NASLOV REŠENA TESTNA VPRAŠANJA IZ ANATOMIJE

AVTORJAMAG. RAJA DAHMANE, DR. MED. in DOC. DR. SAMO RIBARIČ, DR. MED.

RECENZIJA DOC. DR. ANDREJ CÖR, DR. MED.DOC. DR. MIJA MEZNARIČ PETRUŠA, DR. MED.AS. MAG. FAJKO BAJROVIĆ, DR. MED.

UREDNIK DOC. DR. SAMO RIBARIČ, DR. MED.

POMOČNIK VANJA MAVRIN

NASLOVNICA VILI GOŠNAK

SLIKA LEONARDO DA VINCI, Skice človeškega skeleta

LEKTOR PROF. DR. RUDOLF PAVLIN, DR. MED.AS. MAG. FAJKO BAJROVIĆ, DR. MED.

IZDALA UNIVERZA V LJUBLJANIVISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVOLjubljana 1999

TISK TISKARNA MIGRAF s.p., LJUBLJANA

NAKLADA 500 IZVODOV

© Vse pravice, še posebej pravica do razmnoževanja in razširjanja, so pridržane. Reprodukcija po delih ali v celoti ni dovoljena brez pisnega dovoljenja avtorjev.

CIP – Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

611(075.8)(079.1)

DAHMANE, RajaRešena testna vprašanja iz anatomije / Raja Dahmane in Samo

Ribarič. – Ljubljana : Visoka šola za zdravstvo, 2000

ISBN 961-6063-40-51. Ribarič, Samo105052928

Uvod k učbenikoma 700 in 500 testnih vprašanj iz anatomije

Zbirka testnih vprašanj iz anatomije vsebinsko pokriva učbenik Ilustrirana anatomija, avtorice Raje Dahmane.

Način postavljanja vprašanj je povzet po uveljavljenih tovrstnih učbenikih in prirejen značilnostim morfološke stroke. Testna vprašanja so namenjena predvsem utrjevanju naučene snovi, zato izbira samo preprostih vprašanj s potrjevanjem enega ali več pravilnih odgovorov od ponujenih študentu omogoči lahko in hitro zapomnenje, obenem pa pripravi na oblikovno bolj zahtevna vprašanja na preskusu znanja (izbiranjem napačnega odgovora, kombinacije trditev, vezana vprašanja itd.).

Vprašanja zajemajo snov učbenika enakomerno, brez poudarjanja katere od vsebin in s približno gostoto osem vprašanj na stran učbenika. Vprašanja so kratka in jasna. Ponujeni odgovori so natančni in povsod enosmiselni. Pravilni odgovori se le malo razlikujejo od nepravilnih, kar usmerja reševalca vprašanj k natančnosti in zbranosti, predvsem pa zahteva dobro poznavanje učbenika Ilustrirana anatomija. Do študentov pošten se zdi napor avtorjev, da sta vsebino vprašanj in odgovorov popolnoma omejila le na en učbenik in vse rešitve poiskala v njem.

Posrečena je jezikovna rešitev razlikovanja slovenskih in latinskih izrazov v vprašanjih in odgovorih z različno pisavo. Slovenjenje izrazov ni nasilno, ne podreja se strukturi vprašanj in tako se latinski in tisti slovenski izrazi, ki so že uveljavljeni, v stroki znajdejo drug ob drugem v istem sklopu odgovorov kot nekaj povsem razumljivega.

Zbirka vprašanj in odgovorov nanje je gotovo dober učni pripomoček za učenje morfologije izbranih področij na ravni Visoke zdravstvene šole tako po vsebini kot metodološki plati, predvsem pa je primeren za pripravo na preskus znanja snovi iz teh področij.

Prof. dr. Vladimir Smrkolj, dr. med.Ljubljana, 1996

Predgovor k učbeniku “Rešena testna vprašanja iz anatomije”

Zbirka rešenih testnih vprašanj “Rešena testna vprašanja iz anatomije”, avtorjev mag. Raje Dahmane, dr. med. in doc. dr. Sama Ribariča, dr. med., je namenjena študentom Visoke šole za zdravstvo. Učbenik sta avtorja obogatila predvsem z “ilustriranimi vprašanji”, to je z 61 anatomskimi skicami. Pri anatomskih skicah je potrebno izbrati “pravilno legendo”. To je nedvomno popestrilo običajen način preverjanja znanja s testnimi vprašanji, pri katerih študent določi pravilni pisni odgovor. Rešena testna vprašanja iz anatomije smiselno dopolnjujejo ustrezen učbenik (Ilustrirana anatomija, avtorica mag. Raja Dahmane, dr. med., Tehniška založba 1998).

Vsebina je razdeljena v 17 sklopov: vprašanjem iz prvih treh sklopov (splošna anatomija, celica, tkiva) sledi 13 sklopov iz posameznih področij predvsem sistematske anatomije, zadnji sklop pa so anatomske skice. Pri izbiri nomenklature sta avtorja v glavnem dala prednost latinskim izrazom. To je še posebno razvidno iz tistih testnih vprašanj pri katerih naj študent določi ustrezni latinski terminus za navedeno strukturo. Slednje se zdi za raven Visoke šole za zdravstvo razmeroma zahtevno. Nedvomno pa gre pohvaliti avtorja, da sta se izogibala dvoumnim in zavajajočim vprašanjem.

Ob zbirkah testnih vprašanj se lahko vprašamo: Ali take zbirke zmanjšujejo veljavnost izpitnih preverjanj znanja? Taka bojazen je povsem odveč, saj so vprašanja praviloma zbrana v “bankah vprašanj” in jih je mogoče poljubno dopolnjevati, posodabljati in kombinirati. Poleg tega je za študenta koristno, da se pred izpitom v največji možni meri seznani z načini preverjanja znanja, kar zbirke testnih vprašanj tudi omogočajo. Menim, da sta avtorja tudi v tem pogledu izboljšala nivo poučevanja anatomije na Visoki šoli za zdravstvo. Pot do anatomskega znanja bo študentom z “Rešenimi testnimi vprašanji iz anatomije” olajšana.

Doc. dr. Mija Meznarič-Petruša, dr. med.Ljubljana, 10. 12. 1999

Recenzija učbenika “Rešena testna vprašanja iz anatomije” avtorjev Raje Dahmane in Sama Ribariča

Učbenik “Rešena testna vprašanja iz anatomije” avtorjev mag. Raje Dahmane, dr. med. in doc. dr. Sama Ribariča, dr. med., je nadgradnja učbenikov 700 in 500 testnih vprašanj iz anatomije. Ni samo skupek vprašanj po kateri lahko študentje vadijo za končni preizkus znanja, kot je v uvodu k učbenikoma testna vprašanja iz anatomije napisal prof. dr. Vladimir Smrkolj, dr. med., ampak je z dodanimi pravilnimi odgovori in s skicami nov učbenik, ki pa predstavlja skupaj z učbenikom Ilustrirana anatomija, avtorice mag. Raje Dahmane, nedeljivo celoto.

Predstavljena zbirka vprašanj uveljavlja v svetu znan način študija, po katerem študentje radi segajo in tako pridobivajo nova znanja. Pri tem pa avtorja nista samo prenesla v tujini že uveljavljenih zbirk testnih vprašanj iz anatomije v naš prostor, pač pa sta jih podala izvirno in originalno, z izrednim občutkom za potrebe študentov različnih oddelkov Visoke šole za zdravstvo. Dodane izvirne in zelo nazorne skice predstavljajo pomemben prispevek k drugi izdaji, saj je nedvomno vizualna informacija, ki jo skice dajejo, boljša od enostavne tekstovne. Obenem z reševanjem skice, študent lahko presodi, ali je predstava, ki jo o neki anatomski strukturi ima res ustrezna, ali pa bo potrebno še več poglobljenega študija. To še zlasti velja pri topografskih značilnostih, kjer je razumevanje odnosov med posameznimi morfološkimi strukturami često trd oreh ne le za študente, pač pa tudi za strokovnjake. Pravilni odgovori so nepravilnim zelo podobni, kar zahteva od reševalca vprašanj natančnost in zbranost, pri tem pa je temelj seveda dobro poznavanje učbenika Ilustrirana anatomija.

Vsa ključna anatomska poglavja so v “Rešenih testnih vprašanjih iz anatomije” enakomerno zastopana. Zbirka predstavlja bazo, ki se bo v prihodnjih letih ves čas širila in dopolnjevala, s tem pa nenehno bogatila znanje študentov. Pri tem so “Rešena testna vprašanja iz anatomije” ena prvih takih zbirk za študente Visoke šole za zdravstvo. S tem avtorja orjeta ledino in pripravljajo študente Visoke šole za zdravstvo na vse pogostejšo testno obliko preverjanja znanja. Omenjena zbirka daje temelje za podobne zbirke še pri drugih predmetih in upam, da ji bodo tudi drugi predavatelji kmalu sledili.

Z velikim občutkom za jezik sta avtorja prepletla tako strokovne izraze v latinščini kot tiste slovenske, ki so se v stroki že uveljavili. Učbenik “Rešena testna vprašanja iz anatomije” predstavlja nedvomno učni pripomoček, ki bo obogatil znanje anatomije študentom Visoke šole za zdravstvo, pri tem pa bo postal študij anatomije zabaven in zanimiv.

Doc. dr. Andrej Cör, dr. med.

Ljubljana, 10. 12. 1999

Navodila za reševanje vprašanj

Danes prevladuje mnenje, da je najbolj objektivni način ocenjevanja teoretičnega znanja velikega števila študentov z vprašanji proste izbire (multiple choice questions).

