naslov - almamater.sialmamater.si/upload/userfiles/files/konferenca 2017... · web view: key word...
TRANSCRIPT
predloga za pisanje članka
Naslov naj bo skladen z vsebino članka in dolg največ do 120
znakov
Prevod naslova v angleščino
(kratica pedagoškega naziva, kratica znanstvenega naslova) Ime Priimek 1. avtorja (kratica
strokovnega naslova, ime institucije),
(kratica pedagoškega naziva, kratica znanstvenega naslova) Ime Priimek 2. avtorja (kratica
strokovnega naslova, ime institucije)
IZVLEČEK (Izvleček naj vsebuje 250–300 besed. Napisan naj bo v tretji osebi. V izvlečku se ne citira. Lahko je
strukturiran po IMRD shemi ali zapisan v enem odstavku, kar zavisi od vrste članka.)
Uvod: Navesti je treba glavni problem, namen raziskave ter ključne spremenljivke raziskave.
Metode: Navesti je treba uporabljen raziskovalni dizajn, opisati glavne značilnosti vzorca,
instrument raziskave, zanesljivost instrumenta, kje, kako in kdaj so se zbirali podatki, s
katerimi metodami so bili obdelani in analizirani rezultati.
Rezultati: Opisati je treba najpomembnejše rezultate raziskave, ki odgovarjajo na
raziskovalni problem. Pri kvantitativnih raziskavah je treba navesti vrednost rezultata in raven
statistične značilnosti.
Razprava in zaključek: Razpravljati je treba o ugotovitvah raziskave, navesti se smejo le
zaključki, ki izhajajo iz podatkov, pridobljenih pri raziskavi.
Ključne besede: ključna beseda 1, ključna beseda 2, ključna beseda 3, ključna beseda 4,
ključna beseda 5
ABSTRACT
Introduction:
Methods:
Results:
Discussion and conclusions:
Key words: Key word 1, Key word 2, Key word 3, Key word 4, Key word 5
Članek naj bo pisan v jedrnatem in razumljivem slovenskem knjižnem jeziku in dolg največ 5.000
besed (približno 10 tipkanih strani).
Uvod
V uvodu opredelimo raziskovalni problem. Pregled obstoječe literature mora utemeljiti
potrebo po naši raziskavi in je osnova za oblikovanje ciljev raziskave, raziskovalnih vprašanj
oz. hipotez in načrta raziskave. Uporabimo znanstvena spoznanja in koncepte aktualnih
mednarodnih in domačih raziskav in niso starejša od deset let oziroma pet let, če je
raziskovalni problem dobro raziskan. Obvezno je citiranje in povzemanje spoznanj raziskav.
Namen in cilj
Opredelimo namen in cilje raziskave. Priporočamo zapis raziskovalnih vprašanj (kvalitativna
raziskava) oz. hipotez (kvantitativna raziskava).
Metode
Navedemo izbrano raziskovalno paradigmo (kvantitativna, kvalitativna) in uporabljeni dizajn
izbrane paradigme.
Opis instrumenta
Navedemo: opis sestave instrumenta, kako smo oblikovali instrument, navedemo avtorje, po
katerih smo instrument povzeli, ali navedemo literaturo, po kateri smo ga razvili. Opišemo
tehniko zbiranja podatkov.
Opis vzorca
Navedemo: opis populacije, iz katere smo oblikovali vzorec, vrsto vzorca, kolikšen je bil
odziv vključenih v raziskavo, opis vzorca po demografskih podatkih (spol, izobrazba, delovna
doba, delovno mesto ipd.).
Opis poteka raziskave in obdelave podatkov
Navedemo: etična dovoljenja za izvedbo raziskave in dovoljenja za izvedbo raziskave v
organizaciji, predstavimo potek izvedbe raziskave, zagotovila za anonimnost vključenih ter
prostovoljnost pri vključitvi v raziskavo, obdobje zbiranja podatkov in kraj zbiranja podatkov,
način zbiranja, uporabljene metode analize podatkov in statistične metode, program in verzijo
programa statistične obdelave. Pri kvalitativni raziskavi natančno opišemo celoten potek
raziskave, način zapisovanja, zbiranja podatkov, transkripcijo podatkov, korake analize
obdelave, tehnike obdelave podatkov in interpretacije podatkov.
Rezultati
Rezultate prikažemo besedno oz. v tabelah in slikah ter pazimo, da izberemo le en prikaz za
posamezen rezultat in da se vsebina ne podvaja. V razlagi rezultatov se osredotočamo na
statistično značilne rezultate in tiste, ki so nas presenetili. Rezultate prikažemo po
postavljenih spremenljivkah, odgovorimo na raziskovalna vprašanja oz. hipoteze. Pri
kvalitativnih raziskavah prikažemo potek oblikovanja kod in kategorij, za vsako kodo
predstavimo eno do dve reprezentativni izjavi vključenih v raziskavo, ki najbolj predstavita
oblikovano kodo. Naredimo shematični prikaz dobljenih kod in iz njih razvitih kategorij ter
sodbo.
Tabele in slike naj bodo označene z arabskimi zaporednimi številkami ter opisnim naslovom
(nad tabelo). Na vsako razpredelnico in sliko (največ pet) se mora avtor v besedilu sklicevati.
