naša bolnišnica - ukc-mb.si2 naša bolnišnica leto 2014 letnik xv številka 1 leto 2014 letnik xv...

leto 2014, letnik XVštevilka 1

Revija Univerzitetnega kliničnega centra Maribor

Naš

a bo

lniš

nica

2 Naša bolnišnica

leto 2014 / letnik XV / številka 1 leto 2014 / letnik XV / številka 1

Kazalo4 Obravnave na sejah Sveta zavoda UKC Maribor5 ZačelismograditiUrgentnicenter9 »Samaizgradnjaobjektovšezdalečnezagotavljatudi kakovostnestrokovnedejavnosti,zatonasčakaševeliko dela!«10 »Vrednotevzdravstveninegisoizjemnegapomena«12 Obiskšvicarskedelegacijeinoglednovestavbeonkologije13 »Zmanjšanakošaricastoritevneobetaravnodostopnosti zdravstva«14 Svetovnidanledvicssloganom:»Ledvicesestarajoskupajz vami.Zatoskrbitezanje!«16 Učnadelavnica»Delozdravnikavdispanzerskiginekološki ambulanti«17 Najvišjapriznanjazastrokovnodelonapodročjuzdravstvenein babiškenege22 Oddelekzapljučnebolezniobnedavninaravninesreči23 Božičnikoncertzabolnike24 ŠtudentipričaraliprazničnovzdušjeotrokomnaKlinikiza pediatrijo25 Klinikazapediatrijoprejeladonacijezanoviultrazvočniaparat26 Vspomin–prim.ZlatkoKurelac,dr.med.,specialist oftalmolog(1930-2014)27 InMemoriam–profesordr.ViljemBrumec,dr.med.28 Nekrolog–profesordr.ViljemBrumec(1925-2014)30 VEnotizatransfuzijskodejavnostPtuj100-kratdarovalakri kardvakrvodajalca31 NekajvtisovzjesenskegaizletapodeželahBaltika34 Popotniškafotografija201335 Opotovanjihvletu201336 Sekcijazašportinžurzaljudiscerebrovaskularnoboleznijo37 DekanmedicinskefakulteteIvanKrajncpostalčlanEvropske akademijeznanosti37 Spoštujejoslovenskomedicino37 Čestitka38 Zahvale40 Izkuhinje40 Pravopisnikotiček42 Šale43 MedicinskaknjižnicaUniverzitetnegakliničnegacentraMaribor43 DuhovnaoskrbavUKCMaribor44 Napovednikdogodkov

Direktor: prim. doc. dr. Gregor Pivec, dr. med.

Glavni in odgovorni urednik: Janez Lencl, univ. dipl. ing.

Uredniški odbor: doc. dr. Darja Arko, dr. med. doc. dr. Vojko Flis, dr. med. Zdenka Kidrič, dipl. ekon. Tina Muzlovič, univ. dipl. zgod. Špela Pavlin, univ. dipl. kom. (Š. P.) Ksenija Pirš, dipl. m. s. Ksenija Trčko, univ. dipl. prav.

Lektorici: Urška Jodl Skalicky, mag. phil. Urška Antonič, prof. ang.

Fotografije: UKC Maribor, Rebeka Gerlič, univ. dipl. ekon.

Naklada: 3.000 izvodov

Grafično oblikovanje: Vizualne komunikacije comTEC® d.o.o.

Tisk: Grafis d. o. o.

Naslov uredništva: Univerzitetni klinični center Maribor za uredništvo Naše bolnišnice Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor

Uredništvo si pridržuje pravico, da po potrebi skrajša ali slogovno popravi članke.

Fotografija na naslovnici: Velikonočni zajec s pirhi (Avtor: dr. Miha Antonič, dr. med.)

Naša bolnišnica je dostopna tudi na spletni strani www.ukc-mb.si.

Naša bolnišnica 3

leto 2014 / letnik XV / številka 1

UvodnikKončno semorajo z zdravstvom ukvarjati tudi najvišji predstavni-ki izvršneoblasti,bi lahkorekli.Dosedajsobilanamrečopozorila,da je stvari v zdravstvu treba urediti sistemsko, preslišana. Vladetehopozorilnisojemaleresnoinzgodiloseniskorajnič.Zaposlenivzdravstvusmodajalipobude inopozorila,zdravstveniministrisopripravljalizakoneinreforme,kisoobtičalevpredalih.Približalismosetočki,komoramonanivojudržavenareditikonkretnadejanjazasistemskespremembevzdravstvu,karpalahkonaredisamovlada.Dopredlogovstrokesemoraopredelitivladainsamoonaimamočvparlamentarnidemokraciji izvestizakonskespremembe.Vprete-klosti se je govorilo o privatizaciji državnih podjetij, gradbeništvu,sodstvu,sanacijibank insedaj jenavrstizdravstvo.Kolikočasasibopolitikavzelazareševanjezdravstva,bomošelevideli,dejstvopaje,dasevzdravstvuzavedamo,daurgentnostanjepacientazahtevatakojšnjeukrepanje,sicersoposledicelahkotragične.

Mipamedtemdelamoposvojihnajboljšihmočehindeltegaprika-zujemo tudi v tej številki Naše bolnišnice. Finančna situacija našeustanovenikritična,izgradnjanovegaurgentnegacentrasejepriče-la,nadaljujeseopremljanjeoddelkazaonkologijo.Potekajoprizade-vanjazarazširitevforenzičnegaoddelka,kersoobstoječekapacitetepopolnomazasedene, lahkobicelorekli,da jeoddelekprenatrpan.Načrtovinpripravljenostizadelovprihodnostinamnemanjka.

Nesamovdružbi,temvečtudivnaravijevzadnjemobdobjumočza-znatinekolikoneobičajnepojave,kotsoizrednovročapoletja,milezime, žled, skorajpoletne temperaturevpomladnihmesecih,ki jihdoživljamovtehdneh.Sončnovremeinprebujanjenaravepozitivnovplivatananasinnamdajetamoč.Pozimskemmirovanjusevnaraviponovnovseprebuja;vstajenjejevelikonočnasimbolika,zatovsta-nimotudimi!

Praznikisopredvrati–želimvam,davasobjameprazničnimir.

Janez Lencl, univ. dipl. ing. glavni in odgovorni urednik

4 Naša bolnišnica


Obravnave na sejah Sveta zavoda UKC MariborAvtor: Š. P.Foto: Rebeka Gerlič

Novembra preteklega leta ter januarja in marca letos so potekale 2., 3. in 4. redna seja Sveta zavoda UKC Maribor v sejni sobi Klinike za pediatrijo. Na sejah so obravnavali poročila o poslovanju in realizaciji programa za posamezna obdobja, predloge soglasij zaposlenih, poročilo o vodenju čakalnih seznamov, letno poročilo za leto 2013, finančni načrt za leto 2014 in druge aktualne tematike.

Na2.rednisejiSvetazavoda,kijepotekala28.novembra2013, so poleg stalnih temobravnavali tudi poslovne re-zultateposameznihoddelkovinklinikUKCMariborzaprvopolletje2013.Poročalisotudiorazmeromamajhni izgubiodzačetkajanuarjadokoncaseptembra2013,kijeznašalamanjkot59.000EUR.TakodirektorUKCMariborkotčlaniSvetazavodasoocenili,dajetovdanihrazmerahdoberre-zultat.

Na januarski seji so predstavili informacijo o prostorskihpostopkihzarazvojUKCMaribor,kipredvidevaširjenjebol-nišničnedejavnostigledenaobstoječezmožnosti.GledenamedijskopozornostOddelkazakardiologijo inangiologijojevodstvopripraviloizčrpnoporočiloodogajanjunaome-njenemoddelku terpredstavilomožne rešitve. Izpostaviliso tudi eno aktualnejših tematik zadnjega obdobja – po-stopke izbire ponudnika za izgradnjo Urgentnega centraUKCMaribor.

Letnoporočilo2013terProgramdelainfinančneganačrtazaleto2014sočlanisprejemalimarcaletos,insicerna4.rednisejiSvetazavoda.Seznanilisose,dajeUKCMariborleto 2013 zaključil sicer z negativnim poslovnim izidom(3.310.102 EUR), vendar je rezultat poslovanja bistvenoslabši zaradi evidentiranja dodatne, nove obveznosti zaizplačiloprvegaobrokatretječetrtineplačnihnesorazmerij(2.760.671EUR),zakateregaUKCMariborniuspelpridobitikritja.Brezomenjeneobveznostibinegativniposlovniizidznašalle549.431EUR.ČlaniSvetasovodstvuUKCMariborčestitali zadoberposlovni izid.Ena izmedtočkdnevnegareda se je nanašala tudi na predlog imenovanja strokov-negadirektorja,kjersosoglasnosprejeliinzaštiriletapo-novnoimenovalistrokovnodirektoricodoc.dr.DarjoArko,dr.med.Sejasejezaključilazobravnavočakalnihdobziz-postavitvijoproblematikenanekaterihoddelkihtersplošnorazpravopodtočkorazno.

Člani Sveta zavoda med razpravo

Naša bolnišnica 5


Začeli smo graditi Urgentni centerAvtor: Roman Košir

Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008−2013 »Zadovoljni uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev« (Ur. l. RS. št. 72/2008) opredeljuje vizijo zdravstvenega varstva, ki poudarja tudi organizacijo dostopnega, kakovostnega in dolgoročno vzdržnega sistema zdravstvenega varstva. V okviru prednostnih razvojnih področij je poudarek med drugim na ureditvi javne zdravstvene mreže in zmanjševanju neenakosti na področju zdravstva med regijami z organizacijo bolnišnične službe, primerljive z državami EU, kjer je v sestavi organigrama vsake bolnišnice tudi urgentni oddelek − Urgentni center (UC), kot samostojna enota z ustrezno kadrovsko strukturo, na celotnem geografskem območju Slovenije. Urgentna služba vseh nivojev je prvo ogledalo organiziranosti zdravstvenega sistema v vsaki državi. V naši državi, kjer je zdravstvo sicer na večini nivojev primerljivo s svetovnim vrhom, je organizacijsko marsikje pomanjkljivo organizirano. Nastanek urgentnih centrov je nujen tudi zaradi splošnega vtisa vseh uporabnikov o organiziranosti zdravstva v državi, še posebej v tistih primerih, ko ga nemudoma in najbolj potrebujejo.

»Saj ni res – pa je!«, lahko rečemo ob poslušanju prvihstrojev,kibrnijovprostorihsedanjekirurškeurgence innapovedujejokončanjeizgradnjevečkotdesetletpriča-kovaneganovegaurgentnegacentra.Popostopkihzapri-pravonagradnjo,kisotrajalaskorajtrileta,jeponekajnepojmljivihzapletihvključnozvmesnimodstopommi-nistraTomažaGantarja,ministerKarelErjavecvendarlepodpisalpogodbozizvajalciinprojektpodokriljemslo-gana»Naložbavprihodnost«Evropskihsredstevzaregi-onalnirazvojsejezačel.Lahkobirekli,dajezmagalatrdavolja nekaterih posameznikov, ki smo verjeli, da bomotuditarazvojniprojektUKCMariborspravilipodstreho.Insmozačeli.

Zakajpotrebujemourgentnicenter–stotič!Enotniurgentnicenterkotsamostojnaenotavbolnišni-ci jeosnovapravegapristopazaurgentnepacienteinjenajbolj optimalna oblika organizacije urgentne službe,dosega hitro oskrbo, učinkovito uporablja razpoložljivekadrovskevireinopremoteromogočapostavitevurgen-tnegapacientavospredjezdravljenja.

Razvoj urgentne medicine v Sloveniji temelji na zdra-vstvenih domovih kot primarni službi oskrbe urgentnihpacientov.Zgodovinska ločitevnaprimarni insekundar-ni nivo pomeni, da paciente v osnovi najprej pregledaprimarnizdravnik in jihnatopošljenasekundarninivokspecialistuustreznestroke.Tojemodel,kimordaodličnofunkcioniravneurgentnihstanjih,vendarsejezaurgen-tna stanja izkazalo, da morajo oboleli ali poškodovaničimprejktistemuzdravniku,kinjegovotežavolahkodo-končnoreši.

Tako se že v sedanjem sistemu nekako „po ljudskemizročilu“medprebivalcidržaveve,dapoškodbezdravijov kirurških ambulantah, da je treba pomoč pri internis-tu poiskati največkrat, če te tja napoti dežurni splošnizdravnik,zazdravljenjeobolelihotrokjenavoljopediat-ričnadežurnaslužba,čeimaštežavezočmiseobiščede-

žurnegaokulistaitd.Vsetedežurneambulantesozaradizgodovinskega razvoja slovenskih zdravstvenih domovinbolnišnicvgeografskemsmislurazpršenenaštevilnihlokacijah.Tojelogično,sajsosprvanastajalizdravstvenidomovi,dislociraniodbolnišnic,natopasotudibolnišni-ceizgrajevaleoz.dograjevaleločeneoddelke,odkaterihjevsakaopravljala„svojo“urgenco.

V petdesetih letih prejšnjega stoletja se je tudi razvoj

Gradnja Urgentnega centra UKC Maribor

6 Naša bolnišnica


urgentnemedicineusmerileksponentnonavzgor.Topo-meni, da so se za urgentne paciente začele uporabljatirazlične drage diagnostične metode: preiskavi, kot staurgentnaCTinMRI,dandanespredstavljatastandardzamnogaresnaurgentnastanja,česaršepred20letinismomogli zamišljati. Še več, urgentnamedicina je v najna-prednejšihdržavahnatempodročjuosnovalanovzdra-vstveniprofil,vanglosaškemsvetusourgentnezdravni-ke,kisonosilcidejavnostivurgentnihcentrih,uvedliževprejšnjemstoletju.Takosopolegstrokovneganapredkadoseglišeekonomskiučinek,sajsovurgentnemcentruimeli na voljo široko izobraženega zdravnika za vsa ur-gentnastanjainnevečzdravnikovsubspecialistov,kisoseukvarjalilessvojimkoščkomurgence.

Vdržavi trenutnonastajajo urgentni centri kot zametkipravih urgentnih centrov, saj pod enotno okrilje službezdružujemo PHE/SNMP, INP in KNP, to je več kot 90%vsehurgentnihpacientovpodenostreho.Topomeni,davsakabolnišnicaobnovogradnjahpotrebuje tudi statu-tarnespremembe,kimorajourgentnicenterumestitikotsamostojnioddelekbolnišnice.VstatutuUKCMariborježevečlettudiUrgentnicenter,kidelujenanivojusamo-stojneslužbeoz.klinike.Urgentnicentrisodelibolnišnicinvdežurnemčasu,koosebnihzdravnikovnivečnavoljo,pokrivajo celotnourgenco. Izjemasodislociraneurgen-tneambulante,kobibilapotdourgentnegacentrapre-dolga.Pacientomsta torejnavoljostrokovnapomoč indiagnostikanaenemmestu,izognemosetudinepotreb-

nimobiskombližnjihzdravstvenihdomov innapotitvamk specialistom, ki si takšne paciente zaradi konzultacijmedsebojpošiljajosemtertja,sajsospecialistirazličnihstrokmedsebojpogostolokacijskoločeniinneposrednemedsebojnekonzultacijenisomožne,pravtakoseizog-nemopodvajanjuinstemtudinepotrebnimstroškomterzastojemprioskrbi.

Kakobopotekalagradnja?Gradnjabopotekalavdvehetapah,sicerpacelotenpro-jektsestavljajotrifaze:pritličje(urgencainzunanjaure-ditev),nadstropje(poliklinikainoperacijskiblok)terheli-port.VokviruzagotovljenihevropskihinlastnihsredstevUKCMariborbomosedajdokončalifazo1–pritličje.Drugidve bostamorala počakati na boljšo finančno situacijo.Vprvietapi faze1bomozgradilipribližno½tlorisapri-tličja;medtembomokirurškaurgenca in tudiosebjeZDMariborternjihoveurgentneslužbedelovalivstisnjenihinprilagojenihrazmerahvprvemzahodnemdelubodočeurgence.SlužbaPHEsejemoralazaradiprostorskesti-skezačasnopreselitiizvenUKCMaribor.

Po približno pol leta se bomo preselili v že obnovljeneprostoreinsledilaboizgradnja2.etapefaze1–dokonča-njeinvzpostavitevkončnegatlorisa.Takratsebovnoveprostorepreselilašeslužba INP invrnilaslužbaPHE izZdravstvenega doma. Predvidoma spomladi naslednjeletobomoskupajzadihali.

Slika 1. Notranja arhitektura urgentnega centra in razdelitev pacientov v funkcionalne enote.

Naša bolnišnica 7


Kakosebomoorganiziraliponovem?V novem urgentnem centru bomo združili tri urgentneslužbe, in sicerPHE/SNMPzdravstvenegadoma, INP inKNPvboljfunkcionalnoslužbo.Povsemmožnoje,dabourgentni center začel pokrivati tudi sprejem drugih ur-gentnih pacientov, saj je to logična in prva vstopna ur-gentnatočkavzdravstvenisistem.Notranjaarhitektura,kijeprikazananasliki1,pogojujedobrostrokovnodelo.Predvideni stadvevstopnimesti, in sicer zaživljenjskoogrožene, ki skozi poseben vhod dosežejo reanimacij-skeprostore,kjerjihpričakajoizurjenitimi.Drugimorajonajprejobiskatitriažo(slika2)inadministrativnisprejem,od koder se razporedijo po različnih prostorih glede navrstourgentnegastanjainnjihovonujnost.

Prostorskezmožnostinoveurgencebodonaskoraj2000kvadratnih metrih skorajda trikrat večje od trenutnihkapacitet. Če odštejemo še precej podvajanja, bo delobistvenolažje inhitrejšeterstemboljstrokovnoince-nejše.Menim,dasebomopodistostrehovsiskupajod-ličnopočutili inrazumeli.Kerimajozaposlenivelikopo-mislekov,bijihradpomiril,sajgrezasistem,kivtujiniže

desetletjaodličnofunkcionira,zatosostrahoviodveč.Ševeč,znovimpristopombomozavednoizbrisalinekate-reneskončnetežaveprioskrbiurgentnihbolnikovvUKCMaribor,kinastarejoinglobokovsebižrejožedesetletja.Sodobnookoljeindobraorganizacijabostaprivabilatudinovemladeurgentnezdravnike.Samooddelekssvojimizdravniki je res oddelek, in če je drugje, bo tudi pri nasenkrattako.

Kajpotem?

Izgradnjinoveurgencesleditežkodelorazvoja invpe-ljavepravegainformacijskegasistema,kibopokrilde-

Slika 2. Triaža kot osnova razdelitve pacientov glede na nujnost in lokacijo. Legenda: UC – urgentni center, rtg P/C – rtg slika pljuč in srca, LAB – laboratorijske preiskave, UZ – ultrazvočne preiskave, CT – CT preiskava.

