napake vida - naravoslovnotehniška fakulteta - ntf · jasna medar in maja rokavec; seminarska...

Univeza v Ljubljani

Naravoslovnotehniška fakulteta

NAPAKE VIDA (seminarska naloga)

MENTOR: doc. dr. Tadeja Muck AVTOR: Jasna Medar & Maja Rokavec

Študijsko leto 2006/07

Jasna Medar in Maja Rokavec; seminarska naloga: Napake vida 2

1. UVOD......................................................................................................................................................................3

2. ZGRADBA OČESA..............................................................................................................................................4

3. KAKO VIDIMO....................................................................................................................................................5

4. DALJNOVIDNOST ALI HYPEROPIA ...........................................................................................................6

4.1 VZROK..........................................................................................................................................................6 4.2 POSLEDICE..................................................................................................................................................7 4.3 PRIMER ........................................................................................................................................................7

5. KRATKOVIDNOST ALI MYOPIA..................................................................................................................8

5.1 VZROK..........................................................................................................................................................8 5.2 POSLEDICE..................................................................................................................................................9 5.3 PRIMER ........................................................................................................................................................9

6. BARVNA SLEPOTA ALI DALTONIZEM .................................................................................................. 10

6.1 VZROK....................................................................................................................................................... 10 6.2 POSLEDICE............................................................................................................................................... 11 6.3 PRIMER ..................................................................................................................................................... 12

7. STAROVIDNOST ALI PRESBYOPIA ......................................................................................................... 12


8. ASTIGMATIZEM ............................................................................................................................................. 14


9. ZAKLJUČEK..................................................................................................................................................... 16


1. UVOD

Noben od naših čutov ni tako dragocen kot dar vida. Naš vid nam omogoča, da uživamo v

soju in lepoti sončnega zahoda, da preberemo zanimivo knjigo ali pa da nas ogreje toplota

prijaznega nasmeha. To je samo nekaj stvari poleg vsega ostalega seveda, kar lahko vidimo vsak

dan. V preteklosti so bile človeške oči v zelo manjši nevarnosti kot danes. Moderni čas oči

prefinjeno izkorišča. Že samo, če se peljete po cesti vam reklamni panoji kar dežujejo v oči. Tudi

sončna svetloba je bolj škodljiva za oči kot je bila včasih. Gledanje v računalniške ekrane,

onesnažen zrak, televizija, kino in še mnogo je drugih dejavnikov, ki vplivajo na vse bolj pogoste

bolezni in napake vida. 96% zunanjih informacij prihaja v svet skozi oči, pri čemer pa se ljudje ne

zavedamo, kaj vse se lahko zgodi z našim očesom. Običajno sploh ne skrbimo zanj, dokler ne pride

do težav in bolezenskih sprememb. Napake vida vplivajo tudi na drugačno dojemanje barv. V

nadaljevanju seminarske naloge vam bova predstavili različne napake na očesu, zakaj in kako

nastanejo, ter kako bi se le teh znebili ali pa jih vsaj ublažili.


2. ZGRADBA OČESA

Oko je zelo pomembno čutilo in leži v koščeni

očesni votlini. Obdaja ga plast maščobnega tkiva in ga

varuje pred tresljaji. Hkrati tudi omogoča, da mehko

polzi, kadar se obrača. V njegovi notranjosti so čutnice,

ki so občutljive na svetlobo. Pomožni in varovalni deli

očesa pa so: veke s trepalnicami, solzila, obrvi in

mišice, ki obračajo zrklo.

