POMORSKO MEDNARODNO PRAVO

1. UVOD

Nujnost loevanja med pravnima podrojema:

1. Pomorsko mednarodno pravo (Law of the Sea) ( je del medn. (javnega) prava, ki se ukvarja z morskimi prostori in govori o suverenosti subjektov nad temi morskimi ozemlji; s tem se ukvarjajo mednarodni pravniki.

2. Pomorsko pravo (Shipping Law) ( del transportnega prava, v sodelovanju z zavarovalnikim pravo, ki se tie vpraanja mednarodnih pomorskih prevozov (kakna je odgovornost ladjarja ali prevoznika, do kam see odgovornost transporterja); z njim se ukvarjajo gospodarski pravniki.

Iz zgodovine razvoja PMP:

Mare Liberum (ideja da naj bo morje svobodno) ( Hugo Grotius, nizozemec, je v delu Svobodno morje (1609) opravil pionirsko delo pri uveljavljanju teze o svobodi morja. To gledanje je razvil in uvrstil tudi v svoje glavno delo De iure belli ac pacis (1625). Pravno prepriljiva teza, da morja ni mogoe efektivno okupirati in zato tudi ne deliti, je imela vpliv na pozneje ureditve. Po njegovem lahko obalna drava pridobi le dele morja ob obali, ki so v tesni povezanosti s kopnim (npr. zaliv).

Mare Clausum (Selden angl.) ( Kot odgovor na prvo teorijo je angle John Selden razvil Teorijo o zaprtosti morja (1635) z interesi obalnih drav (interes obalnih drav ima prednost pred svobodo komunikacije, obalne drave naj kontrolirajo in omejujejo plovbo)

Kljuen fenomen MP je suverenost. Zgodovinsko se je suverenost nad morskimi pasovi merila po pravilu topovskega strela - do tam, do kjer je lahko obalna drava efektivno kontrolirala morje (drava je suverena tako dale kolikor nesejo streli kanonskega topa) ( cannonshot rule. Na koncu se je doloilo pravilo, da se teritorialno morje lahko razteza najve 12 navtinih milj od obale (cca. 19km). In to pravilo je bilo inkorporirano v eno izmed 3 konvencij UNCLOSa, v Jamajko konvencijo. Nespotovanje: Albanija je imela 15 navtinih milj, Somalija je uveljavljala teritorjalno morje do 200 navtinih milj ( to je v nasprotju z ius kogens!

2. VIRI PMP

1. Mednarodne pogodbe

Sporazum o delimitaciji, Sporazum o IEC, Jamajka konvencija, Londonska pogodba, Sporazum med Italijo in SFRJ (epikontinentalni pas)

Mednarodne pogodbe so najbolj zanesljivo orodje MP. Ta imajo lahko razlina imena in so lahko sklenjene v obliki enotnega instrumenta ali v ve instumentih. Vsem pa sta skupna pisna oblika in soglasje volje pogodbenih strank, ki so s pogodbami sprejele obveznosti in si doloile pravice. Pravila mednarodnih pogodb veljajo med pogodbenimi strankami in ustvarjajo obveznosti samo zanje partikularno pravo. Obe pravo se iz tega lahko razvije le iz pogodbene prakse, kadar je ta zelo razirjena.

Veina mednarodnih pogodb je namenjena ureditvi konkretnih razmerij med pogodbenimi strankami. Z nekaterimi med njimi pa se doloajo abstraktne pravne norme, ki na splono sprejeti nain urejajo odnose med dravami na doloenem podroju. Stranke lahko pravice in dolnosti iz pogodbe prilagajajo (dispozitivnost), obstajajo pa tudi izjeme kjer dispozitivnost ni dovoljena in so pravila doloena kogentno (ius cogens), npr. prepoved genocida ( vendar to nima veje povezave s pomorskim pravom.

Poznamo multilateralne pogodbe (Convention on the territorial sea, Convention on the high seas, Convention on the continental shelf vse iz l. 1958) in bilateralne pogodbe (Convention on the Prevention of Pollution from ships - 1973).

