
klasifikacija varstva okolja, ki se uporablja za razvrščanje dejavnosti, katerih osnovni
namen je varstvo okolja. Po tej klasifikaciji je evidentirano tudi varstvo pred hrupom in
vibracijami. To varstvo obsega zmanjševanje hrupa in vibracij, ki jih povzroča tudi
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 72
transport, kot na primer cestni in ţelezniški promet ter letalski oziroma ladijski promet. Po
teh kriterijih so predvidene aktivnosti v obliki monitoringa, upravljanja prometa ter zidava
protihrupnih ograj ali protivibracijskih pripomočkov (Statistični urad RS, 2009). Vibracije,
ki jih povzroča promet, so skupna skrb druţbe, saj zelo pogosto povzročajo teţave ljudem
in tudi probleme na konstrukcijah. Vibracije, ki jih povzroča promet, predstavljajo zunanji
vir in so posledica teţkega prometa, kot so avtobusi in tovornjaki. Osebni avtomobili in
lahka dostavna vozila redko povzročajo vibracije, ki so v stavbah zaznavne. Cestni promet
običajno povzroča vibracije s frekvenco v območju med 5 in 25 Hz in s hitrostjo nihanja tal
od 0,05 do 25 mm/s (Huniadi, 2000). Prevladujoče frekvence in hitrost nihanja pa so
odvisne od številnih dejavnikov, kot so stanje voziščne konstrukcije (predvsem poškodbe
in hrapavost), hitrost in masa vozila, sistem vzmetenja vozila, tip tal, letni čas, razdalja
med prometnico in objektom ter tip objekta.
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 73
11 UPORABA PROGNOSTIČNIH ENAČB KOT MOŢNOST ZA
ZMANJŠEVANJE UČINKA VIBRACIJ
11.1 Prognoza učinka vibracij, ki jih povzročata zabijanje in izvlek zagatnic
Osnovna fizikalna količina, s katero lahko napovemo moţnost poškodb na objektu, je
hitrost nihanja tal in temeljev. Pri prenosu vibracij iz zemljine na temelje objekta se hitrost
nihanja običajno zmanjša, resonančni pojavi pa v nekaterih primerih lahko hitrost vibracije
tudi povečajo. Predvsem pri izvleku zagatnic iz zemljine lahko pride do nenadnih
sprememb hitrosti vibracije v vseh treh ortogonalnih smereh. Zaradi navedenega je zelo
pomembno, da pri napovedih in oceni vpliva teh vibracij vedno upoštevamo najvišjo
izmerjeno vrednost. V obravnavanem primeru smo za analizo uporabili enačbo po avtorju
Achmusu (2005), ki se glasi:
,maxFi F
W
fv K
r (11.1)
V enačbi (3) pomeni:
υFi,max = največja hitrost nihanja temeljev (mm/s),
W = največja moč stroja v watih,
f = obratovalna frekvenca stroja (s-1) in
r = razdalja od vira vibracije do merne točke (m).
Koeficient KF je za 50 % verjetnost prekoračitve 7,9 oziroma za 2,25 % verjetnosti
prekoračitve 18,5. Pri analizi izmerjenih vrednosti, ki so podane v grafikonu na sliki 3, smo
upoštevali, da se pri zabijanju porabi 7,1 kNm energije, pri izvleku pa 2,8 kNm.
Vibracijska frekvenca je v obeh primerih 28 Hz.
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 74
0,01
0,1
1
10
100
1 10 100 1000
v,m
ax(m
m/s
)
r(m)
P=50%
P=2,25%
Izvlek zagatnic
Zabijanje zagatnic - Zlatoličje
Zabijanje zagatnic - Petkovškovonabreţje 26.11.2009
Zabijanje zagatnic - Petkovškovonabreţje 27.11.2009
Zabijanje zagatnic - Plečnikova trţnica
Slika 11.1: Rezultati izmerjenih vrednosti po prognostični enačbi za izvlek in zabijanje
zagatnic
11.2 Prognoza učinka vibracij, ki jih povzroča vibracijski valjar
Za prognozo moţnih poškodb objektov kot temeljna vrednost sluţi hitrost nihanja temeljev
in ne hitrost nihanja tal. Maksimalna hitrost nihanja se pri prenosu na temelje spreminja. V
glavnem pride do redukcije, v primeru resonance pa pride do neznatnih, majhnih povečanj
hitrosti nihanja. Zaradi negotovosti glede na faktorje prenosa nihanja na temelje objekta je
koristno razpolagati z direktnimi enačbami prognoze za maksimalne komponente hitrosti
nihanja temeljev. To je smotrno, ker pri merjenju vibracij merilne naprave namestimo na
temelje in ne na tla, torej lahko tovrstne enačbe enostavno kalibriramo. Takšne
prognostične enačbe še niso razširjene, v glavnem pa temeljijo na praktičnih izkušnjah. Ker
pri vibracijskih strojih teţko ocenimo oddano vibracijsko energijo, se pri takšnih
prognostičnih enačbah kot odločilni parameter upošteva obratovalna masa stroja. Za
prognozo hitrosti nihanja temeljev zaradi vibracijskega valjanja smo v nalogi uporabili dve
enačbi. Prvo enačbo (1) predlaga Wieck (2003), drugo (2) pa Achmus in Kaiser (2005).
7,0max, 1,1r
GvFi (11.2)
r
GKvFi max,
(11.3)
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 75
Pri tem je:
νFi,max maksimalna hitrost nihanja temeljev (mm/s),
G obratovalna masa vibracijskega stroja (t) in r oddaljenost izvora
vibracij od temelja (m).
Koeficient K v enačbi (11.3) znaša 4,31 za 50-odstotno verjetnost rezultatov. Uporabljeni
so bili rezultati vertikalnih in longitudinalnih komponent hitrosti nihanja temeljev, ki jih na
sliki 11.2 grafično predstavljamo skupaj z linijama prognostičnih enačb (11.2) in (11.3), ter
relevantnimi podatki iz literature (Achmus, Kaiser 2005).
