mag . V. KOLAR-PLANINŠiČ

mag. Vesna KOLAR-PLANINŠIČ*

-1 1 - VODNO GOSPODARSTVO V LUČi EVROPSKIH INTEGRACIJ

NA TURA 2000 V LUČI PRIDRUŽEVANJA EVROPSKI UNIJI

Izvleček

Prispevek predstavlja evropske procese, ki so vodili k vzpostavitvi evropskega ekološkega omrežja Natura 2000. Opisuje pomen dveh direktiv s področja ohranjanja biotske raznovrstnosti in priprave na implementacijo Nature 2000 v Sloveniji. Osnovni namen ohranjanja narave na evropski ravni je varovanje vrst in habitatov ter s tem posredno ohranitev identitete in prostorskih ekoloških komponent krajine v posameznih državah. Evropska unija razvija skupno ekološko omrežje Natura 2000 in ga vzpostavlja kot obliko ekološkega transnacionalnega omrežja. Njegova nadgradnja je pravno omogočena in prepuščena vsaki državi članici , prav tako kot oblika trajnega zagotavljanja varstva . V prispevku je predstavljena navezava posameznih vsebin Nature 2000 na Direktivo o vodah , ki jo Evropska unija poudarja kot pomembno predvsem z vidika celovitega upravljanja s povodji. Prispevek kaže tudi pristop in osnutek omrežja v Sloveniji , ter pojasnuje potrebne povezave pri uresničevanju ohranjanja na področju upravljanja na primerih vodotokov, jezer in mokrišč .

Ključne besede: biotska pestrost, Natura 2000, ohranjanje narave, krajina, upravljanje z vodami

Abstract

The paper illustrates the european processes, which have leaded towards the establishment of European ecologic network Natura 2000. It describes two nature conservation directives and the preparatory activities for their implementation in Slovenia . The main goal of nature conservation on european level is protection of species and habitats, which leads to the protection of identity and spatial ecologic landscape characteristics in each of the countries. The EU implements common Natura 2000 transnational network. The paper shows conections with the Water Framework Directive and importance of the river basin management planning. It presents the activities in Slovenia, the ma in goals of the Natura 2000 working proposals and the need for cooperation and conections on the river basin management on the cases of rivers, lakes and wetlands.

Ključne besede. bi%gica/ diversity, Natura 2000, nature conservation, /andscape, water management

Mag Vesna KOLAR-PLANINŠIČ . dipl inž krai arh. Svetovalka Vlade RS . Ministrstvo za okolie . prostor in energijo . Dunajska

47 . Ljubljana

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2003

- 12 -mag . V. KOLAR-PLANINŠiČ

1. UVOD - PROCESI GLOBALIZACIJE KRAJINE

VODNO GOSPODARSTVO V LUČi EVROPSKIH INTEGRACIJ

Številne študije, raziskave in njihovo sistematično spremljanje je potrdilo ugotovitve, ki jih navajajo že starejše analitične razprave. Te govorijo o krajini v preobrazbi , v kateri zaradi interakcije družbeno­gospodarskih in prostorskih procesov prihaja v razmeroma kratkih časovnih presledkih do posledičnih stanj , ki so kvalitativno nova in pretežno nepovratnega značaja (Ogrin : 1972). Če so ti procesi vodili k posegom, ki so poenostavili krajine tako, da nekatere niso več razpoznavne ne v lokalnem in ne v regionalnem merilu , lahko govorimo o izgubi identitete in o posplošenju njenih značinosti , o njeni globalizaciji (Kolar-Planinšič : 2002).

Takšne strukturne spremembe so povzročale vse intenzivne dejavnosti. Zaradi intenzivnega kmetijstva , ki je uvajalo velika področja strojne predelave, so bile ponekod odstranjene drobne strukture v krajini (obmejki, živice , majhni gozdiči) in regulirani vodotoki . Takšne primere najdemo od Portugalske, pa do Danske in vključuje pa tudi predele Slovenije, od Vipavske doline do Prekmurja. Zaradi intenzivnega turizma, so nastala uniformna smučarska središča z goloseki in erozijskimi problemi , predvsem v alpskih državah (Price: 1995). Zaradi intenzivnega gozdarstva so nastajali plantažni sistemi s tujerodnimi vrstami . V zadnjih desetletjih analize kažejo tudi na velik vpliv melioracijskih del in novograjenih avtocest na suha travišča . Strukturne spremembe v industriji pa so privedle do industrijskih središč , ki so podobna. So bili vsi ti procesi zaradi slabega krajinskega planiranja in tako neustreznega umeščanja v prostor ali pa dejansko njegove odsotnosti tam , kjer je prevladoval ekonomski interes? Odsotnost analitične faze naravnih struktur, prvin in pojavov je privedla do globalizacije krajine in s

tem izgube nekaterih komponent. Pri tem je kot zelo pomembna v svetovnem in evropskem merilu opredeljena izguba biotske in krajinske raznolikosti . Kot odgovor nanjo je po letu 1992, ko je Slovenija podpisala Konvencijo o biotski raznovrstnosti , nastala v Evropi še Pan-evropska Strategija biotske in krajinske raznolikosti, v okviru Evropske Unije pa dve direktivi , ki predpisujeta varstvo vrst in habitatov, ter vzpostavitev evropskega ekološkega omrežja Natura 2000.