Slika 1: Lega očesa

Zrklo je kroglaste oblike in njegova stena ima tri lupine: zunanjo beločnico, pod njo je žilnica,

notranja lupina pa je mrežnica. Mrežnica je notranja očesna ovojnica, ki je sestavljena iz slepega

dela, ki pokriva z notranje strani šarenico in ciliarno telo ter iz optičnega dela, ki z notranje strani

pokriva žilnico. Ta del zaznava svetlobo in je sestavljen iz 10 slojev. Med njimi je najvažnejši sloj

fotoreceptivnih čutilnih celic, ki leži v globjih delih mrežnice. Imamo dve vrsti fotoreceptorjev:

paličice in čepke. Paličice zaznavajo svetlobo in temo. Odgovorne so za črno-bel vid in vid v temi.

Čepki pa so odgovorni za centralno vidno ostrino in barvni vid.

Beločnica je trdna in varuje najnežnejše notranje dele zrkla. Kljub temu pa tudi preprečuje,

da svetloba ne vstopa v oko od strani. Spredaj je beločnica prozorna, nekoliko izbočena. Ta del se

imenuje roženica. Žilnica je sestavljena iz mnogo žilic. Po njih prihaja hrano za oko.

Žilnica pod roženico oblikuje barvast kolobar, ki se imenuje šarenica in je različne barve. V

sredini šarenice je okrogla odprtinica, ki se imenuje zenica. Ob močni svetlobi se zenica zoži, v

poltemi pa razširi. S tem zenica uravnava množino vstopajoče svetlobe. Širijo jo prečkaste gladke

mišice v šarenici, ožijo pa krožno potekajoče gladke mišice.

Za zenico leži prozorna, prožna leča. Ta je pritrjena s tankimi nitkami v mišičnem obroču za

šarenico. Leča je sploščena, če so nitke napete. Če pa nitke popustijo, se leča izboči. Tem bolj je

leča izbočena, tem bolj lomi svetlobo.

Prostor, ki leži med roženico in šarenico, je prednji zrkelni prekat. Zadnji zrkelni prekat pa

leži med šarenico in lečo. Mrežnica je tretja ovojnica in je iz vidnih čutnic. S čutnicami so povezane


živčne celice. Njihova vlakna se združijo v vidni živec, ki izstopa iz zrkla in poteka do

možganov.

Notranjost zrkla pa zapolnjuje prozorna, zdrizasta steklovina.

Slika 2 : Zgradba očesa

3. KAKO VIDIMO

Svetlobni žarki pridejo do mrežnice in nato potekajo skozi prozorno roženico, zenico, lečo in

steklovino. Ko gredo skozi te očesne dele, se lomijo in tako nastane na mrežnici zmanjšana in

obrnjena slika predmeta, ki ga gledamo. V očesu se torej dogaja nekaj podobnega kot v

fotografskem aparatu. Jasno in ostro vidimo le predmet, katerega slika nastane natančno na

mrežnici. Človeško oko lahko prilagodi lečo tako, da nastanejo na mrežnici slike različno

oddaljenih predmetov.

Pri gledanju v daljavo je leča bolj sploščena in zato manj lomi svetlobne žarke. Tem bolj iz

kratke razdalje gledamo predmet, tem bolj se leča zaobli in taka močneje lomi svetlobo. V starosti

je leča vedno manj prožna, tako da bližnjih predmetov ne moremo videti več jasno. Pravilno

zgrajeno človeško oko vidi predmete, ki so oddaljeni več kot 5 metrov, ne da bi bilo potrebno lečo

prilagajati. Pri gledanju v daljavo torej oko počiva.


4. DALJNOVIDNOST ali HYPEROPIA

Daljnovidnost je motnja vida, pri kateri nastane slika predmeta v očesu za mrežnico zaradi

premajhne lomnosti svetlobnih žarkov v zrklu ali pa zaradi prekratkega zrkla (slika 3).

4.1 VZROK

Vzrok daljnovidnosti je prekratko očesno zrklo. Torej je to prešibko lomno stanje očesa. Pri

daljnovidnem očesu se svetlobni žarki ne združijo na mrežnici, kjer bi se morali, temveč za njo.