0,01
0,1
1
10
100
1 10 100 1000r(m)
v,m
ax(m
m/s
)
Equation (2)
Equation (1)
Achmus et al. (2005)
Valjar grad Trebnje
Valjar Belšinja vas
Slika 11.2: Primerjava med izmerjenimi in prognoziranimi vrednostmi hitrosti nihanja
temeljev
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 76
11.3 Prognoza učinka vibracij, ki jih povzroča promet teţkih kamionov
Opravljene meritve smo analizirali po modelu za napoved intenzitete vibracij, ki ga
predlaga Watts (1990). Obravnavani model temelji na upoštevanju lokalnih degradacij
vozne površine, ki jih prevozijo vozila z določeno hitrostjo, ter razdaljo med gibajočim
vozilom ter mernim mestom. Model opisuje enačba:
0.028 / 48 / 6x
PPV a v t p r (11.4)
V enačbi (4) pomeni:
PPV = rezultantni vektor hitrosti nihanja (mm/s),
a = največja degradacija površine oziroma defekt (mm),
v = izmerjena hitrost vozila (km/h),
t = koeficient zemljine, na kateri je izvedena konstrukcija vozne površine,
p = kolesni indeks, ki je za teţka vozila enak 0,75, če prek defekta zapelje le eno
kolo, v nasprotnem primeru je 1,
r = razdalja med merilnim mestom in gibajočim vozilom.
Vrednost eksponenta x določa dušenje vibracije in je odvisna od podlage ter razdalje. Obe
vrednosti (t in x) je avtor podal tabelarično. Rezultati analize vpliva vibracij, ki jih
povzroča promet teţkih kamionov, so podani na sliki 11.3.
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 77
Slika 11.3: Rezultati izmerjenih vrednosti po prognostični enačbi za voţnjo teţkih
kamionov
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 78
12 TVEGANJA V PRAKSI
12.1 Splošno o tveganjih v praksi
Meritve vibracij pri gradnji objektov predstavljajo zelo specifično, ozko in razmeroma
redko uporabljeno področje v gradbeništvu.
Pomenijo velik strošek za investitorja in/ali izvajalca, ki ga največkrat predvidita samo
teoretično-ekonomsko v predračunski postavki pogodbe.
Redko uporabo meritev pogojujejo zelo visoka cena merjenja, čas merjenja, kar podraţi ter
podaljša čas gradnje, ter ozek monopolni poloţaj podjetij, ki se s tem ukvarjajo (bodisi da
nudijo računalniške programe, strojno opremo ali pa strokovno delo s pooblastilom,
izvajajo meritve).
Gre za monopolni poloţaj podjetij, vendar situacija zaradi razmeroma majhnega
količinskega in finančnega deleţa pri gradnji objektov oziroma v gradbeništvu nasploh ni
tako kritična.
Na trgu v glavnem nastopajo ista podjetja oziroma je na voljo oprema istih dobaviteljev.
Meritve v Sloveniji opravljajo slovenska podjetja s tujo programsko in strojno opremo.
Pri naših meritvah smo uporabili opremo Instantel iz Kanade. Ta oprema je draţja od
opreme drugih proizvajalcev, kar pomeni večji začetni strošek, ki pa se pri končnih
rezultatih (zelo natančne, kvalitetne meritve, ki jih ne moremo več spreminjati niti kopirati
ali prenašati v druge programe) pokaţe kot zelo verodostojna pravna podlaga v primeru
sporov in morebitnih odškodninskih zahtevkov.
V naših primerih te prednosti ni bilo treba izkoristiti, smo pa na konkretnih primerih
dokazali, da je blagovna znamka te opreme pri nas in v mnogih drţavah zelo prepoznavna,
uveljavljena in cenjena.
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 79
Pri naših merilnih napravah gre za blagovno znamko s poudarkom na delovanju, saj
zadovoljujejo funkcionalno potrebo - opravijo storitev, katere najpomembnejši rezultat je
ekonomski, bolje rečeno finančni.
Razlika glede na druge aparate je v unikatnosti in s tem pravilnosti in trajnem arhiviranju
podatkov. Prav v tej navidezno prikriti strokovnosti sprejemanja, analiziranja ter hranjenja
podatkov meritev se kaţe izredno velik potencial uporabljene blagovne znamke.
To se odraţa v velikih finančnih prihrankih in, kar je najpomembneje, velikokrat v
preprečevanju morebitnih smrtnih ţrtev.
12.2 Tveganja pri naših meritvah
Poudariti je treba, da smo pri meritvah imeli moţnost sodelovati z velikimi, izkušenimi in
zelo strokovnimi podjetji, kar je zelo zmanjšalo tveganja v vseh pogledih.
Meritve vibracij pomenijo v celotnem projektu nizko finančno postavko, vendar lahko
rezultati predstavljajo visoko finančno breme investitorja oziroma morebitnega
povzročitelja škode. Opisal sem le nekaj tradicionalnih, ţe uveljavljenih ekonomskih,
administrativnih, pravnih in operativnih pogojev, ki smo jih v naših primerih v celoti
izpolnili, s čimer smo bistveno zmanjšali morebitna tveganja. Podal sem tudi svoj pogled
in razmišljanje na situacijo v stroki in ugotovil, da brez tveganja ni uspeha, pa čeprav
usodo izvedbe projekta velikokrat krojijo druge, povsem nepričakovane situacije.
Ţalostno je, da je vsesplošna gospodarska kriza prizadela tudi gradbeništvo. Manj dela ne
pomeni manj tveganja, kvečjemu povečanje, saj bo treba za niţjo ceno v krajšem času
bolje graditi. S tem bomo najverjetneje določena dela (tudi meritve vibracij) zelo omejili
ali pa jih uporabili le v najnujnejših primerih, kar bo imelo kratkoročne, predvsem pa
dolgoročne posledice za stroko, druţbo in ţivljenje ljudi nasploh.
Na sliki 12.1 je prikazan grafikon, s katerega je razvidno, da je bila vrednost gradbenih del,
opravljenih novembra 2011, v primerjavi z novembrom 2010 niţja za 10,1 %. Vrednost
gradbenih del na stavbah je bila niţja za 30,9 %, vrednost gradbenih del na gradbenih
inţenirskih objektih pa je bila višja za 1,2 %. [9]
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 80
Slika 12.1: Realni indeksi vrednosti opravljenih gradbenih del v Sloveniji, januar 2000-
november 2011 (Ø2005 = 100) [9]
V zadnjem času se na trgu pojavlja "kriza gradbeništva", kar pa ne pomeni, da se nismo in
se ne bomo lotili investicij, ki smo jih načrtovali.
