naš list, 21. številka

28
glasilo skupine številka 21 - februar 2015 Investicijski in razvojni načrti Salonita Anhovo

Upload: salonit-anhovo

Post on 07-Apr-2016

250 views

Category:

Documents


2 download

DESCRIPTION

Glasilo skupine Salonit Anhovo

TRANSCRIPT

Page 1: Naš list, 21. številka

glasilo skupine

šte

vil

ka

21

- f

eb

rua

r 2

01

5

Investicijski in razvojni načrti Salonita Anhovo

Page 2: Naš list, 21. številka

GLASILO SKUPINE SALONIT

POSLOVNO 2Čezmorska prodaja cementa 3

UREDNIŠTVOPeter Korenjak – področje kadrov in splošnih zadev, odgovorni urednikdr. Tanja Ljubič Mlakar – tehnično področje, članicaLucija Melink – področje prodaje, financ, ekonomike in informatike, članicaJelka Usico – tehnična urednica

DOPISNI ČLANIIgor Jakopič – Inde, Salonit Anhovo, d.o.o.Milojka Leban – Salinvest, d.o.o.Mitja Šuligoj – Salonit Anhovo, Kamnolomi, d.o.o.Nadja Kralj – Rokava, d.o.o.Tiziana Grandelis - Friulana Calcestruzzi, S.p.A.Lojzka Reščič - Slocem, GIZ

Investicijski razvojni načrti Salonita Anhovo 6

SPOZNAJMO SE 22Predstavitev sveta delavcevSalonit Anhovo 22

ŠPORT IN PROSTI ČAS 23OK v sezoni 2014/2015 23

DOGODKI 14Obiskali so nas 14

KAKOVOST, RAZVOJ, OKOLJE, 17VARNOST IN ZDRAVJEZZZS podprl program promocije zdravja 17

FOTOGRAFIJE:Foto arhiv družb v skupini SalonitFoto str. 12, 13: Matjaž Zupanc (ZAG)

OBLIKOVANJEJelka Usico - Salonit Anhovo, d.d.

IZDAJATELJSalonit Anhovo, d.d.E: [email protected]

PRELOM STRANI IN TISKGrafika Soča, d.o.o.

NAKLADA 2500 izvodov

Glasilo je brezplačno in ni namenjeno prodaji. Publikacija se uvršča v 6. točko Priloge I ZDDV-1.

SALONIT ANHOVO, gradbeni materiali, d.d.Anhovo 1, 5210 Deskle

T: 05/ 39 21 000, F: 05/ 39 21 700E: [email protected]

INDE, Salonit Anhovo, d.o.o.Anhovo 83, 5210 Deskle

T: 05/ 39 21 541, F: 05/ 33 08 198E: [email protected]

Salonit Anhovo, KAMNOLOMI, d.o.o.Anhovo 1, 5210 Deskle

T: 05/ 39 21 212, F: 05/ 39 21 650E: [email protected]

SALINVEST, d.o.o.Anhovo 1, 5210 Deskle

T: 05/ 39 21 352, F: 05/ 39 21 656E: [email protected]

ROKAVA, d.o.o.Dekani 3/c, 6271 Dekani

T: 05/ 66 32 663, F: 05/ 66 32 660E: [email protected]

FRIULANA CALCESTRUZZI, S.p.A.Via Morelli 14, 34170 Gorizia, Italija

T: +39 0481 32 948, F: +39 0481 32 949E: [email protected]

Page 3: Naš list, 21. številka

Drage sodelavke in sodelavci, spoštovane bralke in bralci Našega lista,

pred vami je, po precejšnjem premoru, nova številka Našega lista, v kateri smo zbrali najpomembnejše informacije skupine Salonit iz preteklega obdobja in povzeli nekatere najbolj aktualne teme. Pri obveščanju zaposlenih ter lokalne in poslovne javnosti je časopis Naš list vedno igral pomembno vlogo, bralci so radi posegali po njem. Nekateri med vami ste ga gotovo pogrešali, saj smo prejeli kar precej vprašanj, kako bo z njim v prihodnje. Naš list želimo ohraniti še naprej z željo, da bi njegovi bralci v njem vedno našli dovolj zanimivega in poučnega branja. Veseli bomo tudi predlogov, še bolj pa prispevkov, ki ste jih pripravljeni napisati. Tako bo Naš list še bolj naš.

Pred dobrim letom sem bil imenovan na funkcijo predsednika uprave in tako skupaj s članom uprave dr. Tomažem Vukom prevzel vodenje podjetja. Kot veste, je bilo že leto 2013 posvečeno intenzivnemu iskanju izhodov iz krize in stabilizaciji poslovanja. Vse aktivnosti, ki jih je začrtala že prejšnja uprava, smo v letu 2014 še pospešili in nadgradili. Zastavili smo si zahtevne načrte okrevanja podjetja, reprogramiranja kreditov in stroškovnih prihrankov, urejanja terjatev ter predvsem uspešnega iskanja novih trgov. Ukrepi, velikokrat neprijetni, niso zaobšli prav nobenega zaposlenega v Salonitu. Ob današnjem pogledu nazaj ugotavljam, da sem mandat prevzel v vzpodbudnem vzdušju zavedanja zaposlenih, da lahko samo sami s trdim delom obrnemo poslovanje na bolje. Menim, da smo z dosedanjimi rezultati vsi lahko zadovoljni, to pa naj nam daje moč in voljo tudi v bodoče in nas navdaja z optimizmom. Tudi poslovno leto 2015 bo izredno zahtevno, vendar podjetje trenutno diha bolj umirjeno, poslovni procesi pa se nadalje stabilizirajo.

Ob pogledu na leto 2014 bi tu rad izpostavil le nekatere od množice dogodkov, ki so se zvrstili v Salonitu. Veliko negotovosti, tudi strahu, je izzval projekt Vitka organizacija, ki naj nas v par letih pripelje do sodobnega, visoko produktivnega in v vseh pogledih konkurenčnega podjetja. Danes ugotavljamo, da sta uspešno zaključeni prvi dve fazi projekta in nihče od zaposlenih ni bil izpostavljen problemom brezposelnosti. Maksimalna možna socialna varnost nam bo cilj tudi v naslednjih nekaj letih, ko bosta tekli naslednji dve fazi projekta. Odprodali smo svoj delež v družbi ESAL, d.o.o., ter ostali njen dolgoročni strateški dobavitelj, prav tako smo v celoti odprodali stoodstotni delež družbe IGM Zagorje, ki je prešla v drugo divizijo naše materinske družbe. V drugi polovici leta je v lastništvo podjetja vstopil italijanski Buzzi Unicem, kar je med drugim pomenilo povečanje prodaje na italijanskem trgu. Po daljšem obdobju smo spet podelili štipendije za dijake in študente, pripravili smo načrt poslovanja 2015, ki predvideva tudi veliko investicijo. Uspeli smo zadržati tržne deleže na domačem trgu, povečali smo svojo prodajo v tujini. Imeli smo veliko srečanj s predstavniki lokalne skupnosti, sponzoriramo šport in kulturo ter dobrodelne dejavnosti v svoji okolici. Ko smo že mislili, da nas nič več ne more presenetiti, je spet sledil stečaj enega naših pomembnih kupcev… Če se malo pošalim, dolgčas nam gotovo ni bilo.

Konec leta se nama je z dr. Tomažem Vukom v upravi pridružil mag. Dejan Zwitter in tako uprava ponovno deluje v tričlanski zasedbi. Prepričan sem, da je naša vizija vodilnega ponudnika cementa, kamnolomskih agregatov in betonov v regiji v par letih popolnoma uresničljiva. Dosegli pa jo bomo z dobrim sodelovanjem vseh zaposlenih - v naslednjih letih nas čaka tudi pomladitev kolektiva - in pozitivno naravnanostjo.

Ob tej priložnosti se želim vsem sodelavcem zahvaliti za dosedanje napore in opravljeno delo, prepričan sem, da bomo tudi v prihodnje dosegali zastavljene cilje.

Vsem bralcem želim prijetno branje nove številke Našega lista.

Predsednik upraveJulijan Fortunat

UVODNIK

1Naš list21/2015

Page 4: Naš list, 21. številka

2 Naš list21/2015

POSLOVNO

Kako je trg gradbeništva v Sloveniji v 2013 in 2014 vplival na poslovanje cementarne Salonit Anhovo, d. d.

Gradbena aktivnost v Sloveniji je vse od leta 2008 upadala, v obdobju 2009-2012 se je več kot prepolovila, njen padec je bil med največjimi v Evropski uniji. Po objavlje-nih statističnih podatkih je vrednost opra-vljenih gradbenih del dosegla dno v prvem četrtletju 2013 in se od takrat postopoma zvišuje, še vedno pa je nižja od ravni pred pojavom krize. Trenutna rast pa ni odraz okrevanja panoge gradbeništva, temveč je kratkotrajnega značaja. Direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega ma-teriala pri GZS mag. Jože Renar je stanje na gradbenem trgu označil za kaotično in v letu 2015 ne vidi izboljšanja. To uteme-ljuje z dejstvom, da se v letošnjem letu zaključijo projekti, financirani z evropskimi sredstvi finančne perspektive 2007-2013. Tudi na Uradu za makroekonomske analize in razvoj pričakujejo umiritev dvigovanja stopnje rasti gradbeništva, saj na to kaže manjše število izdanih gradbenih dovoljenj v primerjavi z letom 2013.

