na dananjim g opatija navdih za lolito - fijet · je bil ruski konzul v opatiji in je pogosto...
TRANSCRIPT
8. marca 2013 2120 8. marca 2013
K
dove koliko modre krvi se
pretaka po domačinih iz
Opatije in okolice. Eden
starih opatijskih tračev
namreč pravi, če želiš ujeziti
Opatijčana, mu reci, da je potomec
dunajskih dam in liških oficirjev.
Nobena skrivnost ni, katere princese,
cesarice, nadvojvodinje in podobne
modre krvi dekleta in žene so v 19. in
Ponosna na preteklost in hvaležna današnjim gostom
Opatija –
navdih za Lolito
Kadil polmetrske cigare
Lu ks e m b u rški vojvoda Ad o lf je v
Opatijo prihajal na zdravljenje od leta
1889. Vsako jutro je moral po
zdravnikovem naročilu na sprehod ob
morju. V parku Angiolina si je
p r i vo ščil daljši počitek in si prižgal pol
metra dolgo cigaro! Velikanke si je
dal posebej zviti, ko mu je zdravnik
dejal, da lahko pokadi samo eno
cigaro na dan.
Če se ne sprehodite vsaj po delu
obmorske promenade Lungomare, ki je
dolga dobrih deset kilometrov, niste bili
v Opatiji. Promenada povezuje Volosko,
Opatijo, Ičiće, Iko in Lovran, graditi so jo
začeli konec 19. stoletja, končali 1911.
Zid slavnih, ki so
p reži v l j al i
počitnice v
Opatiji, med
njimi Vl adimir
Nabokov (pr vi
z desne), ki je
napisal sloviti
roman Lo l i ta .
Vladimirjev stric
je bil ruski
konzul v Opatiji
in je pogosto
gostil nečaka. Ali
je Nabokov dobil
navdih za Lolito
v Opatiji?
Župan Opatije
Ivo Dujmić se
rad sprehodi
po parku
Angiolina ,
»ker je pravi
hor tikulturni
sp omenik«.
Med 150
raz l i č n i m i
v rsta m i
dreves in rož
so najlepši
cvetov i
kamelije, ki
v tem času
že cvetijo.
Od leta 2006 je v Opatiji hrvaška ulica
slavnih, različica hollywoodskega
pločnika slavnih. Doslej ima v njej svojo
zvezdo 24 znanstvenikov, književ n i kov,
igralcev, športnikov … Tudi J a n i ca
Ko ste l i ć .
Izgradnja vile Angioline leta 1844
pomeni začetek turizma v Opatiji,
prvi lastnik je bil reški patricij S carpa.
Vilo je poimenoval po svoji ženi,
danes je v njej muzej turizma.
Foto: TZ Opatije
Kip deklice z galebom ob obali je
točka, kjer se želi slikati vsak
obiskovalec Opatije.
V parku Angiolina je več skulptur
slovitih Zemljanov, tudi plesalke
Isadore Duncan. Nekoč je izjavila, da
so jo za enkratne plesne gibe
navdihnile opatijske palme v vetru.
Vila v cvetju na
naslovu Maršal a
Tita 13 ob
s p re h a j al i šču
Lu n go m a re
pritegne pogled
sprehajalca .
Njena lastnica je
Žuži Jelinek,
dama v pravem
pomenu besede,
ki šteje že okrog
90 let. Znana je
tudi po tem, da
je moški moral
biti bogat, če jo je
želel imeti kot
žensko ali že n o.
20. stoletju uživale v Opatiji med tem,
ko so njihovi možje opravljali svoja
poslanstva kronanih glav daleč stran.
Obstaja Zlata knjiga gostov v Opatiji
(Gedenkbuch) s podpisi pomembneže v,
ki so nekoč redno zahajali v to
obmorsko letovišče. Vanjo so se
podpisale tudi princesa Štefanija, hči
belgijskega kralja Leopolda, Marija
Josipa, mati cesarja Karla I., cesarica
Avgusta Viktorija, žena nekdanjega
nemškega cesarja Viljema II.
Hohenzollerna … Opatija ali kraljica
Jadrana, kot ji pravijo domačini, je
imela leta 1883 že 1412 gostov, šest let
pozneje je bila proglašena za
zd rav i l i šče, leta 1912 je vabila v 12
sanatorijev s 65 zdravniki. Med rednimi
»pacienti« so bili vsi člani avstro-ogrske
carsko-kraljeve družine. Postajala je vse
bolj mondena, navdih je dajala
mnogim, tudi Antonu Čehovu, Jamesu
Joyceu, Gustavu Mahlerju, in postajala
je vse večje turistično središče. Lani jo
je obiskalo skoraj 330.000 gostov in je
zab eležila dober milijon prenočitev, od
tega 895.000 tujih turistov. »Opatija je
ponosna na svojo preteklost in
hva l e žna gostom, ki jo obiskujejo
danes,« prijazno pove njen župan I vo
Dujmić.
