načrtovanje didaktičnih pripomočkov za 8. in 9

Univerza v Ljubljani

Pedagoška fakulteta

Oddelek za specialno

in rehabilitacijsko

pedagogiko

Načrtovanje didaktičnih pripomočkov za 8. in 9.

razred osnovne šole s prilagojenim programom z

nižjim izobrazbenim standardom za predmet

Družboslovje

Usmeritve za načrtovanje in primeri načrtovanih pripomočkov -

študijsko gradivo za izvedbo vaj pri predmetu Učenje in

poučevanje otrok s posebnimi potrebami: družboslovje

Uredila: Mojca Vrhovski M.

Ljubljana, 2019

1

Načrtovanje didaktičnih pripomočkov za 8. in 9. razred osnovne šole s prilagojenim

programom z nižjim izobrazbenim standardom za predmet Družboslovje

Usmeritve za načrtovanje in primeri načrtovanih pripomočkov - študijsko gradivo za izvedbo vaj

pri predmetu Učenje in poučevanje otrok s posebnimi potrebami: družboslovje

Urednica Mojca Vrhovski M. Oblikovanje in priprava Claudia Štrok Lektoriranje Besedila niso lektorirana

Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani

Oddelek za specialno in rehabilitacijsko pedagogiko

Ljubljana, 2019

2

KAZALO

O NASTAJANJU IN NAMENU PUBLIKACIJE 3

PRIMERI NAČRTOVANJA DIDAKTIČNIH PRIPOMOČKOV 5

8. razred OŠ S PP Z NIS

Avtorici: Jasna Kešnar in Anja Struna; Mentorica: Mojca Vrhovski M. Evropa – ali poznaš svojo celino 5 Priloge 64 UČNI SKLOP Evropa

UČNA VSEBINA Geografske enote Evrope

Avtorici: Manca Tori in Julija Videnšek; Mentorica: Mojca Vrhovski M. Odkrivanje stare celine 13 Priloge 74 UČNI SKLOP Evropa

UČNA VSEBINA Geografske enote Evrope

9. razred OŠ S PP Z NIS

Avtorici: Nives Vogrinec in Vojka Vrečič; Mentorica: Mojca Vrhovski M. Kako živijo Jackson, Jozsef, Amina, Jamnien, Zachary in Lupita? 29 Priloge 78 UČNI SKLOP Zemlja v vesolju; Državljanska in domovinska vzgoja in etika

UČNA VSEBINA Oceani in njihova lega, Kontinenti in njihova lega; Življenje v skupnosti,

narodu in državi: vprašanja demokracije

Avtorici: Kaja Klančišar in Kaja Leskovar; Mentorica: Mojca Vrhovski M. Moja pot okoli sveta 47 Priloge 120 UČNI SKLOP Zemlja v vesolju

UČNA VSEBINA Oceani in njihova lega, Kontinenti in njihova lega

3

O NASTAJANJU IN NAMENU PUBLIKACIJE

V publikaciji so zbrani opisi didaktičnih pripomočkov, ki so jih pripravile študentke 3. letnika

študijskega programa Specialna in rehabilitacijska pedagogika Pedagoške fakultete Univerze v

Ljubljani. Izdelki so nastali v študijskem letu 2018/19, na osnovi navodil za načrtovanje, pod

mentorstvom dr. Mojce Vrhovski Mohorič, v okviru predmeta Učenje in poučevanje otrok s

posebnimi potrebami: družboslovje.

Publikacija zajema izdelke za posamezne vsebine družboslovja za 8. in 9. razred osnovne šole s

prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom (OŠ s PP z NIS). Namenjena je

strokovnim delavcem in študentom kot učno gradivo in sicer kot primer za načrtovanje didaktičnih

sredstev v OŠ s PP z NIS.

Vsak posamezen opis izdelka sledi naslednji vsebinski shemi:

Uvod, v katerem so kratko predstavljene vsebine celotne naloge, lastni cilji (kaj želi študent-ka

doseči z nalogo).

Predstavitev izdelka:

Izdelek in učni načrt – študent-ka izbere in načrtuje:

Program, vodilni predmet in razred

Učno vsebino (po učnem načrtu)

Cilje in standarde znanja (po učnem načrtu oz. doda operativne cilje za posamezne

vsebine in aktivnosti ter tudi standarde znanja, ki v učnih načrtih niso podrobno

načrtovani; pri čemer posebej opozarjamo, da tovrstno dodajanje standardov služi

zgolj učenju načrtovanja diferenciacije vsebin, nalog in aktivnosti in ne ocenjevanju

znanja)

Medpredmetne povezave (Študent-ka prikaže kako se povezujejo vsebine vodilnega

predmeta z drugimi predmeti istega razreda, cilji in standardi znanja iz učnega

načrta oz. z načrtovanimi cilji in standardi znanja.)

Izdelek in potrebne zmožnosti učencev (Študent-ka predvidi katere zmožnosti (spretnosti in

veščine) učenec potrebuje, da bo pri rokovanju z učilom in pri reševanju nalog čim bolj

samostojen. Lahko zapiše za katero posamezno nalogo oz. aktivnost predvideva določene

zmožnosti z namenom, da jih bo učenec uspešno in čim bolj samostojno opravil.)

Opis izdelka in načina uporabe:

Predstavitev vsebine, ki naj bi jo učenec usvojil (Študent-ka predstavi vsebine, ki naj

bi jih učenec s pomočjo pripomočka (učila, ponazorila) usvojil. Zapiše lahko tudi,

katere vsebine, pojave, koncepte lahko učenci z uporabo učila bolje razumejo.)

Nove ideje oz. povzemanje idej iz literature, virov (Študent-ka predlaga in utemelji

(ne le predstavi) lastne ideje in rešitve; predstavi temeljni vir, s pomočjo katerega je

načrtoval-a nadgradnjo, nov način, metodo ipd. (naredi primerjavo, izpelje

samostojen sklep, ilustrira s svojimi primeri).)

Viri in literatura (navedena po APA6 standardih)

4

Priloge (Študent-ka priloži tudi vse naloge oz. druga besedila; navodila za uporabo; priporočila

avtorjev o uporabi, fotografije ipd.)

Didaktična sredstva (za katere uporabljamo zelo raznolike izraze: učni/didaktični pripomočki (učila,

ponazorila, pomagala, didaktični material) naj bi omogočala učencem, da bolje razumejo, usvojijo,

pomnijo, si bolje predstavljajo določene vsebine iz učnega načrta in vsakodnevne, za življenje

uporabne in aktualne vsebine ter da jih učinkovito uporabijo v novih situacijah. Prav tako

spodbujajo kognitivni konflikt, služijo kot demonstracijsko sredstvo in kot sredstvo v raznolikih

učnih situacijah, omogočajo prehod iz konkretne na abstraktno raven razumevanja. Z njimi in ob

njih učenci razvijajo tudi raznolike spretnosti in veščine.

Izdelava tovrstnih sredstev spodbuja (bodoče) učiteljice in učitelje, da jih načrtujejo na način, ki

podpira in spodbuja izkušenjsko učenje in učinkovito oblikuje miselne sheme. Inovativne učne

metode, oblike in sredstva namreč ponujajo drugačno izkušnjo in so osredotočene na učenca. Od

učencev zahtevajo, da sami (i)zbirajo vire in organizirajo podatke; da raziskujejo, preiskujejo,

primerjajo, analizirajo, sklepajo; da samostojno predstavljajo ugotovitve in zaključke. Učencem

tako omogočajo, da napredujejo, da delajo napake in se učijo iz njih, da so kritični do svojega dela

in da svoje dosežke preverjajo in izboljšujejo. Prav tako pa dopuščajo, da se samostojno odločajo

kako se lotiti reševanja naloge oz. učenja in kako predstaviti rezultate in rešitve.

Z dobro pripravljenimi in prilagojenimi didaktičnimi pripomočki (z jasno strukturo besedila, z

ustreznimi (produktivnimi) vprašanji, z dodanimi slikovnimi navodili, s konsistentnim barvnim

označevanjem nalog in aktivnosti (z legendo), z uporabo primerov, s pojasnjevanjem pojmov, s

poimenovanjem in s strukturiranim organiziranjem pripomočkov, z označevanjem zaporedja

vsebin, različnega zaporedja aktivnosti oz. izbire zaporedja ipd.) vplivamo na proces razumevanja

in učenja, ki vključuje učinkovito organizacijo prilagojenega materiala, samostojno spremljanje

uspešnosti in napredka (kontrolo napake), znanje o načinih in strategijah učenja (kako se učiti) ter

samoregulacijo. Poudarek je na uporabnosti pripomočka, ki spodbuja aktivnost, motivacijo,

vztrajanje ob odkrivanju novega, pozitivna stališča do učenja in samostojnost učencev.

Načrtovani standardi znanja, operativni cilji in stopnje doseganja ciljev omogočajo spremljanje

pridobljenega znanja na vseh taksonomskih ravneh (od spoznavanja do vrednotenja). Načrtovane

medpredmetne povezave predvidevajo smiselnost povezovanja vsebin raznolikih predmetnih

področij in s tem celovitejšega usvajanja vsebin. Načrtovanje potrebnih zmožnosti, spretnosti in

veščin omogoča predvidevanje, katero nalogo lahko učenec uspešno opravi in pri kateri aktivnosti

je pri rokovanju z učilom čim bolj samostojen. V primeru, da določenih spretnosti in veščin nima

zadostno razvitih oz. ima na določenih področjih funkcioniranja težave, se lahko dejavnost

prilagodi tako, da mu pri rokovanju z učilom pomagajo učitelj ali sovrstniki. S tem omogočimo

učencu samostojnost v okviru lastnih zmožnosti in/ali sodelovanje v paru oz . v skupinah.

V nadaljevanju prikazujemo primere načrtovanih didaktičnih pripomočkov. Avtorice so se trudile,

da se v njihovih izdelkih, poleg zgoraj navedenega, kaže tudi inovativnost in ustvarjalnost.

Predlagale so številne nove ideje oz. nadgradile že obstoječe ideje iz raznolikih virov, zato menimo

in želimo, da bo publikacija v pomoč strokovnim delavcem in študentom pri načrtovanju,

oblikovanju in primerjanju podobnih učil.

Mojca Vrhovski

5

PRIMERI NAČRTOVANJA DIDAKTIČNIH PRIPOMOČKOV

EVROPA Ali poznaš svojo celino?

Razred OŠ s PP z NIS: 8. razred Vodilni predmet: družboslovje

Avtorici: e-mail: Jasna Kešnar [email protected] Anja Struna [email protected]

Mentorica: Mojca Vrhovski M.

6

Uvod

V 8. razredu osnovne šole z NIS pri predmetu družboslovje v okviru geografije spoznavajo našo

celino – Evropo. Učenje imen držav, njihove lege in glavnih mest lahko hitro postane suhoparno in

dolgočasno, zato sva ustvarili pripomoček, pri katerem to znanje lahko usvajajo, utrjujejo in/ali

preverjajo na bolj zabaven način – skozi igro. Poleg imen držav, glavnih mest in geografske enote, v

katero država spada, sva pripravili za vsako državo tudi kartico z zanimivostmi, ki bo morda komu

pomagala, da si bo snov lažje zapomnil.

Pripomoček lahko uporabljamo na različne načine in za doseganje različnih ciljev. Uporabljamo ga

bodisi za pridobivanje ali za utrjevanja znanja na čimbolj zanimiv in zabaven način. Preko

pripomočka je učencem omogočeno razvijati pozitivno samopodobo in doživljati občutek uspeha.

Skozi celotno nalogo sva pripomoček utemeljili s standardi znanja, cilji iz UN, s spretnostmi, ki so

potrebne za uporabo le tega ter s slikami in prilogami, ki prikazujejo sam pripomoček.

Najin cilj je bil ustvariti enostaven pripomoček, s katerim bi učenci preko igre spoznavali, utrjevali

ali preverjali svoje znanje o geografiji, natančneje o povezavi med evropskimi državami, njihovimi

glavnimi mesti, lego in zanimivostmi.

Predstavitev izdelka

Slika 1: Oštevilčen zemljevid, tabela z rešitvami in karte (lastni arhiv)

7

Izdelek in učni načrt

Izdelek temelji na različnih podobnih izdelkih – na igri spomina, črnega Petra, a je sam po sebi

avtorsko delo. Je nadgradnja naštetih izdelkov.

Vsebino sva črpali iz učnega načrta za družboslovje v 8. razredu OŠ z NIS


Razred in program: 8. razred OŠ s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom

Vodilni predmet: Družboslovje

Pripomoček bi bil primeren tudi za starejše učence in odrasle, saj gre za splošno uporabno znanje.

Učna vsebina

Geografski sklop: Evropa

Cilji in standardi znanja

1. Splošni cilji predmeta

- razvijajo sposobnost orientacije in uporabe zemljevidov;

- razvijajo sposobnost izražanja geografskega znanja

- spoznavajo bogastvo različnosti ljudstev na zemlji, se vzgajajo v spoštovanju te različnosti

ter strpnosti do drugačnih po veri, rasi, jeziku in navadah

- razvijajo sposobnost komuniciranja in sposobnost za delo v skupini

Etapni splošni cilji:

- spoznajo Evropo kot matično celino

- spoznajo regije Evrope in njihove značilnosti

Vsebine:

- geografske enote Evrope

- politična karta Evrope (na zemljevidu poišče glavna mesta držav)

2. Standardi znanja

Minimalni standardi znanja

Učenec:

- Pozna delitev Evrope na osnovne geografske enote

- Na zemljevidu pokaže države Južne in Jugovzhodne Evrope

- Na zemljevidu pokaže lego Srednje Evrope.

- Na zemljevidu pokaže države Srednje Evrope.

- Na zemljevidu pokaže lego držav Zahodne Evrope.

- Na zemljevidu pokaže države Severne Evrope

8

Temeljni standardi znanja

Učenec:

- Na zemljevidu pokaže natančno lego posameznih držav*

- Pozna glavna mesta držav Evrope*

Zahtevnejši standardi znanja

Učenec:

- Poveže zanimivosti s pripadajočo državo Evrope.*

*Standard znanja, ki sva ga določili sami

3. Učenec (operativni cilji):

- Na zemljevidu pravilno pokaže lego države Evrope.

- Državo umesti v pravilno geografsko enoto Evrope.

- Državi določi glavno mesto.

- Poveže zanimivosti s pripadajočo državo Evrope.

Izdelek in potrebne sposobnosti (spretnosti in veščine)

Komunikacijske spretnosti

Zmožnost branja X

Zmožnost pisanja X

Zmožnost govora X

Zmožnost poslušanja X

Neverbalne spretnosti X

Grafične spretnosti

Vizualne in opazovalne spretnosti

Zmožnost natančnega opazovanja vzorcev

in odnosov

Zaznavanje perspektiv

Zaznavanje oblike X

Zaznavanje barve X

Imaginativne (predstavne) spretnosti

Zmožnost postaviti sebe v druge situacije in

čas, prostor ali osebo

Zmožnost vizualizacije drugačnih izkušenj

Učne in organizacijske spretnosti

Zmožnost izločitve informacij X

Zmožnost urejanja v nize X

Zmožnost klasificiranja X

Zmožnost presojanja X

Zmožnost interpretacije podatkov X

Zmožnost izvajanja sklepov X

9

Številske spretnosti

Zmožnost ocenjevanja

Zmožnost merjenja

Zmožnost razumevanja in uporabljanja

številskih odnosov

X

Telesne in praktične spretnosti

Zmožnost izvajanja ročnih spretnosti X

Zmožnost koordiniranih, telesnih gibov X

Zmožnost učinkovitega ravnanja z orodji

Preglednica 1: Potrebne sposobnosti

Z X so označene vse potrebne spretnosti in sposobnosti za uporabo pripomočka. Sicer vse

navedene spretnosti in sposobnosti niso nujno potrebne, saj je možna prilagoditev za večino le-

teh. Spretnosti in sposobnosti, ki jih lahko enostavno prilagodimo so: branje, govor ter neverbalne

spretnosti, zaznavanje oblik in barve, pri interpretaciji podatkov in sklepanju, ter pri vseh

zmožnosti ročnih spretnosti ter koordiniranih telesnih gibov. Pri vseh teh lahko sam učitelj

prilagodi tako, da on ali kak drug učenec bere in pomaga učencu, ki potrebuje te prilagoditve.

Opis Izdelka in načina uporabe

Slika 2: Karte (lastni arhiv)

Pripomoček je sestavljen iz 189 kart (naslovna karta, države Evrope, glavno mesto vsake države,

geografske enote in zanimivosti pripadajoče države), zemljevida Evrope (glej priloga 3; oštevilčen

zemljevid; vsaka številka predstavlja drugo državo), navodil (glej priloga 4) in oštevilčene tabele

(glej priloga 2) ter tabele za kontrolo napake (glej priloga 1). Kartice imajo na sprednji strani okvir

različnih barv glede na to ali ima kartica ime države, glavnega mesta ali pa lego države v Evropi.

Pripomoček je sestavljen iz štirih delov:

1. Države pokažemo na zemljevidu

2. Državam določimo glavna mesta

3. Igra spomin s souporabo zemljevida

4. »Črni Peter«

10

V prvi fazi vsak učenec izvleče eno karto iz kupa kart držav Evrope, glasno prebere ime in (najprej s

pomočjo učitelja, potem pa čimbolj samostojno) pokaže kje ta država je na zemljevidu. Ko je

učenec pravilno določil lego države, odčita iz zemljevida številko države in v priloženo tabelo

napiše ob številki države, ime le-te.

V drugi fazi učenec državam, ki jih je pri prejšnji nalogi iskal na zemljevidu, določi glavna mesta

(poišče ustrezne kartice in zapiše v tabelo).

V tretji fazi poteka igra »spomin«, kjer morajo učenci dobiti par država-glavno mesto. V tej fazi za

vsak pravilni par učenec glasno prebere državo in glavno mesto in dobi kartico z zanimivostmi

pripadajoče države (tudi to glasno prebere). Učenec lahko preveri pravilnost parov s pomočjo že

izpolnjene tabele.

V četrti fazi (v fazi utrjevanja) učenci igrajo prilagojeno igro »Črni Peter«. Vsak učenec izbere

komplete kart za 3 države (komplet sestavljajo država, glavno mesto, geografska enota in karta z

zanimivostmi). Karte zmešajo skupaj še z naslovno karto, ki služi kot Črni Peter. Karte razdelijo, en

igralec dobi karto več. Učenci iz svojih kart izločijo celotne komplete (če jih imajo), jih preberejo in

pokažejo državo na zemljevidu. Nato sosed igralca z dodatno karto temu igralcu izvleče eno od

kart. Če dobi komplet, sledi zgornjim navodilom, drugače nadaljujejo v krogu. Igra traja dokler niso

na mizi vsi kompleti kart, enemu igralcu pa ostane v rokah karta Evropa – Črni Peter. *Karte z

zanimivostmi lahko vključimo v igro, lahko pa jih dobijo naknadno, ob dobljenem kompletu kart.

Pri dejavnostih lahko izbirajo med celotnim kompletom kart, lahko pa vzamejo le karte

posameznih geografskih enot, izločijo karte držav, ki jih niso obravnavali …

Predstavitev vsebine, ki naj bi jo učenec usvojil

Učenec naj bi s pomočjo pripomočka spoznal države Evrope, njihovo geografsko enoto, lego na

zemljevidu, glavno mesto in zanimivosti. Natančnejša vsebina je prikazana v tabeli (priloga 1).

Nove ideje oz. povzemanje idej iz literature, virov

Za oblikovanje pripomočka sva se zanesli polovično na svojo domišljijo, polovično pa na že

obstoječe igre kot so spomin in Črni Peter. Verjetno obstaja že kakšna podobna igra z državami in

glavnimi mesti, a je najina nadgrajena še z geografskimi enotami, zanimivostmi, predvsem pa jo

dopolnjuje zemljevid, da ne gre zgolj za učenje parov država – glavno mesto na pamet, pač pa da

znajo učenci države umestiti tudi na zemljevidu. S tem izboljšujejo svoj občutek za orientacijo,

dobijo predstavo o velikosti držav, njihovih sosedah, glede na lego pa morda lahko sklepajo tudi o

podnebju in podobnih podatkih.

Začetni fazi sta zastavljeni na način zabavnega usvajanja novega znanja (kot nadomestilo oz. še

bolje dopolnitev običajnemu poučevanju). Kartice so izdelane z različnimi barvnimi okvirji glede na

to ali ima kartica zapisano državo, glavno mesto ali lego, da bi v fazi igre bilo malo lažje (saj držav je

veliko in možnost, da po naključju žrebaš le države ali le glavna mesta je precej velika). Za

zemljevid sva se odločili, da izdelava enega, ki spada le k tej igri. Čeprav bi lahko uporabljali šolski

zemljevid se nama je tako zdelo boljše, ker sva se odločili da oštevilčiva države in odebeliva meje

geografskih leg (severna, južna Evropa…). Za igri spomin in Črni Peter pa sva se odločili, ker sta se

nama zdeli najbolj primerni za utrjevanje znanja na podoben način kot smo ga pridobivali.