Kodifikacija PMP 3 konference ZN:

1) UNCLOS I ( v 50-ih letih v 4 kon., ki so urejale posamezne morske pasove

2) UNCLOS II ( v 60-ih letih nadaljeval vpraanja neurejena v prejnji

3) UNCLOS III ( stanje, ki velja e danes in privede do t.i. UNCLOS konvencije, imenovane tudi Jamajka, Kingstonska konvencija:

podpisana l. 1982 na Jamajki (Kingston),

veljati zaela 1994 (potrebovala je 60 ratifikacij, zato je trajalo 11 let) prinesla je pomembne omejitve v suverenosti drave,

SLO pogodbenica.

2. Obiajno MP

PMP je skupaj z diplomatskim in vojnim pravom najstareji del MP. V 38.l. Statuta Meddravnega sodia je zapisano, da se kot vir mednarodnega prava uporabljajo tudi mednarodni obiaji (kot dokaz obe prakse, ki je sprejeta kot pravo).

3. Splona pravna naela

Vir PMP so tudi oba pravna naela, ki jih priznavajo civilizirani narodi, npr. svoboda odprtega morja ali pa izkljuitev "flag state" jurisdikcije v doloenih primerih (sum piratstva, tihotapljenja itd.).

4. Judikatura in doktrina

Sodniki in juristi ne morejo ustvarjati prava, samo drave lahko to storijo z MP, obiajnim pravom in splonimi pravnimi naeli. Judikatura in doktrina pomagata izkristalizirati smisel in pomen pravnih pravil oz. precizirati vsebino treh glavnih formalnih pravnih virov, de lege ferenda pa vplivata na prihodnje oblikovanje pravnih pravil.

Meddravno sodie v Haagu: primer Krfskega kanala, primer Fonseca bay, vpraanje razmejitve med Kanado in Francijo (glede dveh otokov) arbitraa. Poznamo ve vrst judikature:

Mednarodno sodie v Haagu (judikati),

Meddravna arbitrana praksa,

ITLOS/razlage/spori/Jamajka konvencija v Hamburgu.

Jonathan Charlie razmejitev pomorskih prostorov ( delimitacija v PMP je zelo nepredvidljiva, nedodelana in je nemogoe vnaprej sugerirat reitve ne da bi izpadli neverodostojni. Vrsta pomembnih profesorjev: v SLO nimamo nekega pomembnega uitelja, prednjaijo Anglei, Francozi pisali, Japonci pisali, Hrvati tudi olo medn. pomorskega prava (imajo sodnika na ITLOSU v Hamburgu).

3. MORSKI PASOVI

Temeljna rta (basic line) je rta od katere se meri irina vseh morskih pasov. V preprostih primerih je to kar rta obale in sicer ob nizki vodi (ob oseki). e ima drava notranje morske vode, ta temeljna rta zapira notranje morske vode.

1. Notranje morske vode (inter fauces terrae)

To je pas, ki je v tako tesnem stiku z obalo, da ima enak reim kot obala. Sem spadajo:

vode v pristaniih, znotraj rte, ki povezuje najbolj zunaj leee pristanike zgradbe

zalivi ( Vode zaliva se tudi tejejo kot notranje morske vode, pod pogojem da je zaliv dovolj udolbljen, da je njegova povrina veja od polkroga, ki ga lahko nariemo nad njegovim vhodom. Drugi pogoj pa je, da njegovo ustje ne presega 24 navtinih milj,

izlivi rek,

vode med obalo in zunanjimi linijami otokov ( pri otokih drava lahko pridobi ogromno koliino notranjih morskih voda teritorialno morje Hrvake se meri od zunanjih rt otokov in ne od obale,

obmoje, ki ga pokriva morska voda med plimo, v asu nizke vode pa je kopno,

deli morja med obalo in ravnimi temeljnimi rtami.

eri so pojavna oblika, ki je v primeru visoke vode prekrita. Pomembne pa so zato, ker lahko po njih potegnemo rto za temeljne rte. Otok pa vedno ostane suh. UNCLOS od otoka razlikuje peine, ki ne morejo imeti lastne naselitve in ekonomije (otok Jabuka). Od tega loimo e arhipelage.