Namen knjige je:

• podati dovolj širok seznam vprašanj, za profesorje anatomije, s katerimi bodo lahko sestavili izbirne teste, in

• omogočiti študentom, da ocenijo svoje znanje med pripravo za izpit iz anatomije.

Izbirna vprašanja bi morali študentje dobiti v času predavanj.

Knjiga ima tri vrste izbirnih vprašanj.• Študent mora med več možnimi odgovori izbrati enega

ali več pravilnih odgovorov.

1. Primer. Za mitohondrije velja:A. so organeli z membranoB. so organeli brez membraneC. so organeli z membrano ali brez njeD. imajo gladko zunanjo membrano in

nagubano notranjo membranoE. imajo nagubano zunanjo membrano in

gladko notranjo membrano.

• Vprašanje je lahko sestavljeno. Vsak del vprašanja ima pravilne in nepravilne odgovore. Študent pri vsakem delu posebej izbira med različnimi trditvami.

2. Primer.Citoplazma vsebuje:A. 70 do 90% vodeB. 10 do 40% vodeC. 50 do 65% vode.

V citoplazmi so organeli, za katere velja, da:D. so vsi obdani z membrano

E. so samo nekateri obdani z membrano.

3. Primer.Pravilna legenda skice 2 je:

A. Lobanjsko dno – od spodaj (basis cranii), (1) fossa cranii anterior; (3) ala minor; (5) foramen ovale; (7) dorsum sellae; (9) fossa cranii posterior

B. Lobanjsko dno – od zgoraj (basis cranii), (1) fossa cranii anterior; (3) fossa cranii posterior; (5) ala minor; (7) dorsum sellae; (9) foramen ovale

C. Lobanjsko dno – od zgoraj (basis cranii), (1) fossa cranii posterior; (3) fossa cranii anterior; (5) dorsum sellae; (7) ala minor; (9) foramen ovale;

D. Lobanjsko dno – od zgoraj (basis cranii), (1) fossa cranii anterior; (3) fossa cranii posterior; (5) ala minor; (9) dorsum sellae; (13) foramen ovale

E. Lobanjsko dno – od spodaj (basis cranii), (1) fossa cranii anterior; (5) ala minor; (7) dorsum sellae; (9) foramen ovale, (15) fossa cranii posterior.

Skica 2

• Študent mora izbrati odgovor s pravilno legendo skice. Samo en odgovor je pravilen.

Pri sestavljanju vprašanj sva upoštevala tri načela.• Naključnost. Pravilni odgovori morajo biti naključno

razporejeni.• Izogibanje vprašanjem, ki so dvoumna ali zavajajoča.

Taka vprašanja so do študentov nepoštena.• Vsa vprašanja so sestavljena iz učbenika, ki je

študentom na voljo. Pravilni odgovori na vsa vprašanja so v knjigi avtorice Raje Dahmane, Ilustrirana anatomija.

Rezultate izpitov z vprašanji proste izbire spremljamo z računalnikom in s tem tudi uspeh študentov pri reševanju vprašanj. Tako ugotovimo, kateri del snovi je študentom povzročal težave in mu posvetimo posebno pozornost. Slab uspeh pri reševanju vprašanj je lahko, posledica slabo razumljivih vprašanj, pomanjkljivosti v učnem procesu ali če se razlaga v učbenikih razlikuje od razlage na predavanjih.

Veliko medicinskih šol uporablja zbiranje vprašanj na računalnikih v tako imenovanih “bankah vprašanj”. Na podoben način bomo dopolnjevali in posodabljali tudi vprašanja iz anatomije.

Raja Dahmane in Samo Ribarič

KRATICE

arterija a.

arterije (arteriae) aa.

sklep (articulatio) art.

mišica (musculus) m.

mišice (musculi) mm.

vena (vena) v.

vene (venae) vv.

vez (ligamentum) lig.

vezi (ligamenta) ligg.

živec (nervus) n.

živci (nervi) nn.

VSEBINA

SPLOŠNA ANATOMIJA 1

CELICA 5

TKIVA 7

OKOSTJE – OSTEOLOGIJA 15

ZVEZE MED KOSTMI – ARTROLOGIJA 27

MIŠIČJE – MIOLOGIJA 35

ŽIVČEVJE – SYSTEMA NERVOSUM 45

ČUTILA - ORGANA SENSORIA 57

PREBAVILA - DIGESTIVNI APARAT 63

OBTOČILA - ANGIOLOGIJA 71

DIHALA - RESPIRATORNI APARAT 81

SEČILA - UROPOETIČNI APARAT 89

MOŠKA SPOLOVILA - MOŠKI GENITALNI APARAT 95

ŽENSKA SPOLOVILA - ŽENSKI GENITALNI APARAT 101

KOŽA - INTEGUMENTUM COMMUNE 105

ENDOKRINE ŽLEZE - GLANDULAE SINE DUCTIBUS 107

ANATOMSKE SKICE 109

PRAVILNI ODGOVORI 143

LITERATURA 157

SPLOŠNA ANATOMIJA

1. Anatomski položaj je položaj, v katerem telo: A. ležiB. stojiC. sediD. ima obraz in dlani obrnjeni navzpredE. ima obraz in dlani obrnjeni navzgor.

2. Glede na anatomski položaj uporabljamo pri opisovanju: A. tri osnovne orientacijske ravnineB. eno orientacijsko ravninoC. dve orientacijski ravnini.

Med njimi: D. je ena vzdolžna in ena prečna E. sta dve vzdolžni in ena prečna.

3. Glede na anatomski položaj uporabljamo tri osnovne orientacijske ravnine:A. ena je prečna in dve sta vzdolžniB. ena je vzdolžna in dve sta prečniC. ena je frontalna in dve sta prečniD. ena je sagitalna in dve sta frontalniE. ena je frontalna, druga sagitalna, tretja pa je

prečna.

4. Mediana ravnina poteka:A. vzporedno s frontalno ravninoB. vzporedno s prečno ravninoC. navpično po sredini D. razdeli telo v zgornjo in spodnjo polovicoE. razdeli telo v levo in desno polovico.

5. Glede na mediano ravnino uporabljamo pri opisovanju lege organov naslednje izraze:A. samo medialisB. ventralis in dorsalisC. medialis, lateralis, dex. in sin. D. anterior, posterior, medialis in lateralisE. superior, inferior, dex. in sin.

6. Glede na frontalno ravnino uporabljamo pri opisovanju lege organov naslednje izraze:A. medialis in lateralisB. superior in inferiorC. anterior, posterior in medialisD. ventralis in dorsalisE. anterior in posterior.

7. Glede na transverzalno ravnino uporabljamo pri opisovanju lege organov naslednje izraze:A. superior, inferior in distalisB. superior in inferiorC. cranialis in caudalisD. cranialis, caudalis in proximalisE. distalis in proximalis.

8. Pri zgornjih in spodnjih udih uporabljamo posebne izraze:A. medialis in superiorB. superior, inferior in distalnoC. distalno in proksimalnoD. anterior in inferiorE. sagitalno in proksimalno.

9. Pri zgornjih udih uporabljamo:A. samo radialno lego B. radialno in fibularno legoC. radialno in ulnarno legoD. tibialno in peronealno legoE. samo tibialno lego.

10. Pri spodnjih udih uporabljamo:A. tibialno in fibularno legoB. samo tibialno legoC. ulnarno in fibularno legoD. tibialno in radialno legoE. samo radialno lego.

11. Fleksija je: A. primikanje k mediani ravniniB. iztezanjeC. upogibanje.

Kot v sklepu se:D. zmanjšujeE. povečuje.

12. Abdukcija je:A. primikanje k mediani ravnini B. odmikanje od mediane ravnine v lateralno smerC. iztezanje.

Kot v sklepu se: D. zmanjšujeE. povečuje.

1

13. Ekstenzija je:A. iztezanjeB. upogibanjeC. kroženje.

Kot v sklepu se:D. zmanjšujeE. povečuje.

14. Addukcija je:A. upogibanjeB. primikanje k mediani ravniniC. odmikanje od mediane ravnine v lateralno

smer. Kot v sklepu se:

D. zmanjšujeE. povečuje.

15. Rotacija je: A. kroženjeB. vrtenje okoli vzdolžne osiC. ud opisuje s svojim gibanjem stožecD. kombinacija fleksije, ekstenzije in abdukcije E. kombinacija ekstenzije, addukcije in abdukcije.

16. Cirkumdukcija je:A. kroženjeB. ud opisuje s svojim gibanjem stožec.

Ta gib je kombinacija: C. fleksije, ekstenzije, abdukcije in addukcijeD. samo fleksije, ekstenzije in abdukcijeE. samo fleksije, ekstenzije in addukcije.

17. Pri pronaciji sta kosti v podlaktu:A. prekrižaniB. vzporedni.

Dlan je pri iztegnjenem komolcu obrnjena:C. navzgorD. navzpredE. navzad.

18. Pri supinaciji sta kosti v podlaktu:A. prekrižaniB. vzporedni.

Dlan je pri iztegnjenem komolcu obrnjena:C. navzgor D. navzpredE. navzad.

19. Opozicija je: A. postavljanje kazalca proti drugim prstomB. odmikanje palca od drugih prstovC. odmikanje kazalca od drugih prstovD. postavljanje palca proti drugim prstomE. odmikanje sredinca od drugih prstov.

20. Repozicija je:A. postavljanje kazalca proti drugim prstom B. odmikanje mezinca od drugih prstovC. odmikanje kazalca od drugih prstovD. postavljanje palca proti drugim prstomE. odmikanje palca od drugih prstov.

21. Sistemsko anatomijo delimo:A. po sistemihB. po skupinah organov, ki imajo isto funkcijoC. na dele oz. regijeD. na glavo, vrat in trupE. na glavo, vrat, trup in zgornje ter spodnje ude.