Razprava
V razpravi navajamo ugotovitve raziskave na besedni način, številčnih rezultatov ne
navajamo. Nizamo jih po posameznih spremenljivkah in z vidika postavljenih raziskovalnih
vprašanj oz. hipotez, ki jih ne ponavljamo, temveč nanje besedno odgovarjamo. Rezultate
primerjamo z rezultati drugih raziskav in kaj to pomeni za naše delo. Na koncu razprave
navedemo omejitve raziskave tako z vidika instrumenta, vzorca in poteka raziskave ter
navedemo priporočila, ki izhajajo iz naše raziskave.
Zaključek
Na kratko povzamemo svoje ključne ugotovitve, povzamemo predloge za prakso, predlagamo
možnosti nadaljnjega raziskovanja obravnavanega problema.
Literatura
Vsako trditev, teorijo, uporabljeno metodologijo, koncept je treba potrditi s citiranjem. Avtorji
naj uporabljajo APA sistem (prilagojena 6. verzija APA standardov) za navajanje avtorjev v
besedilu in seznamu literature na koncu članka.
Navajanje avtorjev v besedilu:
- en avtor: (Kroflič, 2015) ali Kroflič (2015);
- dva avtorja: (Kroflič in Petek, 2010) ali Kroflič in Petek (2010);
- trije avtorji in več: (Kokol idr., 2007) ali Kokol idr. (2007);
- več citiranih del: navedemo jih po abecednem vrstnem redu z ozirom na priimek
avtorja (Gabrijelčič, 2009; Koch, 2004; Tivadar, 2012);
- več del istega avtorja, izdanih v istem letu: Kostanjevec (2004a in 2004b) ali
(Kostanjevec, 2004a, 2004b);
- avtor dela ni znan: Zakon o vzgoji in izobraževanju (1993) ali (»Zakon o vzgoji in
izobraževanju«, 1993);
- dobesedno citiranje: (Krnel, 2012, str. 10) ali Krnel (2012, str. 10);
- posredno citiranje (uporabimo redko): Milner (1992, v Zgaga, 2011) ali (Milner,
1992, v Zgaga, 2011).
Vsi v besedilu citirani viri morajo biti navedeni v poglavju literatura.
Navajanje literature v poglavju Literatura:
Avtorje navedemo po abecednem redu (in samo ta!). Vire številčimo.
Knjiga:
1. Lovšin, F. in Svečko, M. (2010). Gospodinjstvo 5. Učbenik. Ljubljana: DZS.
2. Pahor, M. (2006). Medicinske sestre in univerza. Domžale: Izolit.
Knjiga, katere avtor ni znana:
Publication Manual of the American Psychological Association (Sixth Edition). (2010).
Washington, D.C.: American Psychological Association.
Elektronska verzija knjige:
Devjak, T. (ur). (2015). Vpliv družbenih sprememb na vzgojo in izobraževanje. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta. Pridobljeno s http://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/Posvet/Vpliv-
druzbenih-sprememb_Posvet-PeF-2015_znanstvena-monografija.pdf.
Knjiga z urednikom:
Kristovič, S., Polak, A. in Koch, V. (2007). Razumevanje modela prehranske piramide pri
starejših. V J. Zurc (ur.), Zdrava prehrana (str. 177–195). Ljubljana: Fakulteta za zdravstvene
vede
Diplomsko, magistrsko, doktorsko delo (sprememba navedbe v oklepaju):
Lovšin, F. (2007). Sistemi organizacije dela izvajalcev zdravstvene nege v bolnišnični dejavnosti (Diplomsko delo/ Magistrsko delo/ Doktorsko delo). Fakulteta za organizacijske vede, Maribor.
Elektronska verzija diplomskega, magistrskega doktorskega dela:
Priimek, začetnice imena. (Leto). Naslov (Diplomsko delo, Ime institucije). Pridobljeno s http://www.xxxxxxx
Zbornik kongresa:
Jošt, B. (1992). Evaluation of the success model in different sports on the basis of expert
modelling. V Physical activity for better lifestyle in a new Europe: Abstracts, 6th ICHPER-
Europe Congress (str. 228–233). Praha: Faculty of physical education and sports, Charles
University.
Zbornik kongresa z urednikom:
Klojčnik, T. in Leban Derviševič, M. (2010). Uporaba informacijsko-komunikacijske
tehnologije učiteljev bolnišničnih šolskih oddelkov. V A. Lenarčič, M. Kosta in K. Blagus
(ur.), Mednarodna konferenca Splet izobraževanja in raziskovanja z IKT - SIRIKT 2010 (str.
118–123). Ljubljana: Miška.
Članek iz revije:
Škrbina, V. in Zurc, Z. (2016). Gibalna aktivnost pri zaposlenih v tovarni z večizmenskim
delom. Obzornik zdravstvene nege, 50(3), 193-207.
Elektronska verzija članka:
Malmivirta, H. (2015). Art appreciation as a learned competence: a museum-based qualitative
study of adult art specialist. CEPS journal, 5(4), 141–156. Pridobljeno s
http://www.cepsj.si/pdfs/cepsj_5_4/cepsj_pp_141-157_bracun%20sova.pdf.
Reed-Bouley. J, Wernli, M. A. in Sather, P. (2012). Student employment and perceptions of
service-learning. Journal of service-learning in higher education, 1. Pridobljeno s
http://journals.sfu.ca/jslhe/index.php/jslhe/article/view/21.
Zakoni na spletu:
Zakon o zdravstveni dejavnosti. Uradni list RS, št. 12 (13. 12. 1996). Pridobljeno s
http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r05/predpis_ZAKO445.html.
Primeri, navedeni za citiranje, so izmišljeni.