11

Pripomoček je uporaben tudi zaradi svoje velike prilagodljivosti – učitelj (ali učenci sami) lahko iz

kompleta kartic vzamejo samo kartice za določeno geografsko enoto (običajno se Evropa

obravnava po sklopih) in tako pridobivajo/utrjujejo znanje za vsak del posebej, prav tako lahko

države, ki jih v šoli morda niso obravnavali, iz kompleta izločijo. Kartice bi lahko služile tudi

preverjanju znanja, samostojno kot priprava na pisno/ustno ocenjevanje ali celo kot ocenjevanje

samo.

Prav kot prilagoditev za pomoč učencem sva si zamislili tabelo za kontrolo napake, kjer pišejo vse

države s pripadajočimi glavnimi mesti ter lego in zanimivosti. Na tak način lahko učenci čimbolj

samostojno igrajo in uporabljajo pripomoček. Seveda lahko pripomoček še dodatno naredimo

zahtevnejši s tem, da v igri spomin iščejo pare država-zanimivosti ali pa v igri Črni Peter iščejo

kvartete država-glavno mesto-lega-zanimivosti.

12

Viri in literatura

17 Interesting Facts About Andorra (b.d.). Pridobljeno s:https://everything-everywhere.com/8-

facts-about-andorra/

Brinovec, S., Košark, M. (1998). Planet Zemlja in Evropa Zemljepis za 6. razred OŠ. Mladinska knjiga

Brussels and the European Union (b.d.). Pridobljeno s:

https://en.wikipedia.org/wiki/Brussels_and_the_European_Union

Čebular, A. (2000). Potep po Evropi. Ljubljana: Urad Vlade RS za informiranje.

Kosovo (b.d.). Pridobljeno s:https://sl.wikipedia.org/wiki/Kosovo

Marc Chagall (b.d.). Pridobljeno s: https://sl.wikipedia.org/wiki/Marc_Chagall

Marica, I. (2018). What is Romania famous for? People, places & more. Pridobljeno s:

https://www.romania-insider.com/things-romania-most-famous-for

Morris, H. (2019). 25 remarkable things you did not know about North Macedonia. Pridobljeno s:

https://www.telegraph.co.uk/travel/destinations/europe/macedonia/articles/amazing-

facts-about-macedonia/

Pavlovic, S. (2017). 11 Incredible Things You Never Knew About Montenegro. Pridobljeno s:

https://theculturetrip.com/europe/montenegro/articles/11-incredible-things-you-never-

knew-about-montenegro/

Račič, J., Tomšič, Ž. (2005). Geografija 7. Učbenik za geografijo v sedmem razredu osnovne šole.

Ljubljana: Mladinska knjiga.

Senegačnik, J., Drobnjak, B. (b.d.) Geografija Evrope in Azije. Delovni zvezek za 7. razred OŠ.

Rešitve vaj. Pridobljeno s: https://en.calameo.com/read/0024922487edf08bbaf8c?page=5

Turčija (b.d.). Pridobljeno s: https://sl.wikipedia.org/wiki/Tur%C4%8Dija

Učni načrt na prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom za predmet

družboslovje. (b.d.). Pridobljeno s:

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/posebne_potrebe/pr

ogrami/ucni_nacrti/pp_nis_druzboslovje_3_triada.pdf

Vališer, A., Zupančič, H. (2009). Družboslovje 8 (CD): Učbenik za 8. razred osnovne šole: prilagojeni

izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom. Ljubljana: Zavod Republike

Slovenija za šolstvo.

Viri slik:

Zastave Evrope. Pridobljeno s: https://sl.wikipedia.org/wiki/Galerija_dr%C5%BEavnih_zastav

Zemljevid Evrope. Pridobljeno s: https://online.seterra.com/sl/vgp/3007

13

ODKRIVANJE STARE CELINE

Razred OŠPP z NIS: 8. razred

Vodilni predmet: družboslovje

Avtorici: E-mail:

Manca Tori [email protected]

Julija Videnšek [email protected]


14

Uvod

V nalogi predstavljava izdelek oziroma pripomoček, s pomočjo katerega učenci 8. razreda

prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom spoznavajo Evropo in njene države

(delitev Evrope po geografski delitvi, države Evrope in njihova glavna mesta ter zastave ter različne

značilnosti vsakega dela Evrope). Predstavili bova tudi spretnosti ter veščine, ki jih učenci

potrebujejo za samostojno rokovanje s pripomočkom in nalogami, ter spretnosti in znanja, ki jih

bodo preko pripomočka osvojili. V nadaljevanju opisujeva sam pripomoček ter navodila za

uporabo le-tega. Z uporabo pripomočka so povezane tudi naloge, ki sva jih sestavili za doseganje

posameznih standardov znanja. Na koncu bova zapisali še predloge in izboljšave za najin

pripomoček ter alternativo uporabe pri drugih predmetih ali v nižjih/višjih razredih prilagojenega

programa z nižjim izobrazbenim standardom.

Cilji, ki sva jih želeli doseči z nalogo so:

- ustvariti pripomoček, ki bo učencem služil večkrat;

- ustvariti pripomoček, ki ga bo učitelj lahko, z istim razredom, uporabljal več let (t. j. primeren

za učence predmetne stopnje)

- ustvariti pripomoček, ki bo motiviral učenca za delo in sodelovanje pri učni uri;

- ustvariti pripomoček, ki bo nazoren, sistematičen ter enostaven za samostojno uporabo;

- ustvariti pripomoček, ki bo učencem služil tako pri usvajanju nove snovi, kot pri ponavljanju;

- ustvariti pripomoček, ki bo učencu omogočil lažjo predstavo o Evropi (sestavljenost celine,

delitev na celinske in (pol)otoške države, razlika v velikosti držav, oddaljenost držav…).

15


Slika 1 in 2: Odkrivanje stare celine

Izdelek in učni načrt Program: - prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom

Vodilni predmet: - družboslovje

Razred: - 8. razred

Učna vsebina: - Geografski sklop – Evropa

Cilji in standardi znanja:

1. Splošni učni cilji

- Spoznajo Evropo kot matično celino (UN).

- Spoznajo regije Evrope in njihove značilnosti (UN).

- Imenujejo večje evropske države.

2. Operativni učni cilji

Učenec:

- na nemi karti pravilno pokaže in položi izrezane države južne, jugovzhodne, srednje,

zahodne, severne in vzhodne Evrope.

- na nemi karti pravilno pokaže in našteje države južne Evrope (Ciper, Grčija, Italija, Malta,

Portugalska, Španija, Andora).

- na nemi karti pravilno pokaže in našteje države jugovzhodne Evrope (Albanija, Bolgarija,

Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Srbija, Črna Gora, Severna Makedonija, Romunija).

- na nemo karto pravilno zapiči zastavice z imeni držav in glavnih mest J in JV Evrope

(Madrid, Rim, Atene in Zagreb, Beograd, Sarajevo).

16

- *na nemo karto pravilno zapiči zastavice z imeni držav in glavnih mest vseh držav J in JV

Evrope.

- na nemi karti pravilno pokaže in našteje države srednje Evrope (Avstrija, Češka, Lihtenštajn,

Madžarska, Nemčija, Poljska, Slovaška, Slovenija, Švica).

- na nemo karto pravilno zapiči zastavice z imeni držav in glavnih mest Sr. Evrope (Dunaj,

Ljubljana, Berlin).

- *na nemo karto pravilno zapiči zastavice z imeni držav in glavnih mest vseh držav sr.

Evrope.

- na nemi karti pravilno pokaže in našteje države zahodne Evrope (Irska, Velika Britanija,

Nizozemska, Belgija, Luksemburg, Francija, Monako).

- na nemo karto pravilno zapiči zastavice z imeni držav in glavnih mest zahodne Evrope

(London, Bruselj, Pariz).

- *na nemo karto pravilno zapiči zastavice z imeni držav in glavnih mest vseh držav zahodne

Evrope.

- na nemi karti pravilno pokaže in našteje države severne Evrope (Danska, Finska, Islandija,

Norveška, Švedska, Estonija, Litva, Latvija).

- na nemo karto pravilno zapiči zastavice z imeni držav in glavnih mest severne Evrope (Oslo,

Stockholm, Talin).

- *na nemo karto pravilno zapiči zastavice z imeni držav in glavnih mest vseh držav severne

Evrope.

- na nemi karti pravilno pokaže in našteje države vzhodne Evrope (Belorusija, Moldavija,

Rusija, Ukrajina).

- na nemo karto pravilno zapiči zastavice z imeni držav in glavnih mest vzhodne Evrope

(Moskva, Minsk, Kijev).

- *na nemo karto pravilno zapiči zastavice z imeni držav in glavnih mest vseh držav vzhodne

Evrope.

- * vsaki evropski državi pravilno priredi in zapiči ustrezno zastavo.

Opomba: Operativni cilji z zvezdico (*) ne veljajo za vse učence (diferenciacija in individualizacija).

17

3. Standardi znanja

Minimalni standard znanja

- Pozna delitev Evrope na osnovne geografske enote.

- S pomočjo zemljevida v delovni knjižici na nemo karto Evrope pritrdi izrezane oblike držav

južne, jugovzhodne, srednje, vzhodne, zahodne in severne Evrope.

- Določenim evropskim državam (ki so naštete v delovni knjižici) priredi njihova imena in

glavna mesta.

Temeljni standard znanja

- S pomočjo zemljevida v delovni knjižici na nemi karti Evrope pokaže območje držav južne,

jugovzhodne, srednje, vzhodne, zahodne in severne Evrope.

- Na nemi karti Evrope samostojno poišče in poimenuje države južne, jugovzhodne, srednje,

vzhodne, zahodne in severne Evrope.

- Pravilno reši računsko nalogo v delovni knjižici.

- Loči med skandinavskimi in pribaltskimi državami.

Zahtevnejši standard znanja

- Vsaj desetim Evropskim državam priredi ustrezno zastavo.

- Večini evropskih držav priredi njihova glavna mesta.

Medpredmetne povezave - Matematika

Cilji:

o Učenec deli z enomestnim deliteljem z ostankom.

o Učenec računa z merskimi enotami.

o Učenec bere in primerja števila med seboj ter določi velikostne odnose med njimi.

o Učenec izmed danih števil izbere po moči največje število.*

Standard znanja:

o Pisno deli z enomestnim deliteljem z ostankom.

o Rešuje enačbo z eno neznanko.

o *Pretvori zapisano besedo s številko.

o *Bere in ureja naravna števila do 500 000.

OPOMBA: učni cilji in standardi znanja z zvezdico (*) niso iz UN.

18

Izdelek in potrebne zmožnosti (spretnosti in veščine) Učenec za čimbolj samostojno sodelovanje in rokovanje s pripomočkom potrebuje naslednje

temeljne spretnosti in veščine:

- KOMUNIKACIJSKE SPRETNOSTI

o Učenec tekoče dekodira in razume navodila in besedila v knjižici.

o Učenec prepoznava oblike držav in jih razporedi po barvah.

- VIZUALNE IN OPAZOVALNE SPRETNOSTI

o Zmožnost opazovanja: opazuje nemo karto Evrope ter njene sestavne dele (obrisi

držav, zastave z imeni in glavnimi mesti ter njihove zastave).

o Zaznavanje oblike in barve: s pomočjo zemljevida v delovni knjižici in škatli postavlja

obrise držav na ustrezno mesto na nemi karti.

- UČNE IN ORGANIZACIJSKE SPRETNOSTI

o Zmožnost zadrževanja koncentracije in pozornosti.

o Zmožnost vztrajanja pri aktivnosti.

o Zmožnost ohranitve podatkov v spominu med reševanjem nalog.

o Zmožnost organiziranosti delovnega prostora.

- PREDSTAVNE (IMAGINATIVNE) SPRETNOSTI

o Zmožnost prostorske predstavljivosti.

o Zmožnost primerjave različnih evropskih držav po velikosti in oddaljenosti.

- ŠTEVILČNE SPRETNOSTI

o Zmožnost ocene velikosti držav glede na dane številske podatke.

o Zmožnost deljenja z enomestnim deliteljem.

- TELESNE IN PRAKTIČNE SPRETNOSTI

o Zmožnost učinkovitega in samostojnega ravnanja s pripomočkom.

o Dobro razvite finomotorične spretnosti (pikanje zobotrebcev v podlago, pritrjevanje

obrisov držav na nemo karto).

o Zmožnost razlikovanja regij Evrope glede na šest barv.

- SOCIALNE SPRETNOSTI

o Zmožnost upoštevanja navodil.

o Zmožnost prepoznavanja neverbalne komunikacije.

Poleg že naštetih spretnosti, pa pripomoček učencem omogoča razvijanje sposobnosti

samostojnega dela in učenja ter spretnosti samostojnega iskanja informacij.

19

Opis izdelka in načina uporabe Pripomoček je namenjen spoznavanju celine Evrope in njene delitve na geografska območja.

Osrednji del najinega pripomočka je tako nema karta Evrope s pripadajočimi barvnimi obrisi držav

skupaj z glavnimi mesti. Učenca skozi celotno učno uro vodi delovna knjižica, v kateri so zbrani

najpomembnejši podatki o vsaki izmed regij Evrope ter naloge, ki jih morajo opraviti ob karti ali

samostojno. Pripomoček je opremljen tudi s škatlo, v kateri se nahajajo delovna knjižica ter vsi

ostali pripomočki, potrebni za izvajanje učnih ur. Pripomočki se lahko spreminjajo glede na

zastavljenost nalog v delovni knjižici.

Izdelek sva zastavili kot večkratni učni pripomoček, ki ga učenci uporabljajo skozi celotno šolsko

leto pri urah družboslovja. V delovni knjižici je zato predstavljenih le nekaj nalog, s katerimi si

učenci pomagajo pri usvojitvi in ponovitvi učne snovi.

Prvi del izdelka je nema karta Evrope, opremljena z naslovom, legendo in stranmi neba. Pritrjena

je na stiroporne plošče, za lažje zapikovanje zobotrebcev v zemljevid. Učenci jo lahko tako

uporabljajo skozi celo leto in postopoma ter na konkreten način spoznavajo delitev Evrope, pa

tudi njene druge značilnosti (verska delitev, jezikovna raznoličnost, države Evropske Unije,

zgodovinska delitev…).

Slika 3: Nema karta Evrope

Drugi del izdelka je velika škatla. Učence na notranji strani pokrova pozdravita raziskovalca Jon in

Jona, ki jih spremljata tudi skozi celotno delovno knjižico in med reševanjem nalog. Jon in Jona

napovesta navodila in seznam pripomočkov, ki jih mora vsebovati škatla. Učence navodila usmerijo

k reševanju delovne knjižice in izpolnjevanju neme karte Evrope.

V škatli se nahajajo naslednji pripomočki: delovna knjižica, 12 barvnih kuvert (2 modri, 2 zeleni, 2

rdeči, 2 oranžni, 2 rožnati, 2 rumeni) z zastavami z imeni in glavnimi mesti ter zastavami držav,

čokolada, rogljički, termovka s črnim čajem in plastični kozarci, 3 bele kuverte z napisom ZAČIMBE,

6 prozornih mapic z različno obarvanimi območji Evrope, mapica z rešitvami nalog.

20

Slika 4: škatla s pripomočki in navodili

Delovna knjižica je sestavljena iz 16 strani, na katerih so različne naloge, informacije in zanimivi

podatki o Evropskih državah in delitvi Evrope. Skozi celotno knjižico jih vodita raziskovalca Jon in

Jona, ki jih motivirata pri reševanju nalog. Na začetku delovne knjižice je legenda, ki učencem

omogoča lažje sledenje pri nalogah. Informativno so predstavljeni znaki za doseganje minimalnih

(eno povečevalno steklo), temeljnih (dva povečevalna stekla) in zahtevnejših (tri povečevalna

stekla) standardov, zvezdica (*) predstavlja zahtevnejše naloge, ki sva jih pripravili za hitrejše in

bolj sposobne učence (individualizacija), klicaj (!) pomeni, da lahko učenec pravilen odgovor

preveri v mapi z rešitvami. V legendi se nahajajo tudi znaki za multisenzornost (oko = poglej,

zvočnik = poslušaj, nos = povonjaj, usta = poskusi) ter znaka za računalnik = interaktivnost vsebin in

nalivno pero = reši.

Slika 5: Legenda

Naloge si sledijo po geografskih delitvah, in sicer po tematikah. Najprej učenci obravnavajo celotno

geografsko delitev Evrope na 6 delov: južna, jugovzhodna, srednja, zahodna, severna in vzhodna

Evropa. Učenci morajo s pomočjo neme karte ali zemljevida, ki je v mapi z rešitvami nalog, pravilno

zapisati geografska poimenovanja delov Evrope.

21

Slika 6: Geografska delitev Evrope

Najprej se z učenci posvetimo južni, nato jugovzhodni, srednji, zahodni, severni in še vzhodni

Evropi. Vsak izmed geografskih delov je najprej opremljen z nekaj osnovnih podatkov o predelu

Evrope. Nato vsakemu delu sledijo 3 identične naloge (pritrjevanje območij na nemo karto,

pritrjevanje in določanje imen držav ter glavnih mest in prirejanje ustreznih zastav vsaki državi).

Poleg tega je vsak del Evrope opremljen s svojim okvirčkom »ALI VEŠ?«, ki predstavlja različne

zanimivosti. V okvirčku »ZANIMIVOST« se skrivajo različne interaktivne ali multisenzorne naloge, ki

so povezane z različnim delom Evrope. V desnem kotu vsake strani delovne knjižice je pobarvan

zemljevid določenega dela Evrope, in sicer za učenčevo lažjo orientacijo in pomoč pri nalogah.

Slika 7: južna Evropa, prva stran

22

Slika 8: južna Evropa, druga stran

Slika 9: jugovzhodna Evropa, prva stran

Slika 10: jugovzhodna Evropa, druga stran

23

Slika 11: srednja Evropa, prva stran

Slika 12: srednja Evropa, druga stran

Slika 13: zahodna Evropa, prva stran

24

Slika 14: zahodna Evropa, druga stran

Slika 15: severna Evropa, prva stran

Slika 16: severna Evropa, druga stran

25

Slika 17: vzhodna Evropa, prva stran

Slika 18: vzhodna Evropa, druga stran

Predstavitev vsebine, ki naj bi jo učenec usvojil S pripomočkom želiva učencem na zabaven in konkreten način približati delitev Evrope na več

geografskih enot. S pomočjo konkretnih materialov se učenec zaveda velikosti posameznih držav

ter oddaljenost držav med seboj. Poleg tega si lahko vizualno predstavlja, kje se nahajajo glavna

mesta (označena so s črno piko). Zastavice z imeni držav in glavnih mest ter zastave še bolj

nazorno in organizirano prikažejo delitev Evrope.

Pri vsaki delitvi učenec izve tudi nekaj zanimivosti in multisenzorno spoznava vsako geografsko

delitev Evrope in njene posebnosti.

Nove ideje oz. povzemanje idej iz literature, virov Izdelek se lahko uporablja tudi pri pouku redne osnovne šole v nižjih ali višjih razredih. Prav tako se

lahko oblike držav nadomestijo z drugačno delitvijo (npr. delitev držav po znamenitostih, verstvih,

jezikovnih različnostih, zgodovinskih dejstvih…), saj so na nemo karto pritrjeni samolepilni »ježki«

za večkratno uporabo.

Temeljni vir, ki sva ga uporabljali za izdelavo, je bil učbenik za geografijo za 7. razred osnovne šole.

Ker pa je bil učbenik izredno pomanjkljiv (izšel je leta 1999), sva si pri izdelavi pomagali tudi s

spletno stranjo Google.

26

Viri in literatura Bahar, I. in Košak, M. (1999). Geografija 7: učbenik za 7. razred osnovne šole. Ljubljana: Založba

Mladinska knjiga.

Učni načrt za prilagojen izobraževalni standard z nižjim izobrazbenim standardom predmet

družboslovje. Pridobljeno s


ogrami/ucni_nacrti/pp_nis_druzboslovje_3_triada.pdf

Učni načrt za prilagojen izobraževalni standard z nižjim izobrazbenim standardom predmet

matematika. Pridobljeno s


ogrami/ucni_nacrti/pp_nis_matematika.pdf

Stropnik, S. in Kodrič, J. (2012). Prilagoditvene spretnosti. Psihološka obzorja, 21 (2), 41 – 50.