Zgodovinski zalivi

Gre za zalive, ki jih je doktrina klasificirala kot posebne, ker ne izpolnjujejo pravne kriterije za zaliv. Nastali so kot tenja obalnih drav, da si lahko tudi te zalive prilastijo kot notranje morske vode. Primer tega je zaliv ob Libijski obali ( ni enotnega reima temve je vsak primer potrebno vrednotiti posebej.

e je neka drava skozi stoletja gospodarila z nekim zalivom in druge drave temu niso ugovarjale oz. protestirale, potem naj bi se na tem oblikovalo nekaj emur se ree titulus (15.l. Jamajke konvencije). Ta zgodovinski titulus je teko dokazovat. Primer tega je Piranski zaliv.

2. Teritorialno morje

Je del ozemljla drave in se lahko razteza najve 12 navtinih milj od obale, pod pogojem da ne naleti na drugo teritorialno morje. V tem primeru se problem reuje po 15.l. Jamajke konvencije.

Na zunanji meji teritorialnega morja je tudi meja drave. Sama zunanja meja teritorialnega morja navadno ni oznaena (z bojami, svetilniki itd.), zato ni tudi mejnih prehodov. Glede prehajanja iz enega teritorialnega morja v drugega obstajajo posebna pravila:

komercialne ladje (kontejnerai) imajo neko zartano pot,

javne ladje (npr. vojake) se morajo napovedati,

zasebna plovila (pleasure boats) plujejo po sistemu samoprijave ( ko se prestopi rta teritorialnega morja, se je potrebno prijaviti pri prvi najbliji carinski luki (prijava in odjava).

Carinski del postopka odpade za ladje ki so pod zastavami EU drav in katerih lastniki ter posadka so evropejci. Policijski del pa ostaja, ker niso e vse drave v SIS in drave v katere priplujemo ne vejo od kje smo dejansko prili.

Kar se tie statusa teritorialnega morja velja absolutna suverenost.

Pravica nekodljivega prehoda

Pomeni pravico ladij drugih zastav, da prehajajo teritorialno morje brez najave, z namenom prehajati iz enega dela odprtega morja v drugi del odprtega morja ali pa iz enega teritorialnega morja preko teritorialnega morja druge drave v teritorialno morje neke tretje drave. Za nekodljiv prehod gre e so izpolnjeni 3 pogoji:

najkraja pot,

ekonomska hitrost,

brez ustavljanja.

len 17

Pravica nekodljivega prehoda

V skladu s to konvencijo uivajo ladje vseh drav, obalnih in neobalnih, pravico nekodljivega prehoda skozi teritorialno morje.

len 18

Pomen prehoda

1. Prehod pomeni plovbo skozi teritorialno morje z namenom:

(a) da se to morje preplove brez vplovitve v notranje morske vode ali pristanka na sidriu ali ob luki napravi zunaj notranjih morskih voda; ali

(b) da se vplove v notranje morske vode ali izplove iz njih ali pristane na takem sidriu ali ob luki napravi.

2. Prehod mora biti opravljen brez prekinitev in brez odlaanja. Vendar pa prehod obsega ustavljanje in sidranje, toda le toliko, kolikor gre za obiajne dogodke med redno plovbo ali je potrebno zaradi vije sile ali stiske ali pomoi osebam, ladjam ali letalu v nevarnosti ali stiski.

len 19

Pomen nekodljivega prehoda

1. Prehod je nekodljiv, dokler ne posega v mir, red ali varnost obalne drave. Tak prehod je treba opraviti v skladu s to konvencijo in drugimi pravili mednarodnega prava.

2. teje se, da prehod tuje ladje posega v mir, red ali varnost obalne drave, e ladja v teritorialnem morju opravlja kakno izmed naslednjih dejavnosti:

(a) gronjo ali uporabo sile zoper suverenost, teritorialno neokrnjenost ali politino neodvisnost obalne drave ali na kakren koli drug nain kri naela mednarodnega prava, zajeta v ustanovni listini Zdruenih narodov;

(b) kakrno koli vajo ali urjenje z orojem katere koli vrste;

(c) kakrno koli dejavnost, ki je namenjena zbiranju obvestil v kodo obrambe ali varnosti obalne drave;

(d) kakrno koli propagandno dejavnost, ki utegne kodovati obrambi ali varnosti obalne drave;

(e) vzletanje z ladje, pristajanje ali sprejemanje na ladjo kakrnega koli letala;

(f) lansiranje z ladje in spuanje ali sprejemanje na ladjo kakrne koli vojake naprave;