Besedilo in slike:
Duša Podbevšek - B e d ra č
8. marca 2013 2120 8. marca 2013
K
dove koliko modre krvi se
pretaka po domačinih iz
Opatije in okolice. Eden
starih opatijskih tračev
namreč pravi, če želiš ujeziti
Opatijčana, mu reci, da je potomec
dunajskih dam in liških oficirjev.
Nobena skrivnost ni, katere princese,
cesarice, nadvojvodinje in podobne
modre krvi dekleta in žene so v 19. in
Ponosna na preteklost in hvaležna današnjim gostom
Opatija –
navdih za Lolito
Kadil polmetrske cigare
Lu ks e m b u rški vojvoda Ad o lf je v
Opatijo prihajal na zdravljenje od leta
1889. Vsako jutro je moral po
zdravnikovem naročilu na sprehod ob
morju. V parku Angiolina si je
p r i vo ščil daljši počitek in si prižgal pol
metra dolgo cigaro! Velikanke si je
dal posebej zviti, ko mu je zdravnik
dejal, da lahko pokadi samo eno
cigaro na dan.
Če se ne sprehodite vsaj po delu
obmorske promenade Lungomare, ki je
dolga dobrih deset kilometrov, niste bili
v Opatiji. Promenada povezuje Volosko,
Opatijo, Ičiće, Iko in Lovran, graditi so jo
začeli konec 19. stoletja, končali 1911.
Zid slavnih, ki so
p reži v l j al i
počitnice v
Opatiji, med
njimi Vl adimir
Nabokov (pr vi
z desne), ki je
napisal sloviti
roman Lo l i ta .
Vladimirjev stric
je bil ruski
konzul v Opatiji
in je pogosto
gostil nečaka. Ali
je Nabokov dobil
navdih za Lolito
v Opatiji?
Župan Opatije
Ivo Dujmić se
rad sprehodi
po parku
Angiolina ,
»ker je pravi
hor tikulturni
sp omenik«.
Med 150
raz l i č n i m i
v rsta m i
dreves in rož
so najlepši
cvetov i
kamelije, ki
v tem času
že cvetijo.
Od leta 2006 je v Opatiji hrvaška ulica
slavnih, različica hollywoodskega
pločnika slavnih. Doslej ima v njej svojo
zvezdo 24 znanstvenikov, književ n i kov,
igralcev, športnikov … Tudi J a n i ca
Ko ste l i ć .
Izgradnja vile Angioline leta 1844
pomeni začetek turizma v Opatiji,
prvi lastnik je bil reški patricij S carpa.
Vilo je poimenoval po svoji ženi,
danes je v njej muzej turizma.
Foto: TZ Opatije
Kip deklice z galebom ob obali je
točka, kjer se želi slikati vsak
obiskovalec Opatije.
V parku Angiolina je več skulptur
slovitih Zemljanov, tudi plesalke
Isadore Duncan. Nekoč je izjavila, da
so jo za enkratne plesne gibe
navdihnile opatijske palme v vetru.
Vila v cvetju na
naslovu Maršal a
Tita 13 ob
s p re h a j al i šču
Lu n go m a re
pritegne pogled
sprehajalca .
Njena lastnica je
Žuži Jelinek,
dama v pravem
pomenu besede,
ki šteje že okrog
90 let. Znana je
tudi po tem, da
je moški moral
biti bogat, če jo je
želel imeti kot
žensko ali že n o.
20. stoletju uživale v Opatiji med tem,
ko so njihovi možje opravljali svoja
poslanstva kronanih glav daleč stran.
Obstaja Zlata knjiga gostov v Opatiji
(Gedenkbuch) s podpisi pomembneže v,
ki so nekoč redno zahajali v to
obmorsko letovišče. Vanjo so se
podpisale tudi princesa Štefanija, hči
belgijskega kralja Leopolda, Marija
Josipa, mati cesarja Karla I., cesarica
Avgusta Viktorija, žena nekdanjega
nemškega cesarja Viljema II.
Hohenzollerna … Opatija ali kraljica
Jadrana, kot ji pravijo domačini, je
imela leta 1883 že 1412 gostov, šest let
pozneje je bila proglašena za
zd rav i l i šče, leta 1912 je vabila v 12
sanatorijev s 65 zdravniki. Med rednimi
»pacienti« so bili vsi člani avstro-ogrske
carsko-kraljeve družine. Postajala je vse
bolj mondena, navdih je dajala
mnogim, tudi Antonu Čehovu, Jamesu
Joyceu, Gustavu Mahlerju, in postajala
je vse večje turistično središče. Lani jo
je obiskalo skoraj 330.000 gostov in je
zab eležila dober milijon prenočitev, od
tega 895.000 tujih turistov. »Opatija je
ponosna na svojo preteklost in
hva l e žna gostom, ki jo obiskujejo
danes,« prijazno pove njen župan I vo
Dujmić.
Besedilo in slike:
Duša Podbevšek - B e d ra č