22. Topografska anatomija deli telo:A. po skupinah organov, ki imajo isto zgradboB. po skupinah organov, ki imajo isto funkcijoC. samo na glavo, vrat in trupD. na glavo, vrat, trup in zgornje ter spodnje udeE. na regije.

23. Trup - truncus delimo na:A. samo thorax in abdomenB. collum, thorax, abdomen in pelvisC. thorax, abdomen in pelvisD. thorax, abdomen, pelvis in dorsumE. collum, thorax in abdomen.

24. Trebušno steno delimo v regije z:A. eno vodoravno in eno navpično črtoB. dvema vodoravnima in dvema navpičnima

črtamaC. dvema vodoravnima in eno navpično črtoD. eno sagitalno in eno prečno črtoE. dvema navpičnima črtama in eno vodoravno

črto.

25. Trebušno steno delimo na:A. deset regijB. dvanajst regijC. tri regijeD. šest regijE. devet regij.

26. Trebušno steno delimo na:A. tri zgornje in dve spodnji regijiB. tri spodnje, tri zadajšnje in tri sprednje regijeC. tri zgornje, tri srednje in tri spodnje regijeD. dve zgornji, dve srednji in dve spodnji regijiE. tri zgornje regije, dve srednji in dve spodnji

regiji.

27. Medioklavikularna linija:A. je sagitalna ravninaB. poteka skozi sredino ključniceC. je zgornja vodoravna črta, ki deli trebušno

steno na regijeD. leži v višini obeh grčic na grebenih črevnicE. leži v višini spodnjih točk obeh rebrnih lokov.

28. Subkostalna ravnina:A. je navpična črtaB. s transtuberkularno ravnino deli trebuh na tri

poljaC. leži v višini spodnjih točk obeh rebrnih lokovD. je spodnja vodoravna črta, ki deli trebušno

steno na regijeE. leži v višini obeh grčic na grebenih črevnic.

29. Transtuberkularna ravnina:A. je zgornja vodoravna črta, ki deli trebušno

steno na regijeB. je spodnja vodoravna črta, ki deli trebušno

steno na regijeC. je leva sagitalna črta, ki deli trebušno steno na

regijeD. s subkostalno ravnino razdeli trebuh na tri

poljaE. leži v višini obeh grčic na grebenih črevnic.

30. Subkostalna in transtuberkularna ravnina razdelita trebuh na:A. epigastrij, mezogastrij in umbilikalno regijoB. epigastrij, mezogastrij in hipohondrijC. epigastrij, hipohondrij in ingvinalno regijoD. epigastrij, mezogastrij in hipogastrijE. epigastrij, mezogastrij in pubično regijo.

31. Zgornje srednje polje trebušne stene je:A. umbilikalna regijaB. hipogastrijC. pubična regijaD. epigastrijE. hipohondrij.

32. Zgornje levo polje trebušne stene je:A. levi hipohondrijB. leva lateralna regijaC. leva ingvinalna regijaD. umbilikalna regijaE. epigastrij.

33. Zgornje desno polje trebušne stene je:A. desni hipohondrijB. desna lateralna regijaC. desna ingvinalna regijaD. umbilikalna regijaE. mezogastrij.

34. Spodnje srednje polje trebušne stene je:A. mezogastrijB. umbilikalna regijaC. epigastrijD. hipogastrijE. pubična regija.

35. Levo srednje polje trebušne stene je: A. umbilikalna regijaB. leva lateralna regijaC. levi hipohondrijD. leva ingvinalna regijaE. pubična regija.

36. Desno spodnje polje trebušne stene je:A. pubična regijaB. desna ingvinalna regijaC. desni hipohondrijD. epigatrijE. hipogastrij.

37. Zgornji ud - membrum superius delimo na:A. brachium, antebrachium in genuB. brachium, antebrachium in crusC. brachium, crus in manusD. brachium, antebrachium in manusE. genu, crus in pes.

38. Spodnji ud - membrum inferius delimo v:A. femur, genu in manusB. femur, genu, crus in pesC. brachium, genu, crus in pesD. antebrachium, crus in manusE. femur, genu, crus in manus.

3

CELICA

1. Debelina citoplazemske membrane je približno:A. 40 do 50 ÅB. 5 do 35 ÅC. 120 do 220 Å.

In je zgrajena iz:D. samo fosfolipidovE. fosfolipidov in beljakovin.

2. Pri modelu tekočega mozaika so: A. maščobne in beljakovinske molekule

razporejene asimetrično B. beljakovinske molekule razporejene kot dvojna

plastC. beljakovinske molekule razporejene

asimetričnoD. maščobne molekule razporejene asimetričnoE. maščobne molekule razporejene kot dvojna

plast.

3. Vse celice so zgrajene iz:A. citoplazemske membraneB. samo citoplazme z organeliC. citoplazme z organeliD. samo citoplazemske membraneE. samo jedra.

4. Citoplazma vsebuje:A. 70 do 90% vodeB. 10 do 40% vodeC. 50 do 65% vode.

V citoplazmi so organeli za katere velja, da:D. so vsi obdani z membranoE. so samo nekateri obdani z membrano.

5. Med organele, ki niso obdani z membrano, uvrščamo:A. endoplazemski retikulumB. Golgijev aparat C. ribosomeD. lizosomeE. cilije.

6. Organeli, ki so obdani z membrano, so:A. Golgijev aparat B. ribosomi C. lizosomiD. mikroviliE. flageli.

7. Za granularni endoplazemski retikulum velja:A. drugo ime zanj je gladki endoplazemski

retikulumB. je organel z membrano

C. je organel brez membraneD. rabi za sintezo beljakovinE. ima ribosome.

8. Za agranularni endoplazemski retikulum velja:A. drugo ime zanj je gladki endoplazemski

retikulumB. je organel z membranoC. nima ribosomovD. sestavljen je iz dveh podenotE. rabi za sintezo beljakovin.

9. Ribosomi so strukture, ki merijo:A. približno 30 nmB. približno 15 nmC. približno 150 nm.

Zgrajeni so:D. samo iz beljakovinE. iz RNK in beljakovin.

10. Za ribosome velja:A. so vezani samo na endoplazemski retikulumB. so samo prosto v citoplazmiC. so vezani na gladki endoplazemski retikulum

ali prosto v citoplazmiD. so vezani na granularni endoplazemski

retikulum ali prosto v citoplazmiE. sodelujejo pri sintezi beljakovin iz aminokislin.

11. Golgijev aparat je:A. sistem 8 do 16 kanalov, ki so vezani na

endoplazemski retikulumB. sistem 4 do 8 kanalov, ki so vezani na

granularni endoplazemski retikulumC. sistem 8 do 16 kanalov, ki so vezani na gladki

endoplazemski retikulumD. sodeluje pri vezavi ogljikovih hidratov na lipideE. sodeluje pri vezavi ogljikovih hidratov na

beljakovine.

12. Za mitohondrije velja:A. so organeli z membranoB. so organeli brez membraneC. so organeli z membrano ali brez njeD. imajo gladko zunanjo membrano in nagubano

notranjo membranoE. imajo nagubano zunanjo membrano in gladko

notranjo membrano.

13. Lizosomi so:A. organeli, ki vsebujejo encime za sintezo

beljakovin

B. organeli, ki vsebujejo prebavne encimeC. številni v celicah s hitro presnovo in v celicah,

ki fagocitirajoD. številni v celicah s počasno presnovo in v

celicah, ki ne fagocitirajoE. organeli, ki vsebujejo encime za sintezo ATP.

14. Med citoskelet uvrščamo:A. intermediarne filamenteB. intermediarne mikrotubuleC. mikrofilamenteD. mikrotubuleE. intermediarne mikrofilamente.

15. Za celično jedro velja:A. praviloma je okroglo ali elipsoidnoB. praviloma ni okroglo ali elipsoidnoC. meri v premeru od 4 do 10 µmD. meri v premeru od 1 do 4 µmE. meri v premeru od 10 do 40 µm.

16. Za celično jedro velja:A. vsebuje samo DNKB. vsebuje RNK, DNK vendar ne nukleolovC. vsebuje RNK, DNK in nukleoleD. nahaja se v vseh celicah človekaE. samo DNK se nahaja v obliki kromatina.

5

TKIVA

1. Tkiva sestavljajo:A. skupina različnih celic in medceličninaB. skupina enakih celic z različno funkcijo ter

medceličninaC. skupina različnih celic z enako funkcijoD. skupina enakih celic z enako funkcijo

ter medceličninaE. skupina različnih celic z enako funkcijo in

medceličnina.

2. Razlikujemo več vrst tkiv:A. epitelijsko, vezivno, maščobno in živčnoB. epitelijsko, vezivno, oporno, mišično in živčnoC. vezivno, oporno, kostno, mišično in živčnoD. oporno, kostno, živčno, mišično in cementE. vezivno, oporno, živčno in mišično.

3. Za epitelij je značilno, da:A. pokriva samo zunanje površine telesaB. ima obilo medceličnineC. sestavlja žlezni parenhimD. se ne obnoviE. lahko nastane iz srednjega kličnega lista.

4. Za epitelij je značilno, da:A. je zgrajen iz celic in medceličnineB. pokriva zunanje in notranje površine telesaC. vsebuje žileD. lahko nastane iz ektoderma E. ne nastane iz mezoderma.

5. Prehodni epitelij:A. je večvrstni visokoprizmatski epitelijB. ima migetalkeC. je večskladni ploščati epitelijD. se lahko prilagodi prostornini organaE. je značilen za dihala.

6. Epitelij, ki ima izrazito zaščitno funkcijo:A. je večskladniB. se hitro obnavljaC. ima mikrovileD. je značilen za kožoE. je značilen za plevro.