(g) nakladanje ali razkladanje kakrnega koli blaga, denarja ali vkrcevanje ali izkrcevanje osebe v nasprotju s carinskimi, fiskalnimi, imigracijskimi ali zdravstvenimi zakoni in predpisi obalne drave;

(h) kakrno koli namerno in veje onesnaenje v nasprotju s to konvencijo;

(i) kakrno koli ribiko dejavnost;

(j) raziskovalne ali meritvene dejavnosti;

(k) kakrno koli dejavnost zaradi vkljuevanja v kateri koli komunikacijski sistem ali v kaka druga sredstva ali napeljave obalne drave;

(l) kakrno koli drugo dejavnost, ki neposredno ni v zvezi s prehodom.

3. Zunanji morski pas

Je pas izven teritorialnega morja drave. Razteza se 24 navtinih milj o temeljne rte (oz. 12 milj od zunanje meje teritorialnega pasu). Njegov namen je v varovanju interesov obalne drave, s tem da ne gre za teritorialno suverenost ampak ima drava v tem pasu izkljune pravice varovanja svojih nacionalnih interesov (davki, okoljevarsko, carina, imigracija).

len 33

Zunanji pas

1. Morski pas, ki lei ob njenem teritorialnem morju, imenovan zunanji pas, lahko obalna drava nadzira, da bi:

(a) prepreila kritve svojih carinskih, fiskalnih, imigracijskih ali zdravstvenih zakonov in predpisov na svojem ozemlju ali v svojem teritorialnem morju;

(b) kaznovala kritve navedenih zakonov in predpisov, do katerih je prilo na njenem ozemlju ali v njenem teritorialnem morju.

2. Zunanji pas se ne more raztezati ve kot 24 morskih milj od temeljnih rt, od katerih se meri irina teritorialnega morja.

Pravica do pregona/zasledovanja na odprto morje (Hot pursuit)

Obalna drava za dejanja storjena v teritorialnem morju ali zunanjem pasu, lahko zasleduje kritelja tudi v mednarodne vode in ga preganja do trenutka ko ta kritelj vstopi v morje pod teritorialno suverenostjo druge drave.

4. Epikontinentalni pas

EP je naravni podaljek kopnega v morje. Meri se od temeljne ravne rte. Dravi, ki je obmorska drava, pripada ipso facto (e ima dovolj prostora navzven), da tak pas uveljavlja. Govorimo o dnu, ki se razteza onkraj teritorialnega morja in morskem podzemlju. Glavna dobrina te cone je nafta, diamanti, zlato, kovine... Ladijske razbitine in bogastvo, ki lei v teh razbitinah tudi pripada temu pasu oz. dravi, ki je suverena nad EP (nad morskim dnom in podzemljem).

len 76

Definicija epikontinentalnega pasu

1. Epikontinentalni pas obalne drave obsega morsko dno in podzemlje v podmorskih prostorih, ki se raztezajo zunaj njenega teritorialnega morja prek celotnega naravnega podaljka njenega kopenskega obmoja do zunanjega roba kontinentalnega obrobja, ali do oddaljenosti 200 morskih milj, raunajo od temeljnih rt, od katerih se meri irina teritorialnega morja, kjer zunanji rob kontinentalnega obrobja ne see do te oddaljenosti.

3. Kontinentalno obrobje obsega potopljeni podaljek kopenskih mas obalne drave in sestoji iz morskega dna in podzemlja kontinentalnega elfa, kontinentalne strmine in kontinentalnega vznoja. Kontinentalno obrobje ne vkljuuje globokomorskega dna z njegovimi oceanskimi hrbti niti njegovega podzemlja.

4. (a) Za namen te konvencije doloi obalna drava zunanji rob kontinentalnega obrobja povsod, kjer se obrobje razteza zunaj 200 morskih milj od temeljnih rt, od katerih se meri irina teritorialnega morja, na enega naslednjih nainov:

(i) s rto, potegnjeno v skladu z odstavkom 7, povezujo najoddaljeneje doloene toke, pri emer debelina plasti sedimentne kamnine vsake take toke znaa najmanj 1 % najkraje oddaljenosti, izmerjene od te toke do podnoja kontinentalne strmine; ali

(ii) s rto, potegnjeno v skladu z odstavkom 7, povezujo doloene toke, ki niso oddaljene ve kot 60 morskih milj od podnoja kontinentalne strmine.

len 77

Pravice obalne drave na epikontinentalnem pasu

1. Obalna drava izvruje nad epikontinentalnim pasom suverene pravice zaradi njegovega raziskovanja in izkorianja njegovih naravnih bogastev.