Slika 3: Daljnovidno oko

Na mrežnici se pojavi tako imenovani razpršilni krog, žarišče pa leži za mrežnico. Če bi žarki

imeli nasprotno izhodišče v eni točki mrežnice, bi po lomljenju pri izstopu iz očesa ne bi bili

vzporedni ampak divergentni. Če bi izstopne žarke podaljšali nazaj, bi se srečali za očesom v

žarišču. Takšno oko je pri pogledu v daljavo ustrojeno ne za vzporedne, temveč za konvergentne

žarke, ki pridejo iz neskončne daljave. Takšni žarki pa praktično ne obstajajo in tako bi s takšnim

očesom videli vse megleno.

Nekateri ljudje z manjšimi stopnjami daljnovidnosti vidijo ostro na daljavo in na blizu. To jim

omogoča očesna akomodacija. To je mehanizem, s katerim se v očesu spreminja lomnost očesne

leče, prilagajanje gledanja na bližino. Ta sposobnost z leti peša, kar opazimo v starosti približno 40

let, ko rabimo posebna očala za bližino. Pri sedemdesetih akomodacija ugasne oz. očesna leča se

praktično ne prilagaja več. Ko se začne zmanjševati sposobnost očesa za akomodacijo, se pojavijo

težave. Pri višjih stopnjah daljnovidnosti imajo lahko težave tudi mlajši. V tem primeru je vid

neoster tako pri gledanju na daljavo kot na bližino.

Daljnovidnost je normalna ob rojstvu, saj se večina otrok rodi daljnovidnih.


4.2 POSLEDICE

Daljnovidnost povzroča težave kot so utrujene oči, solzenje, glavobol pri natančnem gledanju,

meglenje slike, itd. Pri visoki daljnovidnosti vidimo na daleč tudi megleno. Daljnovidni ljudje

morajo nositi očala z zbiralno (konveksno +) lečo.

4.3 PRIMER

Slika 4: Primer kako vidi daljnovidno oko


5. KRATKOVIDNOST ali MYOPIA

Kratkovidnost je napaka očesa, pri kateri se žarki zberejo pred mrežnico in jo zadenejo, ko se

že razhajajo (slika 5).

5.1 VZROK

Slika 5: Kratkovidno oko

Vzrok nastanka kratkovidnosti je pretirana rast očesa v vzdolžni osi ali pa nenormalne

spremembe v zakrivljenosti roženice ali leče. Slika oddaljenega predmeta se izostri v očesu že pred

mrežnico. Zato oddaljene predmete vidimo megleno.

Poznamo dve vrsti kratkovidnosti :

1. podaljšana zrkelna os ali osna kratkovidnost

2. večja lomnost optičnih lomil

Optična lomila v tem primeru so: roženica, če lomi žarke močneje in leča, če je defektna in

zavzame obliko krogle oz. če se pomakne naprej. Vendar so vsi ti vzroki zelo redki. Večina ljudi

ima oko dolgo 24 mm, pri visoki kratkovidnosti se podaljša tudi do 32 mm. Zato se vzporedno

vpadajoči žarki združijo že pred mrežnico, in sicer čim bolj pred njo, čim daljše je zrklo.

Kratkovidnost ni prirojena, ampak nastane kasneje v obdobju šolstva ali pa celo pozneje.

Dedna je samo višja stopnja kratkovidnosti, če ima eden izmed staršev višjo refrakcijsko napako,

obstaja verjetnost, da bo napako podedovala večina naslednikov. Kratkovidnost, ki se pojavi v

šolski dobi, raste počasi, vse dokler raste organizem. Ko se telesna rast ustavi, se ustavi

kratkovidnost na določeni stopnji. Ponavadi doseže nizko do -3.00 dioptrije ali srednji stopnjo od -

3.00 pa do -6.00 dioptrije.