Republika Slovenija s 1.5. 2004 vstopa v Evropsko unijo in s tem prevzema odgovornost, da bo v celoti upoštevala direktive oz. izvajala pravni red tudi na področju ohranjanja narave.

2. OHRANJANJE NARAVE V EVROPI- NATU RA 2000

V Evropi je npr ogroženih 38 % vrst ptic, 45 % metuljev in veliko število drugih vrst. V severni in zahodni Evropi je izgubljenih 60 % mokrišč . Dve tretjini gozdov je poškodovanih in gozdni požari

• ogrožajo gozdove po Sredozemlju . Nekatere ribje vrste so pred izumrtjem in prizadeti so morski ekosistemi . Razbohotila se je trgovina z ogroženimi vrstami v svetovnem merilu in predstavlja grožnjo 30000 vrstam (European Environment Agency: 1999). .

Zaradi procesov degradacije habitatov in izginjanja vrst je bilo sprejeto izhodišče , da je evropska moderna krajina tista , ki ohranja raznolikost rastlinskih in živalskih vrst in habitatov, ne pa tista , ki je nerazpoznavna ter biotsko in kulturno osiromašena.

2.1. DIREKTIVI EU

Evropska unija je sprejela dve direktivi : Direktivo Sveta 79/409/EEC o ohranjanju ptic (v nadaljnem besedilu : Direktiva o pticah ) in Direktivo Sveta 92/43/EEC o ohranjanju naravnih habitatov in prostoživeče flore in favne (v nadaljem besedilu : Direktiva o habitatih) . Obe predstavljata evropski pravni red na področju ohranjanja biotske pestrosti in obe se izvajata v prostoru , ki zajema tudi posamezne dele povodij ali povodja v celoti. Osnovni namen ohranjanja narave na evropski ravni je varovanje vrst in habitatov ter s tem posredno ohranitev identitete in prostorskih ekoloških komponent krajine v posameznih državah. Razvija skupno ekološko omrežje in ga vzpostavlja kot omrežje Natura 2000; ta pa predstavlja obliko transnacionalnega omrežja . Nadgradnja tega omrežja je pravno omogočena in prepuščena vsaki državi članici , prav tako kot oblika trajnega zagotavljanja varstva .

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2003

mag. V. KOLAR-PLANINŠiČ - 13- VODNO GOSPODARSTVO V LUČi

EVROPSKIH INTEGRACIJ

BAROMETERNATURABAROM~TRE 1.~ .. .JSlJf l ' C.& xc: )

BIRDS DIRECTIVE OISEAUX HABfTATS DIRECTIVE HABITATS SPA Classificatlon ZPS Proposr>d SCls I SIC proposees

Member Member State - -- I"iIT'IO.O'

AuC!'S~d Stoto -- 1i .. rnb«of r_ .o1,uc,s!1'1ll'1tg! - .... Tr:bIfr:fnsrJlifld "of~ SPA f',.latur.21)(){)

SNeM-'IO= -- s\fel (:t~I.:i "., ...... "'" !t:'e"'~lh' ~'~2OCO

S'ItM~Pf aRt clus{;1'd ono., (tm·, "'.,.,.,. c(..s,siWc-.'W;I11 Fo"", ~tat ~':.IPO,f:!d __ ,km'}

,.".." Fmm

membre ~k: ~ ~ ~ ~ membre ~ 5.J~rioce ~ ~ ~ ~ ~tflt~ "' .. lal"", ....

'&Ifesclu..e. ciHN:c {lim', tulbral ,. cb • • Mca!':ln H~ura 2O{Q .tes ..... '" -- rw.ttcl'lIIie NJNt1I2COO

~.ZPS a'OP3U-I ,....,. .. SE 36 4 313

~ ~ BE 274 1786 537>0.5

, DK 11 DK 194 10.259 66-11.2

, DE « 8 :z; 056 DE 3 J~2 30.974 6.4+ 2 J

, GR 110 8 111 BB GR 236 2722a 17.&+2.8 " ES :lO3 61 a32 122 ' ES , 208 115505 21.1!+1 .1

.., FR 11 7 89891 161 ; FR • 1~91 37 9801 6>091

, I lE 109 22:Jfj 3.2 '. lE J04 9.953 to .... 1 )r

IT 342 13 707 4.6 IT 2425 41.199 13.8 Jf

LU 13 6. LU 38 352

NL 7Q ,n nM 2'.1 - NL 76 7. 330 6.7>11 )r

AT 83 12080 l ' 4 Ej AT 1 10.6 '" PT 47 6468 9.2 PT 94 16.502 17.3>0.6

.., FI 451 27500 8.1 § FI 1 38 1 47.154 12.4+1 ,5

.., SE 403 24892 5.S SE J'~3 57 .4 76 13.5>0.4

, UK 233 13 115 5.4 UK 5;;1 23.541 97 ..