OBVESTILO ZAPOSLENIM UKC Maribor

Zaradi gradnje urgence bo večkrat moteno normalno de-lovanje kirurške urgence, službe NMP iz Zdravstvenega doma, laboratorija, lekarne, transfuzije, fizioterapije, sterilizacije, radiološkega oddelka in drugih služb.

Vljudno prosim za razumevanje in potrpljenje, dokler dela ne bodo končana.

8 Naša bolnišnica


lovanjeodterenskegadelaenotPHE,prenosapodatkovs terena, informatizacijo celotnegaprocesa inpodpro-cesovinstemvodenjanekaterihkazalnikovkakovosti.Prizadevalisibomozaizgradnjofaze2inheliporta,dokaterega vodi dvigalo naravnost izpred reanimacijske-gaprostora.Čepravsočasitežki,bomoskušalipoiskati

najboljšorešitevzdruževanjavsehsodelujočihslužbinzačelizrazpisovanjemspecializacijizurgentnemedici-nezazdravnike,kižetrkajonanašavrata.Takobomoenkrat dočakali zgleden urgentni center, ki bo edi-no mravljišče dogajanja takrat, ko vsi ostali počivajo.Upam,dabomuresničitevtevizijedočakaltudisam.

Naša bolnišnica 9


»Sama izgradnja objektov še zdaleč ne zagotavlja tudi kakovostne strokovne dejavnosti, zato nas čaka še veliko dela!«Pogovor s strokovno direktorico UKC Maribor doc. dr. Darjo Arko, dr. med.

1.Odprevzematefunkcijesominilaštirileta.Česeozretenazaj,viditenajbržmarsikaterospremembo,pridobitev…

ZadnjaštiriletasovzdravstvuinsevedatudivUKCzaz-namovalivarčevalniukrepi.VprvemletumojegamandatajezačelveljatiPravilnikozagotavljanjuneprekinjenegazdravstvenegavarstva,kijeuvedelmanjplačanadežur-stvaznamenomvarčevanja.Posledicategajebila,dasozdravnikizačeliumikatisoglasjazadežurstvainogromnočasaterenergijesmoporabilizato,dasmoorganiziralidelovnovihokoliščinah,ponekodst.i.dvoizmenskimde-lom.NaslednjeletojebiluvedenZakonouravnoteženjujavnihfinanc(ZUJF),kijeomejilzaposlovanjeinsklepanjepogodb.Zaradidoločilzakonasejevkratkemčasuupo-kojiloprecejzaposlenihvsehprofilov,karjenanekaterihpodročjihpovzročiloveliko težav.ZaradiZUJF-ažedveleti nemoremosklepatipogodbz zdravniki, ki seželijovpisatinadoktorskištudij,karzaterciarnoinstitucijo,kimorapolegoskrbebolnikovzagotavljatitudipedagoškoinznanstvenoraziskovalnodelo,predstavljavelikooviro.Vtemobdobjusmouvedlielektronskoregistracijodelov-nega časa, ki je prinesla precej nejevoljemed zaposle-nimi.Čepogledamnazaj,lahkorečem,dasmosezaradivsehnaštetihrestriktivnihukrepov,boljkotsstrokovnimdelom,pogostoukvarjalizorganizacijskimiproblemi.

2.Zavelikopoteznepremikesoštiriletasorazmernokratkadoba,pavendarlahkopoudaritedoločenedogodke,kisozaznamovalitoobdobje.

Česemprejomenjalapredvsemdogodkeinukrepe,kisozaznamovalištiri letavorganizacijskeminvarčevalnemsmislu,pamorampoudariti,dasosevtemobdobjudoga-jaletudipozitivnestvari,pomembnezastrokovnirazvoj.

Velikmejnikv razvojuUKCMaribor jegradnjastavbe,vkateribooddelekzaonkologijo,ki jebilanačrtovanažedostipredmojimprihodom,čepravse jegradnjazačelaintudiizjemnohitrotervskladuznačrtikončalavčasu

doc. dr. Darja Arko, dr. med., strokovna direktorica UKC Maribor

10 Naša bolnišnica


mojegamandata.Prednedavnimse jezačeladolgopri-čakovanagradnjaurgentnegacentra.Vobdobjumojegamandata jevrataodprlanovastavbaMedicinske fakul-tete,ki jeorganizacijsko instrokovnotesnopovezanazUKCMaribor,čenaštejemsamonajvečjeinnajpomemb-nejšedogodke.

Pomembnipremikisosezgodilitudivsistemukakovosti.PreddvemaletomasmodobilicertifikatISO9001,trenu-tnopasmotikpredpridobitvijoakreditacijepomednaro-dnemstandarduDIASzabolnišnice.

3.VzgodovinivodenjaUKCMariborsteprvaženska,kijezasedlatofunkcijo.Kakostesprvagledalinatoinkakodanes?

Pravbibilo,davEvropi21. stoletjanebi razpravljaliotem,alifunkcijoopravljaženskaaline,pomembnojele,kako jonekdoopravlja.Zavsakodelo,kigazačnešop-ravljatinanovo,jesevedapotrebenčas.KerjeUKCveli-kainkompleksnainstitucija,sempotrebovalakarprecejčasa,dasemspoznalaproblemeinnačinnjenegadelova-

nja.DanesgledamUKCkotceloto.Vsaknasvojempodro-čjualioddelkuvidipredvsemsvojeproblemeinimasvojopredstavootem,kakobidelal,serazvijalinreševalpro-bleme.Inkolikorjeoddelkovindejavnosti,tolikojeraz-ličnihpogledov,kipajihmoranekdouskladitiinusmerjati–pravtomorabitinajvišjevodstvoinstitucije.

4.SvetzavodaUKCMariborvasježedrugičimenovalzastrokovnodirektoricoUKCMaribor.Kakšniizzivisopredvami?

Največjiproblem,kigavidim,jeobdržatistrokovnoraventakšno,kakršnatrenutnoje,kljubrestrikcijam,sleditira-zvojumedicine inobtemohranjatipedagoškoterznan-stvenoraziskovalnodelo.

Vnaslednjih letihbomomoralizagotovitidelovanjeno-vihdejavnosti;najprejonkoloških,radioterapijeininter-nističneonkologije,kasnejepabotrebananovo indru-gačeorganiziratidelourgentnegacentra.Samaizgradnjaobjektov še zdalečne zagotavlja tudi kakovostne stro-kovnedejavnosti,zatonasčakaševelikodela.

»Vrednote v zdravstveni negi so izjemnega pomena«Pogovor s pomočnikom direktorja za zdravstveno nego UKC Maribor Davidom Felserjem, dipl. zn., spec. manag.:

1.Kajvasjespodbudiloktemu,dasteseprijavilinatodelovnomesto?

Preprostoto,karspodbujavse–izziv,dačlovekssvojimpogledominnačinomposkušanareditistvariboljše.Gle-denato,dasemvUKCMariborzaposlenže20letsemsirekel,zdajalinikoli.Delovnomestomipredstavljaizzivvstrokovneminosebnemrazvoju,sajsemvletih,koimampridobljenihvelikoizkušenjinznanja,kosemmordaboljkritičendonekaterihzadevinlahkonajvečprispevam.Inševednoseučim.

2.Nekaterisovasspoznališelenatemdelovnemmestu.Kakšnovrstodelasteopravljalipredtem?

Zvečinosedanjihsodelavcevžedolgosodelujem,zne-katerimi sem že prej sodeloval na različnih strokovnihinsplošnihpodročjih.Predtemsemkotstrokovnivodja

zdravstvenenegedelalnaCentruzatransfuzijskomedi-cino(CTM)UKCMaribor,kjersemleta1994začeldelatiskrvodajalci,pridobivalsemizkušnjeinseobdelutudido-datnoizobraževalsciljem,danekočnajdemnovizziv,kibopovezovalzdravstvenonegoinmanagement.Priznatimoram,daslovonibilolahko,vendarčlovekpotolikihle-tihnajdenovizziv,kigalahkozsvojimiizkušnjamiinzna-njemuresniči.Končniciljjevednoensam–zadovoljstvopacientovinsodelavcevskozistrokovnodelo,čepravži-vimovčasukojetovseprejkotenostavno.

3.Nekajdesetletijsotodelovnomestozasedaleženske,danesjevodenjezdravstvenenege,kijetradicionalnonekakobilozmerajvženskidomeni,prevzelmoški.Kakogledatenato?

Tudivavtomobilizmunajdeteženskenavodilnihmestih,panajbibilatodejavnost,kijevdomenimoških.Jetra-

Naša bolnišnica 11


dicionalnaopredelitevdelovnihmestresšezakoreninje-na?Nikolisenisemopredeljeval,kateradelovnamesta»pripadajo«kateremuspolu.Pomembnoje,kakšenrazvojposameznikvidinakaterempodročjuinpredvsemkajna-redi.Napačnojesoditi,kajjedeloženskinkajmoških,respaje,dasoženskevmarsičemboljšeodmoških,patudiobratno.Pomembnojevedeti,dajemojedelovvelikimerinamenjenodeluzljudmiindanedelujemzgoljkotposa-meznik,temvečkotvodjavelikeinodgovorneekipe.

4.Kakšnisovašinačrtivvlogipomočnikadirektorjazazdravstvenonego?

Želelbi,dasevčasumojegadelazačneuresničevativizijazdravstvenenege,kibovsemuporabnikomvUKCMaribornudilaspoštljivodnosdopacientov,družine,sodelavcev,delainširšegadružbenegaokolja,etičnost,kakovostno,varno,učinkovito,humanoinpravočasnozdravstvenoos-krbo,profesionaleninpopotrebiprilagojenpristop,gra-jenzrazvojemkompetenc. Iztega jerazvidenpoudarekpridelusčloveškimiviri.Vrednotesovzdravstveninegiizjemnegapomena,sajomogočajopristenodnosmediz-vajalci zdravstvenenege in, kar je najpomembnejše, do

pacienta.Vodilonašegavsakdanjikamorabitiohranjanjeinnadgrajevanjetehvrednotznotrajpotrebnihinpričako-vanihsprememb!

Ob kandidaturi sem v svojem programu razvoja zapisalvrstoaktivnosti,ki jihželimizpeljati,vendarpridoloče-nihobstajajoobjektivneomejitve.Ssvojimdelominožjoekiposodelavcevbomizvajalnaloge,kibodonudileod-govorenavprašanja:

• kakoseoptimalnoorganizirati;

• kako rešiti kadrovske probleme v okviru zakonskihomejitevinustreznomotiviratizaposlene;kakoraci-onaliziratiposlovanje(stroškovnaučinkovitost);

• aliobstajajomožnostizatržnodejavnost;

• kakšen je zadovoljiv nivo informatizacije procesovinzaposlenihvZN(aliobstoječisistemiomogočajorazvoj);

• kakospremljatiinpovečevatizadovoljstvoodjemal-cevZN(pacientov,klinikinoddelkovznotrajUKCMa-ribor).

Problematika javnegazdravstvavdržavidobivačedaljevečje razsežnosti ins tempovezanibodotudi izzivipri-hodnosti–doseči razumevanjevsehudeležencev,dasoresursiomejeni indasociljipostavljeniznamenomdo-seganja.Spremembbovprihodnjihletihvelikoinpravje,daseznjimispoprimemožedanes,vedoč,daspremembenimajozmerajugodnegavpliva.

PomočnikdirektorjaUKCMariborzazdravstvenonego DavidFelser,dipl.zn.,spec.manag.

David Felser, pomočnik direktorja UKC Maribor za zdravstveno nego



Obisk švicarske delegacije in ogled nove stavbe onkologijeAvtor: Š. P.

Konec marca si je veleposlanik Švice, njegova ekscelenca Robert Reich, skupaj z delegacijo ogledal novo stavbo onkologije. Seznanili so se z nadaljnjimi koraki projekta nastajajočega Oddelka za onkologijo in radioterapijo v UKC Maribor.

Delegacijo so poleg veleposlanika Švice sestavljali šeRalphFriedländerizDirekcijezarazvojinsodelovanješvi-carskegaministrstvazazunanjezadeve,DarjaRemskoizSlužbeVladeRepublikeSlovenije za razvoj in evropskokohezijskopolitikoterAndrejLevstikinAnaRemškarizMinistrstvazazdravje.Ogledalisosiprostorenovestav-beonkologije,predvsempaobaobsevalnika,kijihjedo-nirala Švicarska konfederacija. Po končanem ogledu sose z vodstvomUKCMaribor pogovarjali o načrtovanemprogramu izobraževanja in usposabljanja strokovnegaosebjazanamenenovegaoddelkaonkologije.

Obisk švicarske delegacije

Ogled linearnega pospeševalnika



»Zmanjšana košarica storitev ne obeta ravno dostopnosti zdravstva«Pogovor s predstavnico sindikata delavcev v zdravstveni negi UKC Maribor Lidijo Peršuh:

1.Kadrovskaproblematikazdravstvenenegeješezmerajperečatema.Kjejepovašemmnenjurazlogzanastalosituacijo?Kadrovska problematika že od nekdaj predstavlja pro-blem.Vsedemdesetih letih jebolnišnicadajaladijakomsrednjemedicinskešoleštipendijeinsinatanačinzago-tavljalazaposlitevnegovalnegakadra,kipajepoštevi-lu zasedenosti delovnih mest bil zmeraj na minimumu.Spomnimsesvojegazačetkazaposlitve.Naoddelkusvabilidvesrednjimedicinskisestri inenabolničarka, takoimenovanasobnamedicinskasestra.Odsotnostsodelav-kezaradidolgotrajnegabolniškegadopusta jepomenil,dasvanaoddelkuzanegoskrbeliledve,kisvaizmenjajedelalivsakdrugidan(celdan),plusrazpisanadežurstva.V tistemčasusovlogosedanjediplomiranemedicinskesestreopravljalesrednjemedicinskesestre,kiso imelenekaj več delovnih izkušenj. Višja medicinska sestra jebilaglavnamedicinskasestraoddelka.Danesjeizobraz-benastrukturazrazvojeminpotrebamistrokenedvomnonavisokiravni,vendarpanemoremtrditi,dasorazmereglede kadrovske zasedbe boljše.Mislim, da na zahtev-noststroke inobzavedanjuljudiopacientovihpravicahnemoremogovoritionotranjih rezervahkadra,sajsmonaračundodatnegavarčevanjakadrovskozelookrnjeni.

Čebivletih,kosobilešemožnosti,zaposlilidovoljmedi-cinskihsesterinustreznoprilagodilisistemizacijo,biver-jetnodanes,kojezdravstvovrazsulu,bilovseenomalolažje.Ničkajspodbudnopani,česebotrendnezaposlo-vanjainkrčenjanadaljeval.

Sevedabinujnomoralisprejetikadrovskenormative,kisobiliv lanskemletuenaodglavnihstavkovnihzahtevSindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije in ki bimoralibitisprejetidokoncaleta2013.Ssprejetjemkad-rovskihnormativovsivsindikatuneobetamospremembčeznoč,dolgoročnopabinapodlagidokumentakončnolahkouveljavljalipotrebepoustreznemštevilunegoval-nega kadra in bolnikom zagotavljali štiriindvajseturnovarnoinstrokovnozdravstvenooskrbo.

Žalministrizazdravjekarnaprejodstopajointakonima-mo sogovornika za prepotreben dokument za izvajalcezdravstvenenege.Opotrebnihukrepihboverjetnoodlo-čalaskupščinaSindikata.

2.Obetasenamzdravstvenareforma.Kakogledatenanjo?

Pravzapravjetežkokarkolinapovedati.Novazdravstve-na reforma napoveduje velike spremembe predvsem vkrčenjuobstoječihzdravstvenihpravicuporabnikov.Dvo-mim,dabizzmanjšano»košarico«bilozdravstvodosto-pnejšeinpravičnejšedovsehuporabnikov.Sicerpavsa-kodnevne umazane zgodbe o zdravstvu naše zdravstvopostavljajonatnalo.Težkoverjamem,dabonovemumi-nistruzazdravjeuspelopresekatigordijskivozelinvzpo-stavitiredtervrnitiugledzdravstvu,kibimoralotemeljitinahumanostiinzaupanju.

3.Kajpričakujeteodpogovoraspredsednicovlade,kigasindikatzdravstvenenegenačrtuje?

Vsekakor bo predsednica vlade, če bo začasno prevze-

Lidija Peršuh, predstavnica sindikata delavcev v zdravstveni negi UKC Maribor



la zdravstveni resor ali nas novoimenovani minister zazdravje ne bo upošteval, morala biti naša sogovornica.Rokdogovoraozamikusprejetjakadrovskihnormativov,ki ga je sindikat z ostalimi sindikati podpisal zMinistr-stvomzazdravjeterMinistrstvomzadelo,družino,so-cialnezadeveinenakemožnosti,sejenamrečiztekel31.marca2014.

Zasleditijevednovečizgorevanjanadelovnemmestumedicinskesestre.Tudimobingnivečredekpojav.Kjelahkosestrepoiščejopomočvtakšnihprimerih?

Zaposlenivzdravstveninegisožezelodolgonarobuiz-gorelosti,kijeposledicapomanjkanjakadrainvsevečjihpritiskov.Dekompenzacijazaposlenihjemeddrugimod-razodnosovnadelovnemmestu.Vzavodusmozadovolji-lipravnimpodlagaminsprejeliPravilnikoizvajanjuukre-povzapreprečevanjespolnegaindrugeganadlegovanjatertrpinčenjanadelovnemmestu.DirektorUKCMariborjenapredlogreprezentativnihsindikatovvzavodu ime-novalsvetovalcezapomočdelavcem,kisosealisesoo-čajostovrstnimidejanjinadelovnemmestu.

Vendar tošezdalečnidovolj.Sindikatipričakujemo,dabovnajkrajšemčasunaintranetuzaživelarubrikazinfor-macijamiotem,kjepoiskatipomočvstiski.Predvsempabimoralidelatinaozaveščanjuljudi;kakosespopadatiinsoočatiznasiljemnadelovnemmestu.Največjiproblemvidimpredvsemvneprimernikomunikaciji.Taneizbežnoizzovekonfliktnosituacijo,izkateresenajpogostejeraz-vijejotrajnonapetiodnosi,kiposledičnožrtevpotisnejov

brezupnopsihičnostanje.Rezultatiso jasni:dolgotrajnibolniškidopusti.Pričemervzrokni raziskanaliodprav-ljen, žrtev pa se osamljena znajde v začaranem krogubrezizhoda.

Vsisedobrozavedamo,da jemobingvpravempomenubesedezelotežkodokazljiv.Tegasezelodobrozaveda-jopredvsemtisti,kiizvajajokakršnokolinasiljenadnekoosebo.Vzavodunamtakšnadejanjanisoneznanka,žalpasedoslej šeni izvedelnobendisciplinskiukrepprotitem osebam, kajti zadeve se ustavijo na ravni nekon-struktivnihpogovorov,dejanjapasenadaljujejosševe-čjimustrahovanjempovzročiteljategakaznivegadejanja.Nažalostsožrtvenasiljapogostoobravnavanekotkrivciza določeno situacijo. Ukrep običajno doleti žrtev in nepovzročitelja trpinčenja. Zato je treba o vsakemnasiljugovoriti,sepogovarjati,opozarjatiinpoiskatipomoč.Obtembiradapoudarila,dapravnihčeizmednasnimapra-vice z neprimerno komunikacijo žaliti osebnega dosto-janstvadrugega in izvajatikakršnokolinasiljenadnjim.Očitnosepovzročiteljišenezavedajo,dasotakšnadeja-njazakonskokazniva.

Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije,DruštvoSOStelefonzaženskeinotroke–žrtvenasiljainZbornicazdravstveneinbabiškenegeSlovenije–Zvezastrokovnihdruštevmedicinskihsester,babic inzdravstvenihtehni-kovSlovenijedelujemovskupnemprojektuanonimnega(SOS) svetovalnega telefona za osebe z izkušnjo nasi-lja na delovnemmestu. V okviru Zbornice zveze delujeskupinazanenasiljevzdravstveninegi.Našičlanilahkopomoč in informacijepoiščejonaspletni straniSindika-tadelavcevvzdravstveninegi inspletnistraniZbornicezdravstveneinbabiškenege.

Svetovni dan ledvic s sloganom: »Ledvice se starajo skupaj z vami. Zato skrbite zanje!«Avtor: Sebastjan Bevc

Letošnji svetovni dan ledvic je ponovno izpostavil pomen zgodnjega odkrivanja in preprečevanja kronične ledvične bolezni (KLB). Posebna pozornost je bila letos namenjena starostnikom z ledvično boleznijo.

KLB je zaradi naraščajoče pojavnosti, pogostosti, obo-levnosti,umrljivostiinstempovezanihvisokihstroškovpostala velik svetovni zdravstveni problem. PogostostKLBnaraščasstarostjo.BolnikisKLBpogostejeumrejoprejkotpazačnejoznadomestnimzdravljenjemkončneodpovediledvic.Glavnivzroksmrtisosrčno-žilnebolez-

ni.SstaranjemprebivalstvasepovečujenaborbolnikovsKLB,zatojepravilnainpravočasnaopredelitevledvičnebolezninujna.Sstaranjemlahkopričakujemomorfološkespremembena ledvicah,ki jih lahkozultrazvočnoprei-skavoledvicnatančnoopredelimo.Pravilomaopazujemoblagoneravnekontureledvic,ledvičniparenhimjelahko



stanjšan,zmernohiperehogen,indeksparenhim-central-ni ehogeni kompleks je lahko zmerno porušen v koristslednjega,odtočnihmotenjneugotavljamo,prisotnepaso lahkomanjše,nekajmilimetrovvelike, kortikalnealiparapelvineciste.Takšenultrazvočniizvidlahkooprede-limokot»fiziološkiizvid«starostnika.Obznanihpomanj-kljivostihdoločanjaserumskegakreatininapristarostni-kih in vrednotenja ocene glomerulne filtracije (oGF) napodlagivrednostile-tegajezanatančnoocenooGFnujnopotrebno uporabiti moderne kreatininske enačbe in/alicistatinCtercistatinskeenačbe.Obskrbizaurejenkrvnitlakinkrvnisladkor(uporabarenoprotektivnihzdravil)jepotrebnatudikontrola izločanjaproteinovssečem.Že-lenoje,daproteinurijanepresega1gdnevno.Starostnikzurejenimkrvnim tlakom inkrvnimsladkorjem,znizkostopnjoproteinurije(<1gdnevno),stabilnooGF,kigalah-kouvrščatudiv4.stopnjoKLB(oGF<30mL/min/1.73m2)potrebujeleskrbnovodenjesstraniizbranegazdravnika.V primeru poglobitve proteinurije, neurejenega krvnegatlaka,kliničnihznakovpribitkatekočinjesmiselnambu-lantnipregledprinefrologu.

Aktivnostim ob svetovnem dnevu ledvic v Sloveniji, kistajihpripravilaZvezadruštevledvičnihbolnikovSlove-nije innefrologipodokriljemSlovenskeganefrološkegadruštva,smosepridružilitudivUniverzitetnemkliničnemcentru(UKC)Maribor.Namenaktivnostijebiloozaveščatiljudiozdravjuledvicinpomenupreprečevanjainzgodnje-gaodkrivanjaKLBteručinkovitegazdravljenjasladkornebolezniinpovišanegakrvnegatlaka.

Prostovoljci društev ledvičnih bolnikov (Gordana Ber-dinek, Suzana Pintarič, Herman Lampreht), pripravnikizdravstvenenege (SanjaStošić,DenisBarbič), študentifakultetezazdravstvenenege(EvaPejić,SandraŠtih)inmedicinskesestreKlinikeza internomedicino–ZvonkaVujanovič,JulijaJavornik,JasnaTropenauer,JožicaTo-mažičsovUKCMariborpripravilidvezdravstvenovzgojnitočki,enovavliKlinikezainternomedicino,drugovavliKlinike za kirurgijo ter sodelovali pri pripravi in delu nazdravstvenovzgojnitočkidruštvaledvičnihbolnikov»Li-lija«v»PlanetuTuš«.

Naomenjenihmestihsodelili informativnagradiva,obi-skovalcipasolahkotudiocenilitveganjezarazvojKLB,

izmerilisojimsladkorvkrviinkrvnitlak.Kotževsaletaso tudi letospobudnikiakcije,obpodpori farmacevtskedružbeRoche,v laboratorijuUKCMariborobiskovalcemomogočilibrezplačniprostovoljnitestugotavljanjapriso-tnostibeljakovinvseču–proteinurijo,kijelahkoprviinzgodnjipokazateljKLB.

13.marcajebilonavsehtrehzdravstvenovzgojnihtoč-kah,od8.do14.ure,izmerjenihvečkot400krvnihtlakov,krvnihsladkorjevinhemoglobinovteroddanih188vzor-cevurinavlaboratorijUKCMaribor,kjerstaPetraRomih,dipl.inž.lab.biomed.inAntonijaAdam,lab.tehnikopravi-litesteugotavljanjaprisotnostibeljakovinvseču.

Rezultatitestaproteinurijesobiliposredovanipredstoj-nikuOddelkazanefrologijo,kije,obpomočizdravstveneadministratorke Simone Šori, udeležence, pri katerih jebilo ugotovljeno prekomerno izločanje beljakovin s se-čemotempisnoobvestilinjimpriporočilobiskprisvojemizbranemzdravniku.

Statistična analiza testa proteinurije je pokazala rela-tivnonizkopojavnostproteinurijevvzorcu(8/188;4,3%).Vzorecsečajeoddalo133ženskin55moških,starihod19do82let.Prišestihudeležencihjebilaproteinurijavsečusemikvantitativnoocenjenakot1+,priostalihdveh(enaženskainenmoški)pajebilaproteinurijasemikvan-titativnoocenjenaz2+.Povprečnastarostudeležencevzugotovljenoproteinurijojebila58let.

UdeležencizdravstvenovzgojnihtočksobilispodbujanikreševanjukvizaopoznavanjudelovanjaledvicinbolezniledvicterizpolnitvivprašalnikaopovečanemtveganjuzarazvojKLB.NavoljosojimbiletudizloženkeoKLBinsrč-no-žilnihobolenjih.Nazdravstvenovzgojnihtočksoobi-skovalcespomnilitudinapomembnostzdraveprehrane,telesneaktivnostiinpomenpreventivnihpregledov.

Zizvajanjemzdravstvenovzgojnihaktivnostihobsvetov-nemdnevuledvicinpozitivnemodzivutakoudeležencevkotsodelujočegaosebja jebil izpolnjencilj seznanjanjaobolezniledvic,osveščanjaopomembnostipreventivnihdejavnostiinnujnostiukrepovzapreprečevanjenastankaalinapredovanjaledvičnebolezni.

Ekipa zdravstvene nege na Kliniki za interno medicino

Ozaveščanje mimoidočih ob svetovnem dnevu ledvic



Učna delavnica »Delo zdravnika v dispanzerski ginekološki ambulanti«Avtorja: Sarah Dobnik, Iztok Takač

V petek, 31. 1. 2014, je v UKC Maribor potekala prva učna delavnica z naslovom »Delo zdravnika v dispanzerski ginekološki ambulanti«, ki jo je organizirala Klinika za ginekologijo in perinatologijo UKC Maribor. Učna delavnica je bila namenjena specialistom in specializantom ginekologije in porodništva, specialistom in specializantom družinske medicine ter zdravnikom pripravnikom. Srečanja se je udeležilo 64 udeležencev, med katerimi so bili predvsem specializanti ginekologije in porodništva, specialisti iz zdravstvenih domov in bolnišnic, pa tudi koncesionarji iz celotne Slovenije ter 21 predavateljev.

Temepredavanjsobilerazvrščenevštirivsebinskesklo-pe;vprvemdelunamjepredstojnikKlinikezaginekolo-gijoinperinatologijoUKCMariborprof.dr.IztokTakač,dr.med., svetnik, predstavil zdravniško obravnavo zdraveženske, spoznali smo zdravstveni karton, pravila gine-kološkeanamneze in statusa ter sepoučili obrisuma-terničnegavratuindržavnemprogramuZORA.Sledilojepredavanjedoc.dr.VilmeKovač,dr.med.,ovrstahkontra-cepcijeinkontraceptivih,natonamjeomenopavziinpo-menopavznemobdobjupredavaladoc.dr.BrankaŽegura,dr.med.,insicerotežavahintegobahženskvomenjenihživljenjskih obdobjih ter o hormonskem nadomestnemzdravljenju.Pregleddojkindržavnipresejalniprogramzarakadojk–DORAnamjepredstaviladoc.dr.DarjaArko,dr.med.,prim.DaniloMaurič,dr.med.,pajeprvidelzak-ljučilspredavanjemoobravnavimladostnicevginekolo-škemdispanzerju,ki jeosvetliloproblematikospolnostiprimladoletnihdekletih.Naslednjisklopsejeosredotočilnaobravnavonosečnice.Predavateljisonampredstavili,kakopotekaprvipregledinnadaljnjespremljanjenoseč-nice v dispanzerski ambulanti. Asist. Maja Lampelj, dr.med., nas je poučila, kaj sledi po pozitivnem nosečno-stnemtestu.Kakosisledijoponovnipregledivnosečnos-ti,smoizvedeliodasist.IvanaŽebeljana,dr.med.Kateriultrazvočnipregledinosečnicipripadajo inkajpri le-tehgledamo,jetudislikovnoodličnopredstavildoc.dr.FarisMujezinović,dr.med.Odgovorenavprašanja,dokaterihlaboratorijskih ter mikrobioloških preiskav je med no-sečnostjoupravičenavsakanosečnica,pasmodobiliodasist.LucijeKuder,dr.med.Zaključnipredavanjidrugegasklopastapripadlimag. IreniKirarFazarinc,dr.med.,kinam je razširila znanje na področju načrtovanja noseč-nostiindr.RobertuMedvedu,dr.med.,stematikopopo-rodnegazdravstvenegavarstvatersvetovanja.Sledil jetretjisklop,kijeobsegaltematikozdravniškeobravnaveginekološkebolnice.Najpogostejšivzrokzaobiskizbra-negaginekologasonepravilnekrvavitve,kiodstopajood



normalnemenstruacijepopogostnosti,jakostiintrajanjukrvavitve.Doc.dr.VidaGavrićLovrec,dr.med.,jeobsež-no tematiko predstavila strnjeno in pregledno. Sledilajepravtakopomembnaproblematikavnetijgenitalnegatrakta, ki jo je predstavil prof. dr. Iztok Takač, dr.med.,svetnik,inpelvičnebolečine,okaterijepredavalprof.dr.MilanReljič,dr.med., inkipredstavlja izzivtudizaspe-cialiste ginekologije in porodništva. Maligne in benignetumorjegenitalnegatraktanam jepoposameznihdelihženskihrodilpredstavilaasist.dr.MajaPakiž,dr.med.,inizpostavilakritičnouporabotumorskihmarkerjev.Zadnjepredavanjetegasklopajepripadaloprim.TatjaniKodrič,dr.med.,kinamjepredstavilaindikacijezakolposkopijoterkolposkopskotehnikointerminologijo.Četrtiskloppajeobravnavaladministrativnevidikeobravnavevgineko-loškemdispanzerjuspoudarkomnapravilih inpravilni-kihZZZSprievidentiranjuinobračunavanjuzdravstvenihstoritev, šifrantih, najdaljših dopustnih čakalnih dobahterprikaznavedeneganaprimerih.PravilaZZZSnam jepodala Aleksandra Bola Natek, dr. med. Doc. dr. DamirFranić,dr.med.,namjeizprverokepredstavildelokon-cesionarjevterprednosti inslabostitegaizpostavljene-garazmerjavprimerjaviz javnimizavodi.Asist.VeselinŠučur,dr.med.,zaposlenvJZZDPtuj,namjepredstavildobreinslabestraniglavarinskegamodela,vseoglava-rinskihkoličnikihinfinanciranjupokriterijule-tega.Sle-dilojeizčrpnopredavanjeRenateZavršnikMihič,dr.med.,onapotitvahnasekundarniinterciarninivo,pooblastilih,

določenihznapotnicoteronjeničasovniveljavnosti.Zad-nje predavanje v četrtemsklopu in na učni delavnici natemomednarodneklasifikacijebolezni inbeleženjusto-ritevterposegovjepripadaloasist.mag.MatejiMarčec,dr.med.

Namencelodnevneučnedelavnice jebilprenosznanj inizkušenjnamlajšekolege,kisezadelovdispanzerjušeleuvajajo,terjihseznanitiznaravodela,sajšenimajodol-goletnih izkušenj, a se občasno znajdejo v zagati, kakoukrepatiobdoločenihtežavah,kijimjihbolnicazaupa.Podrugistranipasejeobdoločenihtematikahrazvilaburnarazpravatudimedizkušenimispecialisti,kisekljubdol-goletnimizkušnjamvčasihševednoznajdejoprednovimiizzivi;bodisistrokovnimibodisiadministrativnimi.

Vzaključnirazpravisejeizpostavilapredvsemproblema-tikanapodročjuadministrativnihvidikovdelazdravnika,odnapotitevdoplačevanjastoritevsstraniZZZSintakoso specialisti največ vprašanj namenili gospe Aleksan-driBolaNatek,dr.med.,kijeimenovanazdravnicaZZZSObmočneenoteCeljeinjepredtempredavalaopravilihZZZS.Razjasnilajemarsikaterodilemo,skaterobisesi-cerneizkušenspecializantlahkosrečal.

Obsrečanjujeizšeltudizbornikzvsebinovsehpredavanj,kibolahkoslužilkotučnogradivomladimspecializantompriuvajanjuvzahtevnoinodgovornodelovdispanzerskiambulanti.

Najvišja priznanja za strokovno delo na področju zdravstvene in babiške negeAvtor: Ksenija PiršFoto: Jože Pristovnik

V želji, da si pozornost namenimo v najlepšem pred-prazničnemčasubožiča innovega leta,smotudi letoszamedsebojnodruženjeizbralidecembrskivečer.

Nemarazato,kersevtemčasuposvetimonajdražjim,kamorsodijotudinašemedsebojnevezi,vezistanovskepripadnosti,zavezanostiinpredanostiposlanstvustro-kovneskrbizanajranljivejšemednami.

Na letošnji osrednji slovesnosti nas je prvič spremljalnaš pevski zbor. Spoštovane drage kolegice, iskrenahvalazavašepesmiinglasbo,kinasjepospremilaspo-sebnoenergijo.

Tavečersmonamenilivsem,kisobiliznamitertistim,Srebrni znak - najvišje priznanje za strokovno delo

foto: p.j.



kisovnašemspominuzapisanikotljudje,kisoživelivposlanstvuskrbizaljudi,tistim,kisovtehtrenutkihbilinasvojihdelovnihmestih,predsednicamskozidesetle-tjaterčastnimčlanicamdruštva,breznjihdanesnebiproslavljaliže66letdruštvenegadelovanja.

ZnamisobilipredsednicaZbornice–ZvezeDarinkaKle-menc, brigadir Venčeslav Ogrinc, poveljnik Centra vo-jaškihšol,kinasjeponovnoprijaznogostilvprostorihmariborske kadetnice, nekatere predsednice regijskihstrokovnih društev, direktorji in predstavniki vodstevzavodovvregiji,pomočnicedirektorjevzazdravstvenonego,dekanicaFakultetezazdravstvenevedeUniverzevMariboruizr.prof.MajdaPajnkiharinmnogečlaniceterčlani.

V imenu Univerzitetnega kliničnega centra Maribor jenavzočepozdravilJanezLencl,vodjacentrazaodnosezjavnostmi,marketingininformatiko.Vsvojempozdrav-nemnagovorujepoudarilpomenvrednotposameznikaindružbe,šeposebejzaposlenihvzdravstveniinbabiškinegi,njihovpomenprizagotavljanjuzdravjaljudi,vlogopoklicneskupinevdružbi,prostovoljstvainkultureso-delovanja,nelevsistemuzdravstvenegavarstva,tem-večtudiširše.

Hvalavsem,kistenaspočastilissvojodružbo innamizreklivoščila,priznanjainspodbudnemisli.Voščilustesepridružilisodelavciizzdravstvenihtimov,sajsodelu-jemovskupnihprizadevanjih.

Dokazaliste,danamvloge,ki jo imatazdravstvena inbabiškanega,ni težkopripisati invsvojihbesedah iz-

reklispoštovanjeposlanstvu,kigaopravljamo.Slednjeješeposebejspodbudno,sajgovoriozavedanju,dasozaodgovornodelopotrebnasožitja inskupnaprizade-vanjavseh.

Osrednjinamenvečerajebilizkazatispoštovanjemno-gim prizadevanjem, ki so preživela dolga desetletjadružbenih sprememb in nekaterih prelomnic v vaših innašihživljenjihtervdružbi,kinasdaneskličepoimenu;izkazalismospoštovanjeinpriznanjevlogizaposlenihvzdravstveniinbabiškinegi,kinavsehravnehdelovanjarazvijatasvojestrokovnopodročje.

Vpreteklem letuni bilomalodogodkov; čebi sklepalipostanjuduhavnašidružbi,povsakodnevnihnovicah,

Prejemniki priznanj, od leve proti desni: Svetlana Šarenac, Anton Koželj, Brigita Hekič, Slavica Zakelšek in Ana Durič

foto: p.j.

Predstavnik UKC Maribor Janez Lencl in predsednica zbornice - zveze Darinka Klemenc

foto: p.j.



občutjihljudi,kiizražajonezadovoljstvoinspremembahvrednot,bibilosprejemanjeokoliščinizjemnotežko.

Nadelovnihmestihimamopogostoobčutek,dazahtevepresegajonašezmožnosti, izgubljaseobčutekzakoli-činoinrazporejanjedela,nepredvideneokoliščinepos-tajajostalnica,pritisknazmanjševanjestroškovdelapasevečanaračunnovihinzahtevnejšihaktivnostiposa-meznika.