7. Enoskladni ploščati epitelij je značilen za:A. plevroB. peritonejC. želodecD. perikardijE. sečni mehur.

8. Eksokrine žleze:A. izločajo hormoneB. izločajo svoje produkte v kri C. izločajo svoje produkte na prostoD. imajo specifične tarčne celiceE. imajo izvodila.

9. Mezotelij:A. lahko nastane iz mezodermaB. je enoskladni ploščati epitelijC. obdaja serozne votlineD. je prepusten v obeh smeriE. je iz enoskladnega izoprizmatskega epitelija.

10. Serozna tekočina:A. nima celicB. se nahaja v seroznih votlinah v manjši količiniC. se nahaja v seroznih votlinah v večji količiniD. vsebuje celiceE. jo izločajo eksokrine žleze.

11. Fibroblasti:A. so glavne celice v vezivnem tkivuB. sintetizirajo kolagenC. sintetizirajo kisle mukopolisaharideD. so fagocitiE. sintetizirajo protitelesa.

12. Fibroblasti sintetizirajo:A. hialuronsko kislinoB. elastična vlaknaC. retikulinska vlaknaD. heparin E. histamin.

13. Fibroblasti sintetizirajo:A. samo retikulinska vlaknaB. samo kolagenska vlaknaC. samo elastična vlaknaD. neoblikovano medceličninoE. histamin.

14. Mezenhim:A. nastane samo iz mezodermaB. nastane tudi iz ektodermaC. ga najdemo samo pri ploduD. je mrežje zvezdastih celicE. je matično tkivo za vse vrste veziva.

15. Zdrizovina: A. je podobna hrustančeviniB. je podobna retikularnemu vezivu C. je podobna mezenhimu.

Najdemo jo v:D. krvotvornih organihE. popkovnici.

16. Retikularno vezivo:A. je podobno maščobnemu vezivuB. tvori ogrodje krvotvornih organovC. sestoji iz okroglih celicD. sestoji iz retikulumskih celic in retikulinskih

vlakenE. skupaj s kapilarami izpolnjuje prostore med

parenhimskimi celicami.

17. Maščobno tkivo:A. je vrsta vezivnega tkivaB. predstavlja do 20% ali več telesne teže

odraslega človekaC. je termični izolatorD. je pomemben rezervoar za energijoE. nadomešča involvirano tkivo.

18. Maščobne celice so številne v:A. epidermisuB. dermisuC. hipodermisuD. paratiroidnih žlezahE. v rumenem kostnem mozgu.

19. Celice rumenega maščobnega veziva odraslega človeka:A. vsebujejo obilo maščobe v obliki številnih kapljicB. vsebujejo obilo maščobe v obliki ene velike

kapljeC. imajo centralno ležeče jedroD. imajo jedro ob citoplazemski membraniE. imajo bogato mrežo endoplazemskega

retikuluma.

20. Celice rjavega maščobnega veziva:A. vsebujejo obilo maščobe v obliki številnih kapljicB. vsebujejo obilo maščobe v obliki ene velike

kapljeC. so pri fetusuD. so pri novorojenčkuE. vsebujejo več mitohondrijev.

21. Kolagenska vlakna so v:A. medceličnini vezivnega tkiva

B. bazalni membrani epiteljaC. kostnem mozguD. zoboviniE. hrustančevini.

22. Kolagen je v:A. epidermisuB. kitah C. vezehD. pokostniciE. aponevrozah.

23. Elastin je pomembna struktura v:A. kožiB. žilahC. tiroidnim hrustancuD. kitahE. vezivnem tkivu.

24. Retikulinska vlakna so številna v:A. vraniciB. bezgavkahC. rdečem kostnem mozguD. jetrihE. ledvicah.

25. Rahlo vezivo vsebuje:A. veliko vlaknate medceličnineB. veliko celicC. samo fiksne celiceD. fiksne in mobilne celice E. samo mobilne celice.

26. Fiksne celice v vezivnem tkivu so:A. fibroblasti B. fibrocitiC. histiocitiD. maščobne celiceE. tkivni bazofilci.

27. Mobilne celice v vezivnem tkivu so:A. monocitiB. limfocitiC. plazmatkeD. fibrocitiE. pigmentne celice.

28. Čvrsto vezivo najdemo v:A. vezehB. dermisuC. beločniciD. duri materE. v tuniki albuginei moda.

29. Aponevroze so:A. v centralnem živčevjuB. v perifernem živčevjuC. kite ploščatih mišicD. zgrajene kot mišično tkivoE. zgrajene iz čvrstega veziva.

30. Ligamenti (vezi):A. vežejo kost s kostjoB. vežejo mišico s kostjoC. so zgrajeni samo iz fibroblastovD. lahko vsebujejo mnogo elastinaE. so iz čvrstega veziva.

31. Oporna tkiva nastanejo iz:A. zdrizovineB. mezenhimaC. retikularnega vezivaD. rahlega vezivaE. ektoderma.

32. Oporna tkiva so:A. hrustančevinaB. čvrsto vezivoC. cementD. mišičjeE. kostnina.

33. Medceličnina hialinega hrustanca vsebuje:A. kolagenska vlaknaB. keratansulfatC. hondroitinsulfatD. živceE. žile.

34. Vloga hialinega hrustanca:A. pri embriju je osnova za nastanek dolge kostiB. omogoča rast dolge kosti v dolžinoC. gradi sklepni hrustanecD. gradi meniskusE. gradi poklopec.

35. Sklepni hrustanec:A. je iz elastične hrustančevineB. je iz vezivne hrustančevineC. ima veliko sposobnost regeneracijeD. se hrani z difuzijo iz krvnih žilE. se hrani iz sinovije.

36. Elastični hrustanec:A. je makroskopsko rumene barveB. je makroskopsko modrikastC. ga najdemo v uhljuD. ga najdemo v simfiziE. ga najdemo v malih hrustancih grla.

37. Medceličnina elastičnega hrustanca vsebuje:A. keratinB. pigmentC. elastična vlaknaD. kolagenska vlaknaE. hondroitinsulfat.

38. Vezivni hrustanec najdemo v:A. simfiziB. medvretenčni ploščiciC. poklopcuD. meniskusuE. distalnih delih dihalne poti.

39. V medceličnini vezivnega hrustanca najdemo:A. elastična vlaknaB. hialini hrustanecC. čvrsto vezivoD. maščobno vezivoE. kolagenska vlakna.

40. Medvretenčna ploščica vsebuje:A. anulus pulposusB. nucleus fibrosusC. vezivni hrustanecD. elastični hrustanecE. hialini hrustanec.

41. Simfiza vsebuje:A. vezivni hrustanecB. elastični hrustanecC. hialini hrustanecD. maščobno vezivoE. retikularno vezivo.

42. Osnovna enota urejene kostnine je:A. Haversov kanalB. Volkmannov kanalC. osteonD. osteoblastE. osteoklast.

43. Dolge kosti:A. nastanejo z enhondralno osifikacijoB. nastanejo z vezivno osifikacijoC. začnejo nastajati v šestem prenatalnem tednuD. začnejo nastajati v sedmem prenatalnem tednuE. vsebujejo mozgovno votlino.

44. Ploščate kosti:A. nastanejo z enhondralno osifikacijoB. nastanejo z vezivno osifikacijoC. začnejo nastajati v šestem prenatalnem tednuD. začnejo nastajativ sedmem prenatalnem tednuE. vsebujejo diploo.

45. Diploo najdemo v:A. dolgih kostehB. kratkih kostehC. ploščatih lobanjskih kostehD. simfiziE. mečavah.

46. Diploa je:A. spongiozaB. kompaktaC. hrustančevinaD. čvrsto vezivoE. rahlo vezivo.

47. Osteon:A. najdemo v prepleteni kostniniB. najdemo v urejeni kostniniC. ima centralno Volkmannov kanalD. ima centralno Haversov kanalE. ima koncentrične lamele.

48. Koncentrične lamele najdemo v:A. prepleteni kostniniB. urejeni kostniniC. hialini hrustančeviniD. elastični hrustančeviniE. vezivni hrustančevini.

49. Osifikacija pri embriju poteka v:A. hialini hrustančeviniB. vezivnem tkivuC. mišiciD. kitiE. ligamentu.

50. Volkmannovi kanali:A. povezujejo Haversove kanaleB. so podobno zgrajeni kot Haversovi kanaliC. ležijo centralno v osteonuD. vsebujejo žileE. so v urejeni kostnini.

51. Haversovi kanali:A. ležijo centralno v osteonuB. ne vsebujejo žil in živcevC. okoli njih so koncentrične lameleD. vsebujejo žile in živceE. jih povezujejo Purkynejevi kanali.

52. Enhondralna osifikacija:A. je značilna za rast dolge kostiB. je značilna za rast vseh vrst kostiC. poteka v rastnem hrustancuD. poteka v vezivnem tkivu E. poteka pod pokostnico.

53. Dolga kost raste v dolžino zaradi:A. razmnoževanja celic v rastnem hrustancuB. aktivnosti pod pokostnicoC. aktivnosti pod sinovialno ovojnicoD. razmnoževanja celic v sklepnem hrustancuE. razmnoževanja celic v sinovialnem mešičku.

54. Kost raste v širino zaradi:A. razmnoževanja celic v rastnem hrustancuB. aktivnosti pod pokostnicoC. aktivnosti pod sinovialno ovojnicoD. razmnoževanja celic v sklepnem hrustancuE. razmnoževanja celic v sinovialnem mešičku.

55. Dolga kost raste v širino zaradi:A. enhondralne osifikacijeB. aktivnosti pokostniceC. vezivne osifikacijeD. enhondralne in vezivne osifikacijeE. razgradnje kostnine.