Negotove razmere v segmentu gradbeni-štva v Sloveniji se odražajo tudi v poslo-vanju naše družbe:

• delež realizacije na tujih trgih je vse do leta 2010 znašal zgolj 15 % vseh prihodkov, potem pa se je do leta 2013 več kot podvojil na 42 % in naj v prihodnjih letih porase na več kot 50 %;

Uprava – Salonit Anhovo

• za doseg te rasti je Salonit pričel v Italijo izvažati tudi klinker, ki pa ima dosti nižjo dodano vrednost in je zato potrebno doseči v prihodnje še nižje proizvodne stroške, saj neposredno tekmujemo z uvoženim klinkerjem iz celotnega sredozemskega bazena.

potrošnja  cementa  v  Sloveniji  [milijoni  ton]  

Zaradi strateških potez kljub ne ravno ugodnim zunanjim okoliščinam v obdobju januar-oktober leta 2014 dosegamo bistve-no večje prodajne količine. Na domačem trgu je prodaja cementa na skoraj enaki ravni kot v enakem obdobju 2013, izvoz cementa je podvojen, prav tako je povečan izvoz klinkerja. Povečanje izvoza klinkerja in cementa je posledica vstopa družbe Buzzi Unicem S.p.A. v lastništvo družbe Salonit Anhovo, d. d., ter rednih dobav cementa v Libijo. Nenehno pa iščemo tudi nove poslovne veze - podrobnejši opis pristopa pridobitve kupca v širšem okolju si lahko preberete v članku »Čezmorska prodaja anhovskega cementa«.

Kljub slabim napovedim strokovnjakov glede gradbeništva v prihodnosti družba stremi k iskanju novih priložnosti na trgu. Trenutno si prizadeva dodatno okrepiti poslovanje z Libijo in drugimi sredozemskimi državami, na slovenskem trgu pa si obeta vključitev kot strateški dobavitelj cementa v okviru projekta gradnje hidroelektrarne Brežice.

potrošnja  cementa  v  Sloveniji  [milijoni  ton]  

Page 5: Naš list, 21. številka

POSLOVNO

3Naš list21/2015

Jožef Kralj – Salonit Anhovo

Čezmorska prodaja anhovskega cementa

Že v začetku leta 2013 so se pričela po-javljati povpraševanja po cementu za vse države severne Afrike. Od tu tudi odločitev, da poskusimo sestaviti elemente, ki so potrebni za tako kompleksen posel, kot je prekomorski izvoz.

V pripravah na izvedbo projekta smo se srečevali s številnimi novimi vprašanji:• kako izvesti pakiranje vreč na transpor-

tne trakove, imenovane sling, ali zložiti sklad 1,5 tone vreč v jumbo vrečo;

• kako rešiti zaščito tovora pred vlago;• kakšne vreče uporabiti;• kako »oklestiti« do tedaj znane stroške

transporta do luke in luških storitev;• kako oblikovati ponudbo: z vključenimi

stroški transporta do luke nakladanja, do luke prejemnika ali brez;

• kako izbrati pravega kupca, ki bo k poslu pristopil z enako resnostjo in omogočal dolgoročno sodelovanje.

Resen pristop vseh udeleženih in vztraj-nost sta prinesla prve obetajoče rezultate. Pogajanja v luki in s prevozniki so prinesla prave rezultate in ponujena cena je postala za kupca primerna. Istočasno smo dosegli tudi potrditev prvega poskusnega naročila za 4 – 5 tisoč ton za libijsko tržišče.Ko se v kalkulaciji za tak posel pričnejo pogajanja o centih in nič več o evrih, je pomembna izbira tudi dobaviteljev, pa če-tudi so ti oddaljeni nekaj tisoč kilometrov, cena pa prinaša prihranek nekaj centov na tono. Vreče (polipropilenska tkanina in ne papir), ki so pomenile novo spoznanje na področju pakiranja cementa, prihajajo iz Savdske Arabije, slingi (transportni trakovi) pa iz Turčije. Zaradi dolgih dobavnih rokov za vreče in trakove smo se pakiranja prve pošiljke lotili brez vsakršnih izkušenj. In nam je uspelo. Prva pošiljka 4.605 ton je bila odpremljena iz luke Tržič brez napak, za kar smo prejeli tudi pohvalo kupca, ki je tovor v libijski Benghazi prejel brez poškodb ali drugih pripomb.S tem smo dosegli tudi zadnji pogoj, da smo lahko uspešno nadaljevali pogajanja za bodoče sodelovanje. Podpis pogodbe za dobave cementa do konca leta 2013 in celotno leto 2014 pomeni izpolnitev priza-

devanj vseh vpletenih, da najdemo rešitve na prekomorskih trgih, kjer so gospodarske napovedi pozitivne in predvidevanja po velikih vlaganjih tako v industrijski razvoj, infrastrukturo kot v turizem realna. Do konca leta 2013 so nas razmere na trgu naučile, da je trgovanje na takih raz-daljah podvrženo tudi zunanjim vplivom, kot na primer, da novembra in decembra v Sredozemskem morju ni na razpolago primernih ladij za prevoz cementa, ker so

Po skrbnem pregledu stanja na tržišču, ki ga Salonit Anhovo obvladuje, je bilo potrebno iskati nove usmeritve trženja. Po-manjkanje projektov in vse bolj ostra konkurenca, tako na slovenskem trgu kot trgu sosednje Furlanije, ne ponuja pozitivnega razvoja ali povečevanja prodajnih količin. Doseganje pozitivnih rezultatov in korak v pravo smer nam lahko prinese le osvojitev dodatnih količin na bolj oddaljenih – prekomorskih trgih.

vse zasedene s pretovorom ruskih zalog žita iz Črnega morja po državah Sredoze-mlja. S tem se nam je planiran razpored dobav v decembru popolnoma podrl in smo uspeli naložiti le eno ladjo.

V letu 2014 nam je uspelo realizirati še dodatne posle, na koncu leta smo tako prodali skoraj 55 tisoč ton cementa. So-delovanje na takšni ravni pričakujemo tudi v prihodnosti.

Natovarjanje ladje z anhovskim cementom

Page 6: Naš list, 21. številka

4 Naš list21/2015

POSLOVNO

Uprava – Salonit Anhovo

Uprava – Salonit Anhovo

Povezovanje z družbo Buzzi Unicem

Salonit Anhovo odprodal 49-odstotni delež v družbi Esal

Avstrijska skupina Wietersdorfer, ki je in ostaja večinski lastnik v družbi Salonit Anhovo, d. d., in italijanska družba Buzzi Unicem S.p.A. sta 24. julija 2014 reali-zirali strateško povezovanje z glavnim skupnim ciljem obeh partnerjev – okre-pitev prisotnosti na severovzhodnem italijanskem trgu ter koriščenje sinergij obeh partnerjev. Za družbo Salonit Anhovo to pomeni povečanje obsega proizvodnje ter s tem ustvarjanje trdnih temeljev za

Predstavniki FibreCem Holding AG in uprava delniške družbe Salonit Anhovo so v začetku septembra podpisali dogovor o nakupu 49-odstotnega deleža družbe ESAL. S tem je FibreCem Holding AG, ki je del grupacije Swisspor Group, pridobil sto--odstotni upravljalski delež v družbi ESAL.

Swisspor Group je eden od vodilnih proi-zvajalcev gradbenih materialov v Evropi. S svojo kvaliteto in inovativno tehnologijo je prepoznaven predvsem na področju izolacijskih sistemov, strešnih kritin ter

izvedbo nadaljnjih planiranih investicij in utrditev vodilnega položaja cementarne v širši regiji.

Rezultat povezovanja je pridobitev upra-vljavske pravice skupine Wietersdorfer v dosedanjih Buzzijevih cementarnah na lokacijah Cadola in Travesio v zameno za pridobitev 25 odstotne upravljavske pra-vice Buzzi-ja v družbi Salonit Anhovo, d. d. ter družbi w&p Cementi S.p.A.

fasad. Swisspor Group ima proizvodnjo organizirano v 26 tovarnah, več kot 3.000 zaposlenih ter ustvari več kot milijardo CHF letnih prihodkov.

Skupina Salonit se osredotoča na osnov-no dejavnost, to je proizvodnja in trženje cementa, kamnolomskih agregatov ter betona in betonskih izdelkov. Odprodaja deleža omogoča FibreCem Holdingu AG op-timizacijo med proizvodnimi lokacijami ter okrepitev proizvodnje ESAL-a v Anhovem. Salonit Anhovo pa ostaja strateški partner

Zgodovinski razvoj in mednarodna dimenzi-ja obeh partnerjev sporazuma predstavlja-ta dobro osnovo za kontinuiteto in bodoči nadaljnji razvoj Salonita Anhovo, d. d., na trgu cementa.

in dobavitelj cementa družbi ESAL, za kar je bila podpisana dolgoročna pogodba.

V obeh družbah smo prepričani, da je podpis tega dogovora pravi korak v smeri krepitve glavne dejavnosti.

Dogovor o nakupu 49-odstotnega deleža družbe ESAL s strani družbe FibreCem Holding AG podpira tudi lokalna skupnost, kar sta potrdila župan Občine Kanal Andrej Maffi in župan Občine Brda Franc Mužič, ki sta bila prisotna na podpisu dogovora.