Pogovori oosebnih indelovnihpriložnostih vse tesne-jenavajajonamedsebojneodnose,naprofesionalnostin pripravljenost ljudi, zaznati je naraščanje potrebpoprepoznavanju in cenjenosti s strani sodelavcev, delo-dajalcev.

Napreizkušnjisovrednoteinprepričanja,stopnjujejoseprizadevanjazauravnovešanjefinančnihinmoralnihvi-dikovvarčevanj.

Življenjeindelo,kijuženeodgovornostinponos,osta-jataalipostajatasinonimaneleuspešnih,temvečtuditistih,kibodopričalioobstoju.

Želimo zaupati sistemu in odločevalcem v zdravstvu,kljubmnogimspregledanimpriložnostim, inpričakuje-mosistemskepristope,potrebnauravnovešanja,paci-entapostavljamovsrediščesvojegadelovanja,spodbu-jamozagovorništvoinspoštovanjepravicpacientov.

Najpomembnejšesevedaostajadelo,kigavsakodnev-noopravljamoinnapovedujerazvoj,kiganimočprikri-ti,znanja,kijihpridobivamoinneprekinjenorazvijamo.Tehnimočustaviti,sajse izražajovstrokovniskrbi inorganizacijskem povezovanju številnih dogajanj okrogpacienta.

Zavedajmoseprednostivtrdnimedsebojnipovezanostiinjihprepoznavajmokotnašepriložnosti!

Skozivečersoseprepletalipozornost,zahvalinprizna-nja.Podelilismopriznanjazačastnodelo,kergaprep-lavljaneledolžnost,temvečtudinavdušenje.Prejelisojihnagrajenci,kisvojevrednostinevežejonapriznanjedrugih, temveč potrditev pri delu iščejo v njegovi ko-ristnosti.Zznanjeminodgovornostjo,samozavestjoinzaupanjem, svoje osebne zmožnosti namenjajo delu zljudmi.

Najvišja priznanja društva za strokovno delo »Srebrniznak«za leto2013soprejeli:AnaDurič,BrigitaHekič,AntonKoželj,SvetlanaŠarenacinSlavicaZakelšek.

AnaDurič

ježevšestemrazreduosnovnešolevedela,dabopos-talamedicinska sestra, saj je njena sorodnica z vsemžarompripovedovalaotempoklicu,trpečeminnemoč-nembolniku,čutenjunjegovebolezni inhvaležnostiza

njenodelo.V tistemtrenutkujezačutila,da je to njen poklicin poslanstvo. Pouspešno zaključeniSrednji zdravstveni šolivRakičanusejekot oddelčna medi-cinska sestra zapo-slila na Oddelku zabolezniušes,nosuingrlavtakratniSplo-šni bolnišnici Mari-bor.Bila jehvaležnaza vsako osvojenoznanje otorinolarin-

gologijesstranizdravnikovinsvojih izkušenihkolegic.Kasneje je delo nadaljevala v ambulanti oddelkaORL,kjertodeloopravljašedanes.Odlikujejostrokovnost,odgovornost, human in oseben pristop k bolnikom ternjihovimsvojcem,inovativnost,osebnamotiviranostzarazvojnapodročjuzdravstvenenegepacienta,kolegial-nostinmočnastanovskapripadnost.Zavedasepomenaprvegastikaspacientom,kigavvlogisprejemnemedi-cinskesestrepriambulantniobravnavivvelikimeritudisooblikuje.Mednjenimiosebnostnimilastnostmiizsto-paizjemenobčutekzaljudi,šeposebejvstiski,kijopri-našabolezen.Prisluhnemnogimpacientominsvojcem,tudinajtežjebolnimobiztekanjunjihovegaživljenja.

Znanje in veščine s področja komunikacije, medoseb-nih odnosov, skrbi za zdravje, obvladovanja stresnih,napornih in mnogokrat težkih okoliščin na delovnemmestuterpreprečevanjaizgorelostipridobivazlastnimvseživljenjskimučenjem.Izžarevatoplino,moč,osebnokarizmo in pravičnost. Toplino, ki jo najdeš in ustvarišz družino.Moč, ki jo pridobiš s pozitivno samopodobo.Pravičnost, ki jo prinašaš s sabo in je del osebnostnezrelosti. Ana je aktivno sodelovala pri reorganizacijioperativnegaprograma invzpostavljanju čakalneknji-ge na oddelku, kar je ostala njena prioritetna naloga.Ustvarjalnost je odraz človekove volje, srca in duha,večkrat poveAna. Iz tega izhaja njenpozitivenpoglednaživljenjeinokoliščine.Letakosiosebnosvobodeninlahkoseporajajonove ideje inveselje, šedodaja.Ananima dvojnihmeril. Takšna, kot je do pacientov in nji-hovihsvojcev,takšnajetudidosodelavcev.Jespoštlji-va, dosledna, zna poslušati, podati svoja mnenja inbitikorektna.Svojeznanješirinamlajšekolegiceinjihspodbuja.Zlastnimiidejamiinspodbudojepomembnoprispevalakmarsikateremustandarduaktivnostizdra-vstvenenege,navodiluzadeloinzdravstvenovzgojnimvsebinam,zapisanihvzloženkahzapacienteinnjihovesvojce.Jeneprecenljivaučiteljica,mentoricainkolegi-camnogimdijakominštudentomzdravstvenenegeternovozaposlenim.Njenprispeveknapodročjupromocije

Ana Durič



zdravja je vsakodnevno delo v ambulantni dejavnosti,kjer se srečuje s pacienti pred in po operativnih pose-gih, ko je zdravstvena vzgoja in podpora pri učenju zaohranjanje zdravja in preprečevanje posledic obolenjaizjemnopomembna.ZatodeloimaAnaosebnoprirojenobčutekinsposobnostdelatizljudmiinvsetovseskozirazvijazvelikomeroentuziazmainosebnopredanostjo.

OdzačetkasvojepoklicnepotiječlanicaDruštvamedi-cinskihsester,babic inzdravstvenihtehnikov.Dodatnose izobražuješevdruštvuHospic,sajsezaveda,kakopomembno je zagotavljanje največjemožne kakovostičlovekovegaživljenjadonaravnegakonca.

Predlagatelji:sodelavciOddelkazaotorinolaringologijoinmaksilofacialnokirurgijo,članikoordinacijestrokov-nih vodij zdravstvene nege Samostojnih medicinskihoddelkov, Služba zdravstvene nege, Strokovni svet zazdravstvenonegoUKCMaribor

BrigitaHekič

je po končani Sred-nji zdravstveni šoliJuge Polak v Mari-boru nadaljevala iz-redni študij na Višjizdravstveni šoli vLjubljani. Leta 1984je diplomirala in sipridobila strokovninaziv višja medicin-ska sestra. Poklicmedicinske sestreji je v letih odrašča-nja približala njenamama ob vsako-dnevnih obiskih v

splošni ambulanti v domačem kraju. Na Oddelku en-doskopijetakratneSplošnebolnišniceMaribor jespre-jemalaštevilneizzive,meddrugimjeprevzelatudivlogovodjeomenjenegaoddelka.Nadaljevalajezačrtanopotinprenašalaznanje,izkušnje,strokovnosttervzpostav-ljaladobremedsebojneodnosemedzaposlenimi,karješekakopomembnozaizvajanjekakovostnezdravstve-nenegeindobertimskiduh.Brezdobregatimanidobrihrezultatov,česarseBrigitazelodobrozaveda.Medicin-ska sestra v endoskopiji se vključuje v delo celotnegazdravstvenegatima,jepovezujoččlenmedzdravnikom,pacientominzdravstvenonego.

Leta1989jebilapobudnicazaustanovitevSekcijeme-dicinskihsesterinzdravstvenihtehnikovvendoskopiji.Vseodustanovitvejebilaaktivnačlanica;najprejvvlo-gitajnice,kasnejekotčlanicaizvršnegaodborasekcije,predavateljica,moderatorka,organizatorka invsekcijiješedanes takoaktivna.Svojestrokovnoznanjenad-

grajujetudizizobraževanjemvtujini.

Spremembevizobraževanjumedicinskihsester,zahte-veokoljainželjaponadaljnjempridobivanjuinnadgra-jevanjusvojegaznanjasojopripeljaledoodločitve,danadaljuje študij na Visoki zdravstveni šoli v Mariboru,kjer je leta 2006 diplomirala po študijskem programuZdravstvenanegainsipridobilanazivdiplomiraname-dicinskasestra.

S številnimi predavanji s področja zdravstvene nege vgastrointestinalni endoskopiji si je ustvarila širokobi-bliografijo in bila vabljena predavateljica tudi v drugihsekcijah.Njejzeloljubopodročjepredstavljakomunika-cijainetikavzdravstveninegi.Iznjenihpredavanjjebilovednonesamoslišati,ampaktudičutititoplinoinprofe-sionalnoskrb,kisojedeležninjenipacienti.Odlikujejopošteninneposredenodnosdosodelavcev.

Prisvojemdelujekritičnainnatančna,inkersevseskozidodatnoizobražuje,lahkotrdimo,dajevrhunskaprofe-sionalka na svojem področju. S svojim zgledom spod-bujasodelavcekpridobivanjunovihznanjinaktivnemusodelovanju. Svoje delo opravlja odgovorno in vestnotervskladusstrokovnimistandardiinsmernicamizdra-vstvenenege.Znanje in izkušnjepanesebičnoprenašanadijakeinštudente,ki joocenjujejokotodličnomen-torico.

Posluhzapacienteinsodelavce,strokovnoznanje,od-govornost,dobraorganizacija,profesionalnakomunika-cija,srčnost, toplina in tudikolegialnost– tosovrlinediplomiranemedicinskesestreBrigiteHekič.

Predlagatelji: sodelavciOddelka zagastroenterologijoKlinikeza internomedicinoUKCMaribor,članikolegijaStrokovnih vodij zdravstvene nege Klinike za internomedicinoUKCMaribor,Službazdravstvenenege,Stro-kovnisvetzazdravstvenonegoUKCMaribor,članiIzvr-šnegaodborasekcijevendoskopiji

SvetlanaŠarenac

sejeleta1974zaposlilanaOddelkuzaotroškebolezniSplošne bolnišnice Maribor. Njena predanost strokov-nemu področju pediatrične zdravstvene nege in željapo pridobivanju novih strokovnih znanj sta odločilnovplivalananjenonadaljnjopoklicnopot.PodiplomiViš-je šole za zdravstvene delavce v Ljubljani je bila leta1984prerazporejenanadelovnomestovišjemedicinskesestre.Prisvojemdelusejeposebnoposvečalapodro-čjuprehraneinleta1987prevzelavodenjepripravehra-nezadojenčkeinmaleotroke.Uspešnodelonapodro-čjuprehranejojeleta1991pripeljalonadelovnomestodietetičarkebolnišnice.Področjukliničnedietetikesejezapisalanadvsestrokovnoinzavzeto,zatojeleta1996prevzeladelainnalogeglavnedietetičarkebolnišnice.

Brigita Hekič



Svetlano Šarenacodlikujejo izjemneosebnostnelastnos-ti, predvsem stro-kovnost, natančnostin neizmeren čut zasoljudi.Njenovečkot35-letno življenjskoin strokovno delo jenedvomnozaznamo-vala nenehna skrbza paciente, njihovesvojce, sodelavce inzagovorništvo hu-manizacije v praksizdravstvene nege.

V poklicni karieri Svetlane Šarenac se odraža konceptvseživljenjskegaučenjainnapredovanjanarazličnihde-lovnihmestih.Znanjeinkliničneizkušnjeizzdravstvenenege je uspešnonadgradila z znanji klinične dietetike.Delovalajevrazličnihkliničnihokoljihintakopridobiva-lanovestrokovneizkušnje,kijihjedelilazzaposlenimivzdravstveniinbabiškinegiteruspešnosodelovalatudizdrugimipoklicnimiskupinami.Svojeznanje jeuspeš-noprenašalatudinadijake,študenteinzaposlene,sajjebilavesčassvojegapoklicnegadelovanjamentoricaštevilnim,tudinovozaposlenimindrugimsodelavcemvtimu.Nasvojipoklicnipotijevospredjevselejpostav-ljalapotrebepacientov,zatojepripravilaštevilnestro-kovne in organizacijske dokumente ter tako postavilatudi sistemske temelje kliničnedietetike vUniverzite-tnemkliničnemcentruMaribor.

Obsegnjenegazdravstveno-vzgojnegadelaspacientiinnjihovimisvojciterširšodružbojeizjemen.Otempričajoštevilnizdravstveno-vzgojnimateriali,spomočjokate-rihseUKCMariboraktivnovključujevpromocijozdrav-ja,osveščanjeljudiopomenuzdrave,varovalneprehra-ne inprehranevčasubolezniterokrevanjaterštevilnistrokovniprispevki,objavljenivdomačiintujistrokovniliteraturi.

BilajepobudnicaustanovitveSkupinezazdravstveno--vzgojnodelozotrokisprekomernotelesnotežovUKCMaribor,kijojedolgaletatudisamavodila.

S svojim strokovnim delovanjem je aktivno podpiralarazvojkliničnedietetikevširšemslovenskemprostoru,kjerjesodelovalanaštevilnihizobraževanjihindelovalavrazličnihdelovnihskupinahinsstrokovnimizdruženji.

S številnimi strokovnimi prispevki je aktivno sodelo-vala v Strokovnem združenju nutricionistov in dieteti-kovSlovenije.Svojprosti čas jenamenjala tudideluvDruštvuživilskihprehranskihstrokovnihdelavcev,kjerjebilačlanicaUpravnegaodboradruštva.NaFakultetizazdravstvenevedevMariborujebilaizvoljenavnaziv

asistentkazapredmetnopodročje»Kliničnadietetika«.

Še naprej ostaja aktivna članica Društva medicinskihsester, babic in zdravstvenih tehnikov Maribor. Svojedelo je opravljala strokovno in profesionalno, z velikomeroenergije,veseljaintudipravomerohumorja.

V imenu zdravstvene nege in UKCMaribor se SvetlaniŠarenaczahvaljujemozanjenoustvarjalnodeloinnjenprispevekkrazvojukliničnedietetike.Hvalatudizato,dasmobilidobrisodelavci.

Svetlana Šarenac

Predlagatelji: Sodelavci Službe zdravstvene nege in člani Strokovnega sveta za zdravstveno nego Univerzitetnega kliničnega centra Maribor

Iskreno Vam čestitamo, ponosni smo, da ste naše kolegice in kolegi!

Bilo nam je lepo. Pokazali smo, da cenimo, kar imamo! To ste, spoštovane kolegice in kolegi, izrazili s svojo prisotnostjo in neprecenljivo sta-novsko pripadnostjo! Hvala, ker ostajate zave-zani svojemu osebnemu in strokovnemu razvoju ter ponosno pripadni svoji poklicni skupini, ne le za osebno dobro, temveč za uresničitev stro-kovnih prizadevanj, ki jih razvijamo že desetle-tja – za ljudi, ki jim namenjamo strokovno skrb in generacije stanovskih kolegic in kolegov, ki prihajajo!

foto: p.j.

Svečana slovesnost



Oddelek za pljučne bolezni ob nedavni naravni nesrečiAvtor: Simona Križ Foto: Simona Križ

Usodni vremenski preplet dežja in snega je v začetku februarja ukleščil Slovenijo v led in žled. Številni predeli Slovenije so ostali brez elektrike, oviran je bil tudi promet. S posledicami redke vremenske situacije smo se spopadali tudi na našem oddelku. Oddelek za pljučne bolezni je od matične ustanove UKC Maribor oddaljen slabe pol ure vožnje, nahaja se namreč na Slivniškem Pohorju na 735 metrih nadmorske višine.

Ževnedeljo, 2. februarja2014, smoostali brezelektrič-neenergije.Oddelekimalastniagregat,skaterimsmosipomagalivnaslednjihdneh,doklernisodokončnopopra-vilidaljnovodovnaPohorju.Vendarpajeagregatzastarelinkmalusosepokazaleštevilnepomanjkljivostinaprave–potrebnoga jeročnozagnati, imaprešibkomoč inzelohitrotrošigorivo.Takojebilaelektričnaenergijanavoljolevnekaterihprostorihoddelka,dvigala,aparaturevlabo-ratoriju,rentgenskiaparatinaparaturevbronhoskopirnicipanisodelovali.Kmaluza tem,ko jeoddelekostalbrezelektrike,jebilaprekinjenašetelefonskapovezavaterpo-vezavazbolnišničnimračunalniškimsistemom.Vtakšnihrazmerahjebilobolnikomzelotežkozagotovitiustreznozdravstveno oskrbo. Osebje oddelka se je požrtvovalnosoočilo z izrednimi razmerami, ki so zavladalenaoddel-ku.Kerjeoddelčnakuhinjavpritličju,sodelavcikuhinjeinmedicinskesestrevnaslednjihdnehvsohrano,krožnikeinjedilnipriborpostopnicahnosilivbolniškesobevprvemindrugemnadstropju.Namestonedelujočihslužbenihte-lefonov smo uporabljali lastne mobilne telefone. Zaradiizpadovelektričneenergije inzastarelostisosepokvarilitudizvoncivbolniškihsobah,karsmoposkusilirešitispo-večanimštevilommedicinskihsestervvsakiizmeni.Zaradivelikekoličinesneganaterasi,kisejepričeltaliti,jepriče-lozamakatiševeniodsobvdrugemnadstropju.

Ženaslednjidansmoselestežkaprebilidooddelka,sajjebilacestaizHočprotioddelkupolnapodrtihinpolomljenihdreves.

O razmerahnaoddelkusmoobvestili vodstvobolnišniceinzaprosilizaustreznopomoč.Oddelčnivzdrževalec jevtorekledobilpotrebnookrepitevizbolnišničneslužbezavzdrževanje in skupaj so skrbeli za nemoteno delovanjeagregata. Pričeli so s čiščenjem snega in ledenih sveč sstreheintakopreprečilizamakanjevzgornjemnadstropju.Prehodnosmobolnike,kibipotrebovalizdravljenjenana-šemoddelku,preusmerilinadrugeoddelkebolnišnice.