56. V dolgi kosti se primarno jedro osifikacije razvije v:A. epifiziB. diafiziC. metafiziD. sklepnem hrustancuE. pokostnici.

57. V dolgi kosti se sekundarno jedro osifikacije razvije v: A. epifiziB. diafiziC. metafiziD. kostnem mozguE. pokostnici.

58. Pri razgradnji kostnine sodelujejo:A. samo osteoklastiB. samo osteoblastiC. osteoklasti in osteoblastiD. hondroblastiE. hondrociti.

59. Pokostnica:A. odeva zunanjo površino kosti in mozgovno votlinoB. odeva zunanjo površino kosti in sklepni hrustanecC. se nadaljuje kot fibrozni list sklepne ovojniceD. sodeluje pri kostni rastiE. ne vsebuje živčnih končičev.

60. Rdeči kostni mozeg:A. je krvotvorni organB. je pri odraslem samo v dolgih kostehC. je pri odraslem samo v ploščatih kostehD. je retikularno vezivo

E. pri dolgih kosteh odraslega ga nadomešča maščobno vezivo.

61. Rastni hrustanec zakosteni:A. pred rojstvomB. takoj po rojstvuC. po puberteti.

Po zakostenitvi:D. kost ne raste več v širinoE. kost ne raste več v dolžino.

62. V širino dolga kost raste:A. z apozicijoB. z enhondralno osifikacijoC. s perihondralno osifikacijoD. z rezorpcijo kostnineE. s pomočjo pokostnice.

63. Gladko mišičje leži:A. v steni ustne votlineB. v steni žilC. v steni želodca.

Je pod vplivom:D. vegetativnega živčevjaE. somatskega živčevja.

64. Gladko mišičje najdemo:A. v steni sečnega mehurjaB. v zunanjim sfinktru anusaC. v steni žilD. v šareniciE. v steni dihal.

65. Celica gladkega mišičja ima:A. samo eno jedroB. več jederC. jedro, ki je centralno ležečeD. jedra, ki ležijo pod sarkolemoE. jedro, ki leži ekscentrično.

66. Celica gladkega mišičja:A. vsebuje aktin, miozin in tropomiozinB. ima sarkomeroC. je vretenastaD. ima jedro pod sarkolemoE. je pod vplivom somatskega živčevja.

67. Katere celice so večjedrne:A. osteoklastiB. celice skeletnega mišičja

C. celice gladkega mišičjaD. celice srčnega mišičjaE. celice velikanke.

68. Skeletno mišičje leži v:A. zunanjih očesnih mišicahB. zeniciC. mimičnih mišicahD. notranjem sfinktru sečniceE. zunanjem sfinktru anusa.

69. Za skeletno mišično celico velja:A. imenujemo jo mišično vlaknoB. ima sarkoplazmo.

Njena dolžina lahko doseže preko:B. 10 µmD. 30 cmE. 100 µm.

70. V sarkoplazmi skeletne mišične celice najdemo:A. sarkosomeB. centralno ležeče jedroC. miofibrileD. bogato razviti sarkoplazemski retikulumE. nerazviti sarkoplazemski retikulum.

71. Rdeča skeletna vlakna imajo glede na bela skeletna vlakna več:A. mioglobinaB. sarkosomovC. krvnih žil.

Krčijo se:D. hitreje, vendar se prej utrudijoE. počasneje, vendar vztrajno.

72. V sarkoplazmi skeletne mišične celice najdemo:A. mioglobinB. glikogenC. sarkoplazemski retikulumD. aktinE. številna jedra.

73. Miozin je:A. tanki miofilamentB. debeli miofilamentC. v anizotropnem pasuD. v izotropnem pasuE. v črti Z.

74. Aktin je:A. tanki miofilament

B. debeli miofilamentC. v anizotropnem in izotropnem pasuD. samo v izotropnem pasuE. v pasu H.

75. Srčna mišična celica:A. je avtonomnaB. je prečnoprogastaC. ima centralno ležeče jedroD. ima stopničasto oblikovane stičniceE. ima debelo sarkolemo.

76. Prevodno srčno mišičje se od delovnega razlikuje po tem, da vlakna:A. vsebujejo manj glikogenaB. vsebujejo več miofibrilC. vsebujejo več glikogenaD. vsebujejo manj miofibrilE. ovija več veziva.

77. Prevodno srčno mišičje sestavljajo:A. Purkynejeva vlaknaB. atrioventrikularni vozelC. Schwannnove celiceD. Hisov snopE. Malpighijeva vlakna.

78. Celice sinoatrialnega vozla so:A. posebne živčne celiceB. posebne mišične celiceC. prave mišične celiceD. so mesto naravnega spodbujevalnika (pace-

maker)E. obdane z gosto mrežo veziva.

79. Srčne zaklopke so zgrajene iz:A. miokardijaB. endokardijaC. epikardijaD. fibroznega perikardijaE. seroznega perikardija.

80. Sarkomera je osnovna gradbena enota med:A. dvema pasova HB. dvema črtama ZC. dvema črtama MD. dvema sarkosomaE. dvema sarkoplazemskima retikuluma.

81. V pasu I sarkomere:A. ni miofilamentovB. so samo tanki miofilamenti

C. so debeli in tanki miofilamentiD. so samo debeli miofilamentiE. je črta Z.

82. V pasu A sarkomere:A. so samo tanki miofilamentiB. so debeli in tanki miofilamentiC. ni miofilamentovD. je črta ZE. so samo debeli miofilamenti.

83. Za nevron je značilno:A. sprejemanje dražljajaB. kontraktilnostC. prevajanje dražljajaD. razmnoževanje do 20. leta starostiE. da ima podaljške.

84. Za axone velja:A. so odrastki nevronaB. praviloma jih je več kot dendritovC. praviloma so daljši kot dendriti.

Prevajajo vzburjenje:D. k perikarionuE. stran od perikariona.

85. Axoni prevajajo vzburjenje do:A. žlezne celiceB. mišične celiceC. živčne celiceD. perikarionaE. celice nevroglije.

86. Schwannove celice obdajajo:A. mišične celiceB. živčne celice.

Sintetizirajo:C. melaninD. mielinE. miozin.

87. Mielin je produkt:A. perikarionaB. nevroglijeC. plazmatkD. bazofilcevE. Schwannovih celic.

88. Mielin je:A. hialuronska kislina

B. lipoproteinC. glikoproteinD. proteoglikanE. elastin.

89. Mieliniziran nevrit je:A. belo vlaknoB. sivo vlakno.

Prevaja vzburjenje z hitrostjo:C. 0,5 do 2 m/sD. 220 m/sE. 120 m/s.

90. Nemieliniziran nevrit je:A. belo vlaknoB. sivo vlakno.

Prevaja vzburjenje z hitrostjo:C. 0,5 do 2 m/sD. 220 m/sE. 120 m/s.

91. Za celice nevroglije velja:A. so živčne celiceB. so oporno tkivoC. se lahko razmnožujejo po rojstvuD. hranijo in ščitijo nevronE. so številnejše od nevronov.

92. Ranvierovi zažetki omogočajo:A. saltatorno širjenje vzburjenjaB. hitrejše širjenje vzburjenja.

Najdemo jih:C. samo v centralnem živčevjuD. samo v perifernem živčevjuE. v centralnem in perifernem živčevju.

93. Psevdounipolarni nevron:A. ima en nevritB. ima en nevrit, ki se kmalu razdeli na dvaC. ima dva nevrita.

Najdemo ga:D. v simpatičnem ganglijuE. v spinalnem gangliju.

94. Multipolarni nevron:A. ima več dendritov B. ima več aksonovC. je najbolj navaden tip nevronov.

Najdemo ga:D. v spinalnem ganglijuE. v sprednjem rogu hrbtenjače.

95. Bipolarni nevron je v:A. sprednjem rogu hrbtenjačeB. mrežniciC. vohalnem epitelijuD. spinalnem ganglijuE. simpatičnem gangliju.

96. Dendriti so:A. številnejši od aksonovB. krajši od aksonovC. so lahko mielinizirani.

Prevajajo vzburjenje:D. proti perikarionu E. stran od perikariona.

97. Axoni so:A. številnejši od dendritovB. krajši od dendritovC. so lahko mielinizirani.

Prevajajo vzburjenje:D. proti perikarionu E. stran od perikariona.

OKOSTJE – OSTEOLOGIJA

1. Skelet odraslega človeka:A. ima približno 208 kostiB. ima približno 802 kostiC. ima približno 108 kosti.

Med apendikularni skelet uvrščamo:D. skelet zgornjega uda in trupaE. skelet zgornjega in spodnjega uda.

2. Kostnina je pomembna, ker:A. vsebuje zaloge soli (kalcij in fosfor)B. ima rumeni kostni mozeg, ki je krvotvoren organC. ima rdeč kostni mozeg, ki je krvotvorni organD. v rumenem kostnem mozgu nastajajo po rojstvu eritrociti in manjši del levkocitovE. v rdečem kostnem mozgu nastajajo po rojstvu

eritrociti in znaten del levkocitov.

3. Za kostnino velja, da je:A. živa snov, sestavljena iz celic, medceličnine in

razmeroma slabo prekrvljenaB. neživa snov, sestavljena iz celic, medceličnine

in razmeroma dobro prekrvljenaC. živa snov, sestavljena iz celic, medceličnine in

razmeroma dobro prekrvljenaD. trdna in prožnaE. trdna in ni prožna.

4. Za kosti velja:A. po prelomu se praviloma popolnoma obnovijoB. po prelomu se praviloma le delno obnovijoC. vsebujejo mnogo vode, vendar manj kot druga

tkivaD. vsebujejo samo organske snoviE. vsebujejo mnogo vode, več kot druga tkiva.