Gradbena dela, v sklop katerih spadajo naše meritve, so povezana s pravnimi posli, ki
trajajo daljši čas, finančni zneski so običajno zelo visoki, tveganja pa so za obe stranki
velika. Velikokrat se okoliščine od sklenitve pogodbe pa do zaključka posla bistveno
spremenijo.
Evropsko primerljivi kazalniki kaţejo, da smo v zadnjih 15 letih dobro gradili. To
dokazujejo kilometri zgrajenih cest in več sto zelo zahtevnih objektov, ki so v dobrem
stanju. V vsem tem času ni bilo zaradi pomanjkljive kvalitete zabeleţenih večjih napak na
objektih ali celo človeških ţrtev, ki bi nastale zaradi porušitve le-teh. K navedenemu je
največ pripomogel dobro razvit sistem zagotavljanja in kontrole kvalitete na vseh ravneh
strokovnega odločanja, ki je vseskozi sistemsko odpravljal moţnosti za nastanek večjih
pomanjkljivosti in tako preprečeval nevarnost nastanka usodnih napak. Na različnih
odsekih in v različnih fazah gradnje so se ugotavljale pomanjkljivosti, zaradi katerih so se
povečali prvotno načrtovani stroški gradnje ali pokazala potreba po predčasnih
vzdrţevalnih ukrepih. Te pomanjkljivosti so bile tako subjektivne kot objektivne narave,
vselej pa deleţne negativnih odmevov v medijih in širši javnosti.
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 81
Če pristopimo h gradnji na pravi način, pravočasno in pravilno ukrepamo, se izognemo
negativnim posledicam in zavarujemo svoje pravice. Znanje je ključ do uspeha. Če bi
lahko z gotovostjo napovedovali prihodnost, bi bilo ţivljenje precej bolj preprosto. Seveda
vedno poskušamo predvideti, kaj vse se lahko zgodi, vendar včasih pride do komaj
verjetnega sosledja dogodkov, ki se konča z nesrečo. Teh naključij se ne da predvideti,
lahko pa smo z ustreznim zavarovanjem nanje pripravljeni.
Projektanti, nadzorniki in revidenti se morajo po zakonu pred pričetkom opravljanja svoje
dejavnosti in med svojim poslovanjem zavarovati pred odgovornostjo za škodo, ki bi
utegnila nastati investitorju in tretjim osebam v zvezi z opravljanjem njihove dejavnosti.
Nadzorni inţenir se v trenutku, ko začne izvrševati delo nadzornika, za katero se je
dogovoril z investitorjem, znajde v poloţaju, ko je podvrţen odškodninski odgovornosti za
svoje delo. Obveznost nadzornega organa je, da s splošnim nadzorom nad izvajalcem in
neposrednim nadzorom nad izvajanjem del zagotovi, da gradnja poteka v skladu s
projektom, specifikacijami, v pravilnem zaporedju in v skladu z navodili za izvedbo del, ki
jih vsebuje projekt ali jih odredi sam. Nadzornemu organu ni potrebno nadzorovati
opravljanja vseh del, temveč se od njega zahteva, da opravlja nadzor nad
najpomembnejšimi deli, torej deli, od katerih je odvisen uspeh gradnje. Obseg in način
nadzora, ki ga je nadzorni organ dolţan opraviti, je odvisen od narave del, ki jih nadzoruje,
delno pa tudi od predmeta pogodbene obveznosti.
Sodišče v primeru spora glede obsega nadzorstva ugotavlja, ali je bilo nadzornikovo
ravnanje pravno dopustno. To pomeni, da se osredotoči na ugotavljanje tipičnega ravnanja
pri skrbnem nadzorstvu, ki bi moralo biti opravljeno v obravnavanem primeru. Sodišče
torej za nazaj ustvari scenarij, ki mu pomaga doumeti, kako bi nadzornik mogel in moral
ravnati, da ne bi prišlo do nastanka škode. Ko sodišče opredeli tipično nadzornikovo
dejanje, ki bi moralo biti v konkretnem primeru opravljeno, ga primerja s konkretnim
ravnanjem nadzornika, kateremu se očita protipravno ravnanje. Če to bistveno odstopa,
pomeni, da je nadzornik ravnal protipravno, kar pomeni, da ali ni ravnal z dolţno
skrbnostjo ali je prekršil pogodbene zaveze. Priporočljivo je, da ima nadzornik urejeno tudi
zavarovanje splošne odgovornosti, ki krije odgovornost za škodo zaradi poškodovanja
oseb, tj. telesnih poškodb, okvar zdravja ali smrti, ter škodo na stvareh, tj. uničenje,
poškodbo ali izginitev. Z dodatnim dogovorom je zavarovanje mogoče razširiti še na
odgovornost za čisto premoţenjsko škodo, ki nastane zaradi dejanja, opustitve ali napake
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 82
in ki ni nastala niti na osebah niti na stvareh. V okvir splošne odgovornosti sodi pri nas tudi
zakonsko obvezno zavarovanje odgovornosti za škode, povzročene okolju. Zavarovanje
odgovornosti proti ekološkim škodam se lahko sklene kot razširitev zavarovanja splošne
odgovornosti.
Odškodnina je najpogosteje denarna kompenzacija, ki jo prejme oškodovanec kot
nadomestilo za prestano škodo. Škoda je lahko tako premoţenjska (uničeno ali
poškodovano premoţenje, izgubljen zasluţek …) ali nepremoţenjska (telesne poškodbe,
okvara zdravja, okrnjen ugled …).
Zavarovalnina je vnaprej dogovorjen in določen znesek, če nastopi neko dejstvo, ki pomeni
zavarovalni primer, ki se ga zavarovalnica zaveţe izplačati.
Sodna praksa je začrtala stroţje kriterije v zvezi z odgovornostjo nadzornika gradbenih del.