Proizvodna hala in upravna stavba družbe Esal v Anhovem

Page 7: Naš list, 21. številka

POSLOVNO

5Naš list21/2015

Peter Korenjak, dr. Tanja Ljubič Mlakar – Salonit Anhovo

Srečanje z lokalno skupnostjo

Na pobudo župana Občine Kanal ob Soči Andreja Maffija in uprave družbe Salonit Anhovo je bilo v petek, 14. novembra 2014, organizirano delovno srečanje občinskih svetnikov in predsednikov krajevnih skupnosti s predstavniki družbe Salonit Anhovo.

V letu 2014 je bilo to že drugo tovrstno srečanje. Tokrat smo se prvič srečali z novoizvoljenimi občinskimi svetniki ter predsednikov krajevnih skupnosti v občini Kanal.

Predsednik uprave Salonita Julijan Fortu-nat ter župan Andrej Maffi sta uvodoma predstavila aktualno situacijo, poslovanje podjetja in nakazala smeri, ki bodo tudi v bodoče predmet skupnih srečanj.

Julijan Fortunat je prikazal aktualne re-zultate poslovanja ter cilje za prihodnje. Družba bo še naprej gradila družbeno odgovornost ter pozitivno delovala na po-dročju varstva okolja ter varnosti in zdravja. V teh zaostrenih gospodarskih pogojih si je kot glavne cilje zadala izboljšanje položaja podjetja, okrepitev prodajnih aktivnosti in obvladovanje stroškov na vseh področjih.

V nadaljevanju je član uprave dr. Tomaž Vuk predstavil področje tehnoloških poso-dobitev, ki prispevajo tudi k zmanjševanju vplivov na okolje. V Salonitu se zavedamo pomembnosti takšnih investicij, tako da bomo kljub zmanjšanim sredstvom te aktivnosti nadaljevali predvsem v smislu nadaljnjih optimizacij in racionalizacij tehnoloških procesov. V prihodnosti na-meravamo izgraditi izločevalnik kloridov na liniji peči, nove naprave za doziranje sekundarnih (3D) energentov v peč ter optimizirati pripravo surovin.

Dr. Tanja Ljubič Mlakar je predstavila sis-tem okoljskih meritev (spremljanje emisij in kakovosti zunanjega zraka) ter trende na tem področju v bodoče.

Skupni sestanki Občine Kanal ob Soči in družbe Salonit Anhovo so že postali ena izmed dobrih praks, s katero družba Salonit Anhovo in lokalna skupnost izmenjujeta mnenja in utrjujeta odprte medsebojne odnose, zato si podobna srečanja želimo tudi v prihodnje.

Župan Občine Kanal ob Soči Andrej Maffi ter predsednik uprave družbe Salonit Anhovo sta uvodoma nagovorila svetnike ter predsednike KS Občine Kanal ob Soči

Page 8: Naš list, 21. številka

6 Naš list21/2015

POSLOVNO

Uprava – Salonit Anhovo

Investicijski in razvojni načrti Salonita Anhovo

Za procese, kot je proizvodnja cementa, ki jih zaznamuje velika energetska in snovna intenzivnost, povezana tudi s potrebo po učinkovitem obvladovanju vplivov na okolje, je bistvenega pomena, da sledijo procesom razvoja in modernizacije teh-nologij. V zadnjih desetih letih je Salonit Anhovo izvedel obširen ciklus tehnolo-ško–okoljskih posodobitev, za katere je namenil okrog 100 milijonov evrov, in si s tem zagotovil perspektivo v prihodno-sti. Glede energetske učinkovitosti tako sedaj spadamo v prvo petino najboljših evropskih cementarn. Naše emisije v zrak so precej manjše od povprečne evropske cementarne. S tehnološkim posodablja-njem smo pomembno povečali uporabo alternativnih goriv, hkrati pa smo znižali naše emisije v okolje. S tem smo postavili anhovsko cementarno med najsodobnejše v Evropi.

Leta 2013 smo v Anhovem odprli novo, moderno, energetsko učinkovito stavbo – razvojni center, ki je bila zgrajena v okviru projekta IN PRIME. Stavba nudi zaposlenim boljše delovne pogoje, v njej

pa bodo potekale dejavnosti razvoja na področju gradbenih materialov in tehnolo-gij za okoljsko sprejemljivo in energetsko učinkovito proizvodnjo gradiv. Z odprtjem tega centra bomo ob izboljšanih pogojih za izvajanje razvojnih aktivnosti lažje uresničevali zastavljene vizije razvoja.

Posodabljanje tehnologije je nujno tudi v prihodnosti. Naši izzivi bodo predvsem usmerjeni v izboljševanje energetske učinkovitosti proizvodnje in zniževanje ogljičnega odtisa naših proizvodov – zniževanje specifičnih emisij CO2. Av-tomatizacija in uporaba orodij umetne inteligence za vodenje proizvodnje, vključno z izboljšanjem kontrole kako-vosti, lahko pomembno izboljša našo produktivnost s tem tudi konkurenčnost. Zelo pomembna je ustrezna ureditev silosov in skladiščnih kapacitet, s čimer bomo kupcem lahko ponudili večje število specialnih cementov. Čaka nas širitev kamnoloma, nadgraditi pa nameravamo tudi tehnologijo za pridobivanje in pripra-vo surovine v kamnolomu. V naslednjem obdobju bomo pričeli z intenzivnejšo

sanacijo opuščenih objektov na našem industrijskem kompleksu. Posvetili se bomo prenosu znanja na mlade kadre in nadaljevali s stalnimi izboljšavami na področju okolja, varnosti in zdravja.

V letu 2015 bomo posodobitvi tehnološke opreme namenili 11 milijonov evrov. Glav-nina sredstev bo namenjena postavitvi nove linije za doziranje alternativnih goriv ter vgradnji izločevalca kloridov na linijo peči. Načrtovane investicije so nadaljevanje sklopa tehnoloških izboljšav procesa, obenem pa so tudi okoljske narave, zato tudi kandidiramo za sred-stva Ekosklada. S temi posodobitvami bomo namreč znižali specifične emisije CO2 iz goriv, kar je eden od poglavitnih ciljev evropske podnebne politike. V tem kriteriju sicer že danes sodimo med 10 % najučinkovitejših cementarn v Evropi. Nadgradnja bo pomenila tudi bolj te-koče in stabilnejše obratovanje z manj zastojev, to pa prispeva k zmanjšanju vplivov na okolje. Izločevalec kloridov bo pozitivno vplival tudi na višjo kakovost proizvodov.

Pri sistemu uvajanja alternativnih goriv v peč bo zgrajeno prehodno zaprto skladišče, v katerem bomo prevzemali energente in jih z zaprtim transportnim trakom dozirali v peč. Z novo linijo za uporabo alternativnih goriv in izločevalcem kloridov bomo povečali delež alternativnih goriv, vendar bomo ostali v okviru količin, ki nam jih dovoljuje okoljsko dovoljenje iz leta 2007 in znašajo nekaj pod 110.000 ton na leto. Tudi vrsta alternativnih goriv se ne bo spremenila, spremenjena bo le njihova oblika (predvsem velikost posa-meznih kosov odpadkov) in zaradi tega tudi način njihovega vnosa v peč. Ker gre za večje kose, se večkrat uporablja tudi ime 3D odpadki, dejansko pa gre pri tem za gorivo, pripravljeno iz trdih nene-varnih odpadkov, ločeno zbrane frakcije odpadkov plastike, tekstilne odrezke, gumene odpadke, karton, papir, lesne sekance ter ločene frakcije iz obdelave

Stavba razvojnega centra ter upravna stavba družbe Salonit Anhovo zgrajena v okviru projekta IN PRIME

Page 9: Naš list, 21. številka

POSLOVNO

7Naš list21/2015

Vlaganje v sodobno tehnološko opremo omogoča stalno zmanjševanje vplivov na okolje

Primer zaprtega transportnega traku za doziranje alternativnih goriv (cementarna Platin Irish Cement)

Postavitev nove linije za doziranje alternativnih goriv

komunalnih odpadkov, selekcioniranih v centrih za ravnanje z odpadki. V nobenem primeru pa ne gre za uporabo mešanih komunalnih odpadkov.

Emisije se že do sedaj zaradi povečane uporabe alternativnih goriv niso zviševale, temveč smo jih s tehnološkimi posodobi-tvami vztrajno zniževali. Tudi z novimi po-

sodobitvami se emisije ne bodo povečale, saj so vsi načrtovani investicijski programi nadaljevanje prizadevanj za zmanjševanje vplivov na okolje v skladu z razvojem naj-boljših razpoložljivih tehnologij.

Page 10: Naš list, 21. številka

8 Naš list21/2015

POSLOVNO

Družba Salonit Anhovo že nekaj let sode-luje z obema osnovnima šolama v Občini Kanal ob Soči na področju predstavitve poklicev. Zato še posebej pozdravljamo pobudo Gospodarske zbornice Slovenije, da je pristopila k organizaciji vsesloven-skega Dneva odprtih vrat slovenskega gospodarstva za mladino in starše. Tako

delodajalci kot izobraževalne ustanove namreč opažamo, da imajo učenci velike težave pri izbiri poklica. Ocenjujemo, da je vzrok prav v nepoznavanju poklicev ter s tem nepoznavanjem možnosti za razvoj kariere v določeni stroki. Delodajalci si prizadevamo, da bi učence navdušili s poklici, s katerimi

bodo po zaključku študija zaposljivi. V Salonitu Anhovo smo na letošnjem dnevu odprtih vrat, ki je potekal v četrtek, 27. novembra 2014, poudarek namenili prav tehničnim poklicem, za katere ocenjujemo, da jim bomo lahko v naslednjem obdobju ponudili priložnost.