EUR!5 2827 229480 11.' l " ., II. " J EUR15 14901 436.756 11 •

" " u :.a n ja

teGC.NO Information for transmirtecf sitas National List of ProposecJ sel.

lEGC.NOC SPA classification ZPS Information pour les site> Iransmis Liste Nalionale de sle proposes

R~-'''',:: oor'Pl!'I'~ .'"U>iC'"" .. c~ n.Y'ltJ.:.!e-:. l I1!'J ~ NU30', "!liIJ."~,'t"~

n llrt.-.lf(clI"1IC ,",clYl"Pl:l<: C".Q.,: pn ".f:XMlt~e N:1I:1C<t.''1"e11 m:ul'l\5.JT>'I:

C:r.lt.~~ • .-.;.!cO'rv.\oft'tlSe\! .Ir

S~!':;' rNr ~~ ~l\' ,"lI. .... "'-\''t'lr ~ .. bll:."Tbe'le Conck-')e ~ if'I"~ 'Mlllce M311 et!cO"e MCOI""JI~~

"""" .:lT.pod. C:::l'~ !'~""'lt'I"IS«lIf'YJ ".",\~.sre' :: Ccrtulele ompJC'te ~~~ n~X~C'I!'I · ... ldC'e .. ~p(C"!e

Slika 1: Natura 2000 barometer Evropske komisije

Države v omrežju tekmujejo , za dobro delo so vzpodbujane , kar kaže primer tabele (Tabela 1), ki jo Evropska komisija redno obnavlja na svoji spletni strani. V smislu "korenčka in palice" pa so, prav tako kot je pohvaljeno dobro opravljeno delo, grajane in kaznovane tudi napake. Odgovornost držav je torej velika , tako z vidika politike kot tudi stroke. Odgovornost je pravna, moralna in finančna. Tako je vprašanje Nature 2000 z leti večalo svoj pomen in pristalo visoko na prioritetnih lestvicah vseh Vlad držav članic .

2.2. EL TEI DE DEKLARACIJA

Medtem ko je Direktiva o pticah starejšega datuma, jo je v smislu vzpostavitve evropskega ekološkega omrežja dopolnila in nadgradila Direktiva o habitatih, Ta določa vzpostavitev evropskega ekološkega omrežja Natura 2000. Ime izhaja iz staro grške besede Natura, 2000 pa je bila zastavljena ciljna letnica za njeno implementacijo v državah članicah. Proces pa je bil dolg in težak , vendar politične volje za njeno izvedbo ni zmanjkalo , saj je bila leta 2002 sprejeta deklaracija El Teide, ki je izrazila trden namen vseh držav članic in pridruženih članic , da ob 10·letnici Direktive o habitatih pospešijo proces izvajanja varstva in vzpodbujanja procesov, ki vodijo do tega cilja .

2.3. EVROPSKI OKOLJSKI PROGRAM

Evropski okoljski program jasno navaja kot osnovni cilj na področju ohranjanja narave: varstvo in obnova funkcij naravnih sistemov in ustavitev izgube biotske raznovrstnosti v Evropski uniji in globalno. Vzporedni cilj je zaščita tal pred erozijo in onesnaženjem . Program postavlja kot izhodiščno osnovo za življenje in funkcioniranje družbe, zdrave in uravnotežene naravne sisteme in poizkuša proces globalizacije krajine obrniti v smeri ponovnega vzpostavljanja

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2003

mag. V. KOLAR-PLANINŠiČ

individualizacije - spoudarjanjem regijah .

- 14 - VODNO GOSPODARSTVO V LUČi EVROPSKIH INTEGRACIJ

ekološko pomembnih območij v tako imenovanih biogeografskih

Za osnovo vrednotenja je uporabljana karta biogeografskih regij in sistem biogeografskih seminarjev. Tako se bo Slovenija s svojimi predlogi uvrščala v okviru Alpske in Celinske regije, ki v nekem smislu predstavljata tudi tehnične regije za priprave celotnega omrežja. Za varstvo ekološko vrednih območij okoljski program izpostavlja pomen popolnega izvajanja programa Natura 2000 (Environment 2010, p.4) . Program pa jasno kaže tudi integracijske poti, saj navaja, da širitev varstva na podeželjska območja zahteva globjo in učinkovito integracijo biotske raznovrstnosti v kmetijsko, krajinsko, gozdarsko in obalno politiko, podprto z novimi iniciativami.

2.4. KAJ SO NATURA 2000 OBMOČJA - pSel in SPA

Območja Naturo 2000 so opredeljena v Direktivi o habitatih in pomenijo območja pomembna za skupnost, ki v svoji biogeografski regiji ali regijah pomembno prispevajo k ohranitvi ali obnovitvi ugodnega ohranitvenega stanja naravnih habitatnih tipov iz Priloge I ali vrst iz priloge II , k povezanosti omrežja ali pomembno prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti . 3 . člen direktive določa , da se v to trdno povezano evropsko ekološko omrežje posebnih ohranitvenih območij , imenovano Natura 2000, vzpostavi in avtomatsko vključi posebna varstvena območja na podlagi Direktive o pticah , člen 4 pa opredeljuje postopek.