Pomembno je, da nadzornik vestno, skrbno in odgovorno po pravilih stroke nadzoruje in
opozarja na napake, ki se pojavljajo pri gradnji. Kakršnekoli koristi, ki bi nadzorniku lahko
nastale pri neskrbnem delu, namreč ne odtehtajo povzročene škode.
Gradbeni inţenir ni odvetnik, ki pozitivne strani stranke poudarja na račun prikrivanja
slabih. Napake so sestavni del razvoja v vseh strokah, tudi v gradbeništvu. Pridobivanje
izkušenj, dodatno izobraţevanje vseh udeleţenih pri gradnji, uvajanje sistemov kakovosti,
zaostrenih meril za izvajalce na vseh področjih dela, sistemov opazovanj in ne nazadnje
inţenirske odgovornosti je pripeljalo do tega, da sodi slovenska gradbena stroka v evropski
vrh, slovenski gradbeni inţenir pa je, medijski gonji navkljub, iskan in cenjen strokovnjak
tako doma kot v tujini.
Po letu 2000 smo v Sloveniji uveljavili več tisoč novih standardov. Če bi te standarde za
vsako ceno ţeleli implementirati v ţe podpisane pogodbe, bi na trgu gradbenih in drugih
del zavladal popoln finančni in tehnični kaos. Pisci tendencioznih poročil, všečnih
aktualnemu stanju in javnemu mnenju, niso in ne bodo prispevali k razvoju. Umetno
ustvarjanje nereda in nezadovoljstva v urejenem sistemu je način za uresničevanje
kratkoročnih interesov posameznika, na dolgi rok pa ne prinaša napredka, sposobne
inţenirje pa odvrača od dela v stroki, ki prinaša veliko odgovornost. Kriza pomanjkanja
gradbenih strokovnjakov je ţe danes očitna.
Zakoni, tehnična zakonodaja in smernice so pomembni elementi v procesu zagotavljanja
kakovosti gradnje objektov in varovanja pred pojavi, ki so ţe znani, ne varujejo pa nas
pred pojavi, s katerimi se v preteklosti še nismo srečali. Med znane dejavnike tveganja
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 83
sodijo geološko in klimatsko pogojeni dejavniki (plazovi, potresi, ekstremne padavine).
Med neznane dejavnike tveganja sodijo lastnosti in obnašanja novih materialov in sistemov
v specifičnih pogojih uporabe, kjer imajo posebno mesto, ekstremna povečanja različnih
obremenitev. V ozadju vseh je vselej človek – inţenir – s svojim znanjem, razgledanostjo
in primerljivimi izkušnjami.
Pri naših meritvah smo morali upoštevati naslednjo zakonodajo:
zakon o urejanju prostora,
zakon o graditvi objektov,
uredbo o vsebini programa opremljanja zemljišč za gradnjo,
pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in
stanovanj,
uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost,
pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka,
uredbo o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja,
pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev oskrbovanih stanovanj za
starejše ter o načinu zagotavljanja pogojev za njihovo obratovanje.
Osnovne pogodbe pri gradnji objektov, ki so bile posredno oziroma neposredno zavezujoče
tudi pri naših meritvah, so bile:
pogodba o projektiranju,
* pogodba o tehničnem nadzoru,
* gradbena pogodba.
Gradbena pogodba je ena izmed najzahtevnejših pogodb ne samo pri sklepanju, pač pa
predvsem pri svojem izvajanju.
Obveznost izvajalca je zgraditi določeno zgradbo/izvesti gradbena dela:
na določenem zemljišču/določenem objektu,
po določenem načrtu,
v dogovorjenem roku.
Obveznost naročnika je plačilo.
Zaveza izvajalca po gradbeni pogodbi je obligacija uspeha. Lastnosti pogodbe:
dogovorjene v pogodbi (projektna dokumentacija),
določene s pravili stroke.
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 84
Dogovori o ceni:
enotna cena,
skupaj dogovorjena cena,
ključ v roke (turnkey).
Enotna cena:
cena, dogovorjena glede na mersko enoto objekta ali posamezne vrste del,
plačajo se dejansko izvedena dela, manjkajoča dela se ne plačajo,
riziko zaradi odstopanja dejanske količine del od pogodbene cene je manjši.
Skupaj dogovorjena cena:
cena, določena v skupnem znesku za celoten objekt,
izvajalec ne more zahtevati zvišanja cene zaradi preseţnih del, naročnik pa ne
zniţanja zaradi manjkajočih del,
izjema: nepredvidena, nepredvidljiva dela.
Ključ v roke:
dogovor, da se pogodbena cena ne bo spremenila niti zaradi nepredvidenih del,
naročnik ne more zahtevati zniţanja cene zaradi manjkajočih del,
moţnosti spremembe cene,
razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin.
Spremembe cene:
če ni v pogodbi določeno nič, se cena lahko zviša zaradi zvišanja cen elementov, na
podlagi katerih je bila določena, če bi morala biti cena višja za več kot 2 %,
če v pogodbi ni določeno nič, izvajalec pa zamuja z izpolnitvijo po lastni krivdi, se
cena lahko zviša zaradi zvišanja cen elementov, na podlagi katerih je bila določena,
če bi morala biti cena višja za več kot 5 %,
če je v pogodbi določeno, da se cena ne bo spremenila, se cena lahko zviša zaradi
zvišanja cen elementov, na podlagi katerih je bila določena, če bi morala biti cena
višja za več kot 10 %,
izvajalec lahko zahteva le razliko v ceni del, ki presega 2,5 ali 10 %, odstopa od
pogodbe.
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 85
Prevzem opravljenih del:
začetek teka rokov za grajanje napak,
nastop obveznosti za izdelavo dokončnega obračuna del,
neupravičena odklonitev pregleda in prevzema: delo šteje za prevzeto,
domneva prevzema, če naročnik ţe pred izročitvijo začne uporabljati objekt.
Jamčevalni zahtevki:
odprava napake – primarno,
odprava napake na stroške izvajalca,
zniţanje plačila,
odstop od pogodbe.