5. Organske snovi, ki sestavljajo kostnino, so:A. kolagenska vlaknaB. kalcij C. mukopolisaharidiD. fosforE. fluor.

6. Anorganske snovi, ki sestavljajo kostnino, so:A. kolagenska vlaknaB. kalcij C. mukopolisaharidiD. fosforE. fluor.

7. Med ploščate kosti prištevamo:A. nartniceB. zapestniceC. črevnicoD. stegnenicoE. prsnicoF. vretenca.

8. Med kratke kosti prištevamo:A. nartniceB. zapestniceC. črevnicoD. stegnenicoE. prsnicoF. lobanjske kosti.

9. Med dolge kosti prištevamo:A. nadlahtnicoB. zapestniceC. stegnenicoD. vretencaE. prsnicoF. lopatico.

10. Med kosti nepravilnih oblik prištevamo:A. prsnicoB. zapestniceC. črevnicoD. nekatere lobanjske kostiE. vretencaF. ključnico.

11. Dolge kosti imajo:A. eno diafizo in dve epifiziB. dve diafizi in eno epifizo.

Po končani rasti zakosteni v metafizo:C. rastni hrustanecD. pokostnicaE. diafiza.

12. Za kompaktno kost velja:A. drugo ime je substantia spongiosaB. drugo ime je substantia compactaC. nahaja se na površini kosti in v diafizahD. nahaja se na površini kosti in v epifizahE. urejena je v letvice.

TKIVA

13. Za rahlo kost velja:A. drugo ime je substantia spongiosaB. drugo ime je substantia compactaC. nahaja se na površini kosti in v diafizahD. nahaja se na površini kosti in v epifizahE. nahaja se v epifizah dolgih kosti.

14. Značilnosti periosta so:A. pokriva kost samo od zunajB. pokriva kost samo od znotrajC. pokriva kost od zunaj in znotrajD. zunanja plast pokostnice ima plast osteoblastovE. notranja plast pokostnice ima plast osteoblastov.

15. Za možganski del skeleta glave je značilno:A. imenuje se cranium visceraleB. imenuje se cranium cerebraleC. imenuje se splanhnokranijD. je večji od obraznega dela skeleta glaveE. je manjši od obraznega dela skeleta glave.

16. Za obrazni del skleta glave je značilno:A. obkroža nosno in ustno votlinoB. imenuje se cranium cerebraleC. imenuje se splanhnokranijD. je večji od možganskega dela skeleta glaveE. je manjši od možganskega dela skeleta glave.

17. Kosti možganskega dela lobanje so:A. čelnicaB. maxillaC. os palatinumD. zagozdnicaE. senčnicaF. zatilnica.

18. Kosti obraznega dela lobanje so:B. os frontaleC. os sphenoidaleD. os zygomaticumE. os nasaleF. os temporaleG. os palatinum.

19. Latinsko ime za sitko je:A. os frontaleB. os parietaleC. os zygomaticumD. os sphenoidaleE. os ethmoidaleF. concha nasalis inferior.

20. Katera od naslednjih kosti tvori okostje čela:A. os zygomaticumB. os frontale in os parietaleC. os frontale in os ethmoidaleD. os frontale in os sphenoidaleE. os frontaleF. os frontale, os sphenoidale in os parietale.

21. Lobanjsko dno razdelimo v:A. eno kotanjoB. dve kotanjiC. tri kotanjeD. štiri kotanjeE. pet kotanjF. število kotanj je različno.

22. Streho zadajšnje lobanjske kotanje (fossae cranii posterior) tvori:A. clivusB. tentoriumC. tretji prekatD. četrti prekatE. sinus sagittalis superiorF. os temporale.

23. V sprednji lobanjski kotanji ležijo:A. mali možganiB. možgansko debloC. čelna režnja velikih možganovD. senčna režnja velikih možganovE. zatilna režnja velikih možganovF. temenska režnja velikih možganov.

24. V srednji lobanjski kotanji ležijo:A. senčna režnja velikih možganov B. zatilna režnja velikih možganovC. čelna režnja velikih možganovD. možgansko debloE. mali možganiF. mali možgani in možgansko deblo.

25. V zadajšnji lobanjski kotanji ležijo:A. senčna režnja velikih možganov B. zatilna režnja velikih možganovC. čelna režnja velikih možganovD. samo možgansko debloE. samo mali možganiF. mali možgani in možgansko deblo.

OKOSTJE

26. Katera struktura loči male možgane od velikih:A. os occipitaleB. protuberantia occipitalis internaC. falx cerebriD. falx cerebelliE. tentoriumF. os sphenoidale.

27. Katera od naslednjih NI kost stopala:A. talusB. os naviculareC. ossa cuneiformiaD. calcaneusE. os cuboideumF. vse so kosti stopala.

28. Katera od naslednjih struktur NI del senčnice:A. notranje uhoB. srednje uhoC. processus mastoideusD. pars petrosaE. polkrožni kanaliF. vse strukture so del senčnice.

29. Sella turcica ima obliko:A. krogaB. drevesaC. sedlaD. stožcaE. presekanega stožcaF. piramide.

30. Pelvis je latinsko ime za:A. prsnicoB. pogačicoC. kolčnicoD. medenicoE. križnicoF. sednico.

31. Patella je latinsko ime za:A. prsnicoB. pogačicoC. dlančniceD. medenicoE. križnicoF. stopalnice.

32. Axis je latinsko ime za:A. sedmo vratno vretenceB. prsni košC. nosačD. kolčnico

E. okretačF. zapestne kosti.

33. Izberi pravilno trditev:A. med kostnimi trabekulami ploščatih kosti je

rumeni kostni mozegB. rebra so na prsnico pripeta s hrustanciC. skelet zarodka gradi samo hrustančno tkivoD. na sklepnih površinah kosti je vezivno tkivoE. pokostnica je pomembna za prehrano in

inervacijo kosti.

34. Celice, ki razgrajujejo kostnino so:A. osteoklastiB. osteoblastiC. osteocitiD. osteoniE. lacunae.

35. Najdaljši del golenice je:A. epifizaB. rastni hrustanecC. metafizaD. diafizaE. trochanter.

36. Lamina cribrosa je del:A. zagozdniceB. ličniceC. nosniceD. sitkeE. nebnice.

37. Katero izboklino lahko tipljemo pod koleni pri zdravem človeku:A. eminenca intercondylarisB. tuberculus tibialisC. tuberositas tibiaeD. condylus tibialis lateralisE. condylus tibialis medialis.

38. Sella turcica, kjer leži hipofiza, je del:A. temporalne kostiB. maksilarne kosti C. petrosnega dela temporalne kostiD. okcipitalne kostiE. sfenoidalne kosti.

39. Sternum delimo na: A. caput, collum in corpusB. cardia, corpus in processus ansiformisC. tuberculum, faseta articularis in corpusD. manubrium, corpus in processus xiphoideusE. manubrium, corpus in sulcus.

TKIVA

40. Največja kost v zapestju je:A. os capitatumB. os hamatumC. os naviculareD. os trapeziumE. nobena od naštetih.

41. S katerim delom humerusa artikulira proksimalni del radiusa:A. fossa coronoideaB. fossa olecraniiC. epicondylus medialisD. trochleaE. capitulum.

42. Celice, ki deponirajo oziroma tvorijo kostnino so:A. osteoklastiB. osteoblastiC. osteocitiD. osteoniE. lacunae.

43. Fissura orbitalis superior je del:A. skaleB. sitkeC. zgornje čeljustniceD. zagozdniceE. čelnice.

44. Katera struktura NI del intervertebralnega diskusa:A. nucleus pulposusB. annulus fibrosusC. cartilagoD. sinovialna tekočinaE. bursa synovialis.

45. Olecranon se nahaja na proksimalni epifizi: A. humerusaB. femurjaC. tibijeD. ulneE. klavikule.

46. Processus coracoideus se nahaja na:A. nadlahtniciB. ključniciC. prvem rebruD. lopaticiE. spodnji čeljustnici.

47. Zlom etmoidalne kosti lahko okvari:A. vidB. vohC. okusD. sluhE. ravnotežje.

48. Strukture čelnice so:A. lamina perpendicularisB. tuber parietaleC. pars orbitalisD. fossa hypophysealisE. concha nasalis superiorF. crista galli.

49. Strukture sitke so:A. lamina cribrosaB. concha nasalis mediaC. alae majoresD. processus pterigoideusE. squama frontalisF. sella turcica.

50. Strukture temenice so:A. pars nasalisB. tuber parietaleC. cellulaeD. processus pterigoideusE. squama frontalis.

51. Strukture zagozdnice so:A. lamina perpendicularisB. dorsum sellaeC. pars orbitalisD. fossa hypophysealisE. concha nasalis superiorF. crista galli.

52. Strukture čelnice so:A. lamina cribrosoB. canalis opticusC. alae majoresD. processus pterygoideusE. squama frontalisF. pars orbitalis.

53. Strukture sitke so:A. pars nasalisB. lamina orbitalisC. cellulaeD. processus pterygoideusE. squama frontalisF. sinus sphenoidalis.

OKOSTJE

54. V kateri kosti se nahaja processus pterygoideus:A. etmoidalniB. temporalniC. okcipitalniD. sfenoidalniE. frontalni.

55. Med slušne koščice uvrščamo:A. samo incusB. samo malleusC. samo stapesD. vse zgoraj navedeneE. nobena koščica ni slušna.

56. Tuberculum majus, tuberculum minus in collum chirurgicum so deli:A. femurjaB. tibijeC. humerusaD. radiusaE. ulne.

57. Kosti obraza, ki vsebujejo zobe so:A. mandibula, os sphenoidale in os zygomaticusB. mandibula, os zygomaticus in os palatinumC. mandibula, os palatinum in maxillaD. mandibula in maxillaE. nobena od navedenih.