Območja SPA (posebna varstvena območja) Direktiva o pticah

NATURA 2000

Območja SAC (posebna ohranitvena območja) Direktiva o habitatih

pSCI (Območja pomembna za skupnost)

Slika 2: Shematični prikaz vsebine območij Natura 2000

Varstvo narave v primeru Nature 2000 ne predstavlja strogega rezervatnega varstva in ne pomeni nujno odsotnost človekovih aktivnosti. Veliko območij posebnih krajin , ki so pomembne tudi z vidika ohranjanja življenjskih območij , je rezultat kmetijske ali gozdarske rabe. Ekološka stabilnost evropske moderne krajine z raznolikostjo vrst in habitatov je lahko ogrožena tudi če se spremeni raba ali se raba opusti, zato je v nekaterih primerih aktivnost celo zaželjena in potrebna. Vendar morajo biti posegi in človekove dejavnosti v prostoru izvedene na način in tam , kjer ne poslabšajo ugodnega ohranitvenega stanja vrst in habitatov, za katere je bilo območje določeno in ki predstavljajo kvalifikacijske vrste in habitate. Zato je treba zagotoviti dobro poznavanje ekoloških zahtev vrst in habitatov, saj lahko le na ta način pravočasno in preventivno izločimo tiste posege, ki bi negativno vplivali na ugodno ohranitveno stanje. V končni fazi izdelave so ekološke zahteve, ki bodo tudi javno objavljene in bodo omogočile izvajanje ciljev in usmeritev z ukrepi . Države imajo tudi možnost, da lahko nadgradijo osnovno omrežje Nature 2000 preko varstva krajinskih struktur, vzpostavljanja koridorjev in postajališč .

Tudi Slovenija je morala prilagoditi pravni red na tem področju in bo po vključitvi v EU pozvana, da vključi predpisana območja v evropsko ekološko omrežje. Kot kandidatka za vstop je velik del uskladitve s pravnim redom že opravila s sprejetjem Zakona o ohranjanju narave, območja Natura 2000 pa bodo sprejeta na podlagi 33. člena , ki določa posebna varstvena območja . Evropski komisiji bodo posredovana do 1.5. 2004.

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2003

mag . V. KOLAR-PLANINŠiČ

3. POTEK PRIPRAV V SLOVENIJI

- 15- VODNO GOSPODARSTVO V LUČi EVROPSKIH INTEGRACIJ

Opredeljevanje območij v Sloveniji poteka intenzivno od leta 2002. Aktivnosti vodi Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, ki pri tem sodeluje z drugimi resorji , predvsem z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pri tem je v pripravo vključena vrsta inštitucij od Agencije RS za okolje, Zavoda RS za varstvo narave, Univerze v Ljubljani , Univerze v Mariboru , Zavoda za gozdove Slovenije , Slovenske akademije znanosti in umetnosti , Prirodoslovnega muzeja Slovenije, Zavoda za ribištvo Slovenije , Centra za kartografijo favne in flore , ter številnih drugih. Nevladna organizacija DOPPS, Bird Ufe international je že leta pripravljal strokovne podlage in v tem primeru predstavlja pomembnega partnerja pri izdelavi osnutkov območij po Direktivi o pticah . V Sloveniji imamo 53 habitatnih tipov s Priloge I in 107 vrst s Priloge II. Za vse je bilo treba obdelati obstoječe podatke, pregledati razširjenost, analizirati ekološke zahteve in pripraviti strokovne podlage za opredeljevanje območij, ki bodo osnova za nadaljno pripravo območij . Metoda opredeljevanja območij temelji na Prilogi III Direktive o habitatih , znanstvanih kriterijih , ter timskem in interdisciplinarnem delu . Vodimo strokovne aktivnosti v strokovni skupini in komunikacijske aktivnosti v okviru komunikacijske skupine, ki na podlagi načrtov pristopa do ključnih deležnikov. Komunikacijske skupine predstavljajo Naturo 2000 na terenu, glede na območje jih sestavljejo: naravovarstvenik, kmetijski-pospeševalec in gozdarski strokovnjak. Za te ekipe organiziramo tudi usposabljanja in jih sprotno informiramo o delu strokovne skupine. V okviru projekta deluje strokovni odbor, projektni svet in medresorska delovna skupina.

3.1. VSEBINE OBMOČIJ NATURE 2000, POVEZANE Z VODAMI- DIREKTIVA O HABITATIH

Opredeljevanje območij po Direktivi o habitatov, je še v letu 2003 zahtevalo velike znanstvene in strokovne napore, saj je bilo treba zagotoviti podatke za vrste in habitate, ki do sedaj v Sloveniji v niso bili obravnavali kot posebno pomembni , so pa pomembni in ogroženi na evropskem nivoju. Tekom izvajanja raziskav in zbiranja strokovnih podatkov se je izkazalo, da Slovenija z indeksom biotske raznovrstnosti 0,558, glede na katerega zavzema drugo mesto med državami članicami EU in pridruženimi članicami , kaže na izjemno pestrost tudi z vidika habitatov in vrst evropskega pomena. Priprave na določitev območij so v sklepni fazi , saj bodo že v decembru 2003 definirana tudi območja po tej direktivi , ki bodo poslana Evropski komisiji v preverjanje in potrditev. Postopek traja nekaj let, po tem pa se bo vzpostavil tudi register teh območij , ki ga je treba vzpostaviti glede na 6. člen in Prilogo IV vodne direktive.