Pridobljeno s http://psiholoska-obzorja.si/arhiv_clanki/2012_2/stropnik_kodric.pdf

Viri slik Slika 19: Lupa. Pridobljeno s: https://emojiterra.com/right-pointing-magnifying-glass/

Slika 20: Jugoslavija. Pridobljeno s: http://www.icty.org/bcs/o-mksj/sta-je-bivsa-jugoslavija

Slika 21: Zastava Finske. Pridobljeno s:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Finska#/media/File:Flag_of_Finland.svg

Slika 22: Zastava Švedske. Pridobljeno s:

https://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0vedska#/media/File:Flag_of_Sweden.svg

Slika23: Zastava Norveške. Pridobljeno s:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Norve%C5%A1ka#/media/File:Flag_of_Norway.svg

Slika 24: Zastava Estonije. Pridobljeno s:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Estonija#/media/File:Flag_of_Estonia.svg

Slika 25: Zastava Latvije. Pridobljeno s:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Latvija#/media/File:Flag_of_Latvia.svg

Slika 26: Zastava Litve. Pridobljeno s:

https://hr.wikipedia.org/wiki/Zastava_Litve#/media/File:Flag_of_Lithuania.svg

Slika 27: Zastava Danske. Pridobljeno s:

https://hr.wikipedia.org/wiki/Zastava_Danske#/media/File:Flag_of_Denmark.svg

Slika 28: Zastava Islandije. Pridobljeno s:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Islandija#/media/File:Flag_of_Iceland.svg

Slika 29: Zastava Rusije. Pridobljeno s:

https://hr.wikipedia.org/wiki/Zastava_Rusije#/media/File:Zastava_Ruske_Federacije.svg

Slika 30: Zastava Belorusije. Pridobljeno s:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Belorusija#/media/File:Flag_of_Belarus.svg

Slika 31: Zastava Ukrajine. Pridobljeno s:

https://hr.wikipedia.org/wiki/Zastava_Ukrajine#/media/File:Flag_of_Ukraine.svg

Slika 32: Zastava Moldavije. Pridobljeno s:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Moldavija#/media/File:Flag_of_Moldova.svg

27

Slika 33: Zastava Nemčije. Pridobljeno s:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Nem%C4%8Dija#/media/File:Flag_of_Germany.svg

Slika 34: Zastava Poljske. Pridobljeno s:

https://hr.wikipedia.org/wiki/Zastava_Poljske#/media/File:Flag_of_Poland.svg

Slika 35: Zastava Češke. Pridobljeno s:

https://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Ce%C5%A1ka#/media/File:Flag_of_the_Czech_Republic.svg

Slika 36: Zastava Slovaške. Pridobljeno s:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Slova%C5%A1ka#/media/File:Flag_of_Slovakia.svg

Slika 37: Zastava Madžarske. Pridobljeno s:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Mad%C5%BEarska#/media/File:Flag_of_Hungary.svg

Slika 38: Zastava Avstrije. Pridobljeno s: http://zastave.vlajky.org/evropa/avstrija.php

Slika 39: Zastava Lihtenštajna. Pridobljeno s:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Lihten%C5%A1tajn#/media/File:Flag_of_Liechtenstein.svg

Slika 40: Zastava Švice. Pridobljeno s: https://www.avantura.info/zastava-svica

Slika 41: Zastava Slovenije. Pridobljeno s:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Zastava_Slovenije#/media/File:Flag_of_Slovenia.svg

Slika 42: Zastava Severne Makedonije. Pridobljeno s:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Severna_Makedonija#/media/File:Flag_of_North_Macedonia.svg

Slika 43: Zastava Hrvaške. Pridobljeno s: http://zastave.vlajky.org/evropa/hrvaska.php

Slika 44: Zastava Romunije. Pridobljeno s:

https:/sl.wikipedia.org/wiki/Romunija#/media/File:Flag_of_Romania.svg

Slika 45: Zastava Bosne in Hercegovine. Pridobljeno s:

https://hr.wikipedia.org/wiki/Zastava_Bosne_i_Hercegovine#/media/File:Flag_of_Bosnia_and_He

rzegovina.svg

Slika 46: Zastava Srbije. Pridobljeno s:

https://hr.wikipedia.org/wiki/Zastava_Srbije#/media/File:Flag_of_Serbia.svg

Slika 47: Zastava Kosova. Pridobljeno s:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Zastava_Kosova#/media/File:Flag_of_Kosovo.svg

Slika 48: Zastava Črne Gore. Pridobljeno s:

https://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Crna_gora#/media/File:Flag_of_Montenegro.svg

Slika 49: Zastava Albanije. Pridobljeno s:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Albanija#/media/File:Flag_of_Albania.svg

Slika 50: Zastava Bolgarije. Pridobljeno s:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Bolgarija#/media/File:Flag_of_Bulgaria.svg

Slika 51: Zastava Portugalske. Pridobljeno s:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Portugalska#/media/File:Flag_of_Portugal.svg

Slika 52: Zastava Španije. Pridobljeno s:

https://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0panija#/media/File:Flag_of_Spain.svg

Slika 53: Zastava Italije. Pridobljeno s: https://sl.wikipedia.org/wiki/Italija#/media/File:Flag_of_Italy.svg

Slika 54: Zastava Malte. Pridobljeno s: https://sl.wikipedia.org/wiki/Malta#/media/File:Flag_of_Malta.svg

Slika 55: Zastava Grčije. Pridobljeno s:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Gr%C4%8Dija#/media/File:Flag_of_Greece.svg

28

Slika 56: Zastava San Marina. Pridobljeno s: https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Flag_of_San_Marino.svg

Slika 57: Zastava Vatikana. Pridobljeno s

https://sl.wikipedia.org/wiki/Vatikan#/media/File:Flag_of_the_Vatican_City.svg

Slika 58: Zastava Andore. Pridobljeno s

https://sl.wikipedia.org/wiki/Andora#/media/File:Flag_of_Andorra.svg

Slika 59: Zastava Cipra. Pridobljeno s: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ciper#/media/File:Flag_of_Cyprus.svg

Slika 60: Zastava Irske. Pridobljeno s: https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Flag_of_Ireland.svg

Slika 61: Zastava Velike Britanije. Pridobljeno s:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Zdru%C5%BEeno_kraljestvo_Velike_Britanije_in_Severne_Irske#/me

dia/File:Flag_of_the_United_Kingdom.svg

Slika 62: Zastava Nizozemske. Pridobljeno s:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Nizozemska#/media/File:Flag_of_the_Netherlands.svg

Slika 63: Zastava Belgije. Pridobljeno s:

https://hr.wikipedia.org/wiki/Zastava_Belgije#/media/File:Flag_of_Belgium.svg

Slika 64: Zastava Luksemburga. Pridobljeno s:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Luksemburg#/media/File:Flag_of_Luxembourg.svg

Slika 65: Zastava Francije. Pridobljeno s:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Francija#/media/File:Flag_of_France.svg

Slika 66: Zastava Monaka. Pridobljeno s:

https://hr.wikipedia.org/wiki/Zastava_Monaka#/media/File:Flag_of_Monaco.svg

Slika 67: Zvok. Pridobljeno s: http://pluspng.com/soft-sound-png-black-and-white-9439.html

Slika 68: Vonj. Pridobljeno s: https://www.shutterstock.com/search/sense+of+smell

Slika 69: Računalnik. Pridobljeno s: http://cliparting.com/free-computer-clipart-2802/

Slika 70: Kompas. Pridobljeno s: https://sl.wikipedia.org/wiki/Kompas#/media/File:Compass_card_(sl).svg

Slika 71: Okus. Pridobljeno s: https://www.abcteach.com/documents/clip-art-senses-1-taste-color-i-

abcteachcom-15819

Slika 72: Evropa. Pridobljeno s: http://maplewebandpc.com/europe-blank-map-worksheet/

Slika 73: Delitev Evrope. Pridobljeno s: https://pasarelapr.com/detail/map-of-europe-divided-into-

regions-26.html

Slika 74: Raziskovalec. Pridobljeno s: https://www.canstockphoto.com.sg/safari-kids-40070841.html

Slika 75: Laponci. Pridobljeno s: https://www.finance.si/8356500?cctest&

Slika 76: Oči. Pridobljeno s https://airjordanenligen2015.com/explore/see%20clipart/

Slika 77: Černobilska nesreča. Pridobljeno s https://www.finance.si/310076

Slika 78: Pisalo. Pridobljeno s http://clipart-library.com/pens-cliparts.html

29

KAKO ŽIVIJO JACKSON, JOZSEF, AMINA, JAMNIEN, ZACHARY IN LUPITA?

Razred OŠ s PP z NIS: 9. razred


Avtorici: e-mail:

Nives Vogrinec [email protected]

Vojka Vrečič [email protected]


30

Uvod

V 9. razredu osnovne šole s prilagojeni izobraževalnim programom z nižjim izobrazbenim

standardom učenci pri predmetu Družboslovje spoznavajo tako geografske vsebine kot tudi

vsebine predmeta Državljanska in domovinska vzgoja in etika. Učenci bi na tej stopnji v okviru

pouka geografije morali spoznati kontinente in oceane ter njihovo lego, se seznaniti z aktualnimi

problemi sodobnega sveta, družbenimi razmerami na posameznih kontinentih, oblikovati vrednote

in stališča ter se seznaniti s temeljnimi človekovimi pravicami; slednje se povezuje tudi z vsebinami

državljanske in domovinske vzgoje in etike. Z izdelavo izdelka sva želeli povezati vsebine in združiti

cilje obeh področij, tako geografskega kot tudi sociološkega. Zavedava se, da imajo otroci z

znižanimi intelektualnimi sposobnostmi težave pri integraciji in prenosu znanja v nove situacije,

zato je pripomoček zasnovan tako, da učenci najprej usvojijo geografsko znanje o posamezni celini

oz. državi, nato pa se seznanijo še s pojmom človekove pravice. Iz izkušenj, ki sva jih pridobili v

času prakse, veva, da so predstave učencev o svetu, legi celin, različnih kulturah ter življenju ljudi v

različnih državah precej popačene ter pomanjkljive – zasnovali sva naloge, kjer učenec postopoma

spoznava različna znanja in jih je primoran med seboj povezovati, če želi naloge uspešno rešiti.

Izdelali sva delovno knjižico, ki učenca s kratkimi navodili, podkrepljenimi s slikovnim materialom

in fotografijami, vodi skozi celoten učni proces. Pri nalogah sva dodali in uporabili mnoge materiale

(zemljevid, kartice, zgodbe, IKT tehnologija) , ki pomagajo učencem usvojiti abstraktne predstave

ter jih napeljujejo na reševanje miselnih problemov in kritičnost do aktualnih problemov

sodobnega sveta. Učni pripomoček lahko učenec uporablja samostojno, brez učiteljevega vodenja,

spodbuja pa tudi medsebojno sodelovanje preko dela v parih – le-to je lahko učencem motivacija

in pomoč, mnogim pa sodelovalno učenje predstavlja izziv zaradi slabše usvojenih socialnih veščin

in težav v komunikaciji.

31


Slika 1: Nemi zemljevid sveta z delovno knjižico in pripadajočimi materiali.

Učni pripomoček sestavlja delovna knjižica z navodili in nalogami, nemi zemljevid sveta, šolski

zemljevid sveta, barvni lističi z imeni celin in posameznih držav, kuverte s karticami s podatki o

celinah in državah, poenostavljena Deklaracija o človekovih pravicah, knjižica z zgodbami

posameznikov iz različnih držav, kocka, flumaster ter merilnik časa.

Izdelek in učni načrt Pripomoček služi realizaciji vzgojno-izobraževalnih ciljev pri predmetu Družboslovje, navedenih v

učnem načrtu za 9. razred osnovne šole s prilagojenim izobraževalnim programom z nižjim

izobrazbenim standardom. Slednji veleva, da naj bi učenci v geografskem sklopu Zemlja v vesolju

in geografske značilnosti sveta spoznali kontinente in njihovo lego, družbene razmere na

posameznem kontinentu ter njihove družbenogeografske značilnosti. Pri tem bi se naj učenci

seznanili tudi z aktualno problematiko sodobnega sveta ter oblikovali svoja stališča in vrednote,

kot so spoštovanje do drugih narodov in kultur, strpnost do drugačnosti ter mednarodno

povezovanje. Omenjene vsebine se neposredno povezujejo s temami predmeta Državljanska in

domovinska vzgoja in etika, ki v sklopu Življenje v skupnosti, narodu, državi: Vprašanja

demokracije, obravnava pomen družbenih skupin za družbo in posameznika, ter pravila v družbi in

temeljne človekove pravice.


Učni pripomoček s pripadajočimi nalogami in materiali je primeren za delo učencev v 9. razredu, ki

obiskujejo prilagojen osnovnošolski izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom.

Učence vodi skozi proces usvajanja snovi pri predmetu Družboslovje, in sicer skozi vsebine

geografije ter državljanske in domovinske vzgoje ter etike.

Učna vsebina

Učni pripomoček temelji na podlagi predlagane učne vsebine, ki je zapisana v učnem načrtu

Družboslovja za 9. razred osnovne šole s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim

32

standardom. Ideje sva črpali tudi iz geografskega priročnika Living Geography, učbenika za

geografijo v 8. razredu redne osnovne šole z naslovom Geografija 8 ter spletnih e-gradiv za pouk

geografije v osnovni šoli. Učenci pri uporabi pripomočka spoznavajo lego kontinentov in oceanov

ter značilnosti posameznih celin ter držav na njih, kar je tudi neposredno povezano z življenjem

ljudi v posamezni državi. Naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti posameznih

področij so namreč neločljivo povezane, vplivajo pa tudi na življenje posameznikov znotraj družbe

ter upoštevanje človekovih pravic v posamezni družbi. Učno vsebino, ki je zapisana v učnem načrtu

ter predstavljena v učbenikih sva nadgradili in sestavili naloge, preko katerih lahko učenci

podrobneje spoznajo značilnosti posameznega kontinenta oz. države ter spoznajo, kaj so temeljne

človekove pravice in kako ukrepati ob njihovem kršenju. Vse naloge sva poskušali zasnovati tako,

da bi učenec moral med seboj povezovati znanja, ki jih je že pridobil, z novimi vsebinami, biti ves

čas aktiven ter kritično vrednotiti prebrano.


V nadaljevanju so navedene dejavnosti, ki jih mora učenec opraviti pri uporabi učnega

pripomočka.

Učenec:

- prebere navodila za delo s pripomočkom,

- se orientira na nemem zemljevidu,

- sledi navodilom v delovni knjižici,

- reši naloge v delovni knjižici,

- preveri pravilnost rešenih nalog,

- igra igro, v kateri si mora zapomniti na kartici zapisana dejstva o državi/kontinentu,

- uporablja IKT,

- sodeluje v pogovoru s sošolcem.

V nadaljevanju so zapisani operativni cilji in standardi znanja, ki naj bi jih učenec z uporabo izdelka

dosegel. Standardi znanja so označeni tudi v delovni knjižici ob nalogah (z eno zeleno zvezdico

minimalni standardi, z dvema oranžnima zvezdicama temeljni standardi znanja in s tremi rdečimi

zvezdicami višji standardi znanja). Oblikovali sva jih sami, izhajajoč iz splošnih učnih ciljev v učnem

načrtu.

33

1. Splošni cilji iz učnega načrta

5. razred

Ljudje v družbi, času in prostoru

Spoznavajo:

- temeljne otrokove in človekove pravice in dolžnosti;

- službe in ljudi, ki pomagajo uveljavljati otrokove in človekove pravice.

Razvijajo:

- občutek odgovornosti do sebe in drugih.

9. razred

Geografski sklop – Zemlja v vesolju in geografske značilnosti sveta

- spoznajo kontinente in njihovo lego;

- ob študiju primerov z različnih kontinentov spoznajo aktualne probleme sodobnega sveta,

kot so prenaseljenost, oskrba z vodo, hrano, energijo, politična nasprotja;

- spoznajo družbene razmere na posameznih kontinentih v odvisnosti od družbenih

možnosti;

- oblikujejo stališča in vrednote, kot spoštovanje drugih narodov in kultur, strpnost do

drugačnosti, mednarodno sodelovanje;

- spoznajo nekatere naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti Sveta kot celote;

- spoznajo potrebo po prizadevanju za uresničevanje svetovnega miru in ohranjanje naravne

in kulturne dediščine.

Sklop Državljanska in domovinska vzgoja in etika – Življenje v skupnosti, narodu in državi:

Vprašanja demokracije

- razumejo pomen strpnosti (tolerance) med pripadniki različnih družbenih in kulturnih

skupin.

2. Operativni cilji, ki sva jih zapisali sami (ne iz UN)

Učenec:

- razvrsti imena kontinentov na ustrezno mesto na nemi zemljevid,

- razvrsti imena oceanov na ustrezno mesto na nemi zemljevid,

- s svojimi besedami obnovi vsebino o izbranem kontinentu, zapisano na izvlečeni kartici,

- razvrsti ime izbrane države na ustrezno mesto na nemi zemljevid,

- s svojimi besedami obnovi vsebino o dani državi, zapisano na izvlečeni kartici,

- s pomočjo prilagojenega seznama temeljnih človekovih pravic označi tiste pravice, za

katere meni, da so v njegovem življenju upoštevane,

- s pomočjo prilagojenega seznama temeljnih človekovih pravic označi tiste pravice, za

katere meni, da v njegovem življenju niso upoštevane,

- primerja razlike in podobnosti v upoštevanju pravic s sošolcem,

- po prebrani zgodbi imenuje pravice, ki so bile posamezniku kršene,

- pove, da se lahko v primeru kršenja človekovih pravic obrne na varuha človekovih pravic,

34

- po ogledu video posnetka obnovi postopek reševanja človekovih pravic s pomočjo varuha

človekovih pravic.

3. Standardi znanja iz učnega načrta

5. razred

Ljudje v družbi, času in prostoru


- našteti nekaj temeljnih otrokovih pravic in dolžnosti (do igre, varnosti, izobraževanja …).


- izbrati službe in ljudi, ki pomagajo uveljavljati otrokove in človekove pravice v domačem

kraju.

9. razred



- pokaže celino in ocean na zemljevidu (iz UN),

- našteje vse kontinente in jih pokaže a zemljevidu (iz UN),

- na zemljevidu pokaže in poimenuje oceane (iz UN),

- S pomočjo zemljevida sveta pokaže in poimenuje vse kontinente (iz UN),

- na zemljevidu pokaže lego kontinenta in oceane, ki ga obdajajo (iz UN),

- na zemljevidu sveta pokaže Afriko in poimenuje oceane, ki jo obdajajo,

- na zemljevidu Sveta pokaže Severno Ameriko in poimenuje oceane, ki jo obdajajo,

- na zemljevidu Sveta pokaže Južno Ameriko in poimenuje oceane, ki jo obdajajo,

- na zemljevidu pokaže Avstralijo in oceane, ki jo obdajajo.




- Na lastnem primeru razložiti pomen tolerance do drugih in drugačnih in pripadnikov

različnih kulturnih in verskih skupnosti.

35

Standardi znanja (ne iz UN)


Učenec:

- poimenuje kontinente na nemem zemljevidu,

- poimenuje oceane na nemem zemljevidu,


Učenec:

- usvoji temeljne značilnosti izbranega kontinenta s področja družbenogeografskih in

naravnogeografskih značilnosti,

- umesti dano državo na ustrezno mesto na nemi zemljevid,

- usvoji temeljne značilnosti izbrane države s področja družbenogeografskih in

naravnogeografskih značilnosti,

- se seznani s temeljnimi človekovimi pravicami,

- spozna vlogo upoštevanja človekovih pravic v vsakdanjem življenju.

Višji standardi znanja

Učenec:

- učenec primerja lastno vrednotenje upoštevanja človekovih pravic s sošolcem,

- vrednoti zgodbo o kršenju temeljnih pravic posameznikov,

- analizira postopek reševanja človekovih pravic.

Medpredmetne povezave

Skozi naloge v učnem pripomočku sva združili vsebine znotraj predmeta družboslovje, in sicer

znanja geografije ter državljanske in domovinske vzgoje ter etike.

Prav tako se naloge medpredmetno povezujejo z vsebinami predmeta slovenščina – učenci med

uporabo pripomočka morajo ves čas pozorno slediti navodilom, pri branju seznama človekovih

pravic označijo tiste, ki jih ne razumejo, ter so napeljani k analiziranju in iskanju bistva pri zgodbah,

v katerih so opisane kršitve različnih pravic posameznikov.

Učenci pridobivajo in utrjujejo tudi znanja računalniškega opismenjevanja. Le-tega sicer v 9.

razredu več nimajo, a je kljub temu pomembno vzdrževati in nadgrajevati nivo usvojenega znanja

in veščin iz tega področja. Učenci se pogosto ne zavedajo, da je lahko brskanje po spletu zabaven

način učenja in pridobivanja novih informacij, ne pa zgolj kratkočasenja na socialnih omrežjih ali

pasivno spremljanje različnih spletnih vsebin.

Tretje področje, s katerim sva povezali najine naloge, so socialne kompetence. Do 6. razreda imajo

učenci v izobraževalnem programu s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom

predmet socialno učenje, vendar iz izkušenj veva, da jim sodelovanje dela velike težave tudi v višjih

razredih. Zasnovan učni pripomoček ne spodbuja tekmovanja med posameznikoma, ki delata v

paru, pač pa spodbuja medsebojno pomoč in nadgrajevanje znanja drug drugega.

Cilji za medpredmetne povezave iz Učnega načrta:

9. razred:

36


TH, Etika in SL:

- na zemljevidu pokaže Avstralijo in oceane, ki jo obdajajo;

- na zemljevidu pokaže Antarktiko in oceane, ki jo obdajajo;



Zgodovinske vsebine, geografske vsebine:

- na lastnem primeru razložiti pomen tolerance do drugih in drugačnih in pripadnikov

različnih kulturnih in verskih skupnosti.

Izdelek in potrebne zmožnosti (spretnosti in veščine)

Različni avtorji navajajo mnoge definicije kompetenc. Skupna točka mnogih definicij je, da

kompetence zajemajo znanja, veščine, spretnosti, osebnostne in vedenjske značilnosti, prepričanja

in vrednote. To so znanja in zmožnosti, ki so potrebne za uspešno in učinkovito delo ter čim

kvalitetnejšo delovno uspešnost. Torej so kompetence povezane s posameznikovim

funkcioniranjem v njegovem delovnem okolju; izpopolnjujejo se vse življenje preko pridobivanja

različnih izkušenj (Dialogos: Strateške komunikacije, b. d.).