Poznamo tudi visoko stopnjo kratkovidnosti, ki se prav tako lahko pojavi v šolski dobi ali pa

celo še prej in napreduje vse življenje. Doseže pa do -20.00 ali celo -30.00 dioptrije. Takšen vid je

tudi z dobro korigiranimi stekli precej slab. Vedno je kompliciran s spremembami na očesnem

ozadju in vid nepopravljivo oslabi ter se celo uniči. Na zunaj je zrklo videti izbuljeno, ima jajčasto

obliko, beločnica je zadaj stanjšana, včasih tako močno, da je na nekaterih mestih sploh ni.


Konvergenca je otežena, steklovina pa prizadeta, ker sploh ne raste pri večanju zrkla in

odstopi od podlage. Zdravljenje je v teh primerih skoraj brezuspešno.

5.2 POSLEDICE

Slika je nejasna in posamezne točke slike so razpršilni krogi. Kratkovidni vidijo slabo v

daljavo, dobro pa na blizu in to predmete, ki ležijo v akomodacijskem polju, oziroma med njegovim

bližiščem in daljiščem. Njihovo bližišče pa je bližje kot pri normalnem očesu, zato lahko premete

bolj približajo očesu in jih vidijo bolje, ker dobijo večjo sliko na mrežnici. Prav tako potrebujejo

manj akomodacije; če pa imajo svoje daljišče v delovni razdalji, pa je sploh ne potrebujejo. Druagče

pa je pri gledanju na daleč. Kratkovidni z akomodacijo ne morejo popraviti svoje napake. Z

akomodacijo se lomna sila še poveča in žarišče se še bolj odmakne od mrežnice in tako je vidljivost

samo še slabša.

Človeka, ki je kratkoviden lahko spoznamo takrat, ko gleda v daljavo s priprtimi vekami.

Pomaga si tako, da z vekami pripre zenici in tako zmanjša razpršilne kroge. To mu preide v navado

in gleda s priprtimi očmi.

Prekomerna konvergenca kratkovidne ljudi utruja in jim povzroča bolečine. Prekomerno

napeta mišica rada omaga in zato dostikrat zasledimo poleg kratkovidnosti tudi škiljenje narazen

(strabizmusndivergens). Kratkovidni ljudje morajo nositi očala z razpršilno (konkavno -) lečo.

5.3 PRIMER

Slika 6: Primer kako vidi kratkovidno oko


6. BARVNA SLEPOTA ali DALTONIZEM

Barvna slepota pri ljudeh je nezmožnost zaznavanja razlik med nekaterimi ali vsemi barvami,

ki jih zaznava večina. Z izrazom barvna slepota poimenujemo več vrst okvar in anomalij barvnega

vida. Te se ločijo glede na prizadeti tip enega izmed treh vidnih pigmentov v čepkih ter glede na

stopnjo okvare. Neuki ljudje pogosto mislijo, da vsak barvno slep človek vidi stvari tako, kot če bi

gledal črno-belo televizijo. Ampak temu ni tako. Zelo redki so namreč ljudje z akromatopsijo,

popolno izgubo barvnega vida. Oseba z barvno slepoto zaznava le s pomočjo paličic, saj čepkov

nima, zato vidi najbolje pri nizkih osvetljenostih (npr. v mraku), ker jo močna svetloba popolnoma

zaslepi. Podnevi in v zelo svetlih prostorih mora zato nositi sončna očala.

Večina je sprejela teorijo treh vrst receptorjev za sprejem barv. Ta pravi, da imamo tri vrste

čepkov, od katerih so prvi najbolj občutljivi za rdečo, drugi za zeleno in tretji za temno modro

barvo (Slika 7). Vsaka barva vzdraži sicer vse vrste receptorjev, vendar vsako vrsto različno močno.

Od razmerja vzdraženosti posameznih receptorjev dobimo vtis o določenem barvnem odtenku. Če

pa so enakomerno vzdražene vse tri vrste receptorjev, se pojavi čutni vtis bele barve.