V tem prispevku ni moč zajeti kompleksne problematike v celoti , niti predstaviti vseh podatkov, zato podajam le nekaj primerov, ki kažejo na temeljno značilnost Nature 2000, to je večplastnost in različnost njenih vsebine. Zato analiziramo nekaj vrst in habitatnih tipov vezanih na povodja ali njegove dele.

V Jadranskem in Donavskem povodju živi v Sloveniji 26 vrst sladkovodnih rib , 3 vrste piškurjev in 2 vrsti rakov deseteronožcev z Direktive o habitatih. Za primer navajamo vrsto laškega potočnega piškurja (Lethenteron zanandreai) , ki je izključno sladkovodna, neparazitska vrsta , ki se seli. Učinke živijo zarite v muljasto dno 4-5 let, odrasle živali pa naseljujejo muljaste ali mivkaste plitvine tekočih voda. Zadržujejo se ob bregovih . V Sloveniji naseljuje porečje Vipave, v 50-letih pa je naseljeval tudi vodotoke v Primorju . Ogrožen je zaradi reguliranja vodotokov in zaradi preprečevanja migracije po vodotokih na drstišča . Regulacije na rekah uničujejo drstišča in habitate ličink , na splošno pa ga ogroža onesnaževanje rek in potokov (Zavod za ribištvo: 2003) . Tu je tudi primer solinarke (Aphanius fasciatus) , ki naseljuje slane, sladke in brakične vode obalnih lagun , manjše kanale, solinarske bazene, morske lagune in melioracijske jarke z visoko slanost jo. Najdemo jo v Škocjanskem zatoku , Sečoveljskih in Strunjanskih solinah . Nasprotno živi velika senčica (Umbra krameri) le v stoječih sladkih vodah-mrtvicah in zelo zaraščenih melioracijskih jarkih z mehkim peščenim in muljastim dnom, zato je zanjo predlagano območje Natura 2000 ob Muri .

Dosedanja proučevanja gozdnih habitatn ih tipov so pokazala, da je na ozemlju Slovenije tudi 14 habitatnih tipov gozdov, ki so navedeni v prilogi I Direktive o habitatih . Preglednico habitatnih tipov gozdov je vključno z ruševjem pripravil Zavod za gozdove Slovenije (Veselič et al , 2002) . Tako so med 14 habitatnimi tipi opredeljeni najmanj štirje , ki so posredno ali neposredno povezani z upravljanjem voda. Med njimi sta prioritetna habitatna tipa , ki jim Je treba nameniti posebno varstveno pozornost:

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2003

- 16 - VODNO GOSPODARSTVO V LUČi mag. V. KOLAR-PLANINŠiČ EVROPSKIH INTEGRACIJ

obrečna vrbovja , jelševja in jesenovja (šifra EU: 91 EO) in Barjanski gozdovi (91 DO). Neprioritetna habitatna tipa , a prav tako pomembna sta: obrečni gozdovi hrastov, jesenov in brestov (91 FO) ter olesenela vegetacija ob alpskih rekah (3230) .

S priloge II so v naši državi prisotne vrste dvoživk, ki živijo v gozdovih in v obvodnem pasu: laška žaba (Rana latastei) , veliki pupek (Triturus carnifex), nižinski urh (Bonbina bonbina) in hribski urh (Bonbina variegata) . Tako je npr. reka Mura pomembna tudi z vidika ohranjanja dvoživk, poleg nje pa še številna druga območja , kot so Cerkniško jezero, Krakovski gozd , Ljubljansko barje, Kras in Dragonja, Dobrava in Jovsi itd. Na vodotoke so vezane tudi druge vrste na prilogi II Direktive o habitatih , kot sta vidra (Lutra Lutra) in bober (Castor fiber). Za ohranitev prve je vitalno pomemben vodotok in habitat ob vodotoku. Regulacije in druga krčenja življenjskega prostora so vidrin habitat bistveno zmanjšali in zanjo lahko s strokovno zanesljivostjo opredelimo le posamezna območja Natura 2000 npr. na Goričkem .

Tudi naslednje vrste kačjih pastirjev so evropskega pomena: koščični škratec (Coenagrion ornatum), kačji potočnik (Ophiogomphus cecilia) , veliki studenčar (Cordulegaster heros) , dristavični spreletavec (Leucorrhinia pectoralis) , brzični škratec (Coenagrion mercuriale) in velika peščen ka (Undenia tetraphyl/a). Tako je koščični škratec vezan na počasi tekoče potoke in kanale z zmerno do močno razvito vegetacijo, povečini muljastim dnom in se izogiba odsekom, ki so zarasli z grmovno in drevesno vegatacijo. Kačji potočnik pa je vrsta nižinskih rek, kjer je za razmnoževanje pomembno muljasto ali peščeno dno (Kotarac etal.:2003).

Za vrste in habitate, ki bodo vključeni v Natura 2000 omrežje moramo zagotavljati ugoden ohranitveni status, potrebne ukrepe za njihovo ohranitev, ter spremljati njihovo stanje in poročati Evropski komisiji.