Pogoj za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka je pravočasno grajanje napak:
očitne napake – takoj
skrite napake – 1 mesec, odkar jih je naročnik opazil, najkasneje 2 leti od prevzema
gradnje,
rok za sodno uveljavljanje zahtevka = 1 leto od pravočasnega grajanja – prekluzivni
rok.
Drugo:
perpetuacija ugovora,
odškodninski zahtevki,
refleksna škoda.
Jamstvo za solidnost gradnje:
daljši roki grajanja – 6 mesecev od dne, ko naročnik opazi napako, največ 10 let od
prevzema zgradbe,
solidarna odgovornost izvajalca in projektanta nasproti naročniku.
Velike investicije, katerih izvajanje je v celoti domena stroke, so zelo redke. Stroka
poskuša zagovarjati najboljše moţne rešitve, tudi čas gradnje. Strokovna resnica za medije
ni zanimiva. Izbrana rešitev je vselej kompromis med ţeljami in moţnostmi, za njo pa stoji
vrsta kompetentnih in odgovornih inţenirjev. Kompetentna strokovna rešitev je:
varna,
ekonomična,
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 86
ustreza načrtovani rabi,
prilagojena razmeram v okolju,
izpolnjuje zahteve okolja.
Po drugi strani pa se politika ne zanima za stroko, ne upošteva njenih opozoril in pogosto
obljublja neizvedljivo. Mediji prenašajo politične obljube do uporabnika, ne da bi
predhodno preverili tudi strokovno resnico.
Uporabnika ne zanimajo strokovne moţnosti in omejitve. Uporabnik zahteva varnost in
udobnost za čim niţjo ceno in v čim krajšem času. V druţbi in okolju, ki ju iz leta v leto
zaznamuje vse več naravno in druţbeno pogojenih dejavnikov tveganja, je zahtevam
uporabnika čedalje teţje ugoditi.
Ko se politične obljube izkaţejo za neizvedljive, se javno mnenje obrne proti stroki in
tistim strokovnjakom, ki so pravočasno opozarjali na razkorak med ţeljami in moţnostmi.
Prav je, da so mediji in javno mnenje strogi in neprizanesljivi kritiki stanja, vendar pa se ne
bi smeli postavljati v vlogo sodnika in za vsako ceno iskati krivcev, še preden so raziskana
in pojasnjena ozadja posameznega dogodka ali sklopov dogodkov.
Morda se kot posamezniki in druţba kot celota še premalo zavedamo, da je pri gradnji
čedalje več dejavnikov, na katere gradbeni inţenir ne more vplivati. Usklajen razvoj pri
gradnji bo v prihodnje še bolj pomenil tudi pripravljenost sklepanja kompromisov in
sprejemanja niţjega standarda gradnje, kadar ekonomski in ekološki kazalniki pokaţejo, da
visokih zahtev kakovosti v razumnih rokih ali stroških ni moţno izpolniti.
Zagotavljanje kakovosti pri gradnji je kombinacija tradicije, izkušenj in inovacij, slednje
zlasti v povezavi z moţnostmi, ki jih nudijo nove merilne tehnike.
Kakovosti gradnje ne zagotavljajo zveneča imena projektantov in izvajalcev, ekskluzivne
projektne rešitve in najdraţji ter najboljši materiali. Ta se kaţe v širini znanja in izkušenj
vseh udeleţenih in njihovi sposobnosti prilagajanja konstrukcijskih rešitev, preprečitvi
oziroma zmanjšanju tveganja vseh udeleţencev, izbora materialov in tehnoloških rešitev v
okolju, v katerem bo potekala gradnja, uporaba in ne nazadnje vzdrţevanje. Je način
razmišljanja in obnašanja, ki se v določenem okolju razvija in dograjuje skladno s
pridobljenimi izkušnjami, zahtevami ter potrebami uporabnika in okolja.
Pojem kakovost gradnje je moţno opredeliti kot zaokroţeno celoto štirih atributov:
uporabnosti (sposobnosti za uporabo),
varnosti (preprečevanje nastajanja nedopustnih poškodb ali obnašanja),
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 87
trajnosti (preprečevanje izgubljanja lastnosti vgrajenih materialov ali objekta v
načrtovani dobi),
kompatibilnosti (upoštevaje objektivna merila, na primer gradnja na mehkih tleh,
gradnja preko aktivnih plazov, gradnja na surovinsko revnih območjih, hitra
gradnja itd.).
Pri gradnji merimo kakovost s številnimi terenskimi in laboratorijskimi postopki ter z
meritvami stanj, ki jih občutijo uporabniki. Ugotovljeno stanje je kljub svoji subjektivnosti
velikokrat najboljši pokazatelj udobnosti, ki jo nudi gradbeni objekt. Seveda pa se na ta
način največkrat ne da opisati lastnosti objekta, ki je ključna za stabilnost, varnost in
trajnost. Za opisane lastnosti je potreben objektiven strokovni pristop, ki temelji na
uveljavljenih merilih.
Statistika kaţe, da se v tehnično razvitih druţbah z uvajanjem novosti, to je z uvajanjem
nove tehnične zakonodaje, novih tehnologij, novih materialov in pristopov projektiranja ter
gradnje, deleţ pomanjkljivosti ne zmanjšuje, ampak ostaja na pribliţno enaki ravni.
Razlogov za to je več, najpomembnejši pa je človeški faktor in spremenjeni pogoji uporabe
zaradi vedno večjih prometnih in klimatskih obremenitev.
V prihodnje bo treba opraviti več predhodnih raziskav in meritev, morda spremeniti tudi
materiale in sistem gradnje, obstoječ sistem kontrole kakovosti pa dograditi in vanj vgraditi
dodatna merila.
Večina pomanjkljivosti v zvezi s kakovostjo nastopa ob uvajanju novih materialov, novih
tehnologij ali novih izvajalcev, predvsem pa v verigi podizvajalcev, ki niso vešči sistemov
kontrole. Geološka presenečenja so pogostejša na začetku del v novih geoloških okoljih,
kjer še ni pridobljenih ustreznih izkušenj.