Slika 7: Zaznavanje barv ljudi z in brez barvne slepote

6.1 VZROK

Barvna slepota je v večini genetska okvara, za katero ni zdravila in se tudi s časom ne

poslabša. Lahko pa je tudi pridobljena in je posledica bolezni, poškodbe mrežnice ali pa vidnega

živca. V tem primeru je vzrok motenega zaznavanja barv v živčni poti med očesnim zrklom in

vidnim centrom v možganski skorji. Te sekundarne motnje so progresivne in se z napredovanjem

bolezni navadno slabšajo. Npr. Parkinsonova bolezen npr. inducira simptome, ki so podobni

rumeno-modri slepoti (tritanopiji), ki je posledica odsotnosti modrega vidnega pigmenta (S –

čepkov). V starosti se pojavi zmanjšana sposobnost ločevanja vijoličnih in modrih barv, ko roženica

povsem fiziološko postopoma porumeni.


Ločimo dve vrsti dedne barvne slepote:

- delno, ki je posledica primanjkljaja v enem ali več vidnih pigmentov. Ta vrsta ima slabše razvit

sistem za sprejemanje rdeče ali zelene barve (anomalija), ali pa rdeče ali zelene sploh ne vidijo

(anopija).

- popolno, ki je posledica popolne odsotnosti enega ali več vidnih pigmentov oz. fotoreceptorjev

(čepkov).

Slika 8: Test barvne slepote

Dedna barvna slepota je bolezen, ki se deduje spolno vezano na X kromosomu, in se pojavlja

skoraj ekskluzivno pri moških. Na X kromosomu ležijo geni, ki kodirajo proteinske vidne

pigmente. Pri ženskah se bolezen skoraj nikoli ne pojavi, saj ima vsaj eden od obeh X kromosomov

normalen gen. Ker ima moški le 1 X kromosom, ki ga podeduje vedno le od matere, se okvara

deduje iz matere na sina, manjkajoč ali spremenjen gen pa vodi v okvare barvnega vida.

6.2 POSLEDICE

Najpogosteje prepoznamo okvare barvnega vida s pomočjo Ishihara testnih tablic (Slika 8).

Vsako tablico sestavlja številka ali predmet sestavljen iz različnih odtenkov barvnih pik. Test je

pozitiven, kadar oseba z motnjo prepozna drugačno številko kot zdrava oseba.


6.3 PRIMER

Slika 7: Kako vidi oko z barvno slepoto

7. STAROVIDNOST ali PRESBYOPIA

7.1 VZROK

Oko je najbolj prožno v otroških letih. V starosti od 45 do 50 let pa začne leča počasi

izgubljati svojo prožnost, pri približno 60. letih popolnoma izgine in tako napenjanje ciliarne mišice

nima več nobenega učinka. Ta proces je fiziološki in poteka enakomerno pri vseh očeh. Leča v

starosti porumeni in postaja rjavkasta. Sestavljena je iz progastih vlaken. Zunanja mlajša plast

vlaken sestavlja lečno skorjo. V pozni starosti se vlakna starajo in sklerozirajo. Bližišče se vedno

bolj oddaljuje od očesa ter se približuje daljišču. Ko doseže daljišče je leča popolnoma toga.

Akomodacijska širina pada in je na koncu enaka nič. V začetku, ob nastopu starovidnosti, si ljudje

pomagajo navadno tako, da držijo knjigo nekoliko dlje od sebe. Ta razdalja se postopoma vedno

veča, tako dolgo, dokler ne morejo več brati drobnega tiska, ker dobijo na mrežnici premajhno

sliko. Nekateri to preprečujejo z močnejšo razsvetljavo, berejo na soncu ali pa postavijo luč med

očesom in besedilom. S tem se zmanjšajo razpršilni krogi in zenici se zaradi močnejše svetlobe

zožita. Takšni triki so mogoči le za kratek čas. Nikakor pa v nobenem primeru niso priporočljivi.