V literaturi avtorji pojma kompetence ter spretnosti oziroma sposobnosti velikokrat enačijo, zato

je pomembno, da pojasnimo razliko med omenjenima pojmoma. Kompetence so namreč širši

pojem, saj zajemajo značilnosti posameznika v splošnem, prav tako pa tudi znanja in spretnosti.

Sposobnosti so prirojeni potenciali posameznika, ki predstavljajo zmožnost naučiti se nečesa ali

nekaj narediti. So pokazatelji možnosti uspešnosti pri delu, vendar niso nujno zagotovilo, da bo

temu res tako. Sposobnosti so pri posameznikih različno razvite in jih delimo na telesne in

duševne. Telesne sposobnosti so statične in gibalne, duševne sposobnosti pa delimo na čutno-

zaznavne in umske. Pod slednje spadajo inteligentnost, ustvarjalnost ter druge specifične

sposobnosti (Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje – Kakšen sem, sposobnosti, b. d.). Avtorici

S. Stropnik in J. Kordič (2012) izpostavljata tudi prilagoditvene spretnosti, med katere prištevata

konceptualne, socialne in praktične spretnosti. Teh se posameznik nauči, da lahko uspešno deluje

v vsakdanjem življenju. V spodnji tabeli so z X označene spretnosti, ki jih posameznik potrebuje za

učinkovito uporabo izdelanega učnega pripomočka.

37


Zmožnost branja X

Zmožnost pisanja X

Zmožnost govora X

Zmožnost poslušanja X

Neverbalne spretnosti

Grafične spretnosti X


Zmožnost natančnega opazovanja vzorcev

in odnosov

Zaznavanje perspektiv X

Zaznavanje oblike X

Zaznavanje barve X

Predstavne spretnosti



X

Zmožnost vizualizacije drugačnih izkušenj X


Zmožnost izločitve informacij X

Zmožnost urejanja v nize

Zmožnost klasificiranja

Zmožnost presojanja X

Zmožnost interpretacije podatkov X

Zmožnost izvajanja sklepov X


Zmožnost ocenjevanja X

Zmožnost merjenja X

Zmožnost razumevanja in uporabe

številčnih odnosov


Zmožnost izvajanja ročnih spretnosti

Zmožnost koordiniranih, telesnih gibov

Zmožnost učinkovitega ravnanja z orodji X

Tabela 2: Spretnosti, potrebne za uporabo učnega pripomočka.

38

Opis Izdelka in načina uporabe

Učni pripomoček za pouk družboslovja v 9. razredu je namenjam samostojnemu učenju. Učenca

skozi vse naloge vodi delovna knjižica.

V 1. nalogi se učenec seznani z nemim zemljevidom sveta, ki sva ga izdelali. Učenec na zemljevid

pravilno razvrsti lističe z imeni kontinentov in oceanov. Naloga je zasnovana tako, da omogoča

učencu samopreverjanje rešitev – pomaga si lahko z barvami ter liki, narisani na hrbtni strani kartic

z imeni oceanov.

Slika 2: Delovna knjižica s 1. nalogo.

V 2. nalogi je učenec pozvan k igranju igre, v kateri se posameznik seznani z dejstvi in značilnostmi

o eni izmed celin. Igra se igra po principu Brainboxa – prvi učenec izvleče kartico ter si v

odmerjenem času poskuša zapomniti čim več dejstev, ki so zapisana na njej, drugi učenec pa meri

čas ter po izteku le-tega zastavi prvemu učencu dve vprašanji, da preveri njegovo znanje. Učenca

nato zamenjata vloge.

Kartice v nalogi so razdeljene v 3 kategorije, in sicer kot naravnogeografske in družbenogeografske

značilnosti vsake celine ter zanimivosti o njej. Učenec žreba, katere bo v tokratni igri spoznal.

39

Slika 3: Delovna knjižica z nalogo 2.

Slika 4: Kartice s podatki o celinah.

V 3. nalogi učenec spozna eno izmed držav, ki leži na celini, katero je učenec spoznal v prejšnji

nalogi. Učenec izbere listič z ustrezno barvo, pripadajočo njegovi celini. Dobljeno državo poišče na

zemljevidu sveta, nato pa listič z imenom države pritrdi na ustrezno mesto na nemem zemljevidu.

Slika 5: V 3. nalogi učenec na zemljevidu najde dano državo.

V nadaljevanju, v 4. nalogi učenec igra podobno igro kot jo je že pred tem v 2. nalogi, s to razliko

da tokrat spozna dejstva o eni izmed držav celine, ki jo je že spoznal (v prejšnji nalogi). Po enakem

sistemu kot prej, učenec izmed treh kategorij kartic pri vsaki državi (naravnogeografske značilnosti,

družbenogeografske značilnosti, zanimivosti) učenec izžreba eno ter jo v določenem času (30 s)

40

podrobneje spozna. Drugi učenec meri čas ter preveri, koliko si soigralec zapomnil. Nato učenca

menjata vloge in ponovita postopek od začetka.

Slika 6: Navodila za igranje igre pri 4. nalogi.

Slika 7: Kartice s podatki o državah.

Pri 5. nalogi se učenec seznani s poenostavljeno in prilagojeno Deklaracijo o človekovih pravicah.

Učenec spozna, zakaj je pomembno, da spoštujemo pravice drug drugega ter kaj nam le-te

omogočajo.

Slika 8: Poenostavljena Splošna Deklaracija o človekovih pravicah.

41

V nalogi, ki se navezuje na prilagojeno Deklaracijo o človekovih pravicah, učenec izbere pravice, za

katere meni, da so v njegovem življenju upoštevane; da v njegovem življenju niso upoštevane ter

tiste, ki jih ne razume dobro. Po opravljenem delu igralca primerjata svoje delo.

Slika 9: 5. naloga v delovni knjižici.

V nadaljevanju (6. naloga) učenec spozna, da so pravice ljudi iz različnih koncev sveta večkrat

kršene. Skozi branje zgodbe o kršenju pravic prebivalca države, ki jo je učenec spoznal v prejšnjih

nalogah, se seznani z aktualnimi problemi sodobnega sveta v povezavi s temeljnimi človekovimi

pravicami.

Na podlagi prebrane zgodbe in prilagojene Deklaracije o človekovih pravicah učenec reši učni list s

tabelo o tem, katere pravice so posamezniku v zgodbi kršene.


42

Slika 11: Knjižica z zgodbami o kršenju pravic.

Slika 12: Učni list s tabelo o kršenju pravic.

V zadnji, 7. nalogi učenca s pomočjo video posnetka o varuhu človekovih pravic spoznata, kako

ravnati v primeru kršenja človekovih pravic ter kaj le-ta počne. Video posnetku sledijo naloge v

povezavi z varuhom človekovih pravic; prva naloga je odprtega tipa, ostali dve pa zaprtega oziroma

za obkroževanje.

43


Na koncu delovne knjižice učenca čaka shema za ponovitev. To učencu omogoči, da strne nova

spoznanja in jih med seboj poveže.

Slika 14: Shema za ponovitev.

Po opravljenih izziv, čaka učenca priznanje. Učitelj lahko le-te po želji razmnoži in ob koncu ure

priredi manjšo »svečano« podelitev ter učencema pred celim razredom čestita in preda priznanje.

Slika 15: Priznanje.

44


Učenec naj bi z uporabo izdelka usvojil orientacijo na zemljevidu sveta – poimenovanje

kontinentov ter njihovo lego na zemljevidu sveta, obliko kontinentov, razporeditev oceanov,

iskanje držav na kontinentih, ter spoznal naravnogeografska in družbenogeografska dejstva o

kontinentih in državah. Učenec bi naj preko uporabe pripomočka usvojil tudi temeljne človekove

pravice, prepoznal kršenje le-teh in usvojil proces reševanja kršenja človekovih pravic.


Učni pripomoček je najino avtorsko delo, saj izvira iz lastne ideje. Le-to sva dobili med brskanjem

literature, konkretno knjige Living Geography: exciting futures for teachers and students. V delu

sva našli nalogo, namenjeno učencem redne osnovne šole, v kateri mladostniki spoznavajo

uresničevanje človekovih pravic preko resničnih zgodb posameznikov iz različnih delov sveta. To

nalogo sva v procesu izdelovanja pripomočka vzeli kot jedro, okoli katerega sva navezovali različne

geografske in negeografske vsebine, ki bi jih naj učenec pridobil. Zgodbe sva prilagodili in

poenostavili, s čimer sva omogočili lažje razumevanje učencev z znižanimi intelektualnimi

sposobnostmi. Izhajali sva iz dejstva, da lahko posameznik razume zgodbo v celoti, le če pozna tudi

države oziroma kontinenta, na katerem posameznik iz zgodbe živi. Pripomoček je zelo fleksibilen

za uporabo – učitelj lahko po želji dodaja in odvzema države, ki jih učenec spozna. Vsako državo

lahko poišče na zemljevidu ter jo doriše tudi na nemi zemljevid sveta. Učitelj lahko tudi regulira

količino informacij, ki jo učenec usvoji, glede na individualne sposobnosti učenca. Naloge v delovni

knjižici so označene tudi s standardi znanja, torej lahko učitelj določi, če naj učenec reši vse ali le

posamezne naloge – torej takšne, ki so v njegovem dosegu znanja. Na takšen način, z učiteljevimi

prilagoditvami, je določene naloge mogoče uporabiti tudi v nižjih razredih osnovne šole (učenci se

o temeljnih človekovih pravicah učijo že v 6. razredu). Določene naloge je mogoče uporabiti tudi

pri mlajših učencih.

Med brskanjem po spletu in literaturi sva zasledili mnoge spletne vsebine, ki jih lahko učitelj

uporabi za poglobljeno razumevanje predstavljenega področja:

Amnesty Slovenia. (21. 9. 2016). Človekove pravice, razložene v dveh minutah [Video]. Pridobljeno

s https://www.youtube.com/watch?v=MtswXtPOU00

TVInfodrom. (10. 12. 2015). Infodrom: Mladi za človekove pravice [Video]. Pridobljeno s

https://www.youtube.com/watch?v=zYD_Tk2Eal8&t=18s

TVInfodrom. (22. 2. 2013). Infodrom: Varuh človekovih pravic [Video]. Pridobljeno s

https://www.youtube.com/watch?v=sGtAuVBrWas

TVInfodrom. (19. 9. 2013). Infodrom: Otroško delo v Tanzaniji [Video]. Pridobljeno s

https://www.youtube.com/watch?v=6cu7oDIHA1Y

45

Otroke pravice: Moje pravice. (b.d.). Pridobljeno s http://www.pravice-otrok.si/index.php?id=7

Viri in literatura

Dialogos: Strateške komunikacije. (b. d.). Pridobljeno s

http://www.dialogos.si/slo/storitve/svetovanje/model-kompetenc/kompetence/

Janžekovič, M. & Jeršin Tomassini, K. (2015). Geografija 8: i-učbeniki za geografijo v 8. razredu

osnovne šole [Elektronski vir]. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno s

https://issuu.com/emka/docs/geografija_8_ucb

Mitchell, D. (2009). Living geography: exciting futures for teachers and students. London: Chris

Kington Publishing.

Stropnik, S. & Kodrič, J. (2012). Prilagoditvene spretnosti. Psihološka obzorja, 21(2), 41-50.

Učni načrt za prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom za predmet

družboslovje. (b. d.). Pridobljeno s

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/posebne_potrebe/progra

mi/ucni_nacrti/pp_nis_druzboslovje_3_triada.pdf

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje – Kakšen sem, sposobnosti. (b. d.). Pridobljeno s

https://esvetovanje.ess.gov.si/KaksenSem/Sposobnosti/

Slikovni viri

Avstralija. (b. d.). Pridobljeno s http://eucbeniki.sio.si/geo8/2573/index.html

Južna Amerika. (b. d.). Pridobljeno s http://eucbeniki.sio.si/geo8/2591/index1.html

Kitajski zid. (b. d.). Pridobljeno s

http://www.bluepointravel.it/capodanno%20pechino%202012.html

Indijanci. (b. d.). Pridobljeno s http://eucbeniki.sio.si/geo8/2583/index.html

Afrika. (b. d.). Pridobljeno s http://eucbeniki.sio.si/geo8/2857/index.html

Buda. (b. d.). Pridobljeno s http://budisminvestagation.blogspot.com/2013/03/the-origins-of-

buddhism.html

Azijski otrok. (b. d.). Pridobljeno s https://www.catholicnewsagency.com/news/whats-it-like-

to-be-an-invisible-child-under-chinas-one-child-policy-67212

Panda. (b. d.). Pridobljeno s https://www.topchinatravel.com/china-giant-panda/giant-

panda-zoos-in-asia.htm

Mont Everest. (b. d.). Pridobljeno s https://www.carbonbrief.org/new-study-99-of-mount-

everests-glaciers-could-be-gone-by-2100

Ameriška zastava. (b. d.). Pridobljeno s

https://en.wikipedia.org/wiki/Flag_of_the_United_States

Kanadska zastava. (b. d.). Pridobljeno s https://en.wikipedia.org/wiki/Flag_of_Canada

Severna Amerika. (b. d.). Pridobljeno s

https://www.pinterest.com/pin/557742735073339339/?lp=true

Žirafa. (b. d.). Pridobljeno s http://clipartmag.com/africa-clipart

Afriška podoba. (b. d.). Pridobljeno s https://www.pinclipart.com/pindetail/xJJbmb_africa-

clipart-african-culture-african-american-culture-clipart/

Tajska zastava. (b. d.). Pridobljeno s https://sl.wikipedia.org/wiki/Tajska

46

Tajski otok iz apnenca. (b. d.). Pridobljeno s https://en.wikipedia.org/wiki/Thailand

Tajska zemljevid. (b. d.). Pridobljeno s

https://sl.wikipedia.org/wiki/Predloga:Lokacijska_karta_Tajska

Zastava Gane. (b. d.). Pridobljeno s https://sl.wikipedia.org/wiki/Gana

Tropski deževni gozd. (b. d.). Pridobljeno s https://meqasa.com/blog/why-you-should-

consider-living-in-cape-coast/kakum-national-park/

Slon v Gani. (b. d.). Pridobljeno s https://www.worldatlas.com/articles/animals-that-live-in-

ghana.html

Beloglavi orel. (b. d.). Pridobljeno s http://clipart-library.com/clipart/183277.htm

Bela hiša. (b. d.). Pridobljeno s https://www.whitehouse.gov/about-the-white-house/

Kip svobode. (b. d.). Pridobljeno s http://cliparting.com/free-statue-of-liberty-clipart-34893/

Zemljevid Argentine. (b. d.). Pridobljeno s https://es.maps-argentina.com/argentina-mapa-de-

monta%C3%B1as

Južna Amerika. (b. d.). Pridobljeno s https://geology.com/world/south-america-satellite-

image.shtml

Madžarska. (b. d.). Pridobljeno s https://sl.maps-hungary.com/mad%C5%BEarska-

nadmorske-vi%C5%A1ine-zemljevid

Nova Zelandija. (b. d.). Pridobljeno s https://trektrek.si/potovanje-nova-zelandija/zemljevid-

nova-zelandija-2/

47

MOJA POT OKOLI SVETA

Učni pripomoček za utrjevanje geografskih značilnosti sveta

Razred OŠ s PP z NIS: 9. razred


Avtorja: e-mail:

Kaja Klančišar [email protected]

Kaja Leskovar [email protected]


48

Uvod Poznavanje oceanov, celin in pripadajočih osnovnih geografskih značilnosti so ena od ključnih

znanj pri rednem izobraževanju in izobraževanju v programih z nižjim izobrazbenim standardom na

področju družboslovja (geografije). Hkrati so to znanja, ki sodijo k splošni razgledanosti, le-ta pa je

nujna, da se posameznik dobro znajde v okolju.

Iz tega razloga sva izdelali didaktično učilo z naslovom Moja pot okoli sveta, ki je namenjeno

ponovitvi že obravnavane snovi preko igre in reševanja delovnih listov z raznolikimi nalogami.

Vsebine zajemajo poznavanje in lociranje treh oceanov in sedmih celin ter značilnosti le-teh.

Izbrane vsebine so zahtevane v učnem načrtu za deveti razred Osnovne šole s prilagojenim

programom in nižjim izobrazbenim standardom.

Sestavili sva učilo, ki zahteva tudi spretnosti drugih šolskih predmetov, predvsem matematike in

slovenščine, saj mora učenec rešiti nekaj križank, rebusov in nalog črka-številka. Izdelek je izrazito

barvno sistematičen, kar pripomore k večji samostojnosti učenca, ki je v igri upoštevana v največji

možni meri.

Didaktično učilo je v osnovi namenjeno zabavni ponovitvi snovi, ki spodbuja aktivnost učenca. Ker

se učenec ves čas preverja sam, pripomore k večjemu samozaupanju posameznika in

odgovornosti.

Podrobnejši opis izdelka z vsemi prilogami in fotografijami je predstavljen v nadaljevanju. Nato

sledi povezava izdelka z učnim načrtom in cilji, zapisanimi v njem. Zastavili sva si minimalne,

temeljne in zahtevnejše standarde znanja. Navedli sva tudi vse potrebne veščine za uporabo

izdelka. Na koncu pa sva izpostavili še nekaj najinih idej, kako bi lahko najin pripomoček še

izboljšali.

Pri načrtovanju sva si zastavili sledeče cilje:

- ustvariti pripomoček, pri katerem bodo učenci aktivni in samostojni pri utrjevanju in

izkazovanju že usvojenega znanja,

- ustvariti pripomoček, ki bo povečal motivacijo učencev za šolsko delo,

- ustvariti pripomoček, ki bo uporaben za delo v oddelkih NIS (9. razred),

- ustvariti pripomoček, s pomočjo katerega bodo učenci usvojili temeljne cilje učnega načrta

na temo geografskih značilnosti posameznih celin.

49


Z didaktičnim učilom bo učenec ponovil in preveril že usvojeno znanje iz področja geografskih

značilnosti posameznih celin preko igre Pot okoli sveta. Lociral in poimenoval bo vse 3 oceane in

celine. Skozi igro bo ponovil 3 ključne značilnosti vsake celine.

Izdelek in učni načrt Izdelek je zasnovan glede na učni načrt predmeta Družboslovje za deveti razred Osnovne šole s

prilagojenim programom in nižjim izobrazbenim standardom.


Osnovna šola s prilagojenim izobraževalnim programom in nižjim izobrazbenim standardom

Družboslovje

9. razred

Učna vsebina

Učna tema: Geografske značilnosti posameznih kontinentov

Učna enota:

- Oceani in njihova lega

- Kontinenti in njihova lega

- Lega Evrope. Izbran primer.

- Lega Azije. Izbran primer.

- Lega Afrike. Izbran primer.

- Lega Severne Amerike. Izbran primer.

- Lega Južne Amerike. Izbran primer.

- Lega Avstralije. Izbran primer.

- Lega Antarktike. Izbran primer.

50


1. Splošni cilji iz predmeta

- Učenec razvija sposobnost orientacije na zemljevidu.

- Učenec pridobi osnovno znanje o naravnogeografskih in družbenogeografskih procesih in

pojavih na svetovni ravni.

- Učenec razvija sposobnost izražanja geografskega znanja.

- Učenec spozna bogastvo različnosti ljudstev na Zemlji.

2. Operativni cilji

- Učenec prepozna, pokaže in poimenuje ocene (Tihi ocean/Pacifik, Indijski ocean, Atlantski

ocean) in oceni njihovo lego.

- Učenec na zemljevidu sveta pokaže, poimenuje in razlikuje kontinente (Evropa, Azija,

Afrika, Severna in Južna Amerika, Avstralija, Antarktika).

- Učenec na zemljevidu pokaže Azijo in določi njeno lego.

- *Učenec se seznani s mejo Azije z Evropo, monsunskim podnebjem in kulturnimi rastlinami

v Aziji.

- Učenec na zemljevidu pokaže Evropo in določi njeno lego.

- Učenec na zemljevidu Evrope pokaže naravnogeografske značilnosti Evrope (otoki, otočja,

polotoki, morja, oceani, morske ožine).

- *Učenec se seznani s geografskimi enotami Evrope in pripadajočimi značilnostmi ter

državami in pripadajočimi glavnimi mesti.

- Učenec na zemljevidu pokaže Severno Ameriko in določi njeno lego.

- *Učenec se seznani z ključnimi naravnogeografskimi značilnostmi (morja, oceani, otok),

Indijanci ter državama ZDA in Kanada.

- Učenec na zemljevidu pokaže Južno Ameriko in določi njeno lego.

- *Učenec se seznani z večinskim jezikom južnoameriškega prebivalstva, tropskim gozdom in

problemi v povezavi z njim ter zgodovino Inkov.

- Učenec na zemljevidu pokaže Avstralijo in določi njeno lego.

- *Učenec se seznani z značilnimi avstralskimi živalmi, domorodci Aboridžini in predmetoma

(didžeridu, bumerang).