58. Distalni oziroma kavdalni del hrbtenice je:A. cauda equinaB. sacrumC. cerebellumD. coccyxE. nobena struktura od zgoraj navedenih.

59. Foramen magnum je odprtina v:A. sfenoidni kosti B. okcipitalni kosti C. mastoiduD. parietalni kostiE. palatinalni kosti.

60. Katera od naslednjih NI kost noge:A. talus B. os cuboideumC. os naviculareD. calcaneusE. os capitatum.

61. Čvrsto vezivno tkivo, ki pokriva kost je:A. diaphysisB. epiphysisC. perimysiumD. periosteumE. callus.

62. Katera struktura se nahaja med radiusom in ulno:A. m. pronator in m. supinatorB. periosteumC. živci podlaktiD. membrana interossea antebrachiiE. a. radialis.

63. Strukture senčnice so:A. fossa mandibularisB. pars basilarisC. processus mastoideusD. tuberculum pharyngeumE. processus zygomaticusF. squama occipitalis.

64. Pri sindromu karpalnega kanala je utesnjen:A. n. ulnarisB. n. radialisC. n. medianus

D. a. ulnarisE. a. radialis.

65. Strukture zgornje čeljustnice so:A. sinus maxillarisB. pars basilarisC. processus alveolarisD. tuberculum pharyngeumE. processus zygomaticus.

66. Distalni del terminalnih falang se imenuje:A. basisB. epiphysisC. caputD. collumE. tuberositas.

67. Strukture spodnje čeljustnice so:A. lamina perpendiculrisB. processus maxillarisC. corpus mandibulaeD. cornu majusE. processus condylaris.

TKIVA

68. Strukture podjezične kosti so:A. lamina perpendicularisB. processus maxillarisC. corpus mandibulaeD. cornu majusE. processus condylaris.

69. Pri ličnici opisujemo naslednje dele:A. lamina perpendicularisB. processus maxillarisC. corpus mandibulaeD. cornu majusE. processus condylaris.

70. Parne kosti lobanje so:A. vomerB. os zygomaticumC. mandibulaD. concha nasalis inferiorE. os palatinumF. os hyoideum.

71. Neparne kosti lobanje so:A. vomerB. os hyoideumC. mandibulaD. concha nasalis inferiorE. os palatinumF. os lacrimale.

72. Parne kosti lobanje so:A. maxillaB. os occipitaleC. os temporaleD. os parietaleE. os frontaleF. os sphenoidale.

73. Neparne kosti lobanje so:A. maxillaB. os occipitaleC. os temporaleD. os parietaleE. os frontaleF. os sphenoidale.

74. Najpomembnejši mečavi sta:A. fonticulus medialisB. fonticulus lateralisC. fonticulus anteriorD. fonticulus posteriorE. fonticulus principalis.

75. Hrbtenica je zgrajena iz:A. 6 vratnih vretencB. 14 prsnih vretencC. 4 ledvenih vretencD. 5 križničnih vretencE. 4-5 trtičnih vretencF. 12 prsnih vretenc.

76. Latinsko ime za vratna vretenca je:A. vertebrae thoracicaeB. vertebrae sacralesC. vertebrae lumbalesD. vertebrae cervicalesE. vertebrae coccygeae.

77. Latinsko ime za prsna vretenca je:A. vertebrae thoracicaeB. vertebrae sacralesC. vertebrae lumbalesD. vertebrae cervicalesE. vertebrae coccygeae.

78. Latinsko ime za ledvena vretenca je:A. vertebrae thoracicaeB. vertebrae sacralesC. vertebrae lumbalesD. vertebrae cervicalesE. vertebrae coccygeae.

79. Latinsko ime za trtična vretenca je:A. vertebrae thoracicaeB. vertebrae sacralesC. vertebrae lumbalesD. vertebrae cervicalesE. vertebrae coccygeae.

80. Latinsko ime za križnična vretenca je:A. vertebrae thoracicaeB. vertebrae sacralesC. vertebrae lumbalesD. vertebrae cervicalesE. vertebrae coccygeae.

81. Strukture atlasa so:A. fovea articularis superior in inferiorB. massa lateralisC. arcus anteriorD. densE. processus costarius.

OKOSTJE

82. Strukture prsnih vretenc so:A. fovea costalis superior in inferiorB. faseteC. hiatus sacralisD. densE. processus costariusF. foramina sacralia.

83. Strukture ledvenih vretenc so:A. acetabulumB. massae lateralesC. arcus posteriorD. densE. processus costariusF. foramina sacralia.

84. Strukture križnice so:A. facies auricularisB. massae lateralesC. hiatus sacralisD. densE. processus costariusF. foramina sacralia.

85. Strukture rebra so:A. manubriumB. angulusC. acromionD. spina scapulaeE. sulcusF. facies articularis acromialis.

86. Strukture prsnice so:A. manubriumB. angulus costaeC. facies articularis sternalisD. spina scapulaeE. sulcus costaeF. facies articularis acromialis.

87. Strukture lopatice so:A. manubriumB. cavitas glenoidalisC. facies articularis sternalisD. spina scapulaeE. sulcus costaeF. facies articularis acromialis.

88. Strukture ključnice so:A. manubrium sterniB. angulus costaeC. facies articularis sternalisD. spina scapulae

E. ksifoidF. facies articularis acromialis.

89. Za rebra velja naslednja trditev:A. jih je 12 parovB. jih je 10 parovC. prvih sedem je posredno spojenih s prsnicoD. prvih sedem so prava rebraE. 11. in 12. rebro sta pravi rebriF. 9. rebro je nepravo rebro.

90. Križnica je zgrajena iz:A. 4 do 5 sakralnih vretencB. 3 kokcigealnih vretencC. 5 sakralnih vretencD. 3 do 4 trtičnih vretencE. 3 do 4 sakralnih vretencF. 5 trtičnih vretenc.

91. Za ledvena vretenca velja:A. imajo razcepljen trnB. imajo dolge stranske odrastkeC. imajo faseteD. imajo zobE. nimajo telesaF. imajo velika telesa.

92. Za prsna vretenca velja:A. imajo faseteB. imajo ledvičasta telesaC. imajo srčasta telesaD. imajo dolge trneE. imajo ploščate trneF. nimajo telesa.

93. Vertebra prominens je:A. 1. vratno vretenceB. 1. prsno vretenceC. 6. vratno vretenceD. 7. prsno vretenceE. 7. vratno vretenceF. 5. ledveno vretence.

94. Fissura orbitalis superior je del: A. maksilarne kostiB. frontalne kostiC. sfenoidalne kostiD. petrosnega dela temporalne kostiE. temporalne kostiF. etmoidalne kosti.

95. Lamina cribrosa je del:A. ralaB. sfenoidalne kostiC. frontalne kostiD. etmoidalne kosti

TKIVA

E. palatinalne kostiF. maksile.

96. Promontorium je kot med:A. 4. in 5. ledvenim vretencemB. 4. ledvenim vretencem in bazo križniceC. 5. ledvenim vretencem in bazo križniceD. 5. ledvenim vretencem in vrhom križniceE. 1. in 2 vratnim vretencemF. ključnico in lopatico.

97. Processus pterygoideus je del:A. temporalne kostiB. etmoidalne kostiC. mandibuleD. sfenoidalne kostiE. okcipitalne kostiF. frontalne kosti.

98. Katera struktura NI del medvretenčne ploščice:A. nucleus pulposusB. anulus fibrosusC. synoviaD. vezivni hrustanecE. sinovialna ovojnicaF. vezivna ovojnica.

99. Odprtina, ki jo omejujeta veji dimeljnice, je:A. linea arcuataB. acetabulumC. foramen obturatoriumD. incisura ischiadica majorE. incisura ischiadica minorF. foramen magnum.

100. Proksimalno vrsto zapestnih kosti tvorijo:A. os lunatumB. os trapeziumC. os triquetrumD. os hamatumE. os naviculareF. os cuboideum.

101. V distalno vrsti zapestnih kosti se nahajajo:A. os capitatumB. os hamatumC. os scaphoideumD. calcaneusE. os pisiformeF. os lunatum.

102. Strukture podlahtnice so:A. olecranonB. collum radiiC. caput ulnaeD. fossa olecrani

E. facies articularis carpeaF. incisura radialis.

103. Strukture koželjnice so:A. tuberculum majus in minusB. sulcus carpiC. incisura ulnaris radiiD. incisuro trochlearisE. processus styloideus radiiF. olecranon.

104. Strukture nadlahtnice so:A. tuberculum majusB. collum radiiC. sulcus n. ulnarisD. fossa olecraniE. facies articularis carpeaF. incisura radialis.

105. Struktura, ki jo oblikujejo zapestne kosti, se imenuje:A. tuberculum majus in minusB. sulcus carpiC. incisura ulnaris radiiD. incisura trochlearisE. eminentia carpi radialisF. olecranon.

106. Struktura, ki jo oblikujejo zapestne kosti, se imenuje:A. eminentia carpi ulnarisB. collum radiiC. caput ulnaeD. fossa olecraniE. facies articularis carpeaF. incisura radialis.

107. Strukture nadlahtnice so:A. tuberculum majus in minusB. sulcus carpiC. incisura ulnaris radiiD. incisura trochlearisE. caput humeriF. olecranon.

108. Strukture nadlahtnice so:A. eminentia carpi lateralisB. collum radiiC. medialni in lateralni epikondilD. fossa olecraniE. facies articularis carpeaF. incisura radialis.