2. Pravice obalne drave v odstavku 1 so izkljune v temle pomenu: e obalna drava ne raziskuje epikontinentalnega pasu ali ne izkoria njegovih naravnih bogastev, nihe ne more opravljati teh dejavnosti brez izrecne privolitve obalne drave.

3. Pravice obalne drave na epikontinentalnem pasu so neodvisne od dejanske ali fiktivne okupacije ali od kakrnega koli izrecnega razglasa.

4. Naravna bogastva, na katera se nanaa ta del, sestojijo iz rudnih ter drugih neivih bogastev morskega dna in podzemlja skupaj z ivimi bitji, ki pripadajo sedentarnim vrstam, tj. bitjem, ki so v stadiju, v katerem se lahko lovijo, bodisi nepremina na morskem dnu ali pod njim ali pa so nesposobna za premikanje, e niso v stalnem fizinem stiku z morskim dnom in podzemljem.

Poglej si:

razmejitev o S morju (nem, danska, niz) ( gre za tri lanice EU, kar kae na to da je EU neteritorialni fenomen in drave reujejo svoje dodatne morske pasove pred klasinim dravnim tribunalom;

razmejitev med ITA in SLO (v '60ih letith);

meddravno sodie v Haagu je doloilo samo principe, drave so se nato same dogovorile za razmejitev in narisale rto.

Zakaj drave vztrajajo pri EP? Zaradi dravnih interesov, pri EP je energetski faktor najbolj pomemben.

5. Izkljuna ekonomska cona

Za razliko od EP se ni razvila v obiajnem pravu, ampak jo je prinesla Jamajka konvencija. A je obiajno mednarodno pravo prehitelo pogodbeno pravo, saj je Konvencija zaela veljati ele 11 let po podpisu. Praksa se je namre zaela izvajati e prej. Glavna podvrsta IEC je izkljuna ribolovna cona. Ta cona lahko zajema podzemlje in vodni segment. Meri se od temeljne ravne rte (200nM) in drava mora ta pas razglasit. Vglavnem pa so to cone ki jih razglaajo obalne drave z namenom poveanja svojih ribolovnih zmogljivosti.

V tem pasu gre v glavnem za izkorianje ivega bogastva vodnega pasu (drave niso absolutno suverene ampak imajo izkljune pravice). Jamajka konvencija je glede neobalnih drav predvidela v svojih odlobah neko pravico teh drav, ki so odrinjene od obale, da participirajo pri IEC, pod pogojem da je ta resursno toliko mona, da obstajajo preseki ribolova/ulova.

Politika v Sredozemlju je nerazglaanje IEC, ker na koncu ne bi ostalo ni ve odprtega morja (le en delek pri Kreti). Drave so se zato izrecno odrekale IEC, tudi Slovenija se ji je odpovedala oz. jo ni razglasila. Jo je bila pa pred 10 leti prisiljena uzakoniti (priznava jo sama sebi) zato, ker e ne uveljavlja pravice do IEC, potem geografsko priznava da nima stika z odprtim morjem.

Ni nujno da je v istem prerezu morja reim EP in reim IEC pod suverenostjo iste drave!

len 55

Poseben pravni reim izkljune ekonomske cone

Izkljuna ekonomska cona je obmoje zunaj teritorialnega morja in ob njem, za katero velja poseben pravni reim, doloen v tem delu, na podlagi katerega so pravice in jurisdikcija obalne drave ter pravice svobode drugih drav urejene z ustreznimi dolobami te konvencije.

len 56

Pravice, jurisdikcija in dolnosti obalne drave v izkljuni ekonomski coni

1. V izkljuni ekonomski coni ima obalna drava:

(a) suverene pravice, da raziskuje in izkoria, ohranja ter gospodari z ivimi in neivimi naravnimi bogastvi voda nadmorskim dnom in tistimi z morskega dna in morskega podzemlja,ter glede drugih dejavnosti za ekonomsko raziskovanje in izkorianje cone, kot je pridobivanje energije z izkorianjem vode, tokov in vetrov;

(b) jurisdikcijo na podlagi ustreznih dolob te konvencije za:

(i) postavitev in uporabo umetnih otokov, postrojev in naprav;

(ii) znanstveno raziskovanje morja;

(iii) varstvo in ohranitev morskega okolja;

(e) druge pravice in dolnosti, predvidene v tej konvenciji.