- Učenec na zemljevidu pokaže Antarktiko in določi njeno lego.

- *Učenec se seznani z razlikami med Antarktiko in Arktiko, polarno nočjo in živalmi (pingvin,

severni medved).

- Učenec na zemljevidu pokaže Afriko in določi njeno lego.

- *Učenec se seznani z značilnimi afriškimi živalmi, reko Nil in puščavo Sahara.

*Cilje sva zapisali sami.

51

3. Standardi znanja

Minimalni standardi (iz UN)

- Učenec na zemljevidu pokaže in poimenuje oceane.

- Učenec s pomočjo zemljevida sveta pokaže in poimenuje vse kontinente.

- Učenec na zemljevidu pokaže lego kontinenta (Azija, Avstralija, Antarktika, Afrika, Severna

Amerika, Južna Amerika, Evropa) in oceane, ki ga obdajajo.

- Na zemljevidu sveta pokaže Ural, Kaspijsko jezero, Črno morje, Sredozemsko morje.

- Pozna delitev Evrope na osnovne geografske enote in jo pokaže na zemljevidu.

- Na zemljevidu Evrope zna pokazat Pirenejski, Apeninski in Balkanski polotok.

- Na zemljevidu pokaže otoke Korzika, Sardinija in Sicilija.

Temeljni standardi*

- Učenec pozna značilnosti monsunov.

- Učenec pozna in locira državi ZDA in Kanada.

- Učenec našteje nekaj kulturnih rastlin v Aziji ob pomoči voha in sluha.

- Učenec pozna države in pripadajoča glavna mesta v Evropi.

- Učenec poimenuje domorodce v ZDA -Indijance.

- Učenec prepozna domorodce v Avstraliji - Aboridžine.

- Učenec pozna razlike med Antarktiko in Arktiko.

- Učenec reši križanko in našteje afriške živali.

- Učenec prepozna reko Nil.

Zahtevnejši standardi*

- Učenec locira velemesto v ZDA.

- Učenec prepozna latinoameriški jezik - španščina.

- Učenec razloži pojem ´pljuča sveta´ v povezavi z Amazonskim nižavjem.

- Učenec loči Antarktiko in Arktiko po pripadajočih živalih (severni medved, pingvin).

- Učenec preko povezave črka-številka našteje avstralske živali.

- Učenec s poslušanjem in ob pomoči slike prepozna avstralski instrument didžeridu.

- Učenec locira puščavo Sahara na zemljevidu.

- Učenec preko rebusa določi pojem polarna noč.

- Učenec pozna značilnosti ameriške zastave.

*standarde znanja, ki sva jih zapisali sami.

52

Medpredmetne povezave

Cilji medpredmetnih povezav so vzeti iz učnega načrta za nižje razrede, saj se predpostavlja, da

imajo učenci to znanje v devetem razredu že usvojeno, le da ga uporabijo na drugačen in nov

način.

- Matematika: rebus

Operativni cilji

o Učenec odvzame ali doda določeno množico črk (elementov) in ugotavlja število črk v

množici, ki je ostala.

o Učenec šteje od 1 do 10 naprej in nazaj.

o Učenec določi predhodno in naslednjo črko (predhodnik, naslednik).

o *Učenec pravilno reši rebus.

Standardi znanja

o Minimalni: Učenec šteje, bere in zapiše števila do 10.

o Temeljni: Učenec določi predhodnik in naslednik črke.

o *Zahtevnejši: Učenec brez pomoči na drugi strani kartončka reši rebus.

- Matematika in slovenščina: povezava črka-številka

Operativni cilji:

o Učenec pozna vrstni red črk v abecedi.

o Učenec prepozna zaporedje črk v abecedi.

o Učenec prepoznava črke v besedi.

o Učenec šteje do 100 s prehodom.

o Učenec določi predhodno in naslednjo število ter predhodno in naslednjo črko.*

o Učenec pravilno poveže številko z ustrezno črko in reši nalogo.

Standardi znanja:

o Minimalni: Učenec šteje, bere in zapiše števila do 100.

Učenec pozna vrstni red črk v abecedi.

o Temeljni: Učenec določi predhodnik in naslednik črke.

Učenec določi predhodnik in naslednik števila.

o Zahtevnejši*: Učenec brez pomoči reši nalogo črka-številka.

* predstavlja cilje in standarde znanja, ki sva jih zapisali sami

53

Izdelek in potrebne zmožnosti (spretnosti in veščine)

Učenec za čim bolj samostojno reševanje in rokovanje z didaktičnim učilom potrebuje naslednje

spretnosti in veščine:


Zmožnost branja x

Zmožnost pisanja x

Zmožnost govora x

Zmožnost poslušanja x

Neverbalne spretnosti

Grafične spretnosti x


Zmožnost natančnega opazovanja vzorcev in

odnosov

x

Zaznavanje persprektiv x

Zaznavanje oblike x

Zaznavanje barve x

Imaginativne (predstavne) spretnosti



Zmožnost vizualizacije drugačnih izkušenj x


Zmožnost izločitve informacij

Zmožnost urejanja v nize x

Zmožnost klasificiranja x

Zmožnost presojanja x

Zmožnost interpretacije podatkov x

Zmožnost izvajanja sklepov x


Zmožnost ocenjevanja

Zmožnost merjenja

Zmožnost razumevanja in uporabe številčnih

odnosov.

x


Zmožnost izvajanja ročnih spretnosti x

Zmožnost koordiniranih, telesnih gibov

Zmožnost učinkovitega ravnanja z orodji

54

Opis izdelka in načina uporabe

Izdelek je namenjen samostojnemu delu učenca, vendar pa se ga lahko uporabi tudi pri skupinski

obliki dela. Namenjen je ponovitvi večine snovi v 9. razredu NIS – Geografske značilnosti sveta.

Učencu so v pomoč napisana navodila, ki ga vodijo skozi celoten proces rokovanja z učilom.

Izvaja se v učilnici.

Igra vsebuje:

- Kovček (mapo) v kateri so vsi potrebni materiali in pripomočki. V kovčku najdeš:

- Podlogo (Zemljevid sveta z igralnimi polji)

55

- Igralne figurice

- 8 kuvert

o kuverta: celine, oceani, potni list

o kuverta: Evropa

o kuverta Azija

o kuverta: Afrika

56

o kuverta: Avstralija

o kuverta: Severna Amerika

o kuverta: Južna Amerika

57

o kuverta: Antarktika

V kuvertah s celinami so naloge in za njih potrebni pripomočki, rešitve in žigi

Plastično posodico, ki pripada kuverti Azije

POTEK IGRE:

Učenec iz kovčka zloži ves potreben material (na tla ali na mizo). Preveri, če ima pred sabo vse

zgoraj zapisane elemente (podlogo, 8 kuvert, igralne figurice, plastično posodico).

Vzame KUVERTO 1, v kateri so modeli celin in napisi oceanov. Pritrdi jih na ustrezno mesto na

podlogi. Ogleda si lego celin na podlogi in s konico prsta spozna obliko celine na kuverti.

V nadaljevanju igra poteka tako, da se z igralno figurico pomika po poljih od START-a do CILJ-a.

Vsakemu polju pripada naloga. Polja na podlogi so enake barve kot celine na podlogi in na kuverti,

in sicer:

VIJOLIČNA BARVA: SEVERNA IN JUŽNA AMERIKA

RUMENA BARVA: AFRIKA

ZELENA BARVA: EVROPA

ROZA BARVA: AZIJA

MODRA BARVA: AVSTRALIJA

BELA BARVA: ANTARKTIKA

Torej, ko učenec pride na polje modre barve, le-to pripada Avstraliji, zato vzame kuverto Avstralije,

kjer ga čaka naloga (pravzaprav tri naloge – za tri polja). Tako se pomika po poljih in na vsakem reši

eno nalogo iz kuverte.

58

Pri tem mora paziti: Amerika je v celoti vijolične barve, tako Severna kot Južna, ki pa imata vsaka

svojo kuverto. Poglej, ali na polju piše S (Severna) ali J (Južna) in pazi, da vzameš pravo kuverto.

Učenec posamezno nalogo preveri z rešitvami, ki so na drugi strani lista.

Ko reši vse naloge iz posamezne kuverte, vzame žig in ga odtisne v potni list. Na koncu igre bo imel

v svojem potnem listu kar 7 žigov.


- Oceani

Vse svetovno morje je sestavljeno iz oceanov. Poznamo tri velike oceane:

o Tihi ocean ali Pacifik

o Atlantski ocean ali Atlantik

o Indijski ocean

- Celine ali kontinenti

Na Zemlji je tudi kopno. Velike površine kopnega imenujemo celina ali kontinent.

Na Zemlji je sedem celin ali kontinentov:

o Evropa,

o Azija,

o Afrika,

o Severna Amerika,

o Južna Amerika,

o Avstralija,

o Antarktika.

- Azija

Azija je največja celina na svetu. Obsega skoraj tretjino vsega kopnega na Zemlji. Od Evrope je

štirikrat večja. Skoraj v celoti je na severni polobli.

Meja z Evropo poteka:

o po gorovju Ural,

o po Kaspijskem jezeru,

o čez Kavkaz in Črno morje,

o skozi ožini Bospor in Dardanele.

59

Monsunsko podnebje:

Ves južni in jugovzhodni del Azije ter vzhodna Kitajska imajo monsunsko podnebje. Ime je dobilo

ime po vetrovih – monsunih.

Pozimi je hud mraz nad osrednjo in severno Azijo, nad južnim in vzhodnim morjem pa je precej

bolj toplo. Zato prodira hladen zrak iz notranjosti proti morju. Tako nastane zimski monsun. Poletje

je v notranjosti Azije vroče, nad morji pa hladnejše. Tako pihajo poleti vlažni vetrovi z morja proti

kopnemu. Ker so polni vlage, oddajajo velike količine padavin v obliki dežja in hudih nalivov.

Kulturne rastline:

Iz Azije izhaja vrsta kulturnih rastlin, ki jih človek goji za svojo prehrano ali kot surovino za

nadaljnjo predelavo. Najpomembnejše kulturne rastline so: riž, čajevec, soja, gumijevec, bambus

in začimbe (cimet, poper, ingver, muškatni orešek, nageljnove žbice in druge).

- Afrika

Afrika je druga največja celina na svetu. Kar trikrat je večja od Evrope. Pretežni del Afrike je v

vročem pasu. Od Evrope jo loči Gibraltarski preliv in Sredozemsko morje. Od Azije jo loči Rdeče

morje. Na zahodu Afriko obliva Atlantski ocean, na vzhodu pa Indijski ocean.

Živalstvo:

Afrika ima pester živalski svet. Živalstvo se je prilagodilo podnebju in rastlinstvu. V vlažnem

tropskem gozdu živijo raznovrstni ptiči, metulji, žabe in kače. Tu najdemo tudi različne vrste opic.

Savana je domovina znanih afriških živali: levov, žiraf, zeber, antilop, slonov, nosorogov. V

puščavah in stepah najdemo miši, kače, lisice, kamele.

Puščava Sahara:

Puščava je površinska oblika ali pokrajina, ki prejme zelo malo padavin. Prekriva približno tretjino

kopnega na Zemlji. V puščavi skoraj nikoli ne dežuje. Podnevi je zelo vroče, ponoči pa zelo hladno.

Rastlin in živali je zelo malo.

Sahara je največja, najbolj vroča in suha med vsemi puščavami na svetu.

Reka Nil:

Nil je najdaljša reka na svetu. Nil nastane, ko se zlijeta Beli in Modri Nil. Utira si pot skozi puščavo

na sever proti Sredozemskemu morju. Nil je ena najpomembnejših rek v Afriki. S svojo vodo

spreminja puščavo v rodovitno zemljo, saj namaka številna polja.

- Avstralija

Avstralija je najmanjša celina na svetu. Od Evrope je najbolj oddaljena celina. Avstralija je država in

celina. Leži južno od ekvatorja na južni polobli. Severni del celine sega v vroči, vlažni pas, skrajni

južni del v zmerno topli pas. Notranjost celine je suha in vroča. Avstralijo oblivata Tihi ocean in

Indijski ocean.

Aboridžini:

Do prihoda Evropejcev so avstralski črnci živeli v popolnem sožitju z naravo. Ko je pričelo

primanjkovati hrane, so se preselili na novo območje.. Po prihodu Evropejcev se je močno

60

zmanjšalo število domačinov zaradi nalezljivih bolezni. Večinoma so živeli v najbolj odmaknjenih

predelih dežele. Danes število prvotnih naseljencev zopet narašča. Čeprav so jim vrnili nekaj

nekdanje zemlje, jih danes živi večina v revnih četrtih velikih mest.

Živalstvo:

Avstralija ima najbolj nenavadno živalstvo, ker je osamljena in oddaljena celina, brez povezave z

ostalim kopnim (kenguru, koala, dingo, tasmanski vrag, vombat …). Nekaterih živalskih vrst ne

najdemo nikjer drugje na svetu.

Didžeridu in bumerang:

Didžeridu in bumerang sta značilna za Avstralijo, predvsem Aboridžine. Didžeridu je instrument,

bumerang pa pripomoček za lov (v preteklosti), danes pa za igro.

- Evropa

Naravnogeografske značilnosti Evrope

Otoki v Evropi: Islandija , Sicilija , Sardinija, Korzika

Otočje v Evropi: Britansko otočje

Polotoki: Skandinavski polotok, Iberski polotok, Apeninski polotok, Balkanski polotok

Morja: Črno morje, Sredozemsko morje

Ocean: Atlantski ocean

Morske ožine: Bospor, Dardanele , Gibraltarska vrata

Delitev Evrope:

Evropa se deli na Vzhodno, Srednjo, Severno, Zahodno, Južno in Jugovzhodno Evropo.

Države v Evropi in pripadajoča glavna mesta.

- Severna Amerika

Cela Severna Amerika leži na severni polobli. Večji del ozemlja je v severnem zmerno toplem pasu,

manjši del ozemlja na severu pa v severnem hladnem pasu.

V Severni Ameriki sta samo dve državi: Združene države Amerike (ZDA) in Kanada. Obe sodita med

gospodarsko najbolj bogate države na svetu.

Naravnogeografske značilnosti Severne Amerike:

Na severozahodu jo od Azije loči le Beringov preliv. Od Evrope jo loči Atlantski ocean. Severno

Ameriko oblivajo: Tihi ocean ali Pacifik, Atlantski ocean in Severno Ledeno morje.

Indijanci:

Pred prihodom Evropejcev je na ozemlju Severne Amerike živelo približno 1,5 milijona Indijancev.

Pripadali so različnim plemenom. Kmalu so se priseljenci začeli naseljevati tudi na indijanskih

ozemljih. Čeprav so se upirali in borili za svoja ozemlja, je bila do leta 1890 moč Indijancev

zlomljena. Umakniti so se morali v rezervate. To so posebna ozemlja, kjer lahko Indijanci živijo po

svojih načelih in izročilih.

ZDA:

61

Zastava ZDA je sestavljena iz 50 belih zvezdic v modrem okvirju v levem zgornjem kotu ter 7 rdečih

in 6 belih črt.

50 zvezdic predstavlja 50 zveznih držav, 13 črt pa predstavlja prvotnih 13 zveznih držav.

- Južna Amerika

Južno Ameriko prečka ekvator, vendar večina celine leži na južni polobli. Del kontinenta je v

vročem pasu. Južno Ameriko oblivajo Karibsko morje, Tihi ocean in Atlantski ocean.

V Južni Ameriki je večinski jezik španščina. V Braziliji govorijo portugalsko. Ta dva jezika so pred

500 leti v Južno Ameriko prinesli osvajalci iz Španije in Portugalske. Južni Ameriki rečemo tudi

Latinska Amerika.

Amazonsko nižavje:

Amazonsko nižavje, ki leži južno od ekvatorja. To je vroče, mokro območje, kjer raste največji

tropski deževni gozd na svetu. Pravijo mu tudi pljuča sveta. V Amazonskem nižavju teče Amazonka,

ki je druga najdaljša reka na svetu. Po količini vode, ki teče po njeni strugi, pa najmogočnejša. Velik

del njenega toka je ploven

Inki:

Inki so bili odlični inženirji. Gradili so ceste in namakalne jarke po težavnem goratem ozemlju. Kako dobri

gradbeniki so bili, kažejo ostanki mesta Machu Picchu, ki je bilo terasasto vklesano v gorsko

pobočje 2000 m nad morjem. Stavbe, postavljene iz velikih kamnitih kvadrov, so preživele številne

potrese

- Antarktika

Antarktika je edina celina, ki jo vse leto prekrivata sneg in led. Antarktika je z ledom pokrita

puščava.

Antarktika je med sedmimi celinami peta po velikosti. Antarktika je območje, ki leži na celini in na

otokih okoli južnega tečaja. Večino pokrajine prekriva debela plast ledu in snega. Obkrožajo jo Tihi,

Indijski in Atlantski ocean.

Polarna noč:

Antarktika ima nekaj mesecev trajajo temo (polarna noč).

62


Učilo oz. didaktična igra »Moja pot okrog sveta«, ki je najino avtorsko delo, prinaša zanimive nove

poti do znanja in odkrivanja sveta. Učilo je barvito in vizualno privlačno, kar predstavlja neko

začetno motivacijo za uporabo le-tega. Igra je strukturirana na ta način, da se sklopi med seboj

povezujejo po barvah, ki te vodijo od ene naloge k drugi. To omogoča samostojnost učenca. Prav

tako je igra fleksibilna, saj omogoča prilagajanje pravil učencu oz. skupini učencev. Lahko se

prilagodi število igralcev, pomikanje po poljih za 1 ali pa s pomočjo igralne kocke itd. Kljub temu,

da sva z izdelkom zadovoljni, pa obstajajo številne možnosti za izboljšave in nadgradnjo. V prvi vrsti

bi lahko dodali širšo razlago vsebin, ki so zajete in bi na ta način izdelek lažje namenili tudi

usvajanju nove snovi, ne samo ponavljanju. Poleg tega je tematika, ki sva jo izbrali precej široka,

vsebine pokrivajo velik del učnega načrta zadnje triade, zato sva uspeli zajeti samo izbrana

področja v grobem. O posameznih celinah bi bilo mogoče vključiti še mnogo več, kar bi bilo

smiselno z vidika obravnave snovi, po drugi strani pa mogoče vprašljivo z vidika trajanja in

kompleksnosti igre. Midve sva se odločili, da pri vsaki celini sestaviva tri naloge, ki zajemajo tako

neke osnovne značilnosti kot tudi zanimivosti celine in niso nujno najpomembnejše informacije o

danem kontinentu. Lahko bi torej vsako celino predstavili po področjih od lege, podnebja,

rastlinstva do držav, glavnih mest, posebnosti itd. Na ta način pa bi učilo dobilo povsem nov smisel

in spremenjen način uporabe.

63

Viri in literatura

Dmitrovič, N., Ferlinc, I., Gorše, A., Vališer, A., Župančič, H. (2010). Družboslovje 9. Učbenik za

9. razred osnovne šole. Prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim

standardom. Ljubljana. Zavod RS za šolstvo.

Učni načrt za prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom:

Družboslovje (7., 8., 9. razred)

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/posebne_potreb

e/programi/ucni_nacrti/pp_nis_druzboslovje_3_triada.pdf (pridobljeno dne 2 0. 5.

2019)

Viri slik

Policist. Pridobljeno s https://www.kisspng.com/png-police-officer-coloring-book-police-car-

clip-art-p-192428/

Tovarna. Pridobljeno s https://en.wikipedia.org/wiki/File:Factory_1b.svg

Nos. Pridobljeno s https://www.iconexperience.com/v_collection/icons/?icon=nose

Zemljevid. Pridobljeno s https://interaktivne-

vaje.si/geografija/evropa/gradiva/evropa/otoki_polotoki_morja_ozine/otoki_morja_ozi

ne_tezja.htm

Nema karta Evrope. Pridobljeno s https://www.pinterest.com/pin/295267319301252618/

Zemljevid Evrope. Pridobljeno s http://www.modrijan.si/Solski-program/Solski-

program/Gradiva-za-ucitelje/Srednja-sola/geografija/Slikovno-gradivo-iz-ucbenika-

Evropa-2.-in-3.-letnik-gimnazije

Zastava ZDA. Pridobljeno s https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:46_Star_US_Flag.svg

Machu Picchu. Pridobljeno s https://www.intrepidtravel.com/adventures/machu-picchu-

history-peru/

64

PRILOGE PISNIH IZDELKOV DIDAKTIĆNIH PRIPOMOČKOV

Jasna Kešnar in Anja Struna: Evropa – ali poznaš svojo celino?

69

Priloga 2 (tabela za reševanje)

Geografska enota Država Glavno mesto

Južna in jugovzhodna Evropa

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

Srednja Evropa

20

21

22

23

24

70

25

26

27

28

Zahodna Evropa

29

30

31

32

33

34

35

Severna Evropa

36

37

38

39

40

41

42

43

Vzhodna Evropa

44

45

46

47

71

Priloga 3 (zemljevid)

72

Priloga 4 (navodila za učence)

EVROPA – ALI POZNAŠ SVOJO CELINO? Pred tabo je igra o evropskih državah in njihovih glavnih mestih. Nekaj o tem že veš, kaj pa

boš morda izvedel/-a na novo.