Učencem zaključnih razredov osnovne šole je vodja strojne dejavnosti Oton Bratuž predstavili delo v ključavničarski delavnici družbe Salinvest, d.o.o.

Peter Korenjak – Salonit Anhovo

Salonit Anhovo pristopil k projektu Dan odprtih vrat slovenskega gospodarstva za mladino in starše

Ideja za Dan odprtih vrat slovenske-ga gospodarstva za mladino in star-še je zrasla v gospodarski zbornici (GZS). Na njihovo pobudo, da učen-cem, ki morajo letos sprejeti odlo-čitev o tem, kje želijo nadaljevati izobraževanje in kaj hočejo delati v nadaljnjem izobraževanju, predsta-vijo njihov poklic, se je odzvalo 165 podjetij iz celotne Slovenije, med katerimi je tudi Salonit Anhovo.

Peter Korenjak – Salonit Anhovo

V šolskem letu 2014/2015 Salonit Anhovo razpisal kadrovske štipendije

Delniška družba Salonit Anhovo je v štu-dijskem letu 2014/2015 razpisala v so-delovanju s Posoškim razvojnim centrom, nosilcem Regijske štipendijske sheme za Goriško statistično regijo, 9 kadrovskih štipendij, predvsem s tehničnega področja.

Cilj štipendiranja je del kadrovske politike družbe, ki si prizadeva zagotoviti strokovno usposobljen in perspektiven kader pred-vsem iz lokalnega okolja, ki ga bo družba potrebovala za pri doseganju svojega po-slanstva tudi v bodoče.

Za šolsko leto 2014/2015 je razpis že zaključen, vse zainteresirane dijake in štu-dente, ki bi želeli svojo poklicno pot začeti v skupini Salonit, pa pozivamo, da spremljate razpise v naslednjem šolskem letu. Študentje in dijaki redno sodelujejo z družbo Salonit Anhovo

Page 11: Naš list, 21. številka

POSLOVNO

9Naš list21/2015

Peter Korenjak – Salonit Anhovo

Salonit Anhovo podpira aktivnosti mladih v občini Kanal

V družbi Salonit Anhovo kljub zaostrenim gospodarskim razmeram uresničujemo postavljeno strategijo družbeno odgovornega podjetja. Zavedamo se, da smo v Občini Kanal ob Soči največja gospodarska družba, od katere lokalno okolje pričakuje aktivno sodelovanje in podporo.

Zaradi krčenja povpraševanja po naših proizvodih in posledično nižjih prihodkov je bilo potrebno za obstoj in nadaljnji razvoj skupine Salonit plansko nižanje stroškov na vseh področjih. To je pomenilo tudi krčenje obsega sredstev za sponzorstva in donacije.

Kot glavno usmeritev smo si zastavili, da posebno pozornost posvečamo

Člani uprave delniške družbe Salonit Anhovo ob koncu leta izročili sredstva ravnateljema OŠ iz občine Kanal

Odbojkarskemu klubu Salonit Anhovo, katerega generalni pokrovitelj smo že od leta 1970. Z razvojem kanalske odbojke želimo promovirati in spodbujati udejstvovanje mladine iz občine pri športnih aktivnostih. Na kulturnem področju pa je naša prioriteta sodelovanje s Pihalnim orkestrom, ki že vrsto let ponosno nosi naše ime.

Večkrat poudarjamo, da so otroci naše največje bogastvo in temelj naše prihodnosti. Prav zaradi tega smo se ob koncu leta spomnili na osnovnošolce v Občini Kanal ob Soči. Letos smo se že tretje leto zapored odpovedali novoletnim darilom in sredstva z veseljem namenili obema šolama. Ob izročitvi sredstev sta

bila oba, ravnateljica Osnovne šole Kanal Milka Zimic in ravnatelj Osnovne šole Deskle Vojko Simčič, navdušena. Sredstva, ki so jih pred božično novoletnimi prazniki izročili predsednik uprave Julijan Fortunat ter člana uprave dr. Tomaž Vuk in mag. Dejan Zwitter, sta oba ravnatelja namenila šolskemu skladu, ki je namenjen predvsem otrokom iz socialno šibkejših družin, ter za nakup potrebnih didaktičnih pripomočkov in s tem učencem omogočila še kvalitetnejši učni proces.

Uprava družbe Salonit Anhovo se bo tudi v prihodnje po svojih močeh zavzemala za podporo športnih, kulturnih in izobraževalnih aktivnosti v Občini Kanal ob Soči.

Page 12: Naš list, 21. številka

10 Naš list21/2015

POSLOVNO

Metod Mrzlikar – Salonit Anhovo, Lojzka Reščič - SLOCEM

Predor Markovec

Začelo se je 4. januarja 2010, ko je na razpisu izbran izvajalec, Cestno podjetje Maribor, za-čel z zemeljskimi deli. Betoniranje začasnega portala se je začelo na izolski strani predora že v istem mesecu, na koprski strani pa so se betonska dela pričela konec aprila istega leta. Beton smo prvotno dobavljali samo iz betonarne Dekani, od 1. aprila 2010 pa še iz betonarne Črnotiče. Zaradi zmanjšanja transportih stroškov betona in hitrejše od-zivnosti smo betonarno iz Črnotič preselili na lokacijo tik ob vhodu v predor Markovec s koprske strani. Demontaža in selitev betonarne iz Črnotič se je pričela 25. maja 2010. Betonarna je pričela z obratovanjem pred predorom Markovec dne 8. julija 2010. Po končanju betonskega vozišča v predoru Markovec smo 4. marca 2013 betonarno preselili nazaj na prvotno lokacijo v Črnotiče.Opis izvajanja posameznih faz betoniranja: - Izkop predorskih cevi in zaščita z brizganim

betonom je potekala od januarja 2010 do maja 2012. Brizgani beton se nanaša na hribino izkopanega predora z robotom, ki brizga beton pod pritiskom. Robot na koncu »šobe« dovaja v brizgani beton tekoči kemijski dodatek, pospeševalec vezanja, ki ima nalogo, da brizgani beton, ko se ga brizga na hribino, prične s takojšnjim vezanjem in na hribini tudi ostane. Izkop se izvaja v dveh delih, in sicer izkop kalote ali čela – to je izkop zgornje polovice prereza

Prečni prerez predora

predora - in nato še izkop stopnice – to je spodnja polovica prereza predora. Minimal-na razdalja med kaloto in stopnico mora biti večja od 150 metrov, je pa odvisno predvsem od sestave hribine. Skupna količina vgrajenega brizganega betona je znašala dobrih 49.000 m3.

- Izdelavi kalote in stopnice sledi izvedba stranskih temeljev notranjega in talnega oboka. Betonaže so potekale od julija 2010 do septembra 2012. Skupna količina vgrajenega betona za temelje in talni obok je znašala 51.000 m3.

- Ko je izveden temelj in talni obok ter ni več posedkov hribine, se prične z betoniranjem notranjega oboka s predhodno izdelavo stranskih drenaž in hidroizolacije. Beto-naže so potekale od marca do decembra 2012. Skupna količina vgrajenega betona za notranji obok je znašala 46.000 m3.

- Na celoten talni obok se je izvedel drena-žni beton v debelini 30 cm in na njega še polnilni beton v debelini 70 cm. Betonaže drenažnega in polnilnega betona so po-tekale od marca 2012 do aprila 2013. Skupna količina vgrajenega drenažnega betona je znašala 9.000 m3, polnilnega betona pa 22.100 m3.

- Od 4. do 20. marca 2013 se je betoniralo vozišče, dela je izvajala avstrijska firma OBA Österreichische Betondecken-ARGE, ki ima na razpolago opremo-finišer, ki isto-

20. marca 2013 je bil vgrajen zadnji kubik betona v betonsko vozišče predora Markovec, največjega gradbenega objekta v Sloveniji v zadnjih letih. V zadovoljstvo nam je, da smo imeli pri tem tako velikem projektu pomembno vlogo, saj je bil ves beton, vgrajen v predor, to je preko 200.000 kubičnih metrov, proizveden v betonarni Rokava iz cementa Salonita Anhovo in agregata kamnoloma Črnotiče. Predor Markovec zaradi zapletov, znanih iz medijev, žal še vedno ni zaključen, ampak upamo, da se bomo kljub temu to poletje lahko zapeljali skozenj.

časno betonira celotno cestišče v širini 7 metrov. Vozišče se betonira v dveh plasteh, debelin 22 in 7 cm. Za zadnji sloj vozišča se kot grob agregat uporablja eruptivec, to je silikatni material, ki je zaradi boljše od-pornosti na obrabo primernejši za zgornjo plast vozišča. Uporabljen je bil eruptivec iz Avstrije. Skupna količina vgrajenega betona za spodnji sloj vozišča je znašala 6.660 m3, za zgornji sloj pa 2.550 m3.