2. Pri uresnievanju svojih pravic in izpolnjevanju svojih dolnosti na podlagi te konvencije obalna drava v izkljuni ekonomski coni dosledno spotuje pravice in dolnosti drugih drav in ravna na nain, ki je v skladu z dolobami te konvencije.

3. Pravice, navedene v tem lenu, ki se nanaajo na morsko dno in podzemlje, se izvrujejo v skladu z dolobami dela VI.

Ko se HR priblievala EU je bilo glavno vpr. Kaj bo z razmejitvijo nadaljnjih morskih pasov. Glavno spoznanje je bilo to, da ko se ne pogovarjamo ve o teritorialnem morju, je vpraanje ribolova, naravnih bogastev stvar EU in ne ve dveh drav. Ko je prilo do IEC je bilo potrebno povedat da to ve ni SLO problem ampak problem EU kot take (mirno reevanje sporov). ( evropska ribolovna politika

6. Odprto morje

Odprto morje je obe dobro oz. res communis omnium. Na odprtem morju veljajo svoboine in ena prepoved:

1) svoboda plovbe,

2) svoboda preletanja

3) svoboda ribolova,

4) svoboda znanstvenega raziskovanja,

5) svoboda polaganja kablov in cevovodov,

6) svoboda gradnje umetnih otokov in drugih naprav,

7) prepoved trajnega prisvajanja (ius cogens) ( v praksi obstajajo monosti, da posamezne drave zaasno podredijo del odprtega morja svoji oblasti, za doloene namene (vojakih vaj/manevrov).

len 87

Svoboda odprtega morja

1. Odprto morje je svobodno za vse drave, tako obalne kot neobalne. Svoboda odprtega morja se uresniuje pod pogoji, ki so doloeni s to konvencijo in drugimi pravili mednarodnega prava. Za obalne in neobalne drave ta med drugim vsebuje:

(a) svobodo plovbe;

(b) svobodo preletanja;

(c) svobodo polaganja podmorskih kablov in cevovodov v skladu z delom VI;

(d) svobodo postavljanja umetnih otokov in drugih naprav, ki jih dovoljuje mednarodno pravo, v skladu z delom VI;

(e) svobodo ribolova v skladu s pogoji, predpisanimi v poglavju 2;

(f) svobodo znanstvenega raziskovanja v skladu z delom VI in XIII.

2. Vse drave izvrujejo te svoboine tako, da dosledno spotujejo interese drugih drav pri njihovem izvrevanju svobode odprtega morja in pravice, ki jih vsebuje ta konvencija glede dejavnosti v Coni.

len 88

Odprto morje pridrano za miroljubne namene.

Ko je konec EP se zane globokomorsko dno oz. CONA (oceansko dno). Nad njim nobena drava ne more uveljavljati nikakrnih pravic in nikakrne jurisdikcije. Jamajka konvencija je uvela reim t.i. cone, ki se je izoblikoval na podlagi tehnolokih potreb. V '70ih letih je obstajala potreba po razlinih plemenitih kovinah, ki so sluile v elektro industriji. Ugotovilo se je, da je globokomorsko dno bogato z t.i. gomolji kovin (zlasti mangana), ki bi jih industrija rabila. Pojavili sta se dve skupini drav: tiste, ki so bile sposobne to pobirati in tiste ki tehnoloko niso bile sposobne za to. Tako se je pojavilo vpraanje kako to kategorizirati, da bodo imele vse drave korist od tega. Izoblikoval se je koncept skupne dediine lovetva. Gre za nekaj, kar naj bi ostalo v korist bodoim rodovom. Vzpostavila se je posebna ureditev po UNCLOS, ki je postavila nek sistem mednarodne koncesije. Namre za nadzor nad izkorianjem oceanskega dna so morale drave po postopku in navodilih te organizacije (ISBA) namre dobiti nekakno "koncesijo". Drava, ki je dobila to koncesijo, pa je morala enakovreden del dati v rezervo. Kasneje se je to izkazalo za brezpredmetno, saj so ugotovili da lahko te iste kovine pridobivajo tudi na kopnem in to po bistveno cenejih postopkih. Ureditev pa je vseeno ostala.