Vsebina:

189 igralnih kart:

o 1 naslovna karta

o 47 kart z imeni držav

o 47 kart z glavnimi mesti

o 47 kart z geografskimi enotami

o 47 kart z zanimivostmi

Zemljevid (nema karta Evrope z oštevilčenimi državami)

Prazna tabela

Tabela z rešitvami

Evropo lahko spoznavaš na različne načine. Lahko spoznavaš vse države hkrati, lahko pa

vzameš le del kart (npr. samo karte za severno Evropo). Če ti naloga ne bo šla, prosi za

pomoč sošolca, učitelja, poglej v učbenik ali atlas, vedno pa ti je na voljo tudi tabela z

rešitvami.

1. Lahko igraš sam ali s soigralci. Potrebuješ karte z državami, zemljevid in tabelo.

Karte položi v kupček z zeleno stranjo navzgor. Vzemi prvo karto. Preberi državo, ki

piše na njej. Pokaži jo na zemljevidu. V tabeli z rešitvami poišči številko države, ki si

jo pokazal, in preveri, če si imel prav. Državo napiši na ustrezno mesto v svoji tabeli.

Če si pokazal pravilno, obdrži kartico, drugače pa jo vrni nazaj v kupček. Igro

nadaljuje naslednji. Igra se konča, ko na kupčku ni več nobene karte.

2. Nadaljevanje prve dejavnosti. Vzemi karte z glavnimi mesti. Poskušaj svojim državam

(države, ki si jih prej pravilno pokazal na zemljevidu) poiskati pravo glavno mesto.

Pare preveri v tabeli z rešitvami in jih zapiši v svojo tabelo.

3. Preveri znanje, ki si ga dobil pri prvih dveh dejavnostih! Za to dejavnost potrebuješ

vsaj enega soigralca. S kartami držav in glavnih mest se igraj igro spomin. Iščeš pare

država – glavno mesto. Vsak par, ki ga najdeš, glasno preberi in pokaži na

zemljevidu.

Za vsak dobljen par boš dobil karto z zanimivostmi. Še to na glas preberi.

73

4. Si upaš? Skupaj s sošolci preveri svoje znanje z igro Črni Peter. Vsak igralec naj

izbere komplet kart za 3 države (komplet sestavlja ime države, glavno mesto,

geografska enota in zanimivosti). Izbrane komplete zmešajte skupaj z naslovno karto,

ki bo imela vlogo Črnega Petra – ne spada v noben komplet.

Razdelite vse karte. Nekdo ima eno več – njegov sosed bo začel igro. Na začetku v

svojih kartah poglejte, če imate kakšen komplet. Če ga imate, ga položite pred sabo

na mizo. Na glas preberite položene karte in državo pokažite na zemljevidu.

Sosed igralca, ki je začel s karto več, izžreba eno od njegovih kart. Če s tem dokonča

komplet, ga položi na mizo pred sabo. Zdaj naslednji igralec izžreba eno izmed

njegovih kart.

Igra se konča, ko vsi igralci ostanejo brez kart, le pri enem ostane karta Evropa – Črni

Peter.

*Igro lahko poenostaviš – naj komplet sestavljajo samo karte držav, glavnih mest in

geografskih enot, karte z zanimivostmi pa dobite, ko komplet kart položite pred sebe.

74

Manca Tori in Julija Videnšek: Odkrivanje Stare celine

Priloga 1: Rešitve Evropske države in njihova glavna mesta

75

Priloga 2: Rešitve Evropske države in pripadajoče zastave

76

Priloga 3: rešitve zemljevid Evrope

Priloga 4: Legenda zemljevida Evrope

77

Priloga 5: Končni izdelek

78

Nives Vogrinec in Vojka Vrečič: Kako živijo Jackson, Jozsef, Amina, Jamnien,

Zachary in Lupita? Kartice celin

1. Katero gorovje je na vzhodu?

2. Med katerima oceanoma se nahaja

Severna Amerika?

3. Kako se imenujeta veliki in uravnani

pokrajini?

4. Na katerem delu celine je podnebje

polarno?

1. Kateri dve državi sestavljata

Severno Ameriko?

2. Kateri del ZDA je najpogosteje

poseljen?

3. Kateri del Kanade je najbolj

poseljen?

4. Zakaj je gospodarstvo dobro

razvito?

5. Naštej nekaj naravnih bogastev

Severne Amerike.

1. Kdo je odkril Ameriko? Katerega

leta?

2. Kako se imenuje najbolj suho in

vroče področje?

3. Kdo so bili prvi prebivalci?

4. V kakšnih odnosih so bili Indijanci z

Evropejci?

NARAVNOGEOGRAFSKE

ZNAČILNOSTI SEVERNE AMERIKE

APALAČI so znano gorovje na vzhodu.

DRUŽBENOGEOGRAFSKE

ZNAČILNOSTI SEVERNE AMERIKE

Ko govorimo o državah Severne Amerike,

običajno mislimo na Kanado in ZDA

(Združene države Amerike).

Na različnih delih celine je podnebje različno. Na skrajnem

severu celine je podnebje že POLARNO.

KANADSKI ŠČIT in

LABRADOR sta zelo veliki in uravnani pokrajini. Tukaj je

veliko rek in jezer.

Nahaja se med Atlantskim oceanom in Tihim oceanom.

Najgosteje je poseljen

vzhodni del ZDA in jugovzhodni

del Kanade.

Gospodarstvo je dobro razvito, ker

ima Severna Amerika veliko

naravnih bogastev. To so železo, premog, les.

GOSPODARSKA VELESILA!

ZANIMIVOSTI O SEVERNI

AMERIKI

Ameriko je odkril Evropejec Krištof Kolumb

leta 1492.

Prvi prebivalci so bili INDIJANCI. Evropejci so z

njimi ravnali zelo grdo. Veliko jih

je umrlo.

DOLINA SMRTI = je najbolj suho in vroče področje

severne Amerike. Tukaj je puščava.

79

1. S katero drugo celino se stika?

2. Kaj jo prečka?

3. Katera je najdaljša reka?

4. Katero je največje jezero?

1. Kako se imenujejo prvi prebivalci?

2. Kaj so favele?

3. Naštej 3 kulturne rastline.

4. Kje je najbolj zgoščeno

prebivalstvo?

1. Kaj pomeni Eldorado?

2. Kateri ples izvira iz te celine?

3. Pridelovanje katere rastline je

dolgoletna tradicija?

4. Imenuj znano zgodovinsko

osebnost.

NARAVNOGEOGRAFSKE

ZNAČILNOSTI JUŽNE AMERIKE

Prečka jo ekvator. Stika se s Srednjo in Severno Ameriko.

Najdaljša reka je Amazonka

(6165 km). Največje jezero je

TITIKAKA.

Po površini je manjša od

Severne Amerike, a večja

od Evrope. Nahaja se med

Tihim in Atlantskim

oceanom.

DRUŽBENOGEOGRAFSKE

ZNAČILNOSTI JUŽNE AMERIKE

Prvo ljudstvo so bili

Indijanci. Prebivalstvo

je zgoščeno v

mestih ob

obali. Na obrobju velikih mest nastajajo revna naselja oziroma FAVELE.

Veliko ljudi je revnih.

Glavne kulturne rastline: kakav, tobak, sladkorni trs, kava, bombaž,tropsko sadje.

ZANIMIVOSTI JUŽNE AMERIKE

Njeno drugo ime je Eldorado,

kar pomeni zlata dežela. Od tu

izvira

ples

TANGO.

Dolgoletna

tradicija je

pridelovanje

kokinih listov.

Che Guevara je bil pomemben

politik. Spodbujal je revolucijo v

državah Južne Amerike.

80

1. Kako se imenuje najvišja gora

Evrope?

2. Imenuj vsaj eno reko.

3. Katero je najbolj razširjeno rastje?

4. Katera morja oblivajo Evropo?

1. Je Evropa gosto ali redko poseljena

celina?

2. Katero verstvo prevladuje?

3. Kam se naseljuje vse več ljudi?

4. Katera je najgosteje naseljena

država?

1. V kakšno zvezo oziroma skupnost se

povezujejo države Evrope?

2. Kdaj je v EU vstopila Slovenija?

3. Naštej 3 države, ki še vedno imajo

kralja ali kraljico.

4. Kateri je najbolj priljubljen šport?

Najdaljši reki sta: - Donava, - Volga.

Površje je zelo raznoliko.

Obliva jo veliko morij. Največja so:

- Sredozemsko morje, - Črno morje, - Severno morje.

NARAVNOGEOGRAFSKE

ZNAČILNOSTI EVROPE

Najvišja gorstva

so na jugu.

Najvišja gora je

Elbrus.

Najbolj

razširjen je

mešani

gozd.

DRUŽBENOGEOGRAFSKE

ZNAČILNOSTI EVROPE

Druga najpogosteje poseljena celina.

Veliko različnih

narodov in

kultur.

Večina ljudi

je kristjanov.

Ljudje se vse bolj pogosto iz vasi preseljujejo v

mesta.

Nizozemska je najpogosteje naseljena država.

ZANIMIVOSTI EVROPE

Države Evrope se povezujejo v Evropsko unijo.

Države, ki še vedno

imajo kralja in/ali

kraljico:

o Velika Britanija, o Nizozemska, o Belgija, o Danska, o Norveška, o švedska, o Španija.

Leta 2004

Slovenija vstopi

v Evropsko unijo.

Najbolj priljubljen šport

je NOGOMET.

81

1. Kako se imenuje najbolj znana

puščava?

2. Kako se imenuje največje gorovje?

3. Katero je najvišja gora?

4. Katero je največje jezero na svetu?

1. Ima celina največ ali najmanj

prebivalstva?

2. Katera država ima največ

prebivalcev?

3. Po čem je znana Japonska?

4. Katera je prevladujoča panoga?

5. Kateri sta najbolj razširjeni verstvi?

6. Kako imenujemo raso, ki je značilna

za Azijo?

1. Katero državo imenujemo »dežela

vzhajajočega sonca«? Zakaj se tako

imenuje?

2. Katera stavba se vidi tudi iz vesolja?

Kdo jo je zgradil?

3. Ima Azija hitre ali počasne vlake?

4. Kaj je značilno za »male azijske

tigre«?

5. Katere države sestavljajo »male

azijske tigre«?

NARAVNOGEOGRAFSKE

ZNAČILNOSTI AZIJE

NAJVEČJA celina.

Najvišja gora leži v gorovju

HIMALAJA. To je Mount Everest. Visok je 8884 m.

Največje jezero na svetu je

Kaspijsko jezero.

Prevladujejo sušna podnebja. Znana je puščava Gobi.

DRUŽBENOGEOGRAFSKE

ZNAČILNOSTI AZIJE

Celina z največjim številom

prebivalstva. Država z največ

prebivalci na svetu je Kitajska.

V Aziji živi

rumena rasa.

Razširjeni verstvi sta

HINDUIZEM in BUDIZEM.

Gospodarsko najrazvitejša azijska država je JAPONSKA.

Prevladujoča panoga je

kmetijstvo.

ZANIMIVOSTI O AZIJI

Japonska je 'dežela

vzhajajočega

sonca'. Leži najbolj

na vzhodu, zato se

tukaj najprej začne

daniti.

Azija ima

najhitrejše vlake

na svetu in

najdaljšo

železniško progo.

Južna Koreja, Tajvan,

Hongkong in Singapur so 'mali

azijski tigri'. Zanje je značilno

izjemno kakovostno delo in

poceni delovna sila.

Kitajski zid je edina

stavba, ki jo je zgradil

človek in se vidi tudi iz

vesolja.

82

1. Na katerem mestu je celina glede

na velikost in število prebivalcev,

glede na ostale celine?

2. Je celine topla ali hladna?

3. Katera je največja puščava na

svetu?

4. Kako se imenuje 2. največji otok na

svetu, ki leži jugovzhodno od

Afrike?

1. Kakšna je poselitev prebivalstva?

2. Kdo so Masaji?

3. Kje je najbolj poseljeno območje?

4. Kaj je delta?

5. Koliko jezikov se govori na celem

kontinentu?

1. Zakaj Afriki pravimo »zibelka

človeštva«?

2. Katere živali živijo v Afriki?

3. Kaj so Evropejci naredili z Afričani?

4. Kakšne so razlike med Afriškimi

državami?

Med afriškimi državami so zelo velike razlike

nekatere so bogate, druge pa zelo revne.

DRUŽBENOGEOGRAFSKE

ZNAČILNOSTI AFRIKE

Prebivalstvo je zelo neenakomerno

poseljeno.

Najpogosteje poseljeno območje je

ob delti reke Nil.

DELTA = tam, kjer se reka

izliva v morje.

Afričani govorijo

zelo veliko različnih jezikov (več kot 3000).

Masaji so znano

ljudstvo, ki živi v Afriki.

ZANIMIVOSTI O AFRIKI

V Afriki živijo levi,

žirafe, sloni in druge zanimive živali. Se

spomniš še katere?

Afriki pravimo 'zibelka človeštva'. Tukaj so živeli prvi

ljudje.

Ko so prišli v Evropejci, so se za Afričane začeli težki časi. Evropejci so tamkajšnje ljudi

imeli za sužnje.

NARAVNOGEOGRAFSKE

ZNAČILNOSTI AFRIKE

2. največja celina po velikosti in številu prebivalstva.

Po povprečnih

letnih temperaturah

je NAJTOPLEJŠA

celina.

Jugovzhodno od Afrike leži Madagaskar. To je 2. največji otok na svetu.

Največja puščava

na svetu je Sahara.

83

1. Katerih barv je avstralska zastava?

2. Kaj je evkalipt?

3. Katere posebne živali so značilne za

ta kontinent?

4. Naštej nekaj naravnih bogastev, ki

jih najdemo v Avstraliji?

1. Kakšna je poselitev prebivalstva?

2. Kateri je uradni jezik?

3. Kdo so Aboridžini?

4. So bolj gosto poseljene vasi ali

mesta?

1. Kje se nahaja najbolj znana operna

hiša?

2. Kateri barvi veljata za nacionalni

barvi?

3. Kaj so Aboridžini uporabljali za lov?

4. Iz katerega materiala je narejen

tradicionalni avstralski klobuk

akubra?

NARAVNOGEOGRAFSKE

ZNAČILNOSTI AVSTRALIJE

Najmanjša celina na svetu.

Najbolj

oddaljena

od Evrope. Najbolj značilno visoko

drevo z debelimi listi in

močnim vonjem je

EVKALIPT.

Ima veliko naravnih

bogastev, kot so: železo,

baker, zlato, diamant.

Tu živijo posebne živali:

KENGURU,

KOALA,

EMU.

DRUŽBENOGEOGRAFSKE

ZNAČILNOSTI AVSTRALIJE

Prebivalstvo je neenakomerno

razporejeno.

Prvi

prebivalci se

imenujejo

ABORIDŽINI.

Velik delež prebivalcev

predstavljajo priseljenci

iz Evrope.

Največ ljudi je

naseljenih v mestih.

Uradni

jezik je

angleščina

.Aa.

ZANIMIVOSTI AVSTRALIJE

Ena največjih zanimivosti je operna

hiša v Sydneyu.

Prvi prebivalci Aboridžini iznašli bumerang za lov.

Zelena in zlata sta

nacionalni barvni,

uporabljeni pri športu

in nastopih.

Klobuk AKUBRA je del avstralske kulture, izdelan iz zajčjega

krzna.

85

Kartice držav

1. Kako se imenuje gorovje na

vzhodu?

2. Kateri sta najdaljši reki?

3. Katera je najbolj značilna žival za

ZDA?

1. Kateri je najbolj priljubljen šport?

2. Kje stoji Kip svobode?

3. Kdo je Američanom podaril Kip

svobode?

4. Koliko zveznih držav sestavlja ZDA?

1. Katero je glavno mesto ZDA?

2. Kako se imenuje hiša, kjer živi

predsednik?

3. Katero je največje mesto?


5. Zakaj ZDA pravimo tudi »talilni

lonec«?

NARAVNOGEOGRAFSKE

ZNAČILNOSTI ZDA

DRUŽBENOGEOGRAFSKE

ZNAČILNOSTI ZDA

Na vzhodu so gozdovi in gričevja ter gorovje Apalači.

Morensko jezero v Skalnem gorovju.

Najdaljši reki sta Mississippi in Missouri.

Glavno mesto je Washington. Tukaj živi tudi predsednik, in sicer v 'beli hiši'.

ZDA pravimo TALILNI LONEC. Tukaj živijo ljudje vsega sveta in različnih kultur. Vse se med seboj

razumejo.

Največje mesto je New York.

Beloglavi orel.

Uradni jezik: ANGLEŠČINA

ZANIMIVOSTI O ZDA

Sestavlja jo 50 zveznih držav. Zato ima zastava 50 zvezd.

Ameriški nogomet je najbolj priljubljen šport.

KIP SVOBODE stoji v New Yorku. Američanom so ga podarili Francozi.

86


2. Med katerim gorovjem in oceanom

se nahaja Argentina?

3. Katero je glavno mesto?

4. Kaj je Llanura Pampeana?

1. Kaj pridelujejo?

2. Katera kmetijska panoga

prevladuje?

3. So za Argentino značilne velike ali

majhne kmetije?

4. Katera naravna bogastva so značilna

za Argentino?

1. Na koliko provinc je razdeljena

država?

2. Kaj je La Boca in kaj je zanjo

značilno?

3. Kako se imenuje romantični ples, ki

izvira iz Argentine?

DRUŽBENOGEOGRAFSKE

ZNAČILNOSTI ARGENTINE

Prevladujejo

VELIKE kmetije.

V okolici Buenos Airesa pridelujejo sadje in zelenjavo. Prevladuje intenzivna mesna in mlečna govedoreja.

Imajo bogata

ribolovna območja.

Pomembna

proizvajalka nafte in

zemeljskega plina.

ZANIMIVOSTI ARGENTINE

Država je razdeljena na 23

provnic. Vsaka ima svojo

ustavo, vlado in parlament. Za stanovanjsko

soseska La Boca so

značilne

živobarvne hiše. V La Boci se je rodil romantičen TANGO (ples).

NARAVNOGEOGRAFSKE

ZNAČILNOSTI ARGENTINE

Druga največja država v Južni

Ameriki.

Uradni jezik je

ŠPANŠČINA.

Glavno

mesto je

Buenos

Aires.

Nahaja se med Andi in

Atlantskim oceanom. Gosto rastje, kot so

gozd, travniki s

palmami.

V sredini države je najbolj

poljedeljsko bogata zemlja,

znana kot Llanura

Pampeana.

87

1. Naštej reke, ki tečejo skozi

Madžarsko.

2. Kako se imenuje najbolj znan

madžarski gozd? Kje se nahaja?

3. Katero je najbolj znano jezero?

Katero je drugo ime za to jezero?

1. Katera veroizpoved najbolj

prevladuje?

2. Naštej nekaj etničnih manjšin

značilnih za Madžarsko.

3. Kaj je čardaš?

4. Katere so njihove tipične

specialitete?

1. Katero je glavno mesto?

2. Zakaj je Madžarska znana kot

»mesto centrov dobrega počutja?«

3. Zakaj sta mošeja Qasima in

Benediktinska opatijska cerkev tako

pomembni?

NARAVNOGEOGRAFSKE

ZNAČILNOSTI MADŽARSKE

REKE:

Donava, Tisa, Raba. Najznačilnejši je

Bakonjski gozd.

Nahaja se

severno od

Blatnega jezera.

Eno najbolj čistih jezer v

Evropi je Blatno jezero ali

Balaton, ki ga imenujemo

tudi madžarsko morje.

Največji del Madžarske je

nižina ALFÖLD.

DRUŽBENOGEOGRAFSKE

ZNAČILNOSTI MADŽARSKE

Etnične manjšine:

Romi,

Nemci,

Slovaki,

Hrvati,

Romuni,

Ukrajinci.

Največja verska skupnost

so KATOLIKI.

Od leta 1960

pomembna

turistična država.

Znane specialitete:

paprikaš, ribje juhe in

mesne palačinke.

Popularni

ples je

ČARDAŠ.

ZANIMIVOSTI MADŽARSKE

Turistično najbolj obiskano je

glavno mesto BUDIMPEŠTA.

Zaradi izjemnih termalnih kopališč in

mnogih izvirov tople vode znano kot

»mesto centrov dobrega počutja.«

Mošeja Qasima in Benediktinska

opatijska cerkev sta na Unescovem

seznamu svetovne dediščine.

88

1. Katero je glavno mesto Tajske?

2. Zakaj pravimo, da je Tajska

obmorska država?

3. V katerem delu Azije leži Tajska?

4. Kaj je značilno za monsunsko

podnebje?

5. Iz katere kamnine so značilni otoki

na Tajskem?

1. Katere barve so na tajski zastavi?

2. Katera veroizpoved prevladuje?

3. S čim se ukvarja več kot polovica

prebivalstva?

4. Kakšna polja so značilna za Tajsko?

1. Kaj v tajščini pomeni beseda

»Thaj«?

2. Kaj privablja turiste?

3. Kdo vlada državi?

4. Po čem je znana Tajska?

NARAVNOGEOGRAFSKE

ZNAČILNOSTI TAJSKE

Glavno mesto je Bangkok.