Za izdelavo celotnega predora Markovec skupaj s portali smo proizvedli 200.000 m3 betona. Od tega je bilo porabljenega 68.600 ton cementa Salonit Anhovo in 360.000 ton agregata iz separacije Črnotiče.Proizvodnja betona za predor Markovec po mesecih:

Page 13: Naš list, 21. številka

POSLOVNO

11Naš list21/2015

Dovoz betona v predor Portal Koper

Brizganje betona z robotom Betoniranje vozišča

Čakanje na zaključek del – portal Izola Končna obdelava vozišča

ZAKLJUČEKKljub velikim količinam vgrajenega betona predor Markovec ni največji objekt v naši avtocestni strukturi, je pa to gotovo projekt z največ zapleti. Najprej je stečaj novembra 2010 doletel prvega izvajalca, Cestno

podjetje Maribor. Dela je nato uspešno prevzel avstrijski izvajalec Alpine Bau. Sredi leta 2013 so bila betonska dela tik pred zaključkom prekinjena zaradi stečaja Alpine Bau. Od takrat pa lahko v medijih

spremljamo, kako se zadeve žal še naprej zapletajo, vendar naj bi bila gradnja kljub temu zaključena do letošnjega poletja z izgradnjo priključka na obstoječo cesto.

Page 14: Naš list, 21. številka

12 Naš list21/2015

Lojzka Reščič – SLOCEM, GIZ

Aktivnosti združenja SLOCEM

POSLOVNO

Glavni namen združenja slovenske cementne industrije je sodelovanje z evropskimi in nacionalnimi združenji in institucija-mi v korist članic združenja, kot npr. pri sprejemanju ali spreminjanju zakonodaje. Pomemben del poslanstva združenja pa je promocija prednosti in koristi naših materialov. Cement lahko promoviramo samo skozi uporabo v betonu, zato nam je v zadnjih dveh letih ključna usmeritev sodelovanje z Združenjem za beton Slovenije (ZBS).

Promocija cementa in betonaKot eno prvih skupnih promocijskih aktivnosti z ZBS smo jeseni 2013 organizirali prvi slovenski posvet na temo »Beton in trajnostna gradnja«. K sodelovanju smo pritegnili tudi GZS - Zbornico gradbeništva in industrije gradbenega materiala. Najpomembnejši cilj posveta, ki ga nameravamo organizirati vsaki dve leti, je vzpodbuditi razmišljanja o širši uporabi betona kot pomembnega gradbenega materiala z namenom večjega prispevka k trajnostnemu gradbeništvu. Trajnostno pa je tisto, kar upošteva vse tri vidike delovanja,

to so ekonomski, okoljski in socialni, in to v celotni življenjski dobi objekta.

Za prvo temo posveta smo izbrali »Betonska vozišča«, s katero smo v prvi vrsti želeli predstaviti »dobre prakse« z betonskimi vozišči v državah, kjer imajo že dolgoletne izkušnje. Tako so s predavanji sodelovali:

• Luc Rens iz Belgije, ki je generalni direktor EUPAVE (Evropskega združenja za betonska vozišča) in tehnični svetovalec pri belgijskem cementnem združenju FEBELCEM, odgovoren za sektor gradbeništva in betonska vozišča. Predstavil nam je vidik trajnih

betonskih vozišč kot trajnostno rešitev za evropsko cestno mrežo.

• Johannes Steigenberger iz Avstrije, ki je vodja raziskovalnega inštituta pri avstrijskem združenju za cement. V svojem predavanju nam je predstavil izkušnje Avstrije z betonskimi vozišči.

• Piotr Kijowski iz Poljske, ki je tehnični svetovalec poljskega združenja za cement in nam je predstavil izkušnje Poljske, kjer so v zadnjih 20 letih uspeli popolnoma obrniti zgodbo glede gradnje betonskih vozišč.

• Jernej Mrzelj iz Gorenjske gradbene

Okroglo mizo na posvetu »Beton in trajnostna gradnja« je vodil dr. Tomaž Vuk

Page 15: Naš list, 21. številka

13Naš list21/2015

družbe, ki je poudaril, da imamo tudi v Sloveniji nekaj izkušenj z gradnjo betonskih vozišč in večjih betonskih površin, kot so npr. letališke steze.

Pozitivno smo bili presenečeni nad velikim odzivom, saj se nam je na posvetu pridružilo preko 120 udeležencev, ki so prihajali iz zelo različnih področij, iz DARS-a (Družbe za avtoceste Republike Slovenije), DRSC-ja (Direkcije RS za ceste), ki deluje v okviru Ministrstva za infrastrukturo in prostor, DRI upravljanje investicij, d.o.o, gradbenih inštitutov, gradbenih fakultet iz Ljubljane in Maribora, projektanti, predstavniki gradbenih podjetij, betonarn in drugi.

Prvemu delu s predavanji je sledila okrogla miza, ki jo je vodil dr. Tomaž Vuk, sodelovali pa so mag. Gregor Ficko, takratni direktor DRSC, ter vsi nastopajoči predavatelji. Diskusija na okrogli mizi je dala dodatne odgovore k obravnavani temi. Sodelujoči so odgovarjali tako na vprašanja moderatorja kot tudi vseh udeležencev in razvila se je zanimiva debata.

Glede na dober odziv ter na zadovoljstvo, mnenja in pohvale udeležencev med in ob koncu posveta ocenjujemo, da smo delo zastavili v pravi smeri, v smeri trajnostnega razvoja ter v smeri zadovoljstva vseh deležnikov, od investitorjev in izvajalcev do končnih uporabnikov cest.

Tu pa se naše delo ni končalo. V letu 2014 smo pripravili dve predavanji, na Posvetu o krožnih križiščih smo predstavili »Prednosti betonskih krožišč«, na posvetu o Občinskih cestah pa predavanje »Betonska vozišča – trajnostna rešitev«. In prav na področju občinskih cest, ki jih je daleč največ, nameravamo intenzivno nadaljevati s promocijo tudi v letu 2015.

Že v aprilu 2015 pa bomo na Kongresu o cestah in prometu v Portorožu predstavili sklop predavanj, ki bodo prikazala stroškovne in okoljske ocene povoznih površin asfalt/beton, seznanili pa bomo tudi z novostmi pri izgradnji betonskih vozišč, ki so bile predstavljene na svetovnem kongresu v Pragi jeseni 2014.

Ob prvem posvetu je SLOCEM izdal zbornik, ki je na vpogled na spletni strani SLOCEM. Ob pripravi na posvet pa smo posneli tudi film »Uporaba betona za trajnostno gradnjo cest v Sloveniji«, ki si ga lahko ogledate na: http://www.youtube.com/watch?v=yicNL1tKPGc.

Drugi posvet »Beton in trajnostna gradnja« nas čaka že letos jeseni, posvetili ga bomo temi »Beton v zgradbah«. Promocijo cementa in betona pa izvajamo tudi skozi sodelovanja pri pripravi standardov in predpisov, z usposabljanji ter s sodelovanji s fakultetami, projektanti, betonarnami, arhitekti itd.

Cementarne kot energetsko intenzivna industrija in okoljske obremenitvePoleg številnih drugih aktivnosti skozi vse leto smo imeli ob koncu leta težko nalogo prepričati našo vlado, naj ne uvede dodatnih obremenitev energetsko intenzivnih podjetij, kamor sodijo tudi cementarne, s taksami na emisije CO2. Taksa, ki jo je vlada prvotno planirala, bi pomenila edinstven primer v državah članicah EU ter bi bila v celoti v neskladju z evropsko podnebno in energetsko politiko. Uvedba omenjene takse bi imela dva negativna vpliva, izgubo delovnih mest zaradi selitve energetsko intenzivne industrije v države, kjer nimajo tako strogih okoljski predpisov kot Evropa, kar bi imelo za posledico drugi negativni vidik, to je povečanje globalnega segrevanja. Zaenkrat so odločevalci prisluhnili argumentom.

Več o ciljih evropske podnebne in energetske politike, o sistemu trgovanja z emisijami toplogrednih plinov, o tveganjih uhajanja ogljika ter o trgovanju s kuponi je možno prebrati na spletni strani www.slocem.si, kjer dobite informacije tudi o vseh ostalih naših aktivnostih.

Presenetil nas je dober odziv, saj smo napolnili največjo dvorano na GZS

Page 16: Naš list, 21. številka

14 Naš list21/2015

dr. Tanja Ljubič Mlakar, Peter Korenjak – Salonit Anhovo

Obiskali so nas

Salonit Anhovo je za obiskovalce zanimivo podjetje. Vsako leto nas obišče velika množica ljudi. Tako smo imeli v letu 2014 več kot 400 obiskovalcev, med njimi tudi številne zaključene skupine, ki so prišle v Salonit Anhovo na posvetovalno–informativne obiske.

Obisk Društva pravnikov iz Ljubljane

DOGODKI

zakonodaji. Goste smo sprejeli član uprave dr. Tomaž Vuk, Ivan Vidič ter dr. Tanja Ljubič Mlakar. Z gosti smo diskutirali o proble-matiki okoljske zakonodaje ter počasnosti upravnih postopkov pridobivanja okoljskih dovoljenj, ki so za podjetja velika cokla pri tehnološkem razvoju. Najlepše so gostje videli naš proces z vrha izmenjevalnika toplote.