OtoplitevjesčasomaprineslaolajšanjeceliSlovenijiintudirazmerenanašemoddelkusosenormalizirale.Tanaravnanesrečanasjeponovnoopozorilanaštevilnepomanjklji-vosti,kijihprinašadislociranostnašegaoddelka,pokaza-lapasejetudivelikapripravljenostosebjaoddelka,dabikljubštevilnimtežavambolnikomzagotovilikarnajboljšooskrbo.Hkratiseželimozahvalitivsemoddelkominsluž-bam,kisoseodzvalinašimprošnjaminnamvstiskiprisko-čilinapomoč.Zamakanje stropa pod teraso

Žled na drevesih pred Oddelkom za pljučne bolezni UKC Maribor na Pohorju



Božični koncert za bolnikeAvtorici: Anemari Smonkar in Ksenija Pirš s sopevkami pevskega zbora DMSBZT Maribor Foto: Jože Pristovnik

19. decembra je pevski zbor Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Maribor v bolnišnični kapeli Antona Martina Slomška priredil božični koncert za bolnike in njihove svojce. Z izbranimi pesmimi in lepo klavirsko spremljavo smo nastopajoči želeli svojo zgodbo deliti z bolniki, ki praznikov niso preživeli v krogu svojih najdražjih. Skozi melodije prazničnih pesmi smo pripovedovali zgodbo o času, ko se ustavimo, pogledamo okrog sebe, predse in se ozremo nazaj. V tem božično-novoletnem času se veliko sprašujemo, mogoče tudi malo bolj prisluhnemo drug drugemu. Samo tako lahko opazimo nekaj ali nekoga, ki ga v hitrem tempu in vsakdanji naglici ne bi zaznali. Samo tako lahko zaslišimo njegov veseli glas, ki lahko prispe do nas. Ko mu prisluhnemo, se zaiskrijo oči, srce pa objame prijetna toplina. Lepo je deliti lepe stvari.

Dogodeksmosklenili znajlepšobožičnopesmijoSvetonočjo,kismojozapeliskupajzbolnikiinvseminavzočimi.Bilojeposebnodoživetje–čutitijebiloganjenost,skorajčarobno povezanost in naklonjenost, ki jo premalokratnamenjamodrugdrugemu.

ČlanicepevskegazboraDruštvamedicinskihsester,babicinzdravstvenihtehnikovMariborcenimotopriložnost,dasmolahkoprvibožičnikoncertzabolnikepripravilevpre-čudovitibolnišničnikapeli,zakarse iskrenozahvaljuje-jo vodstvuUniverzitetnegakliničnega centraMaribor invsemtehničnimslužbam,kisonampomagalipriureditvibolnišničnekapele.BolniškemuduhovnikupatruMarjanuKranjcu se zahvaljujemo,da je takovelikodušnopodprlnašo zamisel in nam pomagal pri realizaciji božičnegakoncerta. Prisrčno zahvalo bi namenile prostovoljcemSrednjezdravstveneinkozmetičnešoleterFakulteteza

zdravstvenevede,kisoposkrbelizaspremstvobolnikov.

V nedeljo, 22. decembra, so zaposleni v zdravstveni inbabiškineginadaljevalissvojobožičnozgodbovcerkviSveteMagdalene,kjersogostilitudivokalnoinstrumen-talnitrioGalji.

Nedeljskega koncerta so se udeležili mnogi sodelavci,prijatelji,znanciinnajožjidružinskičlani.

Lepšega prazničnega nedeljskega popoldneva si ne bimogli zamisliti: ozračje posebnega ambienta, božičnodrevo, jasli, ki pripovedujejo zgodbo o rojstvu novega,glas,kijenapolnilprostranprostor,odmev,kijelastenlevcerkvenemokolju,čudovit,vsvojipopolnosti…

AnemariSmonkar inKsenijaPiršssopevkamipevskegazboraDMSBZTMaribor

Božični koncert v cerkvi Svete Magdalene



Študenti pričarali praznično vzdušje otrokom na Kliniki za pediatrijoAvtor: Š. P.

Na Kliniki za pediatrijo UKC Maribor so predstavniki Študentske organizacije Univerze v Mariboru (ŠOUM) in Kluba študentskih in dijaških družin Maribor (KŠDDM) tudi letos pričarali božično vzdušje otrokom, ki so te praznične čase preživeli v bolnišnici. Malim bolnikom so predali izdelke in darila, ki so jih pripravljali v dobrodelni ustvarjalni delavnici, skupaj z njimi okrasili božično drevo in jim s prijetnim druženjem skušali pričarati čim bolj praznično vzdušje.

Koordinatorica projekta ter podsekretarka na OddelkuzasocialnainzdravstvenavprašanjaŠOUMMatejaLašičjeodobrodelniakcijipovedala:»Vtemprazničnemčasu,kosmosicervsinavdahnjenizenergijo,pričakovanjitervečjimupanjem,jevelikotakih,kizaradirazličnihokoli-ščinnemorejopreživetitehprazničnihdni,kotbisisamiželeli.Mednjimisotudiotroci,kibodopraznikepreživelivbolnišnici.Zatosmozanježelelistoritinekajdobregainjimskušalivsajnekolikopričaratiprazničniduh.Pomagalismojimpriokrasitvibožičnegadrevesca,jimrazdelilida-rilainzdruženjempričaraliprazničnovzdušje«.

Otroci skupaj s študenti pred okrašenim božičnim drevesom

Otroci izdelovali božične okraske – maskota ŠOUMKO v ozadju



Klinika za pediatrijo prejela donacije za novi ultrazvočni aparatAvtor: Š. P. Foto: Dejan Vrtačnik

V minulem letu so Kliniki za pediatrijo UKC Maribor pri nakupu ultrazvočnega (UZ) aparata na pomoč priskočili kar trije donatorji s svojimi zbranimi sredstvi. Mercator, Večer in podjetje Starkom so vsak na svoj način skupaj zbrali več kot 11.500 EUR za nakup nujno potrebnega UZ aparata za potrebe Klinike za pediatrijo.

Klinikazapediatrijosipolegstrokovnosti,kinaklinikido-segavisokoraven,prizadevaustvarjatiprimernepogojezabivanjepacientovvčasunjihovegazdravljenja.Žalpasemarsikateraželjapoizboljšavizaradipomanjkanjafi-nančnihsredstevneuresniči.Otežkisituacijipredstojni-caKlinikezapediatrijoUKCMaribor, izr.prof.dr.NatašeMarčunVarda,dr.med.pravi: »V takšnihsituacijahsmozelo veseli kakršnekoli pomoči, ki pripomore k boljšizdravstveni oskrbi naših pacientov. Tako so nam konecleta2013priskočilinapomočVečer,MercatorinpodjetjeStarkomzdonacijamivskupnivrednostivečkot11.500EURzanabavonujnopotrebnegaprenosnegaultrazvoč-nega(UZ)aparata,nakaterembilahkodelalispecialistirazličnihstrok«.Pojasnilaje,daimatrenutnoklinikaleenstacionarniUZaparat,nakateremvdopoldanskemčasudelapediatričniradiologinenaparat,kijestacionirannaEnoti za intenzivnonego in terapijo.Zdodatnimapara-tombilahkoopravilivečpreiskav,zlastivčasu,kojeprvistacionarniaparatzaseden.

Mercatorževrsto letdonirazdravstvu,vednoznovapapoiščemožnosti,daprispevazapotrebezdravljenjanaj-mlajšihbolnikov. Tako jeobkoncupreteklega letaKli-nikizapediatrijoUKCMariborprispevalkar5000EURzanakupUZaparata.MojcaAvšič,izvršnadirektoricamar-ketingainrazvojavMercatorju,kijedonacijosimboličnopredalajeobtempoudarila,dajetrebavednoznovasto-pitiskupajzapomočpripotrebahbolnišnic,šeposebejkogrezaotroke.

AkcijizbiranjadenarjazaUZaparatse jepridružilatudimedijska hišaVečer, ki je v okviru svoje akcijeStopimoskupaj!spomočjoVečerovihbralcevštirimesecezbiraladonacijskasredstva.VečerjemariborskiKlinikizapedia-trijodoniralcca.5000EUR,toje10%prihodkov,pridoblje-nihspromocijskoprodajočasnikainrevijpriVečerovemvozičku.»Pouspešnozaključenipoletniakciji,kosmodelzbranih prihodkov od ulične prodaje nakazali Zvezi pri-jateljevmladineMariborzanakupšolskihpotrebščinzaotroke,smosejeseniodločili,dapomagamomariborski

Klinikizapediatrijo.Veselinas,danamjespomočjona-šihbralcevuspelozbratiskorajpetinocelotnegazneska,potrebnegazanakupprenosnegaUZ-aparatazapregle-deotrok,«jepovedalMitjaBlagajac,vodjamarketingapriVečeru.

ObtejvelikihumanitarniakcijisepredstojnicaKlinikezapediatrijov imenuosebja inotrok izsrcazahvaljujedo-natorjemzazbranasredstvainobtempoziva:»Zanakupnujno potrebne aparature, ki stane okoli 25.000 evrov,potrebujemošekarnekajsredstev,zatobomokakršne-koliakcijeinpomočiizjemnoveseli«.

Simbolna predaja donacijskega čeka (od leve proti desni): Nataša Marčun Varda, Mojca Avšič, Gregor Pivec



V spomin – prim. Zlatko Kurelac, dr. med., specialist oftalmolog (1930 - 2014)Avtorica: Dušica Pahor

V začetku februarja tega leta nas je pretresla vest, da se je za vedno poslovil prim. Zlatko Kurelac, dr. med, specialist oftalmolog.

Rodil se je leta 1930 v Zagrebu. Po končani osnovni insrednjišolisejevpisalnaMedicinskofakultetoUniverzevZagrebuinjouspešnokončal.Leta1964sejezaposlilnaOddelkuzaočesneboleznivSplošnibolnišniciMari-bor.OdtakratdaljejebilvesčaszaposlennaOddelkuzaočesne bolezni, kjer je vse do svoje upokojitve delovalkot zdravnik specialist oftalmolog. Prim. Kurelac je bilvsestranski oftalmolog. Njegovo znanje je bilo izjemnoširoko.Posebejsejeukvarjalzzdravljenjempovišanegaočesnega pritiska ali glavkoma in s preiskavami vidne-gapolja.Dolga leta jebilvodjaKabinetazaglavkom inKabinetazaperimetrijo.Podnjegovimvodstvomsejetadejavnostnaoddelkumočnorazvila.Aktivnojesodelovalnaštevilnihdomačihinmednarodnihsrečanjihinprenašalpridobljenoznanjevnašobolnišnico,nanašoddelek.Nje-govazaslugaje,dasmonaoddelkužezelozgodajzačelis sodobnimimetodami zdravljenja glavkomske bolezni,vključnosklasičnimoperativnim intakratsodobnimla-serskimzdravljenjem.Prim.Kurelacjebilodličenučiteljmlajših generacij in kot takega se ga bomo zmeraj radispominjali.

Polegnajožjihdomačihjebilanjegovanajvečjaljubezentudi ljubezendokonjev. Izjemnorad je jezdil intašportohranilvsedovisokestarosti.Zeloradjepotovalintoševtistihčasih,kotonibilotakoenostavno.Nakoncuve-černihstrokovnihsestankovnamjepogostopripovedo-valosvojihpotovanjih.Biljeizrednorazgledan,imelješi-rokpoglednasvetinbiljeodličensogovornik.Spoštovalismogakotčloveka inkotsodelavca.Včasihsesprašu-jem,alismomi,kotnaslednjageneracija,mlajšimkole-gomdalitoliko,kakorjetodalageneracijaprim.Kurelca.Njegovanavdušenostdonovihspoznanjjebilanalezljiva.Malodušnostinipoznal.

Vsedoupokojitveleta1995,jesledilnajnovejšimdoga-janjemvstroki.Zoddelkomjeostalpovezandoklermujezdravjetošedopuščalo.Todačasjeneizprosen.Prišlasoletabolezni,odvisnostiodnajbližjih.Imeljesrečo,sajmujehčerkavednostalaobstrani.

Spoštovanegakolegainučiteljasebomozmerajradispo-minjali.Najpočivavmiru!

Ultima hora latet – zadnja ura je skrivnost.

Prof.dr.DušicaPahor,dr.med. PredstojnicaOddelkazaočesnebolezniUKCMaribor

prim. Zlatko Kurelac, dr. med



Profesor Viljem Brumec je s svojim ustvarjalnim dopri-nosom odločujoče prispeval h kasnejši ustanovitvi Fa-kultete za zdravstvene vede. Kronološko gledano je bilsorazmernokratekčasdekansprvavišjeinzatemvisokezdravstvene šole –od 1993 do 1997. Za profesijo zdra-vstvenenegepomenitadobaepoho,vkaterijebilzaslu-žni profesor nosilec preboja tradicionalnih ovir razvojaizobraževalneinraziskovalnepiramidezdravstvenenegeternjeneumestitvemedzdravstvenevede.Oblikoval jeskupino sodelavcev, ki somu po svoji usposobljenosti,volji,močiinhotenjuzmoglisleditivinovativnemintur-bulentnemprocesugraditvetemeljevuglednevzgojnoiz-obraževalneustanove,katerefilozofija,vizijainstrategijasobilezačrtanejasno,dabinjihovakonstrukcijavzdržalakasnejšenadgradnje.Vtemzagonskemobdobjujerazvojpripeljaldoprojektiranjamodelainpredlogazaodobritevfakultetne stopnje izobraževanja za zdravstveno nego.Projektjebilbrezovirodobrenvsedoministrskekomisi-je.Kobibilitedaj–tudimedicinskipredstavnikitekomi-sije–zmoglirazumetipredstavljenimoderniprojekt,kijeslonelnakadrovskipomočimednarodnopriznanihprofe-sorjevzdravstvenenege,bibilazdravstvenanegadobila

zapoznelofakultetnoizobraževanje10letprej,kotgaje.Njegovorazočaranjejebilotedaj,vključnoznašim,veli-ko,ker je izjemno razumel,kakšnazavora jebilaznovapostavljenazakasnelemuinprepotrebnemuizobraževal-nemurazvojuzazdravstvenonego.Razumeljezato,kerse jetakobrezzadržkov inprepričanopoglabljalvspo-znavanjenepogrešljivegainnajobsežnejšegazdravstve-negasegmenta,kimorasleditinapredkučasa,kargaje,tudivtempogledu,uvrščalomedizjemnezdravnike.

Vobdobju,kinasjezdruževaloinsrkalonašastrokovnarazdajanja, so se v tkivo našega povezovanja vpletaletudinašeosebnostnepotezeinpristopi–tudidekanovi.Obenjegoviprodekanicistaimelipritemobčutenjuzago-tovodragocenoprednost, kar dokazujejonjuni spomini.Dragocenozato,kerjebilpredvsemnašvelikiučitelj,kijenanevsiljivinnavidezneopazennačinučilnas,učite-lje. Istočasno pa je dajalmožnosti za sproščanje našihustvarjalnihpotencialov.Biljevelikpedagog.

Vratadekanasobilavednoodprtazapotrebeinpraviceštudentov.Pričakovaljeinvednopoudarjal,daještuden-tepotrebnoobravnavatikotodrasle.Pri tem jezadeval

In Memoriam – profesor dr. Viljem Brumec, dr. med.Avtorici: Silva Vuga in Majda Pajnkihar

profesor dr. Viljem Brumec, dr. med.



obstališčakatedrezazdravstvenonego,daštudentipri18letihšenisoosebnostnodovoljprofilirani,karzahte-va prisotnost specifičnega vzgojnega vidika za potrebedelovanjavzdravstveninegi.Njegovabesedajenamrečznalabititudinepremagljiva.Dopuščaljeargumentiraneugovore,abilojevselejjasno,dokodavtoritetategave-likegamožaskarizmotodopušča.

Spoštovaljestališčakatedrezazdravstvenonego,ki jevnjegovemčasupredstavljalaasociacijovsehstrokovnopomembnihinodločujočihfaktorjevzazdravstvenonego.Poslušaljenjenenavedbeinrazlagetersevanjepoglab-ljal,kajtibilječlovekduhovneširine.Etikainestetikastabilanjegovavelikaživljenjskapostulata.Vokvirutegajebilodprtzamoderne,noveizziveinpridobitvesodobnegačasa.Akademizacijazdravstvenenegejebilanovizzivindekanjebilnanjonaravnan.Natejpoti jebilnaštimskivoditelj.

Tim dekana je razvijal tisto svojstvenost in kategorijozdravstvenenegevizobraževalneminvzgojnemprocesu,kišedaneszlastiznotrajpredvidenezdravstvenerefor-me predstavlja imperativ v sodobnem zdravstvu, to jekvalitetopodročjadelovanjainobravnavečlovekaoz.pa-cienta.Stemjebilvzgojnoizobraževalniprocesusmerjenkbistvu,kvlogizdravstvenenege,kakojorazumeti,kakojozagotavljatiljudemoz.pacientominkakozdravstvenonegointegrirativnajširšizdravstvenitim.Taširšipoglednavlogozdravstvenenegev zdravstvenem timu jebilovodilodekanavnjegovemtimu.

V odnosu dekana do teh globalnih vprašanj je prihaja-la do veljave njegova lastnost perfekcionista. Apriornojenasprotovalsurogatom insprenevedanjemvsehvrst,bližnjicam pri zagotavljanju doslednosti, poštenosti indolžnosti.Aznaljebititudigalanteninpozorengospod

terizdatnopohvalitipožrtvovalnostinkvaliteto.

Kljubvelikipredanostivodenjupomembneinstitucijegajeizventegazaposlovalainzapolnjevalapripadnosthis-toričnemupodročjuraziskovanja.Slišalismo,kakoiskanesobilenjegovetovrstneizkušnjeinssvojozgodovinskoknjigo jezapustildragocenozapuščino.Mestomeduči-teljimedicinskefakultetepamujepreprostopripadalo.Zveseljemjeobpriložnostihpripovedovalozgodovinskihspoznanjihinhistoričnemraziskovanju.Uspelomuje,danasjecepilstemveseljem.Rezultatnjegovegavplivaje,dapriZbornicizdravstveneinbabiškenegeSloveniježenekajletdelujedelovnaskupinazahistoričnoraziskova-njenapodročjuzdravstveneinbabiškenege.

Sevedasobilituditrenutkisproščenegadruženja,kosejedekanznamipoveselilinnasmejalinniimelzavor,dasinebiprižgalcigare.Obtakihtrenutkihsmospoznavalinjegovovelikoljubezendonarave,njegovoobčudovanjeumetnosti,zlastiglasbe.NimubilotežkosestivavtoinseodpeljatiobčudovatedinstvenovelikonočniconaBoč.

Danessenatemmestudekanuinzaslužnemuprofesor-ju dr. Viljemu Brumcu ne posvečamo samo zato, ker jebila tukajnjegovazadnjapostajaslužbovanja,saj jebilustvarjalenšepotem,praktičnodokoncasvojegaživlje-nja.Ne,častimamo,dasemutukajinsedajposvečamopredvsemzato, ker nam je daroval tako velik del sebe,zaradičesarnibilledekannašeinstitucije,temvečjebilinvnasostajaNAŠcenjenigospoddekan.ZatosmomuposebejhvaležniinnamBOOSTALVVEČNEMSPOMINU.

SLAVAMU!