DRUŽBENOGEOGRAFSKE

ZNAČILNOSTI TAJSKE

ZANIMIVOSTI O TAJSKI

Beseda Thaj v tajščini pomeni »svoboden«.

Na Tajskem še vedno vlada

kralj.

Tajska leži blizu morja. Pravimo, da je obmorska

država.

Leži v Jugovzhodni Aziji.

Podnebje je MONSUNSKO.

zanj so značilni

MONSUNSKI VETROVI. Zelo

izraziti sta deževna doba in sušna doba.

Značilen otok iz

apnenca.

Tajska zastava:

4. najbogatejša država v Aziji.

Na Tajskem živi številna

kitajska manjšina.

Turiste privabljajo čudovite

plaže.

Polovica prebivalstva se ukvarja s

KMETIJSTVOM.

Pomembno verstvo je BUDIZEM.

Riževo polje.

Zelo znana in okusna je tudi Tajska kuhinja.

89

1. V katerem delu Afrike leži država

Gana?

2. Katero je največje jezero?

3. Po katerem rastju je znana Gana?

4. Katera žival je na fotografiji?

1. Katere veroizpovedi je večina

prebivalstva?

2. Katera je druga najpogostejša

veroizpoved?

3. Katere barve so na zastavi?


5. Kakšno politično ureditev ima Gana

in kdo vodi državo?

1. Kakšno je geslo Gane?

2. Preden je Gana postala neodvisna

država, del katere druge države je

bila?

3. Kako so se Evropejci obnašali so

Gancev?

4. Je večina prebivalcev revnih ali

bogatih?

NARAVNOGEOGRAFSKE

ZNAČILNOSTI GANE

Obmorska država v Zahodni Afriki.

DRUŽBENOGEOGRAFSKE

ZNAČILNOSTI GANE

Večina prebivalcev je kristjanov. Drugo najbolj razširjeno verstvo je islam.

Veliko jezikovnih in etničnih manjšin.

Gana je demokratična republika. Vodi jo predsednik.

Uradni jezik: ANGLEŠČINA

Gana je znana po tropskem

deževnem gozdu.

ZANIMIVOSTI O GANI

Geslo: »Svoboda in pravičnost.«

Gana je postala neodvisna država leta 1957. Pred tem je

bila Združenega kraljestva Velike Britanije.

V preteklosti so mnogo Gancev

Evropejci ugrabili in jih

imeli za SUŽNJE.

Veliko prebivalcev je zelo revnih.

Največje in najpomembnejše je

jezero Volta.

90

1. Kaj ločuje glavna otoka Nove

Zelandije?

2. Kako se imenujeta glavna otoka?

3. Katero gorovje se nahaja na Južnem

otoku? Kateri je najvišji vrh?

4. Kaj je gejzir? Na katerem otoku se

nahajajo?

1. Kje živi večina prebivalstva?

2. Kako se imenujejo staroselci?

3. Katera je najpomembnejša

gospodarska panoga?

4. Kateri življenjski stil so prevzeli

staroselci?

1. Katera dva pomena ima beseda

»kivi«?

2. Po čem so znani prebivalci?

3. Kaj je posebnost ptice kivi?

NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI

(PAPUA)NOVE ZELANDIJE

Otoška država jugovzhodno

od avstralske obale.

Sestavljata jo 2 glavna otoka:

Severni in Južni otok.

Glavna otoka ločuje Cookov preliv.

Na Južnem otoku se nahajajo

Južne Alpe.

Najvišji vrh je Mt. Cook.

Na Severnem otoku so delujoči vulkani z

mnogimi gejzirji (izvir termalne vode).

DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI

(PAPUA) NOVE ZELANDIJE

80% prebivalstva živi

v mestih.

Stari oziroma prvi

prebivalci se imenujejo

MAORI.

Zaradi evropskih

priseljencev so Maori

prevzeli njihov način

življenja in si pridobili

državljanske pravice.

Pomembna gospodarska panoga je živinoreja.

ZANIMIVOSTI (PAPUA) NOVE

ZELANDIJE

Prebivalci so si

ljubkovalno nadeli

imeli »kiviji« in slovijo

po prijaznosti in

poštenosti.

Kivi se imenuje

tudi ptič, ki je

postal simbol Nove

Zelandije. To je

ptič, ki ne leti.

Ime Papua izvira iz

imena Ilah dos

papuas, kar v

malajščini pomeni

»otok kodrastih

las.«

92

Prilagojena deklaracija človekovih pravic

SPLOŠNA DEKLARACIJA

ČLOVEKOVIH PRAVIC

1. Vsi ljudje se rodimo svobodni in imamo enake pravice. Med

seboj bi se morali spoštovati.

2. Vsi imamo enake pravice. Ni važno, kakšna je naša barva

kože, iz katere države prihajamo, kakšen jezik govorimo,

katerega spola smo ali v kaj verujemo.

3. Vsi imamo pravico do življenja in varnosti.

4. Suženjstvo je prepovedano.

5. Mučenje je prepovedano.

93

6. Če kdo krši naše pravice, lahko gremo na policijo ali na

sodišče. Tam bodo pravično odločili, ali so bile naše pravice

kršene.

7. Nihče ne sme biti obtožen za stvar, ki je ni prekršil. Kaznovan

je lahko samo, če sodišče ugotovi, da je kriv.

8. Vsi imamo pravico do gibanja. Lahko si izberemo, kje bomo

živeli.

Če je v naši državi vojna ali so naše pravice kršene, se lahko

preselimo drugam

9. Vsi ljudje, starejši od 18 let, se lahko poročijo. Ustvarijo si

lahko tudi družino.

10. Nihče nas ne sme prisiliti, da se poročimo, če ne želimo.

94

11. Vsak ima pravico do veroizpovedi. Nekateri ljudje so kristjani,

muslimani, budisti, hindujci, judje … To je njihova pravica.

12. Pravico imamo, da povemo, kaj si mislimo in kaj želimo.

13. Državljani lahko odločamo o tem, kakšna bo naša država.

Lahko gremo na volitve, se udeležimo referendumov ali

gremo na protest.

14. Vsi imamo pravico do dela. Sami si lahko izberemo, kakšen

poklic želimo opravljati.

15. Za naše delo v službi moramo dobiti pravično plačilo. Če

nimamo službe, nas mora država zaščititi.

16. Vsi imamo pravico do počitka in prostega časa. Učenci v

šolah imajo počitnice, starši v službi pa dopust.

95

17. Vsi imamo pravico hoditi v šolo. Otroci morajo hoditi v

osnovno šolo, ki je obvezna.

18. Nihče ne sme kršiti naših pravic.

96

Zgodbe iz različnih koncev sveta

97

ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE (ZDA) Vsi ljudje bi morali imeti enaki pravice in biti enakovredni.

V zgodovini (še takrat ko so bili naši dedki in babice mladi), so nekateri ljudje menili, da

so temnopolti ljudje manj vredni od ostalih. Niso smeli hoditi v enake šole kot belci, niso

se smeli poročati z belci. Belci so jih včasih imeli celo za sužnje. Če niso ubogali, so jih

tudi tepli.

Danes je to prepovedano. Temnopolti in belopolti ljudje imamo enake pravice.

V ZDA se pa se na žalost še danes zgodi, da so temnopoltim pogosteje kršene pravice.

Jackson je belopolt in je ime temnopoltega prijatelja Kevina. Kevina so policaji ubili, ko

je šel v trgovino. Ker ni vzel košarice, so mislili, da krade. Brez da bi ga vprašali za

pojasnilo, so ga ustrelili.

ARGENTINA Leta 2002 je bil v Argentini aretiran vojaški poveljnik Leopoldo Galtieri.

Policija je ugotovila, da je Leopoldo kriv za mnoge ugrabitve, izginotja in umore nedolžnih

Argentincev. Zločini so se dogajali v tako imenovani »umazani vojni.«

V vojni je umrl tudi Lupitin dedek.

98

Lupita je 14-letno dekle. Svojega dedka nikoli ni poznala.

MADŽARSKA Sergey je Rom.

ROMI so narod, ki nima svoje države. Imajo svoj jezik, svoja pravila in običaje. Ker

nimajo svoje države, živijo v različnih državah po vsej Evropi. Nekaj Romov živi tudi na

Madžarskem.

Veliko ljudi Romov ne mara, ker ne razumejo njihovih običajev in jezika. Menijo, da so

drugačni in manj vredni kot ostali.

Na Madžarskem je težava tudi v tem, da se policaji grdo vedejo do Romov. V nevarnosti

jih nočejo zaščititi. Kadar pride do prepira, vedno rečejo, da so krivi Romi. To pomeni, da

se jim zgodi krivica.

Zaradi tega je Sergey zelo žalosten.

99

TAJSKA Jamnien Wannowanksa je Tajka iz Bangkoka.

Ima majhnega otroka in dela v tovarni oblačil.

Čeprav Jamnien dela cele dneve, nikoli nima prostega dneva. Njena plača je zelo

majhna.

Jamnien se je odločila, da ji je tega dovolj. Vodila je protest. Protesta se je udeležilo več

kot 100 žensk.

Želele so boljše plače, plačan dopust in možnost porodniškega dopusta.

Jamnien je bila v protestu aretirana. Morala je v zapor.

GANA Amina je deklica iz Gane.

Stara je 12 let in ima dva mlajša brata.

100

Družine je zelo revna. Mama in oče ne zaslužita dovolj, da bi lahko kupila hrano. Otroci

tudi ne hodijo v šolo.

Amina s svojimi brati vsak dan dela pri jezeru Volta. Tam morajo otroci loviti ribe ter jih

prodajati na tržnici. Delo je zelo težko. Plačila sploh ne dobijo ali pa jim namesto denarja

ponudijo stare ribe, ki jih na tržnici ne prodajo.

NOVA ZELANDIJA Zachary je star 14 let. Ravnokar je prišel v novo šolo.

Zachary ima virus HIV. To je huda bolezen. Zaradi nje lahko tudi umreš. Prenaša se

lahko preko nezaščitenih spolnih odnosov, krvi ali pa v času nosečnosti iz matere na

otroka.

101

Zachary o svoji bolezni ne želi veliko govoriti. Ko sošolci izvejo, da je bolan, se iz njega

norčujejo. Nihče se več ne želi družiti z njim. Velikokrat se slabo počuti, zato mora ostati

doma in ne gre v šolo.

102

ZAČNI

TUKAJ!

103

SI ŽELIŠ POTOVATI IN SPOZNATI SVET?

PODAJ SE NA POT Z NAMI!

104

V nadaljevanju te čakajo zanimive naloge in zgodbe iz vseh koncev sveta.

Popotovanje je namenjeno DVEMA OSEBAMA.

Izberi sošolca, ki ti bo pomagal raziskovati.

Naloge so različno težke:

z * so označene lahke naloge;

z ** so označene srednje težke naloge;

z *** so označene težke naloge.

Pozorno sledi navodilom. Da boš navodila lažje razumel, si oglej spodnje sličice.

Povedale ti bodo, kaj moraš pri posamezni nalogi narediti.

PREBERI

ZAPIŠI, NARIŠI, OZNAČI

RAZMISLI

POIŠČI V ŠKATLI

Te zanima svet, na katerem živimo?

Ali veš, kako živijo ljudje na različnih delih sveta in na različnih

celinah?

Bi rad potoval?

Potem je ta knjižica narejena kot nalašč zate!

1. Nemi

zemljevid

sveta

2. Igraj igro

- CELINE

3. Igraj igro

- DRŽAVE

4. Človekove

pravice

105

1. V škatli, ki je pred vama, poiščita velik zemljevid sveta.

Razgrnita zemljevid.

Na zemljevidu so narisane CELINE in OCEANI.

_________________________________________________________________

Poiščita ovojnico s številom 1. V njej so priloženi lističi z imeni CELIN.

Vajina naloga je, da lističe z imeni pravilno razvrstita na zemljevid.

Sta končala?

Rešitve lahko preverita tako, da si pomagata z barvami celin ter lističev.

Barva imena celine se mora ujemati z barvo celine.

_________________________________________________________________

Poiščita ovojnico s številom 2. V njej so priloženi lističi z imeni OCEANOV.

Vajina naloga, da lističe z imeni pravilno razvrstita na zemljevid na zemljevid.

Sta končala?

Rešitve lahko preverita tako, da pogledata na hrbtno stran lističev z imeni

oceanov. Primerjajta znak na lističu z znakom na zemljevidu.

Odlično, opravila sta naloge. Nadaljujta s potovanjem!

*

*

*

1. Nemi

zemljevid

sveta

2. Igraj

igro -

CELINE

3. Igraj igro

- DRŽAVE

4. Človekove

pravice

106

2. Sedaj vaju čaka prav poseben izziv. Igrala bosta igro.

Za igranje potrebujeta:

- zemljevid iz prejšnje naloge,

- raznobarvne kartice, ki jih najdeta v ovojnici s številom 3,

- merilnik časa (uporabita lahko mobilni telefon) ter

- kocko.

Obrnita list na naslednjo stran.

Tam vaju čakajo navodila za igranje igre.

**

1. Nemi

zemljevid

sveta

2. Igraj

igro -

CELINE

3. Igraj igro

- DRŽAVE

4. Človekove

pravice

107

SLEDITA KORAKOM:

1) Mlajši igralec vrže kocko.

Število, ki ga dobi, označuje ime celine, ki jo bo spoznal.

Števila so zapisana na zemljevidu z rjavo barvo.

2) Enako ponovi še drugi igralec.

Če dobi enako število, meče kocko ponovno, dokler ne dobi drugega števila.

Ko si vrgel kocko, veš, katero celino imaš (1 – Severna Amerika, 2 – Južna

Amerika, 3 – Evropa, 4 – Azija, 5 – Afrika, 6 – Avstralija).

3) Vzemi kartice iz ovojnice številka 3. Glede na to, katero celino ti je kocka

dodelila, izberi kartice ustrezne barve.

4) Mlajši igralec igra prvi.

Vleče eno izmed kartic z ustrezno barvo (vsaki barvi pripadajo 3 kartice).

5) Starejši igralec pripravi merilnik časa in nastavi 30 s.

6) Mlajši igralec, POZOR: poskusi si zapomniti, kar vidiš na kartici.

Starejši igralec, POZOR: pozorno spremljaj odštevanje časa.

Ko začneš meriti čas, reci: »ZDAJ!« Ko čas poteče, reci: »STOP!«

Takrat ti mlajši igralec preda kartico v roke.

1. Nemi

zemljevid

sveta

2. Igraj

igro -

CELINE

3. Igraj igro

- DRŽAVE

4. Človekove

pravice

108

7) Starejši igralec izbere 2 vprašanji, zapisani na hrbtni strani kartice.

Prebere ju.

Mlajši učenec odgovori, starejši pa preveri pravilnost odgovora.

8) Sedaj se zamenjajta. Ponovita korake od 3. točke naprej.

1. Nemi

zemljevid

sveta

2. Igraj igro

- CELINE

3. Igraj igro

- DRŽAVE

4. Človekove

pravice

109

3. Odlično! Sedaj sta že prava popotnika.

V nadaljevanju bosta izvedela še nekaj več o eni izmed držav na CELINI, ki sta jo

spoznala že v prejšnji nalogi.

1) Poiščita ovojnico s številom 4.

V njej so lističi z imeni različnih držav.

Poiščita listič z barvo vajinih dveh celin (Severna Amerika, Južna Amerika,

Evropa, Azija, Afrika, Avstralija).

Kateri dve državi sta dobila? Sta že slišala zanju?

2) V škatli poiščita zemljevid sveta, ki ga vidita na fotografiji.

3) Razgrnita zemljevid in poiščita vsak svojo CELINO.

4) Na vajini celini se nahaja DRŽAVA, ki sta jo dobila. Poiščita jo.

5) Ko vsak najde svojo državo, pritrdi listič z imenom države na ustrezno

mesto na nemem zemljevidu.

*

1. Nemi

zemljevid

sveta

2. Igraj igro

- CELINE

3. Igraj igro

- DRŽAVE

4. Človekove

pravice

110

4. Raziskujmo naprej!

Igrala bosta igro, podobno tisti v nalogi 2.

Poiščita ovojnico s številom 5. V njej so kartice.

Poiščita kartice z barvo vajinih dveh drža (ZDA, Argentina, Madžarska, Tajska,

Gana in Nova Zelandija).

Za igranje potrebujeta:

- nemi zemljevid,

- raznobarvne kartice, ki jih najdeta v ovojnici s številom 6 ter

- merilnik časa (uporabita lahko mobilni telefon).

Obrnita list na naslednjo stran.

Tam vaju čakajo navodila za igranje igre.

**

1. Nemi

zemljevid

sveta

2. Igraj igro

- CELINE

3. Igraj igro

- DRŽAVE

4. Človekove

pravice

111

1. Nemi

zemljevid

sveta

2. Igraj igro

- CELINE

3. Igraj igro

- DRŽAVE

4. Človekove

pravice

112

SLEDITA KORAKOM:

1) Začne starejši igralec.

Vleče eno izmed kartic z ustrezno barvo (vsaki barvi pripadajo 3 kartice:

ZDA, Argentina, Madžarska, Tajska, Gana in Nova Zelandija).

2) Mlajši igralec pripravi merilnik časa in nastavi 30 s.

3) Starejši igralec, POZOR: poskusi si zapomniti, kar vidiš na kartici.

Mlajši igralec, POZOR: pozorno spremljaj odštevanje časa.

Ko začneš meriti čas, reci: »ZDAJ!« Ko čas poteče, reci: »STOP!«

Takrat ti starejši igralec preda kartico v roke.

4) Mlajši igralec izbere 2 vprašanji, zapisani na hrbtni strani kartice.

Prebere ju.

Starejši učenec odgovori, mlajši pa preveri pravilnost odgovora.

5) Sedaj se zamenjajta. Ponovita vse korake od začetka.

113

5. Sta že kdaj slišala za DEKLARACIJO O ČLOVEKOVIH PRAVICAH?

V škatli poiščita vsak svoj list z naslovom SPLOŠNA DEKLARACIJA

ČLOVEKOVIH PRAVIC.

Pozorno preberita pravice, ki so zapisane.

Ko končata, obrnita list!

Pisalo se je leto 1948. Ti zveni znano? Ah, seveda, za tebe je to minulo

stoletje, čas tvojih babic in dedkov. Takrat se je ravno končala 2. svetovna

vojna. To je bila najhujša vojna v zgodovini. Umrlo je kar 70 milijonov ljudi.

Da se kaj takega več ne bi ponovilo, se je človeštvo odločilo, da moramo drug

drugega spoštovati. Zato smo zapisali SPLOŠNO DEKLARACIJO

ČLOVEKOVIH PRAVIC.

Kaj točno so človekove pravice?

To so pravice, ki ti pripadajo preprosto zato, ker si človek. Vsakemu človeku

pripadajo ob rojstvu.

Če bi vsi upoštevali pravice drug drugega in se spoštovali, bi bil svet veliko

lepši in boljši.

**

114

Iz škatle vzemita dva flumastra. Nalogo rešujeta vsak sam.

S označita pravice, za katere menita, do so v vajinem življenju

upoštevane.

S označi pravice, za katere menita, da v vajinem življenju niso

upoštevane.

Z * označita pravice, ki jih ne razumeta dobro.

_________________________________________________________________

S sošolcem primerjajta vajino delo.

Sta s označila enake pravice?

Kdo je označil več pravic?

Katere pravice menita, da je najlažje upoštevati?

Sta s označila enake pravice?

Kdo je označil več pravic?

Katere pravice menita, da so največkrat kršene?

Kaj mislita, kako bi lahko preprečili kršenje pravic?

Katere pravice sta označila z * ?

Če razumeš pravico, ki jo je označil sošolec, mu lahko pomagaš z razlago.

Za natančnejšo razlago lahko prosita tudi učiteljico.

6. Čeprav bi vsi ljudje na svetu morali imeti enake pravice, temu ni tako.

Bi rada o človekovih pravicah izvedela še več?

Pobrskajta po spletu! Na spletni strani Otrokove pravice: Moje pravice

bosta našla veliko zanimivih video posnetkov in zgodb.

***

**

115

Prebivalcem različnih držav so pogosto kršene njihove pravice.

Človekove pravice se povezujejo ena z drugo.

To pomeni, da so velikokrat s tem, ko je kršena ena pravica, kršene tudi ostale.

PRIMER: Če nimaš stanovanja, moraš živeti na cesti. Zato zelo slabo spiš in si

bolan. Ne moreš hoditi v šolo, brez izobrazbe pa ne dobiš službe.

Sta pripravljena na nov izziv?

Prelevila se bosta v NOVINARJA in raziskala, katere pravice so kršene v dveh

državah, ki sta ju do sedaj podrobneje spoznala.

V škatli poiščita knjižico z naslovom Zgodbe iz različnih koncev sveta: KATERE

PRAVICE SO KRŠENE?

***

116

V Knjižici so zapisane zgodbe o kršenju pravic v različnih državah.

Knjižico lahko ob strani razvežeta.

Iz nje vzemita samo 2 lista, vsak za svojo državo.

Preberita zgodbo, vsak za svojo državo.

________________________________________________________________

V spodnji ovojnici so učni listi.

Rešita vsak svojega.

KO KONČATA, PRIMERJAJTA SVOJE ODGOVORE.