3.2. VSEBINA OBMOČIJ NATURE 2000 - OBMOČJA PO DIREKTIVI O PTICAH

V osnutkih predlogov za SPA območja je opredeljenih 24 območij , ki pokrivajo 24 % Slovenije. Večina vrst ptic je vezanih na gozdove in travišča. Pregled in analiza območij pa kažeta , da je nekaj območij vezanih na povodje, oz. dele povodja. Kot primer navajam območje opredeljeno po Direktivi o pticah - SPA Porečje Nanoščice . Pomembno je za kvalifikacijsko vrsto kos ca in vrste z dodatka 1 Direktive o pticah: podhujko (Caprimulgus europeaus) vodomca (Alcedo Atthis), pivko (Picus canus), hribskega škrjanca (Lul/ula arborea), pisano penico ( Syvia nisoria) in rjavega srakoperja (Lanius col/urio). Drugi primer so Sečoveljske soline, ki na svoji površini nudijo zavetje kvalifikacijskim vrstam: beločeli deževnik (Charadrius alexandrinus) , polojniku (Himantopus himantopus), črnoglavemu galebu (Larus melanocephalus) in navadni čigri (Sterna hirundo) , pa tudi ostalim vrstam : veliki beli čaplji (Egretta alba) , mali čigri ( Sterna albifrons) , vodomcu (Alcedo atthis) in rjavi cipi (Anthus campestris). Med območja SPA sodijo še naslednja območja , vezana na vodotoke: dolina Reke, Ljubljansko barje, Planinsko polje, Cerkniško jezero, Krakovski gozd-Šentjernejsko polje, Škocjanski zatok, reka Drava, reka Mura ter Dravinjska dolina. V večini so to območja , za katera je bila znana naravovarstvena pomembnost, vendar je bilo šele na podlagi natančnih meril možno vrednotenje na podlagi enotnih evropskih kriterijev . Pomen reke Mure, ki je naša najbolje ohranjena nižinska reka , je bil že predstavljen z več vidikov. Dodaten pomen se kaže v pestrosti ptic in njihovih habitatov od poplavnih gozdov do mrtvih rokavov in rečnih bregov. To območje je najpomembnejše slovensko gnezdišče čapljice (Ixobrichus minutus ) in male tukalice (Porzana parva) . Zanju so pomembne mrtvice, ki jih obrašča trstičje. Pri tem izpostavljamo mrtvico Muriša in zalito gramoznico pri Petiševcih . Peščene stene vzdolž reke in mrtvih rokavov so pomembne za gnezdenje vodomca, saj si v njih izkoplje gnezdiine rove. Kamnometi mu gnezdenja ne omogočijo in lahko povzročijo številčno upadanje populacije. Velikega ekološkega pomena so tudi nižinski poplavni gozdovi , kjer gnezdi srednji detel in dosega najvišje gostote ob levem bregu Mure med Gornjo in dolnjo Bistrico, skupna gostota gnezdečih ptic pa je visoka. Reka Drava je najpomembnejše slovensko območje za vodne ptice, predvsem kot prezimovališče , saj tukaj prezimi več kot 20.000 vodnih ptic. Velika bela čaplja tukaj dosega evropsko pomembno zgostitev, v območju pa je še 13 kvalifikacijskih vrst. Izvajanje novih regulacij vodotokov so v tem primeru aktivnosti, ki jih bomo skrbno proučili ( Božič : 2003) .

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2003

- 17-mag . V. KOLAR-PLANINŠiČ

4. IZHODiŠČA ZA UPRAVLJANJE Z OBMOČJI

VODNO GOSPODARSTVO V LUČi EVROPSKIH INTEGRACIJ

Območja po obeh direktivah se lahko pokrivajo , delno prekrivajo , dotikajo ali pa so izolirana. Zaradi raznolikosti vsebin torej Natura ni enoznačna , ampak pokriva širok spekter vrst in habitatov, ki so v medsebojni povezanosti in odvisnosti. V vsakem primeru je treba vse ukrepe na Natura 2000 območjih razviti na podlagi specialističnega znanja in ekosistemskega pristopa.

Določba 6 . člena Direktive o habitatih navaja , da morajo države za posebna ohranitvena območja določiti potrebne ohranitvene ukrepe, ki vključujejo , če je to potrebno, ustrezne načrte upravljanja , pripravljene posebej za to območje ali zajete v drugih razvojnih načrtih in ustrezne zakonske, upravne in pogodbene ukrepe, ki ustrezajo ekološkim zahtevam naravnih habitatnih tipov s priloge I in priloge II. Slovenija je dolžna narediti tudi vse potrebno, da na teh območjih preprečimo slabšanje stanja naravnih habitatov in vrst ter vznemirjanje vrst, zaradi katerih so bila območja razglašena in presojati načrte in projekte z vidika posledic na varstvene cilje .

Kakšne ukrepe pričakujemo?

Ker je v tej fazi še preuranjeno govoriti o vseh potrebnih ukrepih, jih hipotetično lahko uvrstimo v tri skupine: 1.Prva skupina območij je tista, za katera lahko z določeno ekspertno gotovostjo predvidimo neproblematičnost.