SilvaVugainMajdaPajnkihar njegoviprodekanicinaVZŠ

Pokojniprofesorsejerodil14.februarja1925vMariboru.Poosnovnišoliingimnazijisejeleta1946vpisalnaMedi-cinskofakultetovZagrebu,kjerje1953.letakončalštu-dijmedicine.NatojestažiralvsplošnibolnišnicivVipavi,Mariboru inLenartu.Od leta1957do1959 jebil zdrav-niksekundarijnakirurškemoddelkubolnišnicevČrninaKoroškem,postrokovnemizpituvLjubljanipajepričelsspecializacijoizginekologijeinporodništvavmariborskisplošnibolnišnici,kijojezaključilsspecialističnimizpi-tomnaGinekološkiklinikivLjubljanileta1962.Slediloje

skorajdesetletnoobdobjedela inustvarjanjanaporod-niškemoddelkumariborske bolnišnice. Kmalu je postalvodilnislovenski in jugoslovanskistrokovnjak,ki jekla-sičnoporodništvorazvilindvignilnavišjistrokovninivo,kigadanespredstavljaperinatologija.Že1966.letajekotprvivbivšiJugoslavijiuvedelmetodougotavljanjastanjaplodamedporodomzmikroanalizofetalnekrvi,začeljespredporodnimugotavljanjemRhesushemolitičnebolezniin1968.letajevsodelovanjuzdr.VeingerlomprvivJu-goslavijiuspešnoopravilintrauterinofetalnotransfuzijo

Nekrolog – profesor dr. Viljem Brumec (1925–2014)Avtor: Elko Borko

15. januarja se je množica sodelavcev, prijateljev in drugih Mariborčanov na Limbuškem pokopališču poslovila od zaslužnega profesorja Mariborske univerze ter zdravnika prof. dr. Viljema Brumca, ki ga uvrščajo med ustanovitelje sodobnega porodništva.



priobolelemplodu.Ponjegovizaslugiseježeleta1969začelasistematičnaprofilaksategaobolenja.Napodro-čjuneonatologijejessodelavciizdelalpostopkezarea-nimacijoprizadetihnovorojenčkovobporodu.Nikakorpane pozabiti njegovega prispevka pri uvedbi ultrazvočnediagnostikevginekologiji inporodništvu, saj jebil sou-stvarjalecteganovegadiagnostičnegapomagala,kisejerazvilopravvMariboru.

Zaradiomenjenihstrokovnihdosežkov jeprof.dr.ViljemBrumecpostalznanincenjenstrokovnjaknaširšempo-dročjubivšeJugoslavije.Kotširokorazgledanizdravstve-ni delavec, pedagog in organizator je pritegnil številnesodelavceintakookrogsebezbralprodornoraziskovalnoekipo,kijessvojimiizsledkiinobjavamiobogatilatakra-tnomedicinskoznanost,mariborskabolnišnicapajepos-talavodilniperinatološkicenter–nesamozaSlovenijo,temvečtudizapodročjecelebivšeJugoslavije.Omenjenislovesjepotrdilamonografijaizleta1971znaslovomMi-kroanalizefetalnekrviinnovejšipostopkivporodništvu.Med sodelavci Viljema Brumca, s katerimi je v tistemobdobju sodeloval, moramo omeniti Edvarda Glaserja,IgorjaJaplja,NikaJesenovca inAntonaVajngerla.Ževnaslednjem letu je publikacija izšla še v srbohrvaškemprevodu in jevečkotdvajset letslužilakotosnovniuč-benikmoderneperinatologije,kisejeuporabljalnacelempodročju bivše Jugoslavije. Skupaj z AsimomKurjakomstaleta1977uredilainvZagrebuizdalaučbenikPerina-talnemedicine.

Leta1971 jeprof.dr.ViljemBrumeczapustilporodniškioddeleknašebolnišniceinseodzvalvabiluterizzivuaka-demskekariere.NaPedagoškiakademijivMariborusejezaposlilkotpredavateljzaanatomijoinfiziologijo.Tudinatemdelovnemmestusejeuveljavil;biljedekanakademi-jevdvehmandatih,uspešnojesodelovalpripreobrazbiustanove,kijeleta1986preraslavPedagoškofakultetoUniverzevMariboru.Bil jenjenprodekanzaraziskoval-no inumetniškodejavnostterustanovitelj indolgoletnipredstojnik Raziskovalnega inštituta ter glavni urednikZnanstvene revije, ki jo je ustanovila in izdajala Peda-goškafakulteta.NapisalinizdaljeuniverzitetniučbenikFunkcionalnaanatomijačloveka.Zaradisvojihstrokovnihdosežkovinpedagoškihsposobnostijebiltakojpodok-toratunaZagrebškiuniverziže leta1973naMedicinskifakultetiUniverzevLjubljani imenovanzadocenta,petletkasnejepaza izrednegaprofesorja izginekologije inporodništva. Na Pedagoški akademiji v Mariboru je že1981.letapostalredniprofesorzaanatomijoinfiziologijočloveka,novembra1986pajebilizvoljenzarednegapro-fesorjanaPedagoškifakultetiUniverzevMariboru.Junija1989sejezačasnoupokojil,vendarježeštiriletazatemzačelstretjimuspešnimobdobjemsvojegastrokovnegain pedagoškega poslanstva. Leta 1993 je Državni zborRepublikeSlovenijesposebnimzakonomustanovilVišjozdravstvenošolovMariboru,katereprvidekanjepostalprof.dr.ViljemBrumec.VišjazdravstvenašolajebilatudiponjegovizaslugizodlokomopreoblikovanjuUniverzevMariboruleta1994prevedenavVisokozdravstvenošolo.Vtemobdobjujesvojestrokovnoznanjevlagalvrazvojpedagoškegaprocesa,vrazvojraziskovalnihdejavnosti,

sodeloval je pri vključitvi ustanove vmednarodne razi-skave in širitvi mednarodnega sodelovanja s sorodnimiustanovami.Svoji naslednici prof.DušiciMičetićTurk jezapustil dobro organizirano in strokovno uveljavljenozdravstvenoustanovo,kidanesnosinazivFakultetazazdravstvenevede.

Profesor Brumec sodi tudimed pobudnike za ustanovi-tevMedicinskefakultetevMariboru.PrvirektorUMprof.dr.VladimirBračičgajevzačetkuleta1976imenovalzapredsednikaposebnedelovneskupineznalogo,daprip-raviporočiloomožnostihmedicinskegaštudijanamari-borskiuniverzi.Podaljšemusklajevanjuso4.novembra1977vsindikalnidvoraniSBMsvečanopodpisalisamo-upravnisporazumotemeljihmedsebojnegasodelovanjamedMedicinskofakultetovLjubljani,SplošnobolnišnicoMaribor, Zdravstvenim domomMaribor ter Zavodom zazdravstvenovarstvoMaribor–stemjemariborskabol-nišnica postala učna bolnišnica Medicinske fakultete vLjubljani.Toimenovanjepredstavljaenegaodpomemb-nihposkusov,dabižetakratvMariboruustanoviliMedi-cinskofakulteto.

Zasvojedolgoletnobogatostrokovnoinpedagoškode-lovanje je prejel številna priznanja in odlikovanja. Naj-ljubšemujebilopriznanjeSenataUniverzevMariboru,kimujeleta1997podelilnaslovzaslužniprofesorUniverzevMariboru.Prisvojemdelusijenabiralmočivalpinizmuinsesproščalobglasbeniumetnosti.Pomembnojeome-nitinjegovoosebnoinstrokovnozanimanjezaproblemezgodovinemedicine; leta1968bilmedustanovnimičla-niMedikohistoričnesekcije(MHS)SZDinleta1980medustanovnimi člani ZDZZKS. Bil je tudi aktivni član vsehslovenskih zgodovinskih organizacij, med drugim tudiZgodovinskega društva Fran Kovačič. Njegovo znanje stega področja je uporabila tudi težko pričakovana novadruga slovenskaMedicinska fakulteta Univerze vMari-boru, za katero se jemed svojimaktivnimakademskimdelomtakozavzemal,inkigajeleta2004imenovalazanosilcapredmetaZgodovinamedicine.Stemsejeizpol-nila tudi njegova želja, da prispeva k vzgoji in razvojunovegeneracijeslovenskihzdravnikov.Svojopedagoškonaravnanost in odgovornost do študentov je pokazal spripravoučbenikaKratkazgodovinamedicine,ki jeizšlaleta 2008. Učbenik je dobil številne pozitivne ocene inpredstavljaprimernoštudijskogradivozanovegeneraci-jeslovenskihštudentovmedicine.Zanjegovodolgoletnoaktivnodelo inčlanstvovMHSSZD innjegovorazisko-vanjezdravstvenekultureincelotnezgodovinemedicinegajeMHSSZDnagradilaznazivomčastničlanMHS.Prof.ViljemBrumecjetakojpo2.svetovnivojniživelindelovalv težkihpogojih,vendar jekljubokoliščinam inživljenj-skim preizkušnjam uspel kot raziskovalec, zdravnik inodličenpedagog.SsvojimdelovanjeminuspehisijemedzdravnikiUKCMariborinosebjemUniverzevMariboruinštevilnimiMariborčaniustvarilspoštovanje, imenašegamestapaponeselvširšijugoslovanskiprostorinsitakopostavilspomenik,kinambošedolgovponosinčast,dasmopoznaliindelalisprofesorjemViljemomBrumcem.



V Enoti za transfuzijsko dejavnost Ptuj 100-krat darovala kri kar dva krvodajalcaAvtor: Simona Strmšek Šlamberger

V Enoti za transfuzijsko dejavnost (ETD) Ptuj je bilo 3. decembra 2013 ponovno veselo, saj sta svojo kri že stotič darovala kar dva krvodajalca, in sicer Janez Muršec in Ludvik Kokol. Ob tem humanem dogodku so ju spremljali vodja ETD Ptuj dr. Bojana Bizjak spec. transf., Simona Strmšek Šlamberger iz CTM Maribor, njuni družinski člani, predstavniki Območnega združenja Ptuj ter krajevnih organizacij Rdečega križa Destrnik in Gorišnica, od koder krvodajalca tudi prihajata.

KrvodajalecJanezMuršecizDestrnika,kijezasedel20.mestomedstokratnikinaETDPtuj,jesvojokriprvičda-rovalvJNA,vseostaleodvzemebeležimovCTMMaribor,vzadnjihletihpavEnotizatransfuzijskodejavnostPtuj.»Prinasdomasmovsikrvodajalci;žena,hčiinbratje.Na-govorilapajihjemama,kijetudisamabilakrvodajalka,«praviMuršecindodaja,dasiživljenjabrezkrvodajalstvasplohnemorepredstavljati.

Podobnozgodbo,dagajevduhudobrodelnostivzgajalanjegovamama,jepovedaltudi21.stokratniknaETDPtujLudvikKokol,kijesvojokripravtakodarovalvJNA.Navsedrugeodvzeme je rednoprihajalvETDPtuj.Radse

spominja svojegaprvegadarovanjakrvi. »Sosedame jezvabilanaavtobus,kijepeljalnekamvmesto.Kosmoseustavilipredbolnišnico,semspoznal,dasemseznašelmedkrvodajalci.Natri,štirimesecemezačneboletigla-vaintakratževem,daječaszaponovniodvzemkrvi,«šedodajaLudvikKokol.

Obastokratnikasesedajudeležujetakrvodajalskihakcij,kijihorganiziranjihovakrajevnaorganizacijaRK.

Obema stokratnikoma še enkrat iskreno čestitamo obnjunemhumanemdejanjuinjimaželimovelikozdravjaterdanasbostašenaprejobiskovalanaEnotizatransfuzij-skodejavnostPtujindarovalakriševprihodnje.

Ekipa ETD Ptuj v družbi s stokratnikoma.



Nekaj vtisov z jesenskega izleta po deželah BaltikaAvtorica: Darinka Auguštiner Fotografije: skupinska fotografija pred Ermitažem in pred dvorcem Trakai.

Po mnogih potovanjih v tople kraje so se v Sindikatu UKC Maribor odločili potnike popeljati na sever. V preteklosti smo obiskali že veliko evropskih dežel, želja številnih potnikov pa je bila obiskati še »eksotični sever«. Zmeraj smo si prizadevali, da bi željam članom ugodili, zato tudi tokrat ni bilo težko zbrati potnikov za poln avtobus.

Pred odhodom smo udeleženci potovanja brskali medštevilčnimiinformacijamiodeželahinkrajih,ki jihbomoobiskali.Napotsmoseodpravilivsakssvojopredstavoodeželah,ki jihpovezuje legaobBaltiku in jihobičajnoopisujejokotdeželetisočerihjezer,ravnin,leduinrajskihpoletij.Pričakovanjasobila velika, saj smosenameniliogledatitudiBerlin,SanktPeterburginnapotidomovšeVaršavoterKrakov.

Zavedali smo se, da bosta začetni in končni del dva-najstdnevnega potovanja utrudljiva zaradi dolge poti.VodičkaUrškapajessvojimiizkušnjamiznalauredititudito.TakosmoseponočnivožnjinapotidoBaltikaustavilivBerlinu.Ogledomznamenitostismonamenilinekajur.Zgodovinajevmestu»pustila«številneznamenitosti.Na

krožnemogledumestasmosi večinoogledali karzav-tobusa,kasnejepapeš.Začelismosslavnimstadionom,ki je leta 1936 gostil poletne olimpijske igre. Sledili sooglediBrandenburškihvrat inPariškega trga,poavenijiPodlipamidoparlamenta,Aleksandrovegatrgadopro-testantskekatedraleindoMuzejanemškezgodovine,dr-žavneopere,Novestraže,Bebelplatzspraznoknjižnico.Skorajnavsakemkorakusmosesrečevalispomnikinatemnejšoplatnemškezgodovinevčasunacizmainkas-nejezdelitvijomestazberlinskimzidom.

Temeljito»razhojeni«inočaraninadizjemnolepimBerli-nomsmopotnadaljevaliporavnipokrajiniseverneNem-čijedopristaniščaTravemunde.Predvkrcanjemnaladjosmoprostičasnameniliogleduprodajalnespijačami,ki

Skupinska fotografija pred dvorcem Trakai



potnikomprotiSkandinavijiponujaopojnenapitke.Sme-šnonizkecenepijačnasnisopremamile,kotsetozgodialkoholaželjnimŠvedomaliDancem.Vkrcalismosenaladjoinseurujenipredalipočitkumednočnoplovbo.La-godnopreživljanjecelodnevneplovbejegodilovsakomur.Uživanjevodličnihranijetrajalonekajur,slediljepočiteknaležalnikihinvsavni.DoživelismošesončnizahodzaBaltskimmorjeminpolagodnivožnjismoznemškona-tančnostjotočnoob8.uripristalivHelsinkih.

Živahnomorsko pristanišče Helsinki je prestolnica Fin-ske,kijebilaustanovljenaleta1550kotmorskoprista-nišče,odtlejpasomoralipretrpetištevilnepožare,kugoin lakoto.Enatakihnesreč–velikipožar leta1808– jeuničilavečkotdvetretjinistaregamesta.Obnovajemes-tospremenilavpravozakladnicodobresodobnearhitek-ture. Velik del tega smo si tudi ogledali.Največji vtis omestu,kimupravijotudi»hčiBaltika«,sonaredilevladnapalača, sedežuniverze inprotestantskakatedralaTuo-miokirkko,ki jezaradinekolikodvignjenegapoložajanatrgunajprepoznavnejšastavbavHelsinkih.Snežnobelaarhitekturna lepotica z modrozelenimi kupolami se ve-ličastno blešči pod severnoevropskim zimskim soncem.Ničmanjopaznaniveličastnaopečnabizantinskazgrad-bazzlatimikupolami inrazkošnonotranjščino.Spreho-dilismosepotržniciobjužnempristanišču,kjersoživopisanestojnicepravapašazaoči,sajsozaloženesšte-vilnimiuporabnimiročnoizdelanimispominki,zzelenjavoinssadjem,zgobamiinribami.SprehodilismosemimobronastegakipamorskedekliceHavisAmanda,kijeza-ščitnoznamenjemesta invarujetržnico,terzaviliskozimestoinzačutilinjegovutrip.Novejšekulturneindrugepridobitveterrazsežnostmesta,kiserazprostiratudipootokihdalečvmorje,smodojelišelemedvožnjozavto-busom. Vodička nam je predstavila nekaj zgodovinskihdejstevinpodatkovonaravnihinkulturnihznačilnostih.ČasdomejezRusijojekomajzadostovalzapredstavitevenenajvečjihdržavevropskeunije.VidetiHelsinkevenemdnevu zagotovonepomeni,dasibilnaFinskem.Prek-rasna jesenskoobarvanapokrajinaobcesti je ledrobecnaravnelepote,kismojouspelivideti.

Za vstop v Rusijo smo se pripravljali že nekajmesecevprednašimodhodom.Težavpri vstopuvdržavoni bilo,sajsoželenepodatkeRusižeimeli.NaSantPeterburgseježespustilvečer.Osvetljenomestossvojimiznameni-tostmisenam je ženaprvipogledprikupilo.Naslednjadvadnevastabilanamenjenaogledudrugeganajvečje-gamestavRuski federaciji s skorajpetimimilijonipre-bivalcev.Tristoletnazgodovinamestajeizjemna.VnjemjenekočvladaladružinaRomanov.Mesto jenajvečji ra-zvojdoživelopodokriljemPetraVelikegainponovnopodvladavinoKatarineIIterveljazaeneganajlepšihmestnasvetu.Grenamrečzapraviarhitekturnibiser,prigradnjikateregasosodelovalizahodnoevropskiarhitektiinume-tniki.Zaradivrhunskiharhitekturnihdosežkovinumetnihkanalov,ki sodopolnjevali rokaveNeve, jemestodobi-lovzdevek»severneBenetke«.Zbesedamijenemogoče

opisati številne lepo obnovljene zgradbe, ki smo si jihogledalitudimednočnovožnjozladjo.Admiraliteta,Zim-ski dvorec, Kazanska katedrala, samostan AleksandraNevskega,trdnjavasvetegaPetrainPavlazistoimenskocerkvijo,kjersopokopani ruskicarji,KatedralasvetegaIzakaskupoloprekritos490kilogramizlatainkatedra-laKristusovegavstajenjaaliKrvavacerkevsonekatereznamenitosti.

NavdušilnasjeogledzimskegadvorcaErmitaža,muzeja,ki velja za eno največjih svetovnih zakladnic umetnostistaregainnovegasveta.Zatemeljitioglednekdanjepre-stolnicescarskimdvorominštevilnimicarskimireziden-cami,kotstaPetrovdvorecinCarskoselo,bipotrebovaliveččasakotsmoganamenilicelotnemupotovanju.Prek-rasna Katarinin in Aleksandrov dvorec v Carskem selu,zgrajenav ruskembaroku terPetrovdvorec, ki ga ime-nujejotudiruskiVersailless,soobdanisparkiinfontana-mi.PooktobrskirevolucijijedružinaRomanovihdoživelatragičnousodoinznjotudinjihovopremoženje.ZvpisomnaUnescov seznamsvetovnedediščine soposkrbeli zatemeljito obnovo in sedaj z vsem bliščem privabljatamnožiceturistov.