3. oktobra 2013 smo gostili Društvo pravnikov iz Ljubljane, ki so nas obiskali na pobudo ge. Adrijane Viler Kovačič, zapo-slene na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Ob prihodu so nas predstavili kot primer uglednega podjetja, ki se je v preteklih letih preobrazilo v okoljsko zgledno podjetje. Zanimal jih je naš proces, razvojne usmeritve ter naše prilagajanje okoljski

Page 17: Naš list, 21. številka

15Naš list21/2015

DOGODKI

Obisk Društva kadrovskih delavcev severne Primorske

27. maja 2014 smo v Salonitu Anhovo organizirali strokovno srečanje Društva kadrovskih delavcev (DKD) severne Primorske. Udeležencem, ki prihajajo iz različnih dejavnosti, od gozdarstva, izobraževanja do avtomobilske industrije, smo predstavili dejav-nost proizvodnje cementa. Za večino je bil to prvi stik s tovrstno dejavnostjo. Udeleženci so nam priznali, da si za tovrstno indu-strijo niso predstavljali tako urejenega in čistega industrijskega kompleksa. Nadaljevanje srečanja smo posvetili predstavitvi in

obravnavi aktualne strokovne teme napotitve delavcev na delo v države Evropske unije. Uvodni nagovor je pripadal predsednici društva DKD mag. Nevenki Volk Rožič (Gospodarska zbornica severne Primorske), Peter Korenjak (Salonit Anhovo) je predsta-vil zakonske podlage za napotitev delavcev na delo v tujino ter primer prakse napotitve na delov Avstrijo in Italijo, Špela Mulej Furlan (Intra Lighting) pa je predstavila primer napotitve delavcev na delo na Norveško.

Page 18: Naš list, 21. številka

16 Naš list21/2015

DOGODKI

Strokovna ekskurzija dijakov iz Napolija

27. septembra 2014 so nas obiskali člani Društva upokojencev Kanal z gosti. Kanalski upokojenci so na ta dan organizirali Državno prvenstvo v pikadu. Z obiskom cementarne so tekmovalcem ter njihovim spremljevalcem dodatno popestrili športno obarvan dan. Obiskovalci so z navdušenjem spremljali predstavitev ter uživali v ogledu proizvodnje.

Od 24. do 28. novembra 2014 smo gostili skupino 15 dijakov zaključnega letnika srednjega strokovnega izobraževanja s področja kemije iz Napolija (Italija). V Salonitu Anhovo smo jim v sklopu 4-tedenske strokovne prakse v Sloveniji organizirali predstavitev naših procesov z vidika kemijskih procesov. Pri predstavitvi so s strani Salonita Anhovo aktivno sodelovali dr. Željko Pogačnik, dr. Andrej Ipavec, dr. Tanja Ljubič Mlakar, Mirjam Košuta, Klemen Stanič, Tatjana Pešič, Silvana Lazar, Mateja Čubej, Roman Lazar in Peter Korenjak. Obisk so uspešno zaključili s predstavitvijo, na kateri so mentorjem pokazali, kako poteka proizvodnja cementa skozi njihove oči.

Obisk Društva upokojencev Kanal z gosti

Page 19: Naš list, 21. številka

17Naš list21/2015

KAKOVOST, RAZVOJ, OKOLJE, VARNOST

IN ZDRAVJE

dr. Tanja Ljubič Mlakar, Tereza Pahor – Salonit Anhovo

ZZZS podprl program promocije zdravja

Promocija zdravja na delu pomeni ohranitev in krepitev zdravja in počutja na delovnih mestih, s tem pa vpliva na zdravje in počutje tudi doma.

Projekt »Program promocije zdravja in obvla-dovanje absentizma v Salonitu Anhovo« je na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja na delovnem mestu v letih 2013 in 2014 finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

V preteklih letih smo se v Salonitu Anhovo že ukvarjali s promocijo zdravja na delu preko različnih športnih, izobraževalnih in drugih dejavnosti. V letu 2012 smo prvič uvedli bolj sistematičen pristop in izdelali program promocije zdravja na delovnih mestih ter začeli s spremljanjem njegovega izvajanja. Formirali smo skupino, ki se ukvar-ja s promocijo zdravja pri delu ter obvešča zaposlene o uvedenih programih.

V letu 2013 smo se javili na javni razpis za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja na delovnem mestu, ki ga je razpisal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Projekt je bil pozitivno ocenjen in izbran za sofinanciranje.

S pridobljenimi sredstvi smo financirali informativne in vzgojno-izobraževalne

dejavnosti, športne aktivnosti, vključno z rekreacijo, ter izboljšave v delovnem okolju. Z namenom povečanja motivacije in zavedanja o pomenu zdravja smo uvedli več promocijskih aktivnosti. Organizirali smo predavanja o posameznih aktualnih temah, na primer o preventivnem ceplje-

Krožni kolesarski izlet Anhovo - Kanalski vrh - Kal nad Kanalom - Anhovo (maj 2014)

Zimski nočni pohod od Kanala do Deskel (december 2013)

nju. Posvečali smo se temam, kot so: kako spremeniti škodljive navade, zmanjševa-nje psihosocialnih tveganj, vzpodbujanje zdrave prehrane in podobno. Posvetili smo se tudi ergonomiji in ustreznosti delovnih mest, tako da smo poleti 2014 izvedli pregled ergonomije in zaslonske opreme v novi upravni stavbi Skale ter v stavbi proizvodnje Skale. Na osnovi ugotovitev bomo uvedli nekatere izboljšave na de-lovnih mestih.

Za povečanje rekreativnih dejavnosti smo znotraj podjetja organizirali ekipe tekačev, kolesarjev in pohodnikov ter organizirati nekatere športne dogodke. Vsak član je dobil športno izkaznico, s katero se je lahko prijavljal na takšne dogodke. Iz pri-dobljenih sredstev smo krili del stroškov štartnin na rekreativnih dogodkih (npr. tekih, kolesarjenju, pohodih). Pri organizi-ranju dogodkov smo sodelovali s Turistič-nim informacijskim centrom (TIC) Občine Kanal ob Soči, taborniki in z nekaterimi drugimi institucijami ter društvi. Športne aktivnosti so potekale preko Športnega društva Salonit Anhovo.

Page 20: Naš list, 21. številka

18 Naš list21/2015

KAKOVOST, RAZVOJ, OKOLJE, VARNOST IN ZDRAVJE

Informacije o aktivnostih in dogodkih v okviru projekta promocije zdravja smo zaposlenim posredovali na različne načine, preko Novic, intraneta ter preko oglasnih desk. Na intranetu smo organizirali pose-ben portal o promociji zdravja na delovnih mestih, kjer objavljamo informacije ter zanimive prispevke in povezave.

Izvedli smo usposabljanje osebe za pro-mocijo zdravja ter za metode izvajanja analiz zdravstvenega stanja zaposlenih preko programa Čili za delo, ki ga izvaja Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa. V oktobru smo izdelali analizo zdravja zaposlenih v Salonitu Anhovo v letih 2009 – 2014 po metodi Čili za delo, ki je pokazala zanimive podatke in trende. Vse to nam bo lahko osnova za nadaljnje delo.

Program promocije zdravja nameravamo izvajati še naprej z željo, da bi se zaposleni zavedali pomena zdravja in se odločili za zdrav življenjski slog.

Pohod od Deskel do Paljevega (april 2014)

Nekaj koristnih namigov

• Ne hodi z dvigalom, če greš lahko peš po stopnicah.

• Med dolgotrajnim sedenjem se večkrat pretegni in sprehodi.

• Ne pozabi na sprostitev.

• Bodi optimistično naravnan.

• Vsak dan jej sadje in zelenjavo.

• Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri.

dr. Tanja Ljubič Mlakar, Klemen Stanič – Salonit Anhovo

Kakovost zraka na Severnoprimorskem

Vse več pozornosti zakonodaja in tudi javnost nasploh posveča kakovosti zunanjega zraka, še posebej koncentraciji delcev, saj ta v veliki meri vpliva na zdravstveno stanje prebivalstva. V Salonitu Anhovo že več kot dve desetletji spremljamo kakovosti zunajega zraka okolice Salonita Anhovo v sodelovanju s Kemijskim inštitutom Ljubljana.

Glavni parameter, ki ga merimo v zunanjem zraku, je koncentracija frakcije delcev PM

10. V frakciji PM

10 določamo tudi nekatere značilne

elemente: V, Cr, Ni, Zn, As, Cd, Tl in Pb z namenom ugotavljanja trendov in morebitnih vplivov proizvodnje na kakovost zraka.

V začetku leta 2008 se je naše podjetje z merilnima mestoma Morsko

in Gorenje Polje vključilo v mesečno in letno poročanje nacionalne merilne mreže Agencije RS za okolje kot dopolnilna merilna mreža (podatki so objavljeni v mesečnem Biltenu in Letnem poročilu o kako-vosti zunanjega zraka). Merilna mreža Salonita Anhovo za spremljanje kakovosti zunanjega zraka je poleg merilne postaje v Novi Gorici edini vir podatkov o onesnaženosti zraka z delci v Severnoprimorski regiji.