Tudi napake in pomanjkljivosti sodijo v sklop gradnje in pomagajo pri razvoju novih znanj
in boljših tehničnih rešitev. Zato je treba vse napake temeljito analizirati ter predvsem
zaupati in verjeti kompetentnim strokovnjakom.
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 88
13 ZAKLJUČEK
Z meritvami in analizami smo potrdili hipoteze:
da se intenziteta vpliva vibracij, ki so posledica miniranja z globokimi minskimi
vrtinami, obratovanja gradbene mehanizacije in prometa, lahko izmeri in opredeli
kot hitrost vibracije nihanja tal;
da vibracije, ki običajno tudi negativno vplivajo na varnost ter stabilnost objektov,
lahko zmanjšamo z načrtovano in kontrolirano uporabo gradbene mehanizacije ter z
upoštevanjem posebnih parametrov planiranih aktivnosti na gradbišču;
da bi z uporabo prognostičnih enačb lahko zmanjšali negativne učinke vibracij
gradbene mehanizacije za objekte, ki so locirani v neposredni bliţini gradbišč.
Na sliki 11.2 predstavljene izmerjene hitrosti nihanja temeljev zelo dobro sovpadajo z
linijo prognostične enačbe (11.3). Sklepamo lahko, da je za preliminarno ocenitev hitrosti
nihanja temeljev v okviru ocene tveganja moţno uporabiti prognostično enačbo (11.3). Iz
izračuna po prognostični enačbi (11.3) izhaja verjetna vrednost hitrosti nihanja temeljev
0,12 mm/s, medtem ko je v standardu DIN 4150-3 predvidena orientacijska vrednost do
5 mm/s za horizontalne komponente hitrosti nihanja. Če ta vrednost ni preseţena, ne
pričakujemo poškodb objekta in lahko izključimo verjetnost, da bi ob povečanju amplitude
nihanja prišlo do horizontalnih nihanj konstrukcijskih elementov v najvišji etaţi objekta.
Za vertikalne hitrosti nihanja stropov obravnavanega objekta standard DIN 4150-3
predvideva orientacijsko vrednost hitrosti nihanja 8 mm/s. Pri frekvenci vibracijskega
valjarja 30 Hz bi lahko obstajala nevarnost pojava resonance. Če ocenimo faktor prenosa
za lesene stropove kz ≤ 15 (Funk 1996), dobimo po prognostični enačbi (11.3) vrednost
maksimalne hitrosti nihanja 1,8 mm/s, kar pomeni, da v nobenem primeru ne preseţemo
orientacijske vrednosti iz standarda DIN 4150-3 in ne pričakujemo poškodb na objektu.
Izmerjene vrednosti zabijanja in v nekaterih primerih tudi izvleka zagatnic prav tako zelo
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 89
dobro sovpadajo z mejnima linijama verjetnosti po prognostični enačbi (11.1). Rezultati za
izvlek zagatnic v neposredni bliţini mernega mesta predstavljajo mejni – zelo neugoden
primer, ki ga je zaradi bliţine vira tudi teţko napovedati. Pri načrtovanju gradenj je torej
nujno potrebno oceniti moţne vplive vibracij in rezultirajoča tveganja ter gradbene stroje
izbrati tako, da je vpliv njihovega delovanja na sosednje objekte preprečen ali vsaj
zmanjšan na minimum. Meritve vibracij, ki so posledica prometa s teţkimi tovornimi
vozili, so pokazale, da prognostična enačba (11.4) postavlja zelo ostre kriterije, ki so v
našem primeru preteţno preseţeni.
V ekonomskem delu diplomske naloge smo potrdili ekonomske razloge oziroma prednosti
uporabe teh metod. Temeljni razlogi izhajajo iz osnovnih zahtev gradbene stroke, ki se
nanašajo na preprečitev materialne škode ter morebitnih smrtnih ţrtev.
Ekonomski vidik je predvsem preprečiti oziroma zmanjšati odškodninske (finančne)
zahtevke potencialnih oškodovancev.
S praktičnim primerom smo analizirali finančno soodvisnost med izvedenimi meritvami
vibracij (monitoringom opazovanja) in odškodninskimi (finančnimi) zahtevki ter dokazali
predvsem veliko ekonomsko ter tudi tehnično upravičenost meritev vibracij.
Dokazali smo, da lahko z uporabo prognostičnih enačb ugotovimo tudi dejansko stanje
ekonomskega tveganja, kar nam omogoča, da to tveganje pravočasno omejimo, zmanjšamo
ali celo preprečimo.
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 90
14 VIRI, LITERATURA
[1] Achmus, M., Building vibrations due to ground works, Institut fur geotehnik,
Hannover, 2008.
[2] Achmus, M., Kaiser J., Prognose von Bauwerkserschütterungen infolge Ramm- und
Vibrationsverdichtungarbeiten, Institut für Grundbau, Bodenmechanik und
Energiewasserbau, Universität Hannover, Deutschland, 2005.
[3] Funk, K., Expertsystem für Lärm- und Erschütterungsprognosen beim Einbringen
von Spundbohlen, Mitteilungen des Curt-Risch-Institut für Dynamik, Schall- und
Messtechnik der Universität Hannover, 1996.
[4] Hunaidi, O., Traffic Vibrations in Buildings, Construction Technology Update No.
39, National Research Council of Canada, 2000.
[5] Wieck, J., Erschütterungen im Bauwesen. V: Die vorsorgliche Beweissicherung im
Bauwesen, Schadenfreies Bauen, Bd 31, Stuttgart, Fraunhofer IRB Verlag, 2003.
[6] M. Achmus, J. Kaiser, and F. tom Wörden, Bauwerkserschütterungen durch
Tiefbauarbeiten, Grundlagen - Messergebnisse – Prognosen, Mitteilungsreihe Heft
61, Institut für Grundbau, Bodenmechanik und Energiewasserbau, Universität
Hannover, Hannover 2005.
[7] Watts, G.R, Traffic Induced Vibrations in Buildings, Research Report 246, Transport
and Road Research Laboratory, Department of Transport, UK, 1990.