Obisk Sant Peterburga je bil zagotovo vrhunec našegapotovanja. Posebno doživetje je bil tudi ogled baletnepredstaveLabodjejezerovMariinskemteatru,kinavdu-šujeskristalnimi lestenci in lesketajočimisenotranjimifasadamiterstenami,prevlečenimis400kgzlata.

Kpresežkom,skaterimismosesrečevalinavsakemko-raku,jeprispevalatudivodičkaUrškaspoznavanjemru-skezgodovine,povezanezdružinoRomanovih.

Naslednji dnevi so bili namenjeni deželam ob Baltiku.Estonija,LatvijainLitvasodeželeravninintisočerihje-zer.Pravzaradizelenihravnin,velikihrekinmnogihjezersoznanetudikotzelenomodredežele.Nanassonaredilenajvečjivtisravneceste,obdanezbrezami,kisobilete-dajovitevčudovitejesenskebarve.Žalnismoimelisreče,dabisrečalinajboljznanegaprebivalcatehkrajev–losa.Nanjsonasspominjalizgoljcestniznaki.Tedeželesobilevpreteklostivednozaželendelsveta.Vsakaoddežel,kisoosvajaletoozemlje,sopustilesvojpečat,nisopaus-peleizkoreninitinjihovetradicije.

Najmanjšamedbaltskimidržavami,Estonija, senam jeprikupila zaradi svojega glavnega mesta Talin. Mestoima tri obraze: srednjeveško staromesto,mesto nebo-tičnikov, grajeno v tipičnem betonskem stilu sovjetskearhitekture ter industrijo.Zapopotnike jenajzanimivej-šistaridelmesta.Talin imabogatozgodovinožeod12.stoletjadalje.Ogleduznamenitosti–gotskemestnehiše,katedralasv.Nikolajainvzponnazvonikcerkvesv.Ola-fa s prekrasnim razgledom, dominikanski muzej, staromestnoobzidje–jesledilopohajkovanjepoozkihulicah,trgovinicah,kisoponujaletoplespominkedomačeobrti.Največjihjepristalonaglavahizletnikov,sajjebilolene-kajstopinjnadničlo.Pogrelismosevpravilitvanskikrčmi



s»pravokrčmarico«,kijenašimmoškimdalavetra.Pri-voščilismosilosovgolažinšekakšoodtamkajšnjihspe-cialitet.Sevedanismopozabilinaogled»srednjeveškegastranišča«.PresenetljivodobroohranjenostaromestojevpisanonaUnescovseznamsvetovnedediščine.Letnogaobiščevelikoturistov,takodaprihodekodturizmaznaša15%estonskegaBDP.

Estonščina jesorodnafinščini,sepapovsemrazlikujeodjezikadrugihdvehbaltskihrepublik–LatvijeinLitve–terodruščine.Približnočetrtinaprebivalcevjeruskegaizvora.Deželi so v zgodovini vladali številni drugi narodi:Danci,Nemci,Švedi,PoljakiinRusi.Odleta2004ječlanicaEvrop-skeunije.Cenesovisoke,posebejvtrgovinicahzaturiste.

LatvijaimapodobnozgodovinokotEstonija.ZrazpadomSovjetske zveze je leta 1991 znova postala neodvisnadržava.Odleta2004ječlanicaEU.Tudipokrajinajepo-dobna:širnigozdoviinravnine.VečkottretjinaLatvijcevživivglavnemmestuRiga.Kljubhudemurazdejanjumed2.svetovnovojnojeohranjenvelikdelstaregamestnegajedrazozkimiulicami.Sprehodilismoseponjih,siogle-dalimestnokatedraloznajvečjimiorglamivEvropi,cer-kevsvetegaPetrainpročeljastavbvsecesijskemslogu,spomeniksvobode,ki jesimbol litovskeneodvisnosti injes43metrimednajvišjimispomenikivEvropi.Prednaj-znamenitejšimisrednjeveškimihišami,imenovanimiTrijebratje,stanamiznajdljivamuzikantazaigralaslovenskohimno!Tudinamjezaigralosrece,kosmodalečoddomaslišalidomačohimno. Invsrcunam jeostala tudiRiga.Vodička je slikovito predstavila zanimive legendeo na-stankumesta,simbolučrnemačke,čokoladiinšeočemmočnejšem.Nekajslednjegasmosevedatudikupili.Pri-voščilismosi litovskojuho inseposladkalissladicami.DoberzaključekobiskaRige,kijevletošnjemletuenaodEvropskihprestolnickulture.

NapotiprotiLitovskiprestolniciVilnasmoseustaviliobznamenitosti, ki privablja največje število obiskovalcev.BlizukrajaSiauloaismosiogledaliGorokrižev,kjerljud-ježeod19.stoletjapostavljajokriževspominnaumrlesvojce.Prvekrižesopostavilivspominnažrtvepoljskevstaje, kasneje pa tudi za žrtve komunističnega režimaSovjetske zveze. Čeprav so jo oblasti že večkrat želeleuničiti,soljudjekriževednoznovapostavili.Križisover-skisimbolinsimbolnarodneLitovskeidentitete.

KotostaleBaltskedržaveimatudiLitvaburnozgodovino.Meddrugimjebilav14.stoletjunajvečjadržavavEvropi,sajjepokrivalaobmočjedanašnjeLitve,Belorusije,Ukra-jine,delomaPoljsketerRusije.Jenajvečjamedbaltskimidržavami.Ravninskainrahlogričevnatapokrajinajepre-predenas758rekamiin2800jezeri.Bilajeprva,kijesejevletu1990osvobodilaodSovjetskezveze.

PrestolnicaVilnajeslikovitomestoobrekahNerisinVil-nia.StaromestnojedrojeenonajboljzanimivihvVzhodniEvropi.Znamenita jetudiVilnskauniverza,ki jebilaus-tanovljenaleta1579.Vilnaveljazageometričnosredišče

Evropeinjebilavletu2009Evropskaprestolnicakulture.Na sprehodu skozimesto smo si ogledali katedralo sv.Stanislavainsv.Vladislava,mestnohišo,južnavrataob-zidja,kisoznanazaradislikeBlagoslovljeneDeviceMari-je.PosebejzanimivajebilacerkevsvetegaPetrainPavla.Vilnajezanimivomesto inbibilovrednonekajčasana-menitipohajkovanju.Zaradimrazažalnibilopravevolje.Smosipazatonaenemodtrgovprivoščilivroččaj,bolj»zmrznjeni«pasosepogreliskuhanimvinom.

NapotiprotiPoljskismoseustaviliševsimpatičnemme-stecuTrakai,kijeobdanosštevilnimijezeri.Naenemodotokovstojiveličastensrednjeveškidvorec.Šelepotem,kosmogaobhodili,smoseprepričalionjegovivelikosti.

NapotidoVaršavenam ježezmanjkovalomoči inšte-vilni smoUrškino razlagooPoljski prespali. Z veseljemsmosipotemogledalimestneznamenitostiVaršave,kijebilameddrugosvetovnovojnoskorajvcelotiporušena.Staromestnojedrojelepoobnovljeno,vmessonekaterehiše,kisodelUnescovesvetovnedediščine:KraljevitrgzgradominSigmundovimstolpom,Katedralasv.Janeza,Vilanovskapalača,palačaKrasinskiinsevedaVaršavskasirena,zaščitnicamesta.

ZadnjidanpredpovratkomjebilnamenjenšeogleduKra-kova,stareprestolnicePoljske,kiveljazanajlepšemes-toPoljske.Ogledgraduskraljevokatedraloinzmajem,kibruhaogenjpodnjim,staregamestnegajedrazglavnimtrgominstaremestnehišesmozaključiliskratkimspre-hodomskoziSukiennico.To jebila zadnjapriložnost zanakupspominkov.Medtemse jenaKrakovspustilanočinsenamponudilapriložnost,dadoživimonočnovzdušjemesta.

Dvanajstdnipotovanjajehitrominilo.Premagalismout-rujenostinmrazterspoznalizanimivekraje,kisoresnič-novredniogleda.Povrnitvidomovsmoimeličaszaogledfotografij in urejanje spominov. Teh je res veliko. Vsakpotnikbozbralsvojenajljubše.MojiadutisoRomanovi,TalininvrhunskanočitevvVilni.

Skupinska fotografija pred Ermitažem



Popotniška fotografija 2013Pripravila: Anita Kirbiš Fotografija: nagrajena fotografija No. 1 (avtorica Anita Kirbiš)

Sindikat UKC Maribor je v mesecu januarju organiziral že tradicionalno Srečanje izletnikov, ki so se v preteklem letu udeležili kateregakoli izleta ali popotovanja v organizaciji sindikata. Letošnjega srečanja, ki je potekalo 23. januarja v Cafe Gala, se je udeležilo zanimivo število popotnikov. Obujali so svoja doživetja, si izmenjali fotografije in sooblikovali program izletov oziroma popotovanj za leto 2014.

Sindikatjerazpisaltudifotograf-skinatečajzanajboljšepopotni-ške fotografije 2013. Prispelo jevelikošteviloovojniczustrezni-mi»gesli«.Tričlanskakomisijajeza »naj popotniško fotografijo«izbrala fotografijo avtorice Ani-teKirbiš,kijenastalanaizletuvneznanonagraduTrakoščan.

Anita Kirbiš, članica Foto klubaMaribor,ljubiteljemfotografijenineznana,sajsezumetniškofoto-grafijoukvarjazadnjihdesetlet.Vtemčasujenastalo25samostoj-nihrazstav,sodelovala jenavečkot 40 fotografskih natečajihdoma in v tujini, kjer so sprejeliinnagradilikarnekajnjenihfoto-grafij. Je dobitnica priznanja namednarodni fotografski razstavi.Fotoklub Maribor ji je za vse tedosežke podelil razstavljalskinazivFZS3,beranjenihtočkpaježetolikšna,dajihbokmaludovoljzanapredovanjevFZS2.

Drugointretjonagradojekomisi-janamenilaavtoriciOlgiKovačič,posnetkipasonastaliobpopoto-vanjupoBaltskihdeželah.

Potovanjasovednoprijetnadoži-vetja,sajspoznavamonovekra-je,noveobičaje in ljudi.Zatiste,kipanemorejonapotbrezfoto-aparata, je to zagotovo tudipri-ložnost za številne fotografskeizzive. V divjem tempu »organi-ziranega popotovanja« nastanenatisočefotografij,mednjimipasezagotovonajde tudikakšnazumetniškim pridihom. Prav zatopozdravljamo idejo sindikata,darazpiše natečaj in izbere naj po-potniškofotografijo. Nagrajena fotografija Anite Kirbiš



O potovanjih v letu 2013Avtor: Darja Pernek Foto: Darja Pernek

Dolgoletno tradicijo uresničevanja želja članov, da na potovanjih spoznavajo nove dežele, ljudi in zanimivosti, smo nadaljevali tudi v letu 2013 in na izlete popeljali 477 potnikov. Verjamemo, da smo tako izpolnili željo tistim, ki se na potovanje sicer ne bi odpravili.

Kot vsako leto smo izpolnili željo staršev, da so na iz-let popeljali tudi svoje otroke. Ob Vrbskem jezeru smosiogledaliMinimundus innaOpičjemhribupodgradomLandskronzogledom japonskihsnežnihopic razveselilimalčke.

Veseladružba,kisevsakoletoudeležiizletavneznano,jespoznavalazanimivostihrvaškegaMedžimurja.Zaza-nimivzačeteksmosiogledaliobnovljenigradTrakoščan,kijenavdušiludeleženceizleta.OgledzanimivostiVaraž-dina in Čakovca ter spoznavanje zgodovine področja, kimejinanašodomovino,smozaključilinaimenitnemku-

linaričnempotepuspokušanjemmedžimurskihdobrotnakmečkemturizmu.

Jesenskidelprogramaaktivnostismoizpolniliz izletivBeogradinVojvodinotersposebnimpotovanjempode-želahBaltika.Beogradvsakičznovanavdušissvojozna-čilnoatmosfero,zgodovinskimiznamenitostmi,ljudmiindobro hrano.Navdušenje pa z velikomero dopolnjujejonostalgičnispomini,povezanizglasbo,načasenašesku-pnedomovine.

OpotovanjupoBaltskihdeželahsmopripraviliposebenpotopis.Medizletipamoramoposebejomenitišeogledpredbožičnega vzdušja v Budimpešti. Izletniki, navajenipredbožičnegarazkošjavavstrijskihmestih,sobilineko-likorazočarani,vsekakorpanirazočaralaBudimpeštassvojolepoto.

VSindikatuUKCMariborsmožepripraviliprogramaktiv-nostizaleto2014,kamorsmovključilikulturneindrugeaktivnosti,načrtujemotudiseminarjezačlane,udeležbonaaprilskihevrodemonstracijahvBrusljuterizlete:

• 31.maj-izletzotrokinaDunaj• junij-izletvneznano;• 14.9.-26.9.-PortugalskainŠpanija• 17.10.-19.10.-Neretva(mandarine),Medžugorje• 13.12.-predbožičniizlet

Okvirniprogramaktivnostiboobjavljen,navoljopabotudi pri sindikalnih zaupnikih. Članom sindikata

bomo omogočili sodelovanje pri aktivnos-tihdrugihorganizatorjev.Hkrativas

vabimo,danamzaupatesvojeideje, ki jih bomo poskusiliuresničiti. Idejoali zamisellahkopredstavitesvojemusindikalnemuzaupnikualinas pokličite v sindikal-no pisarno na telefonskoštevilko 2572. Z ude-ležbo pri aktivnostih siboste lahko povrnili delsredstev,kijihnamenjateza delovanje sindikata voblikičlanarine.

Postaniteaktivničlani!

Novi Sad



Sekcija za šport in žur za ljudi s cerebrovaskularno boleznijoAvtor: Jernej Sluga

Predpetnajstimi leti jeJernejaSlugov38. letustarostidoletelamožganskakap.Vokvirudruštvabolnikovscere-brovaskularnoboleznijo (obolenjamožganskihžil zaradikapi)vodiSekcijozašportinžur.Športjeedennepogreš-ljivihdelovnjegovegaživljenjažeodotroškihlet.Svojčasjeigralhokej,ukvarjalpasejetudizdrugimišporti.Samodanpredengajezadelakap,jebilzdružinonasmučanju,zvečerpajeigralhokejzveterani.Naslednjidansemuježivljenjevenemtrenutkupovsemspremenilo.Temupravi»mojedrugoživljenje«.Rehabilitacijapomožganskikapijebiladolgotrajnainzahtevna.Jernejjenaskrivajpriča-kovalinupal,dasebozvztrajnostjovsevrnilovstaretir-nice.Počasipajespoznaval,dasetonajbržnebozgodilo.Sprejeti jemoralomejitve–posledicekapi.Desnastrannjegovega telesa mu slabše služi. Desne roke ne moreuporabljati, srečen pa je, damu desna noga vsaj tolikosluži,dalahkohodi.Samostojnostjebilatisto,česarsijenajboljželel,čepravjebilzapomočvsehnjegovihbližnjihin tudi strokovnjakov (na nevro-loški kliniki vLjubljani in vSoči)zelo hvaležen. Samostojnost jetista neprecenljiva vrednota, kisejezdravčlovekzeloredkoza-veda.

Dejstvo,dalahkohodi,muvelikopomeni.Vozitudiavtozavtomat-skim menjalnikom. Štiri leta jebilnabolniškemstaležu,vendarjerednoprihajalvpodjetjeŠpicaInternational.

Vesčassosemupoglavimotalemisli,kakobiselahkovrnilnazaj

všportnoživljenje.Datenisainhokejanemorevečigrati,mujebilojasno,akolojebilovendarleprevečprivlačno,dabisemuodpovedal.Kojevidel,dassvojimstarimko-lesomnebošlo,sejesserviserjemdogovorilzaprilagodi-tve,kisomuomogočale,dajeobdržalravnotežje.Vztraj-nostmujepomagala,dajevesčaskrepiltelo.

Upoštevajedejstvo,dasejesprilagojenimkolesomlah-kozačelspetukvarjatisšportom, jepomislil,dabi tudinjegoviprijateljivdruštvubolnikov(samisebipravijokar»kapniki«)verjetnoradikolesarilialipaseukvarjališezdrugimišporti.TakojenastalaSekcijazašportinžur.Tamsevesčasnekajdogaja,bolnikomninikolidolgčas.Hodijonaizlete,seminarje,imajotudipevskizbor.Vse,karpočne-jo,sijemogočeprebratinaspletnihstranehdruštvawww.cvb.si.KotpraviJernej,jetoskupinasmejočihseljudi,kisovednodobrevolje inkinetarnajozaradikruteusode,ki jihjedoletela. Znaninevrologprof.dr.AntonGrad,dr.med.,jebilpresenečen,daJernejevaskupinahodirednosmučat.Kernibilčistoprepričan,jevavtonaložilsmučkeinseodpeljalnasmučišče,kjernajbitistegadnesmučalitudi»njegovibolniki«.Takosejenalastneočiprepričal,daJernejssvojimiprijateljitudidejanskosmuča.Naspletnihstranehlahkopreberemotudionjihovihsmučarskihpod-vigih.

Žurališport,tojezanjepravzapravvseeno,obojejimpri-našaveselje.SkupajsoobiskaliMakedonijo,rednoseude-ležijopohodaPotobžici,srečalipasosetudisfrancoskimzdravnikom,ki ga je zadelamožganskakap.Obiskali soklinikoWickervFrankfurtu,kjersosesrečalissorodnimdruštvomzasamopomoč.

JernejevaSekcijazašport inžur jetistasvetlatočkazabolnikepomožganskikapi,kijihspodbuja.

Na smučanju

Jernej Sluga



Evropskaakademijaznanostiinumetnosti(EASA)zdru-žujeakademikeposvetu, trenutnisedežakademije jevSalzburgu.Leta1990sojoustanoviliprof.dr.FelixUnger,dunajskinadškofinkardinalFranzCardinalKönigterpo-litologinfilozofNikolausLobkowicz.

Člane imenuje odbor Senata akademije na podlagi znan-stvenihoz.drugihdosežkovinpomenipriznanjeznanstve-negadela.Akademijosestavljavečkot1500članov–znan-stvenikov, raziskovalcev, filozofov in umetnikov z vsegasveta,medkaterimijetudi28Nobelovihnagrajencev.

ČestitkaIskrenočestitamosodelavkiindiplomiranibabiciIreniMagušazaprejetinazivNajsrčnej-šababicazaleto2013.NazivjeprejelapoizborubralcevrevijeZdravje.Prejetinazivjevčastinponostudivsemzaposlenimvmariborskiporodnišnici.

Kolektivoddelkazaperinatologijo

Dekan medicinske fakultete Ivan Krajnc postal član Evropske akademije znanostiPredsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Felix Unger je na slavnostni inavguraciji 8. marca 2014 dekanu Medicinske fakultete Univerze v Mariboru prof. dr. Ivanu Krajncu podelil članstvo.