Problematika je široka, vendar vseeno dovolj natančna , da jo lahko definiramo z ugodnim ohranitvenim stanjem vrste ali habitata vezanega na vodotok . Tako recimo opredelitev Drave za pSCI zaradi kačjih pastirjev ne bo prinesla nič novega. V takšnem primeru opredelitev ne bo zahtevala ničesar drugega, kot redno spremljanje stanja vrste. Realna nevarnost je le morebitno poslabšanje kvalitete vode.

2. Druga skupina je tista, ki bo zahtevala interdisciplinaren pristop in razumevanje strokovnih argumentov, kot tudi skupno delo področij upravljanja z vodami in varstva narave Če je opredelitev območja zaradi vodnih ptic, rib, drugih vrst in habitatnih tipov, ki imajo bodisi gnezdišča, prehranjevalne habitate ali selitvene poti vezane na vodno korito, vodo, brežine ali širše poplavno območje , bo potrebno prirediti vse vodno-gospodarske ukrepe tako, da ti ukrepi ne bodo povzročali slabšanja stanja. Če se izkaže, da potekajo ukrepi , ki že slabšajo stanje, bo treba razumevanje vidika biotske raznovrstnosti povečati in ga strokovno vključiti že v prve razprave o izhodiščih politik upravljanja. Gre torej za dosledno upoštevanje strokovnih argumentov pri načrtovanju novih ureditev, sanacijskih , renaturacijskih ali zgolj vzdrževalnih delih. Za takšno dejanje imamo dosedaj v Sloveniji že pozitivne izkušnje, nujno pa je sprotno seznanjanje s predlogi območij .

3. Tretja skupina območij je tista , katerih stanje v povodju je takšno, da povzroča slabšanje stanja vrst in habitatov. Kot primer naj navedem Muro, katere poglabljanje struge predstavlja proces, ki kaže negativne vplive na določene habitate, ali pa Dravo s podobno problematiko, ki povzroča izsuševanje koreninskih sistemov Šturmovcev. Propadanje nasipov v Sečoveljskih solinah lahko privede do poslabšanja ugodnega ohranitvenega stanja, skrajni primer pa je Škocjanski zatok , kjer je zasipavanje povzročilo degradacijo habitata in pogine vrst Kaj v takšnih primerih ? Zagotovo mora ministrstvo oceniti potrebne ukrepe in skrbno izbrati tiste , ki nudijo največjo možnost za uspešno dolgoročno ohranjanje ugodnega ohranitvenega stanja in zavzeti aktiven pristop k takšnim ureditvam, ki terjajo velike strokovne napore. V takih primerih vodno-gospodarske ureditve niso zgolj inženirski projekti, ampak so v funkciji izboljšanja ohranitvenega stanja močno nadgrajeni s krajinsko-ekološko komponento in predstavljajo novo kvaliteto.

5. POVEZAVA Z DIREKTIVO O VODAH

Direktiva o vodah uporablja povodje kot temeljno geografsko in funkcionalno enoto in promovira integralno načrtovanje upravljanja s povodji kot najučinkovitejše poti za zagotovitev trajnostne rabe voda . To je hkrati najučinkovitejše sredstvo za dosego trajnostnih renaturacij in drugih ureditev in koordinirano planiranje rabe prostora tako v območjih obalnih , kot podzemnih voda . Direktiva obvezuje pripravo celovitih načrtov upravljanja povodij za vsako povodje. V tem dokumentu bodo tudi relacije z drugimi EU določili glede voda , med katera šteje EC tudi Direktivo o habitatih in Direktivo o pticah . Povezava bo potekala po registru . Tam , kjer so določena območja Nature 2000 direktno odvisna od voda , bomo morali določiti vse vrste , ki so odvisne od voda in cilje ter definirati ugodno ohranitveno stanje Nature ter določiti program ukrepov za dosego okoljskih ciljev direktive. Direktive so neločljivo

MiŠiČEV VaDARSKI DAN 2003

- 18 -mag. V. KOLAR-PLANINŠiČ

VODNO GOSPODARSTVO V LUČi EVROPSKIH INTEGRACIJ

povezane, njihova povezava in pomen povezav je bil večkrat poudarjen v stališčih Evropske komisije v okviru delovnih posvetovanj , pa tudi v političnem vrhu .

6. Vzpodbude in projekti- LIFE projekti

Na podlagi uredbe o LIFE finančnem programu Evropska komisija podpira v Sloveniji LIFE III-Narava, LIFE-Okolje projekte . Prvi so namenjeni vzpodbujanju ukrepov in ozaveščanju v zvezi zNaturo 2000 in udejanjanju obeh direktiv, drugi pa drugim okoljskim temam z demonstrativno in inovativno vsebino.