[8] Home page of City University Hong Kong, Personal Web Server: Source-Path-
Receiver Concept, dostopno na: <http://personal.cityu.edu.hk/~bsapplec/source-
p.htm> [21. 5.2011]
[9] Statistični urad RS (2009): CEPA klasifikacija aktivnosti in izdatkov za varovanje
okolja, dostopno na: <http://www.stat.si/vodic_oglej.asp?ID=445&PodrocjeID=27>
[21. 5. 2011]
[10] Polanec, K., Merjenje vibracij, Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana, 1997.
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 91
[11] Kotler, P, Management trženja, GV zaloţba, Ljubljana, 2004.
[12] Instantel, Vibration Event Management and Reporting Software, dostopno na:
<http://www.intecconinc.com/folder/instantel/714b0058-blastware8.0_advcom.pdf>
[15. 5.2011]
[13] Projektni management, dostopno na: <http://projektni-management.si> [17. 5. 2011]
[14] TEHNOKRAT Tehnično svetovanje d.o.o., Odgovornost za sosednje objekte pri
graditvi, <http://tehnicnosvetovanje.com/Razpisna-dokumentacija/Odgovornost-za-
sosednje-objekte-pri-graditvi.html> [13. 5. 2011]
[15] Pravda d.o.o., Pogosta vprašanja, dostopno na:
<http://www.pravninasvet.com/odskodnine/faq.php> [10. 5. 2011]
[16] Agencija POTI, Izvajanje gradbenih investicij s čim manjšimi tveganji, dostopno na:
<http://www.agencija-poti.si/si/izobrazevanje/73686,125727/podrobno.html> [10. 5.
2011]
[17] Gradimo.com, Odgovornost izvajalca za trdnost in varnost objekta, dostopno na:
<http://www.gradimo.com/zakonodaja/c8499/10036> [27. 5. 2011]
[18] Marcelino d.o.o., Gradbena pogodba (pogodba o izvedbi del, o gradbenih delih),
dostopno na: <http://www.pogodba-pogodbe.com/2009/04/gradbena-pogodba-
pogodba-o-izvedbi-del-o-gradbenih-delih> [28. 5. 2011]
[19] Druţba za raziskave v cestni in prometni stroki slovenije d. o. o., Kakovost gradnje
in vzdrževanja cestne infrastrukture, dostopno na:
<http://www.drc.si/Portals/3/aktualnosti/2_aktualnosti_kakovost_screen.pdf> [28. 5.
2011]
[20] Čudina, M., Tehnična akustika, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana, 2001.
[21] Ţandar, S, Management trženja, GV zaloţba, Ljubljana, 2004.
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 92
15 PRILOGE
15.1 Seznam slik
Slika 2.1: Vibracije v našem okolju ...................................................................................... 2
Slika 2.2: Spremenljivke vibracije ........................................................................................ 3
Slika 3.1: Dušene vibracije .................................................................................................... 4
Slika 3.2: Vsiljene vibracije .................................................................................................. 5
Slika 5.1: Piezoelektrični merilnik ........................................................................................ 9
Slika 5.2: Merilnik s potresno maso .................................................................................... 10
Slika 5.3: Aparat Minimate plus .......................................................................................... 13
Slika 5.4: Aparat Blastmate III ............................................................................................ 13
Slika 5.5: Merilni protokol (DIN)........................................................................................ 15
Slika 5.6: Merilni protokol (SIA) ........................................................................................ 16
Slika 5.7: Primer merilnega protokola ................................................................................. 17
Slika 5.8: Hitrosti vibracij pri naprednem modulu Blastware ............................................. 18
Slika 5.9: Analiza intervalov v grafični obliki z naprednim modulom Blastware .............. 19
Slika 6.1: Vrste, viri in dejavniki projektnih tveganj .......................................................... 21
Slika 6.2: Plan stroškov ....................................................................................................... 25
Slika 9.1: Primer zabijanja zagatnic pri gradnji kroţišča v Staršah .................................... 36
Slika 9.2: Primer zabijanja zagatnic pri gradnji Mesarskega mostu v Ljubljani ................. 39
Slika 9.3: Prikaz lokacije posameznih merilnih mest .......................................................... 41
Slika 9.4: Prikaz valjanja dveh valjarjev iz bliţine ............................................................. 51
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 93
Slika 9.5: Prikaz valjanja dveh valjarjev iz oddaljenosti ..................................................... 52
Slika 9.6: Merno mesto v raščeni zemljini na nasipu AC Pluska – Ponikve ....................... 52
Slika 9.7: Merno mesto na lokaciji – grad Trebnje (paviljon)............................................. 53
Slika 9.8: Prikaz objekta z mernimi mesti ........................................................................... 56
Slika 9.9: Stanovanjski objekt Belšinja vas 7 v času monitoringa ...................................... 56
Slika 9.10: Objekt Belšinja vas 7 po dokončanju avtoceste ................................................ 57
Slika 9.11: Kopanje gramoza ter nalaganje na kamione ..................................................... 60
Slika 9.12: Montaţa ţerjava na gradbišču ........................................................................... 60
Slika 9.13: Montaţa ţerjava na gradbišču ........................................................................... 61
Slika 9.14: Prikaz merilnih mest ......................................................................................... 61
Slika 9.15: Prikaz lokacije objekta ...................................................................................... 64
Slika 9.16: Lokacija geofona na zemljini ............................................................................ 66
Slika 9.17: Lokacija geofona ob objektu ............................................................................. 66
Slika 9.18: Prikaz teţkih tovornih vozil .............................................................................. 67
Slika 11.1: Rezultati izmerjenih vrednosti po prognostični enačbi za izvlek in zabijanje
zagatnic ........................................................................................................................ 74
Slika 11.2: Primerjava med izmerjenimi in prognoziranimi vrednostmi hitrosti nihanja
temeljev ....................................................................................................................... 75
Slika 11.3: Rezultati izmerjenih vrednosti po prognostični enačbi za voţnjo teţkih
kamionov ..................................................................................................................... 77