Page 21: Naš list, 21. številka

19Naš list21/2015

KAKOVOST, RAZVOJ, OKOLJE, VARNOST

IN ZDRAVJE

Merilna mreža kakovosti zunanjega zraka Salonit Anhovo

Merilna naprava

Za lokalno skupnost pripravljamo mesečna poročila o trajnih meritvah emisij v zrak na glavnem izpustu iz peči ter o kakovosti zunanjega zraka za mesti Morsko in Gorenje Polje, vključno s primerjavo z raz-ličnimi kraji po Sloveniji. V nadaljevanju podajamo rezultate meritev v letu 2013, kjer so podatki tudi iz Nove Gorice in nekaterih drugih krajev (na osnovi podatkov, objavljenih v poročilu Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2013, Agencija RS za okolje, nov. 2014).

24-urna mejna vrednost za delce PM10

je 50 μg/m3, letna mejna vrednost pa je 40 μg/m3. Dnevna mejna vrednost je lahko presežena 35-krat v koledarskem letu.

Koncentracije delcev PM10

v zraku (μg/m3) v letu 2013

Merilno mestoLeto Dan

Cp max > MV

Nova Gorica (R) 22 87 12Ljubljana center ˆ 41 129 74Morsko (R) 16 66 3Gorenje Polje (R) 18 103 5Iskrba (R) - referenca 13 36 0

Legenda:

Prekoračena mejna vrednost

Pod mejno vrednostjo

(R) Meritve z referenčnim merilnikom - LVS

Meritve z merilnikom TEOM FDMS

Cp Povprečna koncentracija

max Najvišja koncentracija

> MV Št. primerov s preseženo mejno vrednostjo

Trendi letnih povprečnih koncentracij PM10

v zadnjih osmih letih

Opažamo, da so izmerjene koncentracije prašnih delcev PM

10 na lokaciji Salonita

Anhovo zmerne in nižje od vrednosti v urbanih naseljih (npr. N. Gorica, Ljubljana). Opazen je tudi trend upadanja koncentracij skozi leta, ki je med drugim posledica izve-denih tehnoloških izboljšav, ki so prispevale k zmanjševanju emisij prahu, vendar so te koncentracije odvisne še od drugih dejavnikov, predvsem od vremenskih pogojev, kur-jenja in individualnih kurišč in prometa.

Trendi koncentracij PM10 v okolici Salonita Anhovo

Page 22: Naš list, 21. številka

20 Naš list21/2015

KAKOVOST, RAZVOJ, OKOLJE, VARNOST IN ZDRAVJE

Klemen Stanič – Salonit Anhovo

Usposabljanje s področja varstva pred požarom

Intenzivno usposabljanje zaposlenih s podro-čja požarne varnosti daje dobro osnovo za to, da bo zavedanje o požarnih nevarnostih in tudi ukrepanje ob pojavu požara ustrezno. V Salonitu je večina objektov ocenjena s srednjo stopnjo požarne ogroženosti. Uspo-sabljanja v družbi Salonit Anhovo, d. d., ki je bilo izvedeno v maju 2013 in februarju 2014, pod uradnim naslovom Usposabljanje oseb odgovornih za gašenje začetnih požarov in izvajanje evakuacije, se je udeležilo skupno 59 naših sodelavcev, večina iz proizvodnega procesa, pa tudi vzdrževalci, zaposleni iz

upravne stavbe v podjetju in varnostniki podjetja INDE, Salonit Anhovo, d. o. o.

Na usposabljanju je sodelovala Poklicna gasilska enota iz Nove Gorice (Javni zavod za gasilsko in reševalno dejavnost Nova Gorica). Predavanje o požarni varnosti in praktični del je vodil poveljnik Simon Vendramin ob pomoči svojih sodelavcev, inštruktorjev in naših gasilcev. Drugi del izobraževanja je bil namenjen informiranju o internem sistemu ukrepanja ob nastanku izrednih razmer.Udeleženci so z velikim zanimanjem spre-

mljali predavanja in praktične prikaze, saj so izvedeli marsikaj novega, kar lahko pomaga pri varstvu pred požarom na delovnem mestu in tudi v vsakdanjem življenju. V praktičnem delu so se udeleženci preizkusili v gašenju z ročnim gasilnim aparatom, gašenju s hidrantom in gasilno peno.

Predavatelji so po opravljenem testu ude-ležence pohvalili. Videti je bilo, da imajo zaposleni visoko raven tehničnega znanja in tudi sami spremljajo novosti s področja požarnega varstva.

Praktični del usposabljanja na terenu

Teoretični del usposabljanja

Page 23: Naš list, 21. številka

21Naš list21/2015

KAKOVOST, RAZVOJ, OKOLJE, VARNOST

IN ZDRAVJE

dr. Tanja Ljubič Mlakar, Klemen Stanič – Salonit Anhovo

Predpis o izrednih razmerah

Naj spomnimo, da s pojmom izredne razmere mislimo na požare, eksplozije, onesnaženje okolja, poškodbe pri delu in naravne nesreče. Pri tem ločimo več stopenj glede na posledice – blage izredne razmere lahko rešujemo znotraj podjetja (stopnja 1 – brez posledic, stopnja 2 - z lažjimi posledicami), težke pa pomenijo posledice tudi za okoliško prebivalstvo in jih moramo običajno reševati z zunanjo pomočjo (stopnja 3).

Z zadnjo spremembo predpisa o obvladovanju izrednih razmer je bil uveden interni center za obveščanje – (rdeči) telefon (222) na KOMANDNEM PULTU, ki je namenjen sprejemanju internih in zunanjih dohodnih klicev v primeru nastanka izrednih razmer.

Kratka številka (interna, mobi) Zunanja linija

INTERNI CENTER ZA OBVEŠČANJE

222 05 39 21 222

ReCO 112 112

Osnovni koncept ravnanja v primeru nastanka izrednih razmer

Zaposleni na industrijskem področju Salonit Anhovo, ki opazi izreden nevaren dogodek, kot je nesreča pri delu, požar, nevaren strojelom, razlitje nevarne snovi in podobno, mora:

Polno opremljena gasilca v intervenciji na požarni vaji

Vaja evakuacije nove upravne stavbe 19. 9. 2014

1. v okviru zmožnosti reševati težavo;

2. poklicati KOMANDNI PULT - INTERVENCIJSKI TELEFON – in-terni telefon 222 (zunanji telefon: 05 39 21 222) - in jasno opisati nastali dogodek;

3. če iz komandnega pulta Salonita Anhovo ni ustreznega od-ziva, nas telefonska linija avtomatsko preveže na REGIJSKI CENTER ZA OBVEŠČANJE (ReCO) – zunanji telefon (0)112, kjer je potrebno jasno opisati nastali dogodek;

4. ostati na kraju dogodka in brez pretiranega ogrožanja sa-mega sebe reševati ljudi in opremo do prihoda reševalcev.

Zato da vzdržujemo ustrezna znanja glede ravnanja v primeru izre-dnih razmer, je potrebno izvajati usposabljanja in vaje za izredne razmere. V letu 2013 smo izvedli pet požarnih vaj, v letu 2014 smo imeli eno požarno vajo in eno vajo evakuacije.

Page 24: Naš list, 21. številka

22 Naš list19/2011

Svet delavcev Salonita Anhovo, d. d.

Predstavitev Sveta delavcev delniške družbeSalonit Anhovo

Kaj naj svet delavcev v podjetju sploh počne oziroma kaj je pravzaprav njegova temeljna funkcija?

Svet delavcev je soupravljalski organ znotraj podjetja, ki deluje na podlagi Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU). V nasprotju od sindikata, ki v imenu delavcev ureja tržna delovna razmerja z delodajalcem, se Svet delavcev, v imenu zaposlenih kot enega ključnih udeležencev poslovnega procesa, načeloma ukvarja izključno s poslovnimi odločitvami v podjetju ter se vključuje v vse vidike poslovnega odločanja. Pri tem je seveda jasno, da svet delavcev ni nikakršna »vzporedna uprava« v podjetju, kajti za vodenje poslov je zadolžena uprava.

Sodelovanje delavcev pri upravljanju se uresničuje na naslednje načine:

- s pravico do pobude in s pravico do odgovora na to pobudo,

- s pravico do obveščenosti,- s pravico dajanja mnenj in predlogov ter

s pravico do odgovora nanje,- z možnostjo ali obveznostjo skupnih

posvetovanj z delodajalcem,- s pravico soodločanja,- s pravico zadržanja odločitev delodajalca.

Svet delavcev ima predvsem sledeče pristojnosti: skrbi za to, da se izvajajo zakoni in drugi predpisi, sprejete kolektivne pogodbe ter doseženi dogovori med svetom delavcev in delodajalcem; predlaga ukrepe, ki so v korist delavcev; sprejema predloge in pobude delavcev in jih v primeru, da so upravičeni, upošteva pri dogovarjanju z delodajalcem; pomaga pri vključevanju v delo invalidom, starejšim in drugim delavcem, ki jim je zagotovljeno posebno varstvo.

Bistvena kvaliteta sveta delavcev mora biti v tem, da sam in na lastno iniciativo sproža čim več pobud vodstvu podjetja za sprejem različnih ukrepov v korist delavcev.