Z LIFE finančnim programom se vzpodbuja projektni pristop , ki marsikje maje temelje ustaljenih vzorcev in navad dela. Analiza LIFE III-Narava projektov kaže na povečano stopnjo projektne učinkovitosti , hkrati pa veliko stopnjo prilagodljivosti in elastičnosti , saj omrežja Life projektov potekajo na neformalni projektno-programski ravni , vanje pa so vključeni partnerji in interdisciplinarne ekipe. LIFE III je finančni program, ki omogoča kandidaturo dobrih slovenskih projektov na EU ravni. Tako je Evropska komisija že odobrila pomoč za osem projektov Life III-Narava oz. finančno podporo 2,6 mio. €, kjer je bilo predhodnje že vzpostavljeno sodelovanje med varstvom narave, urejanjem voda ali drugimi vsebinami . Programsko povezovanje kaže na krepitev neposrednih vezi med lokalnimi ali regionalnimi oblastmi in sedežem Evropske skupnosti v Bruslju tudi pri ohranjanju narave. Le-te so v državah članicah marsikdaj tudi v direktnem pogodbenem odnosu . Namesto alternativnih vlog posameznih ravni prihaja do kontinuiranega sodelovanja .

Zaključek

Vzpostavitev omrežja Natura 2000 je osnovni cilj politike varstva narave na evropski ravni in tudi v Sloveniji . Slovenija bo do 1. 5. 2004 predložila Evropski komisiji območja Natura 2000, ki bodo zajemala tudi vodne sisteme. Območja bo oblikovala na podlagi kriterijev predpisnih v prilogi III Direktive o habitatih in znanih podatkov o naravnih habitatih in vrstah iz Direktive o habitatih in Direktive o pticah. Podatki o razprostranjenosti vrst in habitatov so že znani , na njihovi podlagi je v teku integracija podatkov za opredelitev območij Nature 2000. Hkrati moramo zagotoviti trajno skrb za ohranitev ugodnega ohranitvenega stanja , za kar je pristojno Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Na podlagi tega izhodišča bo potreben interdisciplinarni pristop, upoštevanje smernic varstva narave pri celovitem upravljanju s povodji , za ohranitev ugodnega ohranitvenega stanja Nature 2000 in nadaljnji razvoj programov in projektov za celovito upravljanje s povodji in za uspešno upravljanje Nature 2000. Pri tem poudarjamo nujnost sodelovanja s strokovnjaki za upravljanje z vodami v skupnem cilju zagotoviti trajnostnega razvoja in priložnosti za njegovo nadgradnjo z vidika eko-turizma in razvoja kvalitetnega bivalnega okolja.

Literatura:

1. Bertok M.; Budihna N., Povž M , 2003. Strokovne osnove za vzpostavljanje omrežja Natura 2000 Ribe, piškurji , raki , deseteronožci . Zavod za ribištvo slovenija, Župančičeva 9, ljubljana. (končno poročilo) , Naročnik : MOPE, ARSO, 369 str.

2. Božič , Luka.Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2, 2003,Predlogi Posebnih zaščitenih območij (SPA) v Sloveniji , DOPPS, Monografija DOPPS št. 2, Ljubljana , 139 str.

3. Poboljšaj,K. ,& A. Lešnik, 2003.Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000:Dvoživke (Amphibia) (končno poročilo) , Naročnik : MOPE , ARSO, Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore , Miklavž na Dravskem polju , 144 str.

4. Kotarac,M., A. Šalamun & S Weldt, 2003. Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000 : Kačji pastirji (Odonata) (končno poročilo) . Naročnik : MOPE , ARSO, Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore , Miklavž na Dravskem polju . 104 str.

5. Kolar-Planinšič , Vesna . Globalizacija in varstvo narave v luči pridruževanja Evropski Uniji , zbornik simpozija , Društvo krajinskih arhitektov Slovenije , Portorož, 2002.

6. Planiranje krajine v preobrazbi , v Krajinsko planiranje , zbornik simpozija , Ljubljana , 1972

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2003

- 19 - VODNO GOSPODARSTVO V LUČi mag. V. KOLAR-PLANINŠiČ EVROPSKIH INTEGRACIJ

7. Price, M.F., Mountain research in EuropeAn overview of MAB Research from Pyrenees to Siberia , Parthenon , Carnforth & UNESCO, Paris

8. ForumAlpin , Revue de Geographie alpine, Supplement au n 4, 1996

9. European Commission , The six EU environment action programme 2001-10, Our future , our choice, 2001

10. European Commission . 2000.Managing Natura 2000 Sites - the provisions of Article 6 of the Habitats Directive 92/43/EEC.Luxemburg .

11 . Council Directive 97/11/EC of 3 March 1997 amending Directive 85/337/EEC on the assessment of the effects of certain public and private projects on the environment, OJ L 073, 14.3.1997,

12. "Environment in the European Union at the turn of the century" , European Environment Agency, 1999

13. Božič L. , Kebe L. , 2001.0predelitev lokalitet, bistvenih za ohranjanje ugodnega ohranitvenega statusa ptičev iz dodatka I ptičje direktive in opredelitev predlogov SPA

14. Golob,Aleksander. Gozdnogospodarski načrti in ohranjanje biotske pestrosti gozdov v luči pravnega reda Evropske Unije:219- 220 str.

15. Veselič Ž. , Matijašič D., Mikulič V., Ogrizek R. 2002.Natura 2000-strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja habitatov-gozdni habitatni tipi .

16. European Commission, Mid-term evaluation report, LIFE III. , 2003.

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2003