***

117

7. KAKO UKREPATI OB KRŠENJU PRAVIC?

Na spletu si oglejta video posnetek z naslovom: Varuh člov. Pravic INFODROM

Odgovorita na vprašanja:

1. Kako se imenuje pismo, ki ga je Majina mama poslala varuhu človekovih

pravic?

2. Varuh človekovih pravic skrbi za:

a) pravico do varnosti

b) vse človekove pravice

c) občine.

3. Naloga varuha človekovih pravic je, da:

a) preiskuje nepravilno delovanje državnih organov,

b) nam uredi prevoz do šole

c) poskrbi, da spoštujejo naše pravice.

**

119

8. PONOVIMO, kam smo potovali in kaj novega smo spoznali!

SVET

sestavljajo

CELINE

so

SEVERNA

AMERIKA JUŽNA

AMERIKA EVROPA AZIJA

AVSTRALIJA

Celine sestavljajo različne

DRŽAVE

Prebivalci vseh držav imamo

ENAKE PRAVICE

kot so na primer

ZDA

ARGENTINA

MADŽARSKA

TAJSKA

NOVA ZELANDIJA

To so: pravica do …

ŽIVLJENJA

ŠOLANJA

ENAKOSTI PROSTEGA

ČASA

ODLOČANJA IN

IZBIRE

DELA

Pravice v

različnih državah

niso enako

UPOŠTEVANE

Ob kršenju

naših pravic

nam pomaga

VARUH ČLOVEKOVIH

PRAVIC

120

Kaja Klančišar in Kaja Leskovar: Moja pot okoli sveta PRILOGA 1 – NAVODILA ZA UČENCA

POZDRAVLJEN MLADI SVETOVNI POPOTNIK!

Pred tabo je namizna igra Moja pot okrog sveta. S pomočjo

igre boš ponovil celine in oceane na Zemlji, ter značilnosti

posameznih celin.

Naloge poskušaj rešiti sam. Na drugi strani vsake naloge imaš

rešitve. Če boš imel težave, na pomoč pokliči učitelja.

PA POJDIMO…

IGRA VSEBUJE:

- KOVČEK (MAPO) V KATERI SO VSI POTREBNI MATERIALI

IN PRIPOMOČKI. V KOVČKU NAJDEŠ:

o Podlogo (Zemljevid sveta z igralnimi polji)

o Igralne figurice

o 8 kuvert

1. kuverta: celine, oceani, potni list

2. kuverta: Evropa

3. kuverta Azija

4. kuverta: Afrika

5. kuverta: Avstralija

6. kuverta: Severna Amerika

7. kuverta: Južna Amerika

8. kuverta: Antarktika

o V kuvertah s celinami so naloge in za njih potrebni

pripomočki, rešitve in žigi

o Plastično posodico, ki pripada kuverti Azije

121

NAVODILA:

Najprej iz kovčka zloži ves potreben material (na tla ali na

mizo).

Preveri, če imaš pred sabo vse zgoraj zapisane elemente

(podlogo, 8 kuvert, igralne figurice, plastično posodico).

Vzemi KUVERTO 1, v kateri so modeli celin in napisi oceanov.

Pritrdi jih na ustrezno mesto na podlogi. Oglej si lego celin na

podlogi in s konico prsta spoznaj obliko celine na kuverti.

V nadaljevanju igra poteka tako, da se z igralno figurico

pomikaš po poljih od START-a do CILJ-a. Vsakemu polju

pripada naloga.

Polja na podlogi so enake barve kot celine na podlogi in na

kuverti, in sicer:

- VIJOLIČNA BARVA: SEVERNA IN JUŽNA AMERIKA

- RUMENA BARVA: AFRIKA

- ZELENA BARVA: EVROPA

- ROZA BARVA: AZIJA

- MODRA BARVA: AVSTRALIJA

- BELA BARVA: ANTARKTIKA

Torej, ko prideš na polje modre barve, le-to pripada Avstraliji,

zato vzameš kuverto Avstralije, kjer te čaka naloga

(pravzaprav tri naloge – za tri polja). Tako se pomikaš po

poljih in na vsakem rešiš eno nalogo iz kuverte.

122

Pazi! Amerika je v celoti vijolične barve, tako Severna kot

Južna, ki pa imata vsaka svojo kuverto. Poglej, ali na polju piše

S (Severna) ali J (Južna) in pazi, da vzameš pravo kuverto.

Posamezno nalogo preveri z rešitvami, ki so na drugi strani

naloge.

Ko rešiš vse naloge iz posamezne kuverte, vzemi žig in ga

odtisni v potni list. Na koncu igre boš imel v svojem potnem

listu kar 7 žigov in boš postal pravi svetovni popotnik.

Ostani radoveden raziskovalec in uživaj!

123

PRILOGA 2 – KUVERTA 1

125

PRILOGA 3- ANTARKTIKA

ANTARKTIKA

Antarktika je edina celina, ki jo vse leto prekrivata sneg in led. Obkrožajo jo Tihi,

Indijski in Atlantski ocean.

Naloga 1 V kuverti poišči nalogo. Kaj spada kam? Pravilno razvrsti lastnosti Antarktike in

Arktike v tabelo.

Naloga 2 Reši rebus. Kako imenujemo pojav, ki ga lahko vidimo na Antarktiki? S pomočjo

spleta poišči informacije in na kratko opiši pojav.

1 2 3 4 5 6 7 8 1 2 3 4 5 6 7 1 2 3 + Č

Rešitev: _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

O pojavu:

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

Naloga 3

V kuverti se skriva uganka zate. Poišči jo, razmisli in utemelji svoj odgovor.

126

Rešitve za nalogo 1

ANTARKTIKA ARKITKA

Je celina obdana z morjem. Je zmrznjeno morje.

Ni stalnih prebivalcev, ampak le raziskovalci.

So stalni prebivalci.

Rastejo: lišaji, mahovi, alge. Rastejo: mahovi, grmičevje, cvetlice.

Hladnejše podnebje. Toplejše podnebje.

Obdaja Zemeljski južni tečaj. Obdaja Zemeljski severni tečaj.

Najbolj značilni prebivalci so pingvini, najdemo pa tudi veliko vrst kitov in tjulnov.

Najbolj značilni prebivalci so severni medvedi, najdemo pa tudi polarne lisice, zajce in jelene.

Rešitve za nalogo 2 Rešitev rebusa je POLARNA NOČ.

(POLICIST TOVARNA NOS +Č)

Polarna noč je nekaj mesecev trajajoča tema, ki nastane na obeh poloblah

zaradi nagnjenosti Zemljine osi.

Rešitve za nalogo 3 Severni medvedi ne jedo pingvinov. V prvi vrsti zato, ker se nikoli ne srečajo, saj

prvi živijo na severni polobli (na Arktiki), drugi pa na južni (na Antarktiki).

127

PRILOGA 4- EVROPA

EVROPA

Naloga 1 K posamezni številki napiši ime otoka, otočja ali polotoka. K posamezni črki

napiši ime morja, oceana oziroma morske ožine. Pomagaj si z zemljevidom.

1 -

2 -

3 -

4 -

5 (otočje) -

6 (polotok) -

7 (polotok) -

8 (polotok) -

9 (polotok) -

A (morje) -

B (morje) -

C (ocean)-

Č -

D -

E -


128

1 … Islandija

2 ... Sicilija

3 ... Sardinija

4 ... Korzika

5 ... Britansko otočje

6 ... Skandinavski polotok

7 ... Iberski polotok

8 ... Apeninski polotok

9 ... Balkanski polotok

A ... Črno morje

B ... Sredozemsko morje

C ... Atlantski ocean

Č ... Bospor

D ... Dardanele

E ... Gibraltarska vrata

129

Naloga 2 Na karti pobarvaj geografske enote: države Vzhodne Evrope z roza barvo,

Srednje Evrope z vijolično barvo, Severne Evrope z modro barvo, Zahodne

Evrope z oranžno barvo, države Južne Evrope s svetlo zeleno in države

Jugovzhodne Evrope s temno zeleno barvo. Pomagaj si z zemljevidom.

Naloga 3 V kuverti najdeš kartončke. Država in pripadajoča prestolnica predstavljata par.

Odigraj igro spomina!

130



Avstrija Dunaj

Albanija Tirana

Bolgarija Sofija

Hrvaška Zagreb

Češka Praga

Finska Helsinki

Francija Pariz

Estonija Talin

Grčija Atene

Madžarska Budimpešta

Italija Rim

Irska Dublin

Islandija Reykjavik

Makedonija Skopje

Poljska Varšava

Rusija Moskva

Portugalska Lizbona

Španija Madrid

Švica Bern

Švedska Stockholm

Nemčija Berlin

131

Priloga 5- Azija

AZIJA

Azija je največja celina na svetu. Obsega skoraj tretjino vsega kopnega na

Zemlji. Od Evrope je štirikrat večja. Skoraj v celoti je na severni polobli.

Naloga 1 Naučil si se že, kje poteka meja med Azijo in Evropo.

Ta poteka od severa proti jugu:

o po gorovju Ural,

o reki Ural,

o po Kaspijskem jezeru,

o Meniškem podolju

o Azovskem morju

o Črnem morju

o Skozi ožini Bospor in Dardanele.

NAVODILO: Sedaj, ko si ponovil, kje meja poteka jo z rdečo barvico vriši v

zemljevid. Po koncu pravilno rešitev preveri na hrbtni strani in po potrebi

popravi.

132


133

Naloga 2 Monsunsko podnebje je značilno za ves južni, jugovzhodni del Azije ter vzhodno

Kitajsko. Ime je dobilo po vetrovih – monsunih.

NAVODILO: Vsaka slika prikazuje drugo vrsto monsunov. Tvoja naloga je, da na

prazne črte dopišeš ustrezno besedo (vsako zapišeš samo enkrat): poletni,

zimski, morja, kopnemu, kopnega, morju, padavin.

Ko končaš obrni list in preveri pravilnost rešitev.

MONSUN 1

Slika prikazuje _____________ monsun. Vetrovi pihajo iz _____________ proti

_______________. Zaradi teh vetrov prihaja do velike količine ___________,

nalivov in poplav.

MONSUN 2

Slika prikazuje _____________ monsun. Vetrovi pihajo iz _____________ proti

_______________.

134

Rešitve za nalogo 2 MONSUN 1

Slika prikazuje poletni monsun. Vetrovi pihajo iz morja proti kopnemu. Zaradi

teh vetrov prihaja do velike količine padavin, nalivov in poplav.

MONSUN 2

Slika prikazuje zimski monsun. Vetrovi pihajo iz kopnega proti morju.

135

Naloga 3 Iz Azije izhaja vrsta kulturnih rastlin, ki jih človek goji za svojo prehrano ali kot

surovino za nadaljnjo predelavo.

NALOGA: Iz posodice z roza pokrovom vzemi skodelice označene s številkami od

1 do 3. Tvoja naloga je, da s pomočjo voha (skodelica 1,2,3) oz. sluha (skodelica

4) poskušaš ugotoviti, katera kulturna rastlina je v skodelici.

Pravilnost rešitev preveri tako, da skodelico dvigneš in pogledaš rešitev

zapisano na listku.

Vsako skodelico (1,2,3) povohaj in poskušat ugotoviti kateri ZAČIMBI

pripada ta vonj. K ustrezni številki zapiši ime začimbe.

SKODELICA 1 __ __ __ __ __

SKODELICA 2 __ __ __ __ __

SKODELICA 3 __ __ __ __ __

Skodelico 4 potresi in po zvoku poskušaj ugotoviti, katera kulturna

rastlina je v skodelici.

SKODELICA 4 __ __ __

Najpomembnejše kulturne rastline v Aziji so: _____ (skodelica 4), čajevec, soja,

gumijevec, bambus in začimbe (muškatni orešek, nageljnove žbice,

_____________,____________,_________ (skodelice 1,2,3,).

136

Rešitve za nalogo 3 SKODELICA 1 ČESEN

SKODELICA 2 POPER

SKODELICA 3 CIMET

SKODELICA 4 RIŽ

137

Priloga 6- Severna Amerika

SEVERNA AMERIKA

Cela Severna Amerika leži na severni polobli. Večji del ozemlja je v severnem

zmerno toplem pasu, manjši del ozemlja na severu pa v severnem hladnem

pasu.

Naloga 1 Na nemi karti označi morja in oceane, ki oblivajo Severno Ameriko. Označi 2

državi, ki sta vodilni gospodarski sili na svetu in vsaj eno velemesto v eni izmed

njih. Označi tudi največji otok na svetu, ki sicer pripada Danski. Pomagaj si z

zemljevidom.

138


139

Naloga 2 S pomočjo slike ugotovi, kdo so bili prvi prebivalci Severne Amerike.

Pred prihodom Evropejcev je na ozemlju Severne

Amerike živelo približno 1,5 milijona

_________________. Pripadali so različnim

plemenom. Kmalu so se priseljenci začeli naseljevati

tudi na indijanskih ozemljih. Čeprav so se upirali in

borili za svoja ozemlja, je bila do leta 1890 moč

Indijancev zlomljena. Umakniti so se morali v

rezervate. To so posebna ozemlja, kjer lahko

Indijanci živijo po svojih načelih in izročilih.

Naloga 3 Zastava ZDA je sestavljena iz belih zvezdic v modrem okvirju v levem zgornjem

kotu ter rdečih in belih črt. Preštej bele zvezdice. Kaj predstavljajo? Kaj pa črte?

140

Rešitve za nalogo 2 To so bili Indijanci.

Rešitve za nalogo 3 Zastava ZDA je sestavljena iz 50 belih zvezdic v modrem okvirju v levem

zgornjem kotu ter 7 rdečih in 6 belih črt.

50 zvezdic predstavlja 50 zveznih držav, 13 črt pa predstavlja prvotnih 13

zveznih držav.

141

Priloga 7- Južna Amerika

JUŽNA AMERIKA

Južno Ameriko prečka ekvator, vendar večina celine leži na južni polobli. Del

kontinenta je v vročem pasu. Ostale pokrajine so v južnem zmerno toplem

pasu. Južno Ameriko oblivajo Karibsko morje, Tihi ocean in Atlantski ocean.

Meja med Severno in Južno Ameriko je Panamski prekop. Na jugu se celina

konča z otočjem Ognjena zemlja in rtom Horn. Panamski prekop povezuje tudi

Atlantski in Tihi ocean.

Naloga 1 Poskušaj prebrati spodnje besede. Kaj misliš, za kateri jezik gre? To je jezik, ki

ga govori večinski delež južnoameriškega prebivalstva.

la ciudad

el amor

la selva

la joya

el tribu

Naloga 2 Južno od ekvatorja leži Amazonsko nižavje. To je vroče, mokro območje, kjer

raste največji tropski deževni gozd na svetu. Pravijo mu tudi pljuča sveta.

Razmisli in pojasni, zakaj se tropski deževni gozd krči in zakaj je pomembno, da

ga varujemo.

Naloga 3 V kuverti se skriva sestavljanka. Sestavi jo. Na zadnjem delu sestavljanke si

preberi nekaj o tej zanimivosti.

142

Rešitve za nalogo 1 Besede so zapisane v španščini.

Rešitve za nalogo 2 Začela se je gradnja cest, priseljevanje revnih ljudi brez zemlje, gradnja jezov za

elektrarne in kopanje rude. Razvoj je spodbudil množično priseljevanje, hkrati

pa je povzročil izčrpavanje naravnih virov. Zaradi hitre gospodarske rasti se

krčenje in degradiranje tropskega deževnega gozda povečuje. Širijo se območja

izkopavanja rudnin, nastajajo plantaže tropskih kultur ter površine namenjene

govedoreji in poljedelstvu. Zaradi tovrstnega človekovega početja smo danes

priče najhitrejšemu upadanju rastlinskih in živalskih vrst v vsej človeški

zgodovini.

Pomembno je, da ga varujemo, saj ima pomembno vlogo pri svetovnih

količinah ogljikovega dioksida, zmanjšuje toplogredni učinek in je vir različnih

živalskih in rastlinskih proizvodov. Nekateri menijo, da so ti gozdovi največja

lekarna na svetu.


143

Priloga 8- Afrika

AFRIKA

Afrika je druga največja celina na svetu. Kar trikrat je večja od Evrope. Pretežni

del Afrike je v vročem pasu. Od Evrope jo loči Gibraltarski preliv in Sredozemsko

morje. Od Azije jo loči Rdeče morje. Na zahodu Afriko obliva Atlantski ocean, na

vzhodu pa Indijski ocean.

Naloga 1 Afrika ima pester živalski svet. Živalstvo se je prilagodilo podnebju in

rastlinstvu. V vlažnem tropskem gozdu živijo raznovrstni ptiči, metulji, žabe in

kače. Tu najdemo tudi različne vrste opic. V puščavah in stepah najdemo miši,

kače, lisice, kamele,…

Savana pa je domovina najbolj znanih afriških živali. Katere so to pa boš

ugotovil s pomočjo križanke.

Rešitve za nalogo 1 1. SLON

144

2. LEV

3. ŽIRAFA

4. NOSOROG

5. TIGER

6. ZEBRA

145

Naloga 2 Reka Nil

NAVODILO: Na prazne črte dopiši odgovore.

Nil je __________ reka na svetu. Dolga je 6671 kilometrov. Nil nastane, ko se

zlijeta ________ in ______ Nil. Nato si utira pot skozi puščavo na sever proti

_____________morju. Nil je ena najpomembnejših rek v Afriki. S svojo vodo

spreminja puščavo v rodovitno zemljo, saj namaka številna polja. Zato večina

ljudi v Egiptu živi v ozkem rodovitnem pasu ob reki.

ALI VEŠ?

Ob Nilu je zelo rodovitna zemlja. Zato so se ob njen naselile že najstarejše

civilizacije – stari Egipčani. Njihov vladar je bil faraon. Nil je bil vir življenja že za

prebivalce v starem Egiptu v času faraonov. Stari Egipt je bil močna država v

dolini Nila. Nil je vsako leto poplavil. Ko se je umaknil, je pustil na poljih plodno

blato, v katerega so sejali in sadili. Pridelek je bil obilen. Tako je bil stari Egipt že

več tisoč let pred našim štetjem močna država z visoko kulturo.

FARAON

146

Rešitve za nalogo 2 Nil je najdaljša reka na svetu. Dolga je 6671 kilometrov. Nil nastane, ko se

zlijeta Beli in Modri Nil. Nato si utira pot skozi puščavo na sever proti

Sredozemskemu morju. Nil je ena najpomembnejših rek v Afriki. S svojo vodo

spreminja puščavo v rodovitno zemljo, saj namaka številna polja. Zato večina

ljudi v Egiptu živi v ozkem rodovitnem pasu ob reki.

147

Naloga 3 NAVODILO: Poglej sliko in odgovori na vprašanje. Nato dopiši manjkajočo

besedo, ki je enaka na vseh 3 mestih.

Kakšne vrste pokrajina je na fotografiji?____________________________

__________ je površinska oblika ali pokrajina, ki prejme zelo malo padavin.

Prekriva približno tretjino kopnega na Zemlji. V _________ skoraj nikoli ne

dežuje. Podnevi je zelo vroče, ponoči pa zelo hladno. Rastlin in živali je zelo

malo.

Sahara je največja, najbolj vroča in suha med vsemi ___________ na svetu.

NAVODILO: Na zemljevidu je obarvanih nekaj največjih puščav na svetu. Z rdečo

barvico obkroži tisto obarvano polje, ki prikazuje Saharo.

Če znaš, poimenuj še ostala imena puščav.

Pravilnost preveriš tako, da obrneš list.

148

Rešitve za nalogo 3 Na fotografiji je puščava.

Puščava je površinska oblika ali pokrajina, ki prejme zelo malo padavin.

Prekriva približno tretjino kopnega na Zemlji. V puščavi skoraj nikoli ne dežuje.

Podnevi je zelo vroče, ponoči pa zelo hladno. Rastlin in živali je zelo malo.

Sahara je največja, najbolj vroča in suha med vsemi puščavami na svetu.

149

Priloga 9- Priloge k igram

Priloge

Avstrija Dunaj

Albanija Tirana

Bolgarija Sofija

Hrvaška Zagreb

Češka Praga

Finska Helsinki

Francija Pariz

Estonija Talin

Grčija Atene

Madžarska Budimpešta

Italija Rim

Irska Dublin

Islandija Reykjavik

Makedonija Skopje

Poljska Varšava

Rusija Moskva

Portugalska Lizbona

Španija Madrid

Švica Bern

Švedska Stockholm

150

Nemčija Berlin

Je celina obdana z morjem.

Je zmrznjeno morje.

Ni stalnih prebivalcev, ampak le raziskovalci.

So stalni prebivalci.

Rastejo: lišaji, mahovi, alge.

Rastejo: mahovi, grmičevje, cvetlice.

Hladnejše podnebje.

Toplejše podnebje.

Obdaja Zemeljski južni tečaj.

Obdaja Zemeljski severni tečaj.

Najbolj značilni prebivalci so pingvini,

najdemo pa tudi veliko vrst kitov in

tjulnjev.

Najbolj značilni prebivalci so severni

medvedi, najdemo pa tudi polarne

lisice, zajce in jelene.

ANTARKTIKA ARKTIKA

načrtovanje didaktičnih pripomočkov za 8. in 9

Documents