Slika 12.1: Realni indeksi vrednosti opravljenih gradbenih del v Sloveniji, januar 2000-
november 2011 (Ø2005 = 100) ................................................................................... 80
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 94
15.2 Seznam tabel
Tabela 6.1: Seznam tveganj in ukrepov .............................................................................. 28
Tabela 8.1: Ocenjene intenzitete vibracij kot posledica delovanja gradbenih strojev......... 34
Tabela 9.1: Zbir rezultatov za prvi sklop meritev z dne 11. 6. 2009 ................................... 37
Tabela 9.2: Zbir rezultatov za drugi sklop meritev z dne 11. 6. 2009 ................................. 37
Tabela 9.3: Zbir rezultatov za tretji sklop meritev z dne 11. 6. 2009 .................................. 38
Tabela 9.4: Opis aktivnosti po datumih izvajanja ............................................................... 39
Tabela 9.5: Opis aktivnosti po merilnih mestih ................................................................... 40
Tabela 9.6: Merilno mesto 1- dne 26. 11. 2009 ................................................................... 42
Tabela 9.7: Merilno mesto 2 – 26. 11. 2009 ........................................................................ 42
Tabela 9.8: Merilno mesto 3 – 26. 11. 2009 ........................................................................ 42
Tabela 9.9: Merilno mesto 4 – 26. 11. 2009 ........................................................................ 43
Tabela 9.10: Merilno mesto 5 – 26. 11. 2009 ...................................................................... 43
Tabela 9.11: Merilno mesto 6 – 26. 11. 2009 ...................................................................... 43
Tabela 9.12: Merilno mesto 7 in meritev hitrosti oscilacije na zemljini nasipa (ZN) –
pravokotno na MM 7 (sinhrono merjenje) – 26. 11. 2009 .......................................... 43
Tabela 9.13: Merilno mesto 8 in meritev hitrosti oscilacije na zemljini nasipa (ZN) –
pravokotno na MM 8 (sinhrono merjenje) – 26. 11. 2009 .......................................... 44
Tabela 9.14: Merilno mesto 4 in 5 in meritev hitrosti oscilacije na zemljini nasipa (ZN) –
pravokotno na MM 4 in 5 (sinhrono merjenje) – 27. 11. 2009 ................................... 44
Tabela 9.15: Merilno mesto 9 in 10 (sinhrono merjenje) – 27. 11. 2009 ............................ 45
Tabela 9.16: Merilno mesto 11 in 12 (sinhrono merjenje) – 27. 11. 2009 .......................... 45
Tabela 9.17: Merilno mesto 1 in 13 in meritev hitrosti oscilacije na zemljini nasipa (ZN) –
pravokotno na MM 1 in 13 (sinhrono merjenje) – 27. 11. 2009 ................................. 45
Tabela 9.18: Merilno mesto 14a oziroma 14b – 27. 11. 2009 ............................................. 45
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 95
Tabela 9.19: Merilno mesto 15 – 27. 11. 2009 .................................................................... 46
Tabela 9.20: Merilno mesto 9 in 10 (sinhrono merjenje) – 23. 12. 2009 ............................ 46
Tabela 9.21: Merilno mesto 16a in 16b (sinhrono merjenje) – 23. 12. 2009 ...................... 47
Tabela 9.22: Merilno mesto 1 (sinhrono merjenje na arkadi in medetaţni konstrukciji) –
23. 12. 2009 ................................................................................................................. 47
Tabela 9.23: Merilno mesto 16 (sinhrono merjenje na merilnem mestu in tlaku (T) ob
merilnem mestu) – 23. 12. 2009 .................................................................................. 48
Tabela 9.24: Merilno mesto 9 (sinhrono merjenje na merilnem mestu 9 ter 9a) – 23. 12.
2009 ............................................................................................................................. 48
Tabela 9.25: Mesto 9 in 10 (sinhrono merjenje) – 29. 4. 2010 ........................................... 49
Tabela 9.26: Merilno mesto 16 – 29. 4. 2010 ...................................................................... 49
Tabela 9.27: Merilno mesto 11 in 12 (sinhrono merjenje) – 29. 4. 2010 ............................ 50
Tabela 9.28: Zbir rezultatov za sklop meritev z dne 22. 12. 2008 ...................................... 54
Tabela 9.29: Zbir rezultatov za sklop meritev z dne 2. 3. 2009 .......................................... 54
Tabela 9.30: Zbir rezultatov za sklop meritev z dne 22. 11. 2008 ...................................... 55
Tabela 9.31: Zbir rezultatov za sklop meritev z dne 22. 12. 2008 ...................................... 55
Tabela 9.32: Lokacije merilnih mest, način delovanja vibrovaljarjev in njihova oddaljenost
od objekta – 8. 9. 2009 ................................................................................................ 57
Tabela 9.33: Merilno mesto podstrešje in temeljni zid – 8. 9. 2009 ................................... 58
Tabela 9.34: Seznam merilnih mest – 1. 7. 2011 ................................................................ 62
Tabela 9.35: Zbir rezultatov meritev z dne 1. 7. 2011......................................................... 62
Tabela 9.36: Seznam merilnih mest .................................................................................... 64
Tabela 9.37: Zbir rezultatov meritev s prvim merilnim kompletom (en geofon) z dne 24. 4.
2009 ............................................................................................................................. 67
Tabela 9.38: Zbir rezultatov meritev z drugim merilnim kompletom (dva geofona) z dne
24. 4. 2009 ................................................................................................................... 68
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 96
Tabela 9.39: Zbir rezultatov meritev s prvim merilnim kompletom (en geofon) z dne 28. 5.
2009 ............................................................................................................................. 68
Tabela 9.40: Zbir rezultatov meritev z drugim merilnim kompletom (dva geofona) z dne
28. 5. 2009 ................................................................................................................... 69
Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 97
15.3 Naslov študenta
Aleksander Gailhofer
Nova cesta 9
2250 Ptuj
Tel.: 031 826 432
E-mail: [email protected]
15.4 Ţivljenjepis
Rojen: 02.03.1966, Ptuj
Šolanje: 1972 – 1980, OŠ Ptuj
1980 – 1984, Srednja gradbena šola Maribor
1986 – 1993, Tehniška fakulteta Maribor (višješolski program)
1999 – 2002, Fakulteta za gradbeništvo, Maribor (visokošolski program)
2002 – 2012, Fakulteta za gradbeništvo in Ekonomsko poslovna
fakulteta Maribor (univerzitetni program)