Dekan prof. prim. dr. Aleksandar Včev, dr. med., dobropoznaslovenskomedicino,sajsejekotmladzdravnikvSloveniji dodatno izobraževal. Fakulteta v Osijeku zelodobro sodeluje s slovenskimi vrhunskimi medicinskimistrokovnjakiindogovorilismose,dabodoslovenskištu-dentjemedicineletosobiskaliSlavonijoinMedicinskofa-kultetovOsijeku.

»Že leta se popolnoma brezplačno ukvarjam s humani-tarnim delom in promocijo Slovenije v tujini. Vedno po-udarjam,da jeSlovenijovtujinimogočezeloučinkovitopromovirati, če le obstajata volja in želja«, pravi VojoLukićindodaja,dajepritempotrebnatudiintelektualnapoštenost,človeškostindoločenamedijskakultura,kijedelsplošnekulture.

Spoštujejo slovensko medicinoNovembra 2013 je novinar Vojo Lukić obiskal bolnišnico Kliničko bolnički centar v Osijeku, kjer se je srečal s predstojnikom Interne klinike in dekanom tamkajšnje Medicinske fakultete. O dogodku je poročal časnik Glas Slavonije Osijek in objavil prispevek z naslovom Vojo Lukić spaja Sloveniju s Vukovarom i Slavonijom.



ZahvaleMed 10. in 18. novembrom 2013 sem bilahospitalizirananaoddelkuUKCMaribor.Celotniekipizdravnikov inmedicinskih sester se želim zahvalitiza nesebično pomoč in jim hkrati želim, da so ssvojimdelomšenaprejtakouspešni.Mitjipaželimuspešnonadaljevanjesvojegaveselegapristopadopacientov.

Hvaležnapacientka, VipotnikStanislava

Od 11. do 18. novembra 2013 sem bilazaradi operacije hrbtenice hospitaliziranana Oddelku za ortopedijo UKC Maribor.Vsem in vsakemu posebej se zahvaljujemza prijazen in korekten odnos, še posebej,kersemsamamedicinskasestravSBCeljein vem, da zdravstvenemu osebju ni vednolahko.

Iskrenahvala!

Spoštovani!

V mesecu oktobru in novembru sem bilhospitalizirannaOddelkuzažilnokirurgijoUKCMaribor. Posebej bi se rad zahvalil kirurginjiNiniKobilici,dr.med.inprof.dr.VojkuFlisu,dr.med.,inUrbanuČuješu,dr.med.Zanjihovoskrbin nego se želim zahvaliti tudi medicinskimsestraminzdravstvenimtehnikom.

Zvelikimspoštovanjem, MarjanPlohl

Zahvala

Obisk bolnišnice je za veliko večino bolnikovpogosto povezan s strahom, negotovostjo intesnobo. Vsak od nas se odpravi na oddelek zupanjem na najboljše in v pričakovanju ustreznestrokovneobravnave,pritempavočehzaposlenihiščemokančekprijaznosti,toplineinrazumevanja,besedepodpore in spodbude.Ob tempazačnemoponovnoverjetivljudi–vtistodobro,kižalčedaljeboljizginja.

SpoštovanagospaTatjanaŠopinger,pravvsega,karsemzgorajomenila,sembiladeležna.Pomagalistemisspodbudnimibesedami,kisomepotolažileinnamoja usta priklicale celo nasmeh, ko sem to najboljpotrebovala. Beseda »hvala« je premalo za vso vašostrokovnost, profesionalnost, predvsem pa za vsovašo prijaznost, razumevanje in toplino. Oddelek zaendokrinologijoincelotniUKCMariborjelahkoponosennavasinvesel,dastedelnjih.

Spoštovana gospa Tatjana Šopinger, z globokimspoštovanjeminiskrenozahvaloVamželimvsedobro!

BarbaraBezjak

Spoštovani!

Prejmite tople in prisrčne pozdrave izRehabilitacijskega centra Soča. Vsak danmi misli uhajajo k vam, ki ste bili mesecdnimojiangelivaruhiinskrbniki,mivlivalivoljoinmočterpozitivnoenergijo.

Moje zdravje in življenje sta bila v vašihrokahterodvisnaodvašegastrokovnegadelainznanja.

Izjemna strokovnost, neprecenljiveizkušnjeinodločnereakcijedr.Holcaindr.Kovačičsomirešileživljenjeinhkratiomogočile, da sem se izognila hujšimmožganskimpoškodbam.

Vsvojemimenuinimenudružine,predvsemmojihobehhčera,sezahvaljujemtudidrugimzdravnicam,kistebilenarazpolagozanašavprašanjainskrbi.Pravtakobiseradazahvalilavsem medicinskim sestram na oddelku za njihovo prijaznost, razumevanje, spodbudne besede, nasmehe inpoglede.

IskrenahvalatudiBoštjanu–prijaznemuinpotrpežljivemufizioterapevtu,kimejeizdnevavdanbodril.HvalatudisestričniJasnizanjenovsakodnevnoskrbintoplino.Nadaljujtezodličnimdelom,zavašopomočinprijaznostpavambomovednoizrednohvaležni!

JanjaDežman



Ž e l i mpohvaliti vaše zaposlene na Oddelkuza otorinolaringologijo, cervikalno inmaksilofacialnokirurgijo(ORLinMFK)vstavbi7.OsebjevoperacijskiambulantiORLšt.8jezeloprijaznoinpotrpežljivodopacientov.ŠeposebejželimpohvalitiinsezahvalitiMatijiŠVAGANU,dr.med.,za odlično opravljene posege v obehušesih.

DorotejaFras

ZahvalainčestitkaInštitutuzafizikalnoinrehabilitacijskomedicino

Zvelikimzadovoljstvombikotvašpacientradpoudarilsledeče:• vašoddelekjevzornoorganiziran;• zadevepotekajotekočeinbreznepotrebnegačakanja;• zdravstvenestoritveoddelkasonavisokemnivoju;• angažmavsehzaposlenihjetak,kotsigabolnikilahkosamoželimo–zvelikomerorazumevanjainempatije;• najlepše in najboljše vsega pa ste zaposleni na oddelku, ki s svojim človeškim pristopom, razumevanjemin strokovnostjo odtehtate vse morebitne sodobne tehnične pomanjkljivosti oddelka, na katere pa, in torazumem,nimatevpliva.

Vzgornjenavedenetrditvesemselahkoosebnoindnevnoprepričaltekomminulega4-tedenskegazdravljenjanavašemoddelku.

Pritembiradposebejpoudaril,dasemzaradikrožnegasistemavašihzaposlenihimelopravkazvsaj15različnimizaposlenimiinjimzavložentrudinpredanostpokliculahkosamočestitam.Upam,davambotapohvalainosebnazahvalapolepšaladaninolajšalamarsikateritežekinnaporentrenutek,kigapreživitenadelovnihmestih–očemersemsetudisamosebnoprepričal.

Zlepimipozdraviinhvaležnostjo,vašbivšipacientSuadOsmanbegovič

ZahvalanegovalnemuoddelkuUKC

Na vaš oddelek sem bila sprejeta v nezavidljivemzdravstvenem in psihofizičnem stanju. Sprejemanjeodločitev,kotsoKAKO,KDAJinKAMpomožganskikapiterposlabšanjuKOPB,somene inmojodružinodoleteletakonenadomakotbolezensama.

Lesočutnim,razumevajočiminstrokovnousposobljenimmedicinskimsestramnegovalnegaoddelkaUKCsemoramzahvaliti,dasmohitronašlirešitvezaizboljšanjemojegastanja.

Nikolinebompozabilavedrine,voljeinprijaznosti,kisemje bila deležna. Čeravno sem bila včasih zelo obupana,zaprtazaograjicoinvplenici,somipoglednaptičicoTanjo,nasmehi Laure, Suzane, Brigite, Zdenke ter spodbudaMediheinnesigurnokorakanjesfizioterapevtkodalimočinenergijo,kistamevrnilivmojedomačeokolje.

ZahvalagresevedatudiglavnisestriLiljanizaodličnovodenjesvojihkolegic,entuziazem,željoinintereszapomočpacientomternjihovimsvojcemvtežkihtrenutkih.

Vnovemletuželimvsemzaposlenimnanegovalnemoddelkuvelikozadovoljnihpacientov,dobredelovnepogojeinosebnosrečo!

Sspoštovanjem! VeronikaStrnad



Vloncuraztopimomasloindodamonadrobnosesekljanočebu-lo,korenje,gomoljzeleneinšampinjonetervseskupajprepra-žimo. Dodamo jurčke in začimbe terpostopoma zalivamo z juho. Pusti-moprevretiinpopotrebizgostimoz gobovim koncentratom. Juhoserviramovkruhovoskodelicoizajdovemoke.

Gobova juha v kruhovi skodelici iz ajdove mokeSestavineza4osebe:

• 200gčebule,• 150gkorenja,• 70ggomoljzelene,• 250gsvežihšampinjonov,• 600gjurčkov,• maslo,• sol,poper,majaron,timijan,lovorovlist

Gobovi cmokiSestavineza4osebe:

• gobe iz zamrzovalnika ali sveži šampinjoni250g,

• oljčnoolje,• čebula,• peteršilj,• 1žlicamoke,• 2jajci,• smetana,• drobtine,• sol,poper,muškatniorešček.

Sveže šampinjone na drob-no sesekljamo, zamrznjenegobe pa prej odtajamo injih prav tako sesekljamona zelo majhne kocke.Naoljčnemoljuprepra-žimo čebulo z gobami,med praženjem jih pot-resemozžlicomoke,solimoinpopopramo,prelijemossmeta-noinzačinimozmalomuškatnegacveta.Natoprimešamojajciindrobtine.Vseskupajpustimostatičetrture,dasedrobtineprepojijo.Izzmesilahkooblikujemocmočkealijihnapolnimovrazličnemodele.Kuhamovslanivodi10minut.

Kruhova skodelica iz ajdove moke• 250gajdovemoke• 250gbelemoke• 20gkvasa,sol,žlicaolja

Iznavedenihsestavinpripravimokrušnotesto,garazdelimonaprimernovelikehlebčketerpustimovzhajativskodelicah.Kojedovoljvzhajano,30minutpečemovnaprejsegretipečicipri180°C.

Iz kuhinje Piše: Daniel Šlamberger Foto: Daniel Šlamberger

Pravopisni kotičekKAKOPRAVILNOSKLANJAMOIMENAINPRIIMKE?Moška imena sklanjamo tako, da sklanjamo IME inPRIIMEK:Alojz Jelovšek – Alojza Jelovška.Pri ženskih imenih sklanjamo le IME, PRIIMKA načeloma NEsklanjamo:Marjana Jelovšek – Marjane Jelovšek.Ženskipriimeksklanjamole,česekončana-a:Ana Kopriva – Ane Koprive, Nuša Derenda – Nuše Derende.Zasklanjanjeosebzdvemaimenomain/alipriimkomaveljajoistapravilakotzaimenanasploh:Aleš Matija Arbeiter – Aleša Matije Arbeiterja, Pika Ana Knez – Pike Ane Knez.Pritempazimotudinaustreznorabokrajšavbesedgospodingospa:gospod–g.gospa–ga.gospodična–gdč.Okrajšavelahkotudisklanjamoinpritempapazimonanjihovo

pravilnoobliko.Moškaoblikaostajavvsehsklanjatvahenaka,nekolikopozornostiodnaszahtevalekraticaga.:Naročilo oddajte ge. Mojci Puškin. Pokličite go. Jasno Blejc.Pri sklanjanjumoških imen, ki se končajo na -a (Miha, Jaša, Luka, Žiga)in-o(Marko, Leo, Samo, Mirko),pogostonaletimonatežaveinjihnepravilnopodaljšamosčrkot:Marko–Mar-kota.PravilnosklanjanjeimenMiha, Marko in Tilen*:

Žiga Marko TilenŽige Marka TilnaŽigi Marku TilnuŽigo Marka Tilna

o Žigi o Marku o Tilnuz Žigo(m) z Markom s Tilnom

*imeTilensicernesodikmoškimimenomna-a,vendarsepogostonarobesklanja.

Pripravila: Urška Jodl Skalicky Vir: Slovenski pravopis (2001), Slogovni priročnik Evropske komisije, Izroček predavateljice mag. Rade Lečič



Voščimo vam vesele in blagoslovljene

velikonočne praznike, ki naj nam

v vsakdanje življenje prinesejo nove

vedrine, poguma in upanja!

vir:Shutterstock



Šale»Nemoreminnemoremugotovitivzrokavašebolezni,«rečezdravnikpacientu.

»Odkritorečenosemmnenja,dajetozaradial-koholizma.«

»Niproblema,«odgovoripacient.»Bompapri-šelnazaj,kobostetrezni.«

---

V taksi privihra ženska in glasno reče: »V po-rodnišnico!!«

Šofernavsomočpoženeavto,ženskapamirnododa: »Saj ni treba tako hiteti. Jaz tam samodelam.«

---

RavnokoMaticodideizlekarne,enaizmedfar-macevtk priteče za njim: »Hej, počakajte! Na-pačna zdravila sem vam dala. Doktor vam jepredpisalaspirin,jazsemvamdalapastrihnin!«

»Pajekajrazlike?«vprašaMatic.

»Seveda je!« odvrne apotekarica. »Strihnin jedražji!«

---

»Profesor,« jamramati študenta kirurgije. »Čeboste še enkrat vrgli mojega sina, se bo karustrelil!«

»Ničhudega,«odvrnedoktor.»Znjegovimzna-njemanatomije itaknebo zadel nobenegavi-talnegaorgana«

---

»Doktor,doktor...mojaženaimavročino!«

»Ajevisoka?«

»Ne,dobermeterinpol.«

Sredinočizazvonizdravnikovtelefon.

»Nujen primer, gospod doktor, hitro pridite ...mojsinimavnetjeslepiča!«

»Nelomitega,Škrjanc,vašemusinusemželaniizrezal slepič. Še nikdar pa nisemslišal, da bikdoimeldva...»

»Atuditegašenisteslišali,dabikdoimeldvasinova?«

---

»Nobenega alkohola, nobenih cigaret, nobenekave,nobenegarazburjanja!«pretizdravnik.

Pacientpavstaneinodidekvratom.

»Kampagreste?«

»Domov...dasenebiprevečrazburil.«

---

Trimedicinskesestrestežavoujamejopacien-ta,kijenagtekelpohodniku.

»Kajpavamje?Zakajstepobegnilizoperacij-skemize?«

»Kerjeenaizmedvašihkolegicrekla:»Neboj-tese,operacijaslepičajerutinskainpreprostastvar.«

»Sajtojevendarres!«

»Že,že.Pateganireklameni-ampakkirurgu!«

---

Po pregledu reče zdravnik pacientu: »Dobrokondicijoimate.Osemdesetjihbostedočakali.«

»Ampakjazjihžeimamosemdeset!«

»No!Kajsemvamrekel?«



Medicinska knjižnica Univerzitetnega kliničnega centra MariborMedicinska knjižnica UKC Maribor je specialna knjižnica za področje biomedicine, katere storitve so namenjene predvsem zaposlenim v UKC Maribor kot podpora delovnemu in raziskovalnemu procesu, zadovoljevanju informacijskih potreb, pomoč pri izobraževanju ter rednem spremljanju novih spoznanj na posameznih strokovnih področjih. Svoje storitve pa nudi tudi zunanjim uporabnikom, predvsem dijakom ter študentom zdravstvenih šol in medicinskih fakultet, kakor tudi delavcem drugih zdravstvenih ustanov.

Zaposleni v UKC Maribor lahko s pomočjo gesel, ki jihprejmejovknjižnici,dostopajodonaslednjihpodatkovnihzbirk:

• ScienceDirect,• WileyOnlineLibrary,• SpringerLink,• Cochranelibrary• UpToDate,• Micromedex.Knjižnicajelociranav4.nadstropjuzgradbeOddelkazaORLinOddelkazaočesnebolezni.

Delovni čas za uporabnike:Odponedeljkadopetkaod8.00–15.00

Elektronski naslov:[email protected]

Telefon:023202066/67 02 321 25 15

Duhovna oskrba v UKC MariborKapelaAntonaMartinaSlomškasenahajavzgradbiOddelkazaORLinočesnebolezni,insicervkleti2.Dostopdokapelejeizsmeridrugihoddelkovmoženpopodzemnemhodniku.Svetamašajevsakdanod19.24do19.54,karpacientomomogočavrnitevnaoddelekdo20.ure.Svetaspovedjepredsvetomašoaliponjejinpodogovoru.Obiskduhovnika,kigalahkopokličeteobvsakemčasu,honoriraUKCMaribor.VerskitiskbolnikompoklanjaSlovenskaCerkev.

Telefonske številke:

• Kapela,telefon023211818• Bolniškiduhovnikp.MarijanKranjc,Magdalenskitrg3,telefon031467846• Pomočnikbolniškegaduhovnika,g.BogomirRakuša,telefon031259411• Župnijskiuradsv.Magdalene,Magdalenskitrg3,Maribor,telefon023319481



NAZIVSREČANJA DATUMSREČANJA LOKACIJA SREČANJA

INFORMACIJE/ PRIJAVE

40.obletnicaOddelkazadializo 4.–5.4.2014 MedicinskafakultetaMaribor

www.ukc-mb.sistrokovnasrečanja

XXIV.srečanjepediatrovinXI.srečanjemedicinskihsestervpediatriji

11.–12.4.2014 KongresnicenterHabakuk


3.mariborskašolapaliativneoskrbe 9.–10.5.2014 UKC Maribor


»Izpraksezaprakso« 16.–17.5.2014 MedicinskafakultetaMaribor

[email protected]čanja

60.letOddelkazalaboratorijskodiagnostiko 30.5.2014 Kongresnicenter

Habakukwww.ukc-mb.sistrokovnasrečanja

13.mednarodnikongresorastiotrokinkliničniauxologiji–»HumanGrowth,ChronicDiseaseandPopulationHealth«

»Child,growthandsport«

17.–21.9.2014 KongresnicenterHabakuk

www.ukc-mb.sistrokovnasrečanjawww.isg2014.eu

»Strokovnisimpozijzmedna-rodnoudeležboob60.obletnicioddelkazatorakalnokirurgijoUKCMaribor«

7.11.2014 KongresnicenterHabakuk


X.Mariborskoortopedskosrečanje 14.11.2014 Medicinskafakulteta

Mariborwww.ukc-mb.sistrokovnasrečanja

I.dermatološkidnevizdravstvenenege 14.–15.11.2014 Kongresnicenter

Habakukwww.ukc-mb.sistrokovnasrečanja

XI.dermatološkidnevi 14.–15.11.2014 KongresnicenterHabakuk


Napovednik dogodkov

naša bolnišnica - ukc-mb.si2 naša bolnišnica leto 2014 letnik xv številka 1 leto 2014 letnik xv...

Documents