7. Delimitacija morskih pasov

Gre za stroko in pravila, ki se ukvarjajo s tem, kaj se zgodi, ko posamezni pas ene drave tri v ekvivalenten (enak) ali celo neekvivalenten pas druge drave. Nastopi torej tam, kjer je geografsko gledano premalo prostora da bi drave razvile vse morske pasove v svojem skrajnem obsegu. Delimitacija zelo natanno razmeji morske pasove drav, 2/3 pasov pa sploh e ni razmejenih.

V UNCLOS konvenciji obstajajo dolobe o delimitaciji posameznih morskih pasov, zaeni s 15.lenom. ( e ni sporazuma med dravami, se uporabi kot delimitacija princip srednje rte. V nadaljevanju pa pravi, da se ta princip ne uporabi, e obstaja zgodovinski naslov ali druge posebne okoliine. Kriteriji: 1) sporazum, 2) srednja rta, e ni okoliin.

leni o delimitaciji EP (83.l.) in IEC (74.l) dajejo manj poudarka srednji rti in bolj poudarjajo dogovor med dravami oz. pravino reitev.

len 15

Razmejitev teritorialnega morja med dravami z nasproti si leeimi obalami ali obalama, ki mejita druga na drugo

e leita obali dveh drav druga drugi nasproti ali mejita druga na drugo, ni brez nasprotnega sporazuma med njima nobena od obeh drav upraviena raziriti svojega teritorialnega morja preko srednje rte, katere vsaka toka je enako oddaljena od najblijih tok temeljnih rt, od katerih se meri irina teritorialnih morij teh dveh drav.Ta doloba pa se ne uporablja tam, kjer je zaradi zgodovinskega naslova ali drugih posebnih okoliin treba razmejiti teritorialno morje obeh drav drugae, kot predpisujejo te dolobe.

len 74

Razmejitev izkljune ekonomske cone med dravami, katerih obale leijo druga drugi nasproti ali mejijo ena na drugo

1. Izkljuna ekonomska cona med dravami, katerih obale mejijo ena na drugo ali leijo druga drugi nasproti, se razmeji s sporazumom v skladu z mednarodnim pravom, kot je navedeno v lenu 38 statuta Mednarodnega sodia, da bi se dosegla pravina reitev.

2. e se sporazum ne more dosei v razumnem roku, ravnajo zainteresirane drave po postopkih, predvidenih v delu XV.

3. V priakovanju sporazuma iz odstavka 1 si zainteresirane drave v duhu razumevanja in sodelovanja vsestransko prizadevajo, da bi sklenile zaasne praktine dogovore in da ne bi v tem prehodnem obdobju onemogoile ali oteile dosego dokonnega sporazuma. Zaasni dogovori ne smejo koditi dokonnim razmejitvam.

4. Kadar obstaja med zainteresiranimi dravami veljaven sporazum, se razmejitev izkljune ekonomske cone uredi v skladu z dolobami tega sporazuma.

len 83

Razmejitev epikontinentalnega pasu med dravami, katerih obale so drug nasproti ali mejijo ena na drugo

1. Razmejitev epikontinentalnega pasu med dravami, katerih obale so drug nasproti ali mejijo ena na drugo, se ureja s sporazumom na podlagi mednarodnega prava, kot je doloeno v lenu 38 statuta Mednarodnega sodia, da bi se dosegla pravina reitev.

2. e se v razumnem asovnem obdobju ne dosee sporazum, ravnajo zainteresirane drave po postopkih, predvidenih v delu XV.

3. Dokler se ne dosee sporazum iz odstavka 1, si zainteresirane drave v duhu razumevanja in sodelovanja vsestransko prizadevajo, da bi se dosegli zaasni aranmaji praktine narave in da med tem prehodnim obdobjem ne ogroajo in ne ovirajo dosege dokonnega sporazuma. Ti aranmaji ne smejo koditi dokonni razmejitvi.