Svet delavcev Salonit Anhovo d. d. je pričel s svojim delovanjem oz. soupravljanjem maja leta 2002 in neprekinjeno deluje oziroma

se obnavlja na 4-letna mandatna obdobja. Od leta 2002 pa do danes se je sestava Sveta delavcev, predstavnikov delavcev v NS ter odborov spreminjala oziroma vsake 4 leta na novo postavljala, oblikovala. V posameznem mandatnim obdobju se je tudi dopolnjevala, in sicer zaradi upokojevanja, premeščanja itd.V sedanjem 4-letnem mandatnem obdobju (2014 - 2018) je pričel SD delovati s sestavo 9-ih članov SD. V mesecu septembru 2014 nas je po težki bolezni zapustila članica in predstavnica v NS, Božica Velušček. Pokojnici smo se skupaj s predstavniki uprave Salonita Anhovo poklonili z žalno sejo. V mesecu novembru 2014 smo izpeljati nove volitve za nadomestnega člana v NS. Trenutno Svet delavcev sestavlja 8 članov.

Sestava Sveta delavcev delniške družbe Salonit Anhovo:

- Branko Paravan, predsednik SD in predstavnik delavcev v NS

- Viljem Gorjanc, podpredsednik SD in predstavnik delavcev v NS

- Edvarda Brezigar, član- Gracijela Simčič, član - Klemen Stanič, član- Primož Velušček, član- Silvester Prinčič, član- Tereza Pahor, član

Odbori sveta delavcev delniške družbe Salonit Anhovo:

1. Odbor za varnost in zdravje pri delu Tereza Pahor, predsednica Klemen Stanič, član Simon Velišček, zunanji član

2. Odbor za delovna razmerja in spremljanje zakonodaje

Branko Paravan, predsednik Silvester Prinčič, član Mirjam Markočič, zunanji član

3. Odbor za letovanja in družbeni standard

Gracijela Simčič, predsednica Edvarda Brezigar, član Davorina Šuligoj, zunanji član

4. Odbor za informiranje Viljem Gorjanc, predsednik Primož Velušček, član Jelka Usico, zunanji član

Svet delavcev delniške družbe Salonit Anhovo se predstavlja tudi na intranetni strani Salonita Anhovo, kjer lahko vsak zaposlen postavi vprašanje ali odda predloge, ki se nanašajo na delo SD ali Odborov. Prav tako so predstavljeni povzetki vseh sej Sveta delavcev.

SPOZNAJMO SE

Seja sveta delavcev

Page 25: Naš list, 21. številka

23Naš list19/2011

Boštjan Simčič – OK Salonit Anhovo - Kanal

Odbojkarji Salonita Anhovo v sredini odbojkarskega dogajanja v sezoni 2014/15

Konec julija so se odbojkarji članske ekipe OK Salonit Anhovo - Kanal zbrali na prvem treningu v sezoni 2014/15. Trener Leon Schilling in pomočnik trenerja Rok Knafelc bosta poleg že znane zasedbe prihodnjo odbojkarsko pot tlakovala še s povratnikom, izkušenim ter preizkušenim igralcem Darijem Savičičem. Iz mladinske ekipe je v prvo moštvo prišel 193 centimetrov visoki sprejemalec Martin Jerončič. Ambrož Sirk je moral odbojko opustiti zaradi službe, reprezentant Dane Mijatović pa bo svojo odbojkarsko pot nadaljeval v tujini.

Direktor kluba Miloš Grilanc je svoje razmišljanje pred novo sezono strnil takole: ”Ker delamo v skromnih, a stabilnih finančnih razmerah, je zaradi zgodnje priprave ekipe s preverjenim strokovnim štabom naš cilj polfinale državnega prvenstva in zaključni turnir pokala. Menim, da so razmerja moči v ligi podobna lanskim. ACH, ki je zbral najboljše slovenske odbojkarje, bo nekoliko odstopal, med drugimi ekipami lanskega vrha pa bodo boji precej izenačeni.”

Trener prve ekipe ostaja domači strokovnjak Leon Schilling, ki ocenjuje, da je ekipa konkurenčna: “Razmerja moči v vrhu slovenske odbojke so tudi v novi sezoni približno takšna kot lani. Domači odbojkarji imajo večjo pripadnost klubu kot tujci in ker gre za pretežno mlade fante, lahko od njih še pričakujemo napredek.“

Člansko ekipo Salonita Anhovo v sezoni 2014/15 sestavljajo organizatorja: Luka Krivec in Irenej Karnel; blokerja: Israel Jose

ŠPORT IN PROSTI ČAS

Dobra popotnica iz lanske sezone, naslov pokalnega prvaka in končno 4. mesto v državnem prvenstvu, vliva upanje, da bomo v letošnji sezoni spet deležni dobrih odbojkarskih iger v Kanalu.

Dos Santos in Urban Česnik; sprejemalci: Dejan Čabarkapa, Jure Okroglič, Blaž Marušič in Martin Jerončič; korektorja: Darijo Savičić in Matevž Lazar; prosta igralca Andrej Kovačič in Danijel Šarić. Trener je Leon Schilling; pomočnik pa Rok Knafelc.

Drugo moštvo Salonita igra v tretji ligi, v državnih prvenstvih pa so aktivne vse selekcije. Pod vodstvom trenerke Mete Okroglič vadijo v selekciji mini in male odbojke. Trener starejših dečkov je Ivan Markič. OK Salonit Anhovo – Kanal izvaja vadbo in učenje odbojke tudi v Bovcu in Kobaridu, kjer mlade odbojkarje trenira Peter Della Bianca, ter na Mostu na Soči, kjer jih že vrsto let uči Dejan Munih. Vadbo odbojke v Desklah pa je poprijel aktivni trener Rok Knafelc. V decembru se je začela tudi interna liga vseh središč, kjer OK Salonit Anhovo – Kanal izvaja vadbo odbojke.

Odbojkarji OK Salonit Anhovo – Kanal so v petek 16. in v soboto 17. januarja nastopili na zaključnem turnirju Pokala Slovenije. V polfinalu so premagali ekipo Sip Šempeter z rezultatom 0:3. V finalu so po odličnem prvem nizu in poškodbi korektorja Darija Savičiča le morali priznati premoč ekipi ACH Volley z rezultatom 3:1. Kljub porazu so Kanalci pokazali borbeno in motivirano predstavo in se vrnili v Kanal kot pokali podprvaki Slovenije. V pokalnem tekmovanju Slovenije je bila to že 18 finalna tekma (od 24) na kateri je nastopila ekipa Salonit Anhovo

Ekipa OK Salonit Anhovo - Kanal v sezoni 2014/2015 Vzdušje na finalni tekmi Pokala Slovenije

Page 26: Naš list, 21. številka

Z objavljeno pobarvanko želimo k listanju Našega lista pritegniti tudi najmlajše. Kot prvo v nizu pobarvank vam ponujamo našo cementarno. Pobarvanka dopušča otrokom možnost dodatnega ustvarjanja, saj lahko narišejo ozadje po lastni izbiri.

Ob tej priložnosti uredništvo poziva k ustvarjanju vse skrite talente med bralci Našega lista, ki bi se želeli preizkusiti v izdelavi pobarvanke za naslednjo številko glasila. Pobarvanko pošljite na naslov: Salonit Anhovo, d.d., Anhovo 1, 5210 Deskle, s pripisom Pobarvanka ali na e-pošto: [email protected]

Veselo ustvarjanje!

POBARVANKA ZA NAJMLAJŠE

Page 27: Naš list, 21. številka

3 Naš list20/2012

NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 21

Ime in priimek:

Naslov:- družba in organizacijska enota- ali domači naslov

Podpis:

Geslo:

PRAVILA NAGRADNE KRIŽANKE

Izpolnjen kupon z geslom pošljite v kuverti do 30. aprila 2015 na naslov: Salonit Anhovo, d.d., Anhovo 1, 5210 Deskle, s pripisom Kri-žanka. Izmed kuponov s pravilnimi gesli bomo izžrebali šest nagrajencev ter podelili tri vre-dnostne in tri uporabne nagrade: 1. nagrada - 30 EUR, 2. nagrada - 20 EUR, 3. nagrada - 15 EUR, 4., 5. in 6. nagrada - praktična nagrada.

Pravilna rešitev gesla križanke 20/2012: PROMOCIJA ZDRAVJA Izmed pravilno izpolnjenih kuponov, smo izžrebali šest nagrajencev:

1. Nagrada 30 EUR DRAGAN KODŽO, Ul. Talcev 8, 5210 Deskle2. nagrada 20 EUR SILVESTER VALENTINČIČ, Salinvest, d.o.o., Anhovo 1, 5210 Deskle3. nagrada 15 EUR VID ČARGO, Ljubljanska 84, 1230 Domžale4. nagrada praktična nagrada LUCIJA BREZAVŠČEK, Gradnikova 14, 5213 Kanal5. nagrada praktična nagrada ANASTAZIJA MERVIČ, Bevkova 22, 5210 Deskle6. nagrada praktična nagrada MARINA AMBROŽIČ, Cerovo 32, 5211 Kojsko

Dobitnikom denarnih nagrad bomo zneske nakazali na osebni račun, uporabne nagrade pa bomo izžrebanim reševalcem poslali po pošti.

REZULTATI ŽREBANJA 20. NAGRADNE KRIŽANKE

PROSIMO, DA POŠLJETE SAMO ORIGINALE KUPONOV. ✂--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

KUPON NAGRADNA KRIŽANKA 21

Page 28: Naš list, 21. številka

T: 05 392 15 41F: 05 330 81 98E: [email protected]