Starovidnost ne smemo zamenjati z daljnovidnostjo. Daljnovidnost je refrakcijska hiba,

starovidnost pa fiziološki starostni pojav.

7.2 POSLEDICE

Starovidnost lahko popravimo z konveksnimi, oziroma zbiralnimi stekli (+). Predpis očal ne

sme biti šablonski, temveč se mora prilagodit željam in potrebam posameznika. Predvsem pa niso

priporočljiva gotova dioptrijska očala na trgovinskih policah, ravno zato, ker niso narejena za

vsakega posameznika posebej. Leva očesna dioptrija se lahko razlikuje od desne, gotova očala pa

imajo na obeh očesih dioptrijo enako.

7.3 PRIMER

Slika 9: Primer kako vidi starovidno oko


8. ASTIGMATIZEM

To je posebna oblika motnje vida, kjer se vpadni žarki predmeta iz okolice na poti skozi

optične medije (leča, roženica) ne lomijo pravilno (Slika 10). Pri astigmatizmu gre za

neenakomerno ukrivljenost roženice. Svetloba se zato uklanja pri prehodu preko roženice pod

dvema kotoma in se projecira na dve različni mesti na očesni mrežnici kar povzroča neostro sliko.

Ta napaka je na splošno zelo pogosta in v določeni meri prisotna skoraj pri vsakem očesu, vendar

pa je v večini primerov tako blago izražena, da ne povzroča težav. Astigmatizem sam po sebi ni

bolezen in ne pomeni, da je astigmatično oko slabše pač pa le, da je roženica nekoliko nepravilno

oblikovana.

8.1 VZROK

Vzrok nastanka astigmatizma ni poznan, pogosto je prisoten že ob rojstvu lahko pa se razvije

tudi kasneje. V nekaterih primerih se astigmatizem lahko pojavi tudi po poškodbi očesa, pri

nekaterih obolenjih roženice, kot tudi po določenih kirurških posegih na očesu. Zelo pogosto je

astigmatizem prisoten v kombinaciji s kratkovidnostjo ali daljnovidnostjo.

Slika 10: Primer ostrega vida in astigmatizma

8.2 POSLEDICE

Astigmatizem lahko zdravimo z očali. Po enakem principu kot z očali lahko astigmatizem

korigiramo tudi s toričnimi kontaktnimi lečami, za katere je značilno, da dodatno uklanjajo svetlobo

kar opisujemo kot cilinder.. Manj poznane so možnosti operativne korekcije. Obstaja več različnih

metod, v zadnjem času po razširjenosti prevladujejo zlasti metode pri katerih se uporablja excimer

laser. Le ta je tudi edina možnost za korekcijo iregularnih oblik astigmatizma (posebna oblika


astigmatizma z zelo nepravilno ukrivljenostjo roženice). Teh oblik s toričnimi lečami

namreč pogosto ni možno zadovoljivo ozdraviti.

8.3 PRIMER

Slika 8: Primer kako vidi oko z astigmatizmom


9. ZAKLJUČEK

Če pogledamo nazaj v preteklost, lahko iz raziskav modernega časa vidimo, da se je število

očesnih obolenj v povprečju povečalo za 35 – 40%. Danes sta največja sovražnika vida računalnik

in televizija. Kako se piše našim očem v prihodnosti? Verjetno ne prav dobro. Papir je že zamenjal

ekran, pisalo pa tipkovnica. Da bi se izognili napakam vida je potrebno skrbeti za oči tako, kot za

ostale dele telesa. Začnemo lahko s prehrano. Povišan holesterol namreč povzroči manjšo

prehodnost žil, tudi na očesnem ožilju. Zelo škodljivo za oči je predolgo sončenje na morju, UV

žarki v gorah in sonce na smučanju, zato je zelo priporočljivo nošenje sončnih očal.