4. e velja med zainteresiranimi dravami sporazum, se vpraanja razmejitve epikontinentalnega pasu urejajo v skladu z dolobami takega sporazuma.

4. REEVANJE SPOROV (od 279.l. UNCLOS)

Konvencija ponuja 4 sredstva in dravam daje monost, da si eno od teh pri podpisu izberejo (a ne gre za dolnost!):

1. Arbitraa po aneksu VII

2. Arbitraa po aneksu VIII

3. ITLOS ( Konvencija sama ustanavlja sodie za PMP (Hamburko sodie) in to sodie je oje od Meddravnega sodia v Haagu, saj sodi le o pomorskih sporih. ire od ICJ pa je v tem da lahko sodi tudi v primeru mednarodnih organizacij.

4. ICJ.

V primeru spora, ko dravi nimata izbranih sredstev ali imajo izbrana drugana sredstva se reuje spor z arbitrao po aneksu VII.

5. ARHIPELAKE DRAVE

So tiste drave, ki so sestavljene iz ve otokov in nimajo ozemlja na kopnem. Te drave so imele interes zapreti vode okoli otokov in vzpostavit nek poseben status. In v Jamajki konvenciji se je postavilo pravilo, da lahko te drave razglasijo arhipelake vode (med arhipelakimi otoki), pri emer so omejene z razmerjem 1:9 (ne smejo presegati 9x povrine otokov) in distanco med otoki.

Po statusu so nekaj med notranjimi morskimi vodami in teritorialnimi vodami. Drave imajo monejo suverenost kot v teritorialnih vodah, a blajo jurisdikcijo kot v notranjih morskih vodah.

6. UNIVERZALNA JURISDIKCIJA

Gre za vpraanje, kdo nadzira ladje na odprtem morju:

1) splono pravilo ( po zastavi drave (kjer je registrirana),

2) izjema od "flag state" jurisdikcije ( Vojne ladje drugih drav smejo ustaviti in pregledati ladjo v primeru utemeljenega suma, da:

se ukvarja s piratstvom (pregled in pregon)

se ukvarja z nepooblaenim oddajanjem po radiu (pregled, pregon le po 109. l.)

se ukvarja s trgovino s sunji (le pregled)

je ladja brez dravne pripadnosti (nejasnosti)

je ladje iste dravne pripadnosti, ki to prikriva

(Trgovina z mamili samo pronja za sodelovanje)

Piratstvo (Andrassy) ( izroanje piratov, standardi v zaporih

7. PREKOPI IN OINE

Kateri reim plovbe je stroji: reim plovbe skozi prekop ali oino?

Status prekopa je bolj zapleten, ker je prekop nekdo moral prekopat (umetna plovna pot) in e tega ne bi storil bi tisti del uival status kopnega ( in nad tem ima drava teritorialno suverenost. Tisti ki ta prekop ustvari nato tudi doloi pogoje.

Reim prehoda skozi oine je bolj liberalen kot skozi prekop.

len 34

Pravni poloaj voda v oinah, ki se uporabljajo za mednarodno plovbo

1. Reim prehoda skozi oine, ki se uporabljajo za mednarodno plovbo, doloen v tem delu, v nobenem drugem pogledu ne posega v pravni poloaj voda v takih oinah in tudi ne v izvajanje suverenosti ali jurisdikcije obalnih drav ob oinah nad temi vodami, zranim prostorom nad njimi ter njihovim dnom in podzemljem.

2. Suverenost ali jurisdikcija obalnih drav ob oinah se izvajata v skladu s tem delom ter drugimi pravili mednarodnega prava.

VPRAANJA

Pravni status zaliva.

Ravne temeljne rte.

Kriterij za geografsko prikrajano dravo.

Razlika med EP in IEC.

Delimitacija.

Vpraanje izvajanja jurisdikcije v zunanjem morskem pasu.

Zgodovinski del le iz predavanj.

Sredstva mirnega reevanja sporov po Konvenciji.

Viri PMP (obiajno pravo tukaj e vedno kraljuje).

Razlika med tranzitnim in nekodljivim prehodom.

Razlika med otokom in erjo.

Univerzalna jurisdikcija.

Razlika med pirati in gusarji.

Pomorska blokada.

Pravica do pregona.