Če pa nas vid preveč utruja, nas pri tem boli glava, je nujno, da se čim prej izmeri dioptrija,

ter predpiše ustrezna očala. Zato je dolžnost očesnega optika, da mora dandanes s svojim sodobnim

strokovnim znanjem stranko pravilno poučiti, ji dati nasvet, kako si obvaruje ali celo izboljša vid.

Naše oko je ustvarjeno za to, da gleda naokoli, ne da je natančno usmerjeno. Da ostane vid

zdrav, je potrebno, da je skozi okno stanovanja ali šolske sobe prost pogled v daljave. Kadar

gledamo pri delu v bližino, je dobro, da kdaj pa kdaj pogledamo v daljavo; oko se pri tem odpočije.

Najprimernejša razdalja za gledanje manjših predmetov, to je pri branju in pisanju, je 25 do 30 cm,

kjer oko tudi najmanj trpi. Zelo pomembne za oči so tudi barve, denimo zelena, ki pozitivno vpliva

na oči.

Daljnovidnost in kratkovidnost pa lahko dokončno odpravimo z nošenjem očal, ali pa s tem

vsaj ublažimo napake. Če ima oko okvaro od rojstva, je možno da se izboljša na minimalno

vrednost dioptrije, lahko pa je okvara neozdravljiva. Zato moramo negovati svoje oči in paziti na

njih. Naše oči so kot fotoaparat. Z njimi vidimo najlepše slike našega življenja.


10. LITERATURA

KNJIGE

• Vodnik po telesu, Dr. Tony Smith, Dzs, Ljubljana 1996, str. 90-93

• Biologija človeka, Daniel Richard, Bruno Anselme, Eric Perilleux, DZS, Ljubljana 1999

• Družinska enciklopedija Guiness, Slovenska knjiga, Ljubljana 1998

INTERNET

• http://www.irman.si/index.php?oko

• http://www.optika-pirc.com/?menu_item=sl_zgradba

• http://sl.wikipedia.org/wiki/O%C4%8Di

• http://www.stlukeseye.com/Conditions/Hyperopia.asp

• http://www.allaboutvision.com/conditions/myopia.htm

• http://mladina.si/tednik/200132/clanek/iidovsakp/index.print.html-l2

• http://sl.wikipedia.org/wiki/Barvna_slepota

• http://www.ebiomedia.com/gall/eyes/eye1

• http://library.thinkquest.org/27066/psychology/nlconstruction.html

• http://ebiomedia.com/gall/eyes/EyeAWLS.html

• http://www.eyesite.ca/english/public-information/eye-conditions/myopia.htm

• http://med.over.net/za_bolnike/bolezni_clanki/ocesne_napake_starovidnost.htm

• http://www.eye-net.gr/english/public/optics3_eng.html

• http://www.ssc.education.ed.ac.uk/resources/vi&multi/eyeconds/Hyper.html

http://www.irman.si/index.php?oko

http://www.optika-pirc.com/?menu_item=sl_zgradba

http://sl.wikipedia.org/wiki/O%C4%8Di

http://www.stlukeseye.com/Conditions/Hyperopia.asp

http://www.allaboutvision.com/conditions/myopia.htm

http://mladina.si/tednik/200132/clanek/iidovsakp/index.print.html-l2

http://sl.wikipedia.org/wiki/Barvna_slepota

http://www.ebiomedia.com/gall/eyes/eye1

http://library.thinkquest.org/27066/psychology/nlconstruction.html

http://ebiomedia.com/gall/eyes/EyeAWLS.html

http://www.eyesite.ca/english/public-information/eye-conditions/myopia.htm

http://med.over.net/za_bolnike/bolezni_clanki/ocesne_napake_starovidnost.htm

http://www.eye-net.gr/english/public/optics3_eng.html

http://www.ssc.education.ed.ac.uk/resources/vi&multi/eyeconds/Hyper.html

napake vida - naravoslovnotehniška fakulteta - ntf · jasna medar in maja rokavec; seminarska...

Documents