109. Proksimalno vrsto zapestnih kosti tvorijo:A. os naviculareB. os hamatumC. os lunatumD. os trapezium

OKOSTJE

E. os capitatumF. os triquetum.

110. V distalni vrsti zapestnih kosti se nahajajo:A. os naviculareB. os hamatumC. os lunatumD. os trapeziumE. os capitatumF. os triquetum.

111. Za kolčnico velja naslednja trditev:A. je zgrajena iz dveh delovB. ima foramen obturatoriumC. je kost nepravilne oblikeD. je zgrajena iz treh zasnovE. vsi deli ostanejo samostojni do visoke starostiF. vsi deli ostanejo samostojni do pubertete.

112. Za črevnico velja naslednja trditev:A. se zgoraj konča z grebenom B. na notranji strani se naraščajo glutealne mišiceC. na notranji strani je linea arcuataD. na zgornjem grebenu se naraščajo trebušne mišiceE. na zgornjem grebenu se naraščajo fleksorne

mišice kolenaF. je kost nepravilne oblike.

113. Strukture sednice so:A. facies symphysialisB. labium internumC. tuber ischiadicumD. linea arcuataE. spina ischiadicaF. crista iliaca.

114. Strukture dimeljnice so:A. labium externumB. incisura ischadica majorC. incisura ischiadica minorD. facies symphysialisE. linea arcuataF. spina ischiadica.

115. Za medenico velja naslednja trditev:A. moška medenica ima prečno ovalni vhodB. ženska medenica ima ožji izhod kot moškaC. ženska medenica ima srčasti vhodD. moška medenica ima ožji izhod kot vhodE. ženska medenica ima prečno ovalni vhodF. moška medenica je višja.

116. Latinsko ime za stegnenico je:A. tibiaB. pelvisC. femurD. humerusE. radiusF. fibula.

117. Latinsko ime za kolčnico je:A. os iliiB. pelvisC. os coxaeD. patellaE. os pubisF. fibula.

118. Strukture kolčnice so:A. linea terminalisB. crista iliacaC. caput femorisD. condylus medialis in lateralisE. os iliiF. trochanter major in minor.

119. Strukture kolčnice so:A. acetabulumB. os ischiiC. pelvis minorD. fovea capitis femorisE. eminentia intercondylarisF. incisura fibularis.

120. Strukture kolčnice so:A. apertura pelvis superior in inferiorB. epicondylus medialis in lateralisC. symphysis pubicaD. facies articularis fibularisE. linea arcuataF. spina iliaca anterior superior in spina iliaca

posterior superior.

121. Strukture medenice so:A. linea terminalisB. crista iliacaC. caput femorisD. condylus medialisE. os iliiF. trochanter major in minor.

TKIVA

122. Strukture medenice so:A. malleolus medialisB. os ischiiC. pelvis minorD. fovea capitis femorisE. eminentia intercondylarisF. incisura fibularis.

123. Strukture medenice so:A. apertura pelvis superior in inferiorB. epicondylus medialis in lateralisC. symphysis pubicaD. facies articularis fibularisE. acetabulumF. labium internum in externum.

124. Strukture stegnenice so:A. linea terminalisB. crista iliacaC. caput femorisD. malleolus lateralisE. os iliiF. trochanter major in minor.

125. Strukture stegnenice so:A. malleolus medialisB. os ischiiC. pelvis minorD. fovea capitis femorisE. eminentia intercondylarisF. incisura fibularis.

126. Strukture stegnenice so:A. apertura pelvis superior in inferiorB. epicondylus medialis in lateralisC. linea intertrochantericaD. facies articularis fibularisE. acetabulumF. spina iliaca anterior superior in spina iliaca

posterior inferior.

127. Strukture golenice so:A. linea terminalisB. crista iliacaC. caput femorisD. condylus medialis in lateralisE. os iliiF. trochanter major in minor.

128. Strukture golenice so:A. malleolus medialisB. os ischiiC. linea intertrochantericaD. fovea capitis femorisE. eminentia intercondylarisF. incisura fibularis.

129. Strukture golenice so:A. apertura pelvis superior in inferiorB. epicondylus medialis in lateralisC. symphysis pubicaD. facies articularis fibularisE. fovea capitisF. eminentia intercondylaris.

130. Latinsko ime za stopalnice je:A. ossa digitorum pedisB. ossa tarsiC. ossa metatarsiD. ossa carpiE. ossa metacarpiF. ossa digitorum.

131. Latinsko ime za prstnice je:A. ossa digitorumB. ossa tarsiC. ossa metatarsiD. ossa carpiE. ossa metacarpiF. tuberositas phalangis.

132. Latinsko ime za nartnice je:A. ossa digitorumB. ossa tarsiC. ossa metatarsiD. ossa carpiE. ossa metacarpiF. ossa digitorum tarsi.

133. K nartnicam prištevamo:A. os hamatumB. talusC. os trapeziumD. os cuboideumE. os capitatumF. ossa cuneiformia.

134. K medialni vrsti nartnic prištevamo:A. os cuboideumB. talusC. calcaneusD. os naviculare

OKOSTJE

E. ossa cuneiformiaF. tuber calcanei.

135. K lateralni vrsti nartnic prištevamo:A. os trapeziumB. talusC. calcaneusD. os naviculareE. ossa cuneiformiaF. os cuboideum.

136. Atlas je latinsko ime za:A. trticoB. nosačC. peto ledveno vretenceD. sedmo vratno vretenceE. mečnicoF. okretač.

137. Epistropheus je grško ime za:A. okretačB. nosačC. lopaticoD. ključnicoE. podjezičnicoF. trtico.

138. Kost raste v dolžino zaradi:A. epifizeB. diploeC. pokostniceD. rastnega hrustancaE. primarnega osifikacijskega jedraF. diafize.

ZVEZE MED KOSTMI – ARTROLOGIJA

1. Sinartroza je:A. sklep s sklepno špranjoB. sklep brez sklepne špranje.

Med sklepnima površinama je lahko:C. hialini hrustanecD. maščevjeE. vezivo.

2. Pri sinhondrozi je med sklepnima površinama:A. elastični hrustanecB. vezivoC. halini hrustanecD. vezivni hrustanecE. kostnina.

3. Pri sindezmozi je med sklepnima površinama:A. elastični hrustanecB. vezivni hrustanecC. hialini hrustanecD. vezivoE. cement.

4. Pri simfizi je med sklepnima površinama:A. kostninaB. elastični hrustanecC. vezivni hrustanecD. hialini hrustanecE. vezivo.

5. Značilna sinhondroza je:A. sramnična zrastB. sutura coronalisC. sutura lambdoideaD. tibiofibularna zvezaE. stik prvega rebra s prsnico.

6. Značilna sindezmoza je:A. spodnja tibiofibularna zvezaB. šivC. zveza med zobom in zobnicoD. sramnična zrastE. medvretenčna ploščica.

7. Šiv je:A. sinhondrozaB. sindezmozaC. diartrozaD. simfizaE. enarthrosis spheroidea.

8. Sramnična zrast je:A. ginglymusB. sinhondrozaC. sindezmozaD. simfizaE. sinartroza.

9. Sutura coronalis je med:A. temenicama in zatilnicoB. temenicama in čelnicoC. temenicamaD. temenico in senčnicoE. čelnicama.

10. Sutura lambdoidea je med:A. temenicama in čelnicoB. temenicamaC. temenico in senčnicoD. temenicama in zatilnicoE. čelnicama.

11. Sutura sagittalis je med:A. temenicama in čelnicoB. temenicamaC. temenico in senčnicoD. temenicama in zatilnicoE. čelnicama.

12. Articulatio je:A. nepravi sklepB. pravi sklepC. gibljivi sklepD. negibljivi sklepE. diartroza.

13. Articulatio je:A. nepravi sklepB. negibljiva zveza med dvema kostemaC. gibljiva zveza med dvema ali več kostmiD. negibljiva zveza med dvema ali več kostmiE. negibljiva zveza med več kostmi.

14. Sklepnim površinam se prilega:A. hialini hrustanecB. pokostnicaC. elastični hrustanecD. sinovijaE. čvrsto vezivo.

OKOSTJE

15. Sklepni hrustanec:A. ima žileB. nima žil.

Prehranjuje se:C. z difuzijoD. s sinovijoE. z limfo.

16. Sklepna ovojnica je zgrajena:A. iz zunanje sinovialne in notranje fibrozne

ovojniceB. samo iz sinovialne ovojniceC. samo iz fibrozne ovojniceD. iz zunanje fibrozne in notranje sinovialne

ovojniceE. iz zunanje fibrozne in notranje maščobne

ovojnice.

17. Sinovialna ovojnica:A. je iz čvrstega vezivaB. izloča sinovijoC. izloča limfoD. ne vsebuje žilE. vsebuje čutne celice.

18. Fibrozna ovojnica:A. je iz rahlega vezivaB. je iz čvrstega vezivaC. izloča sinovijoD. se nadaljuje v pokostnicoE. se nadaljuje s kito.

19. Stalni elementi pravega sklepa so:A. sklepna špranjaB. sklepni hrustanecC. bursa synovialisD. sklepna ovojnicaE. sinovija.

20. Pomožne strukture pravega sklepa so:A. sklepna ovojnicaB. sinovialna ovojnicaC. meniscusD. kitaE. discus.

21. Bursa synovialis je:A. vezivno-hrustančni vložekB. maščobna blazinicaC. sluzni mešičekD. zgrajena kot fibrozna ovojnicaE. napolnjena s sinovijo.

22. Meniscus:A. je sluzni mešičekB. je vezivno-hrustančni vložekC. je vezivni vložekD. zmanjšuje trenje kite ob kostE. zmanjšuje trenje med kostmi.

23. Sklepni discus:A. je vezivno-hrustančni vložekB. je kostni vložekC. izravnava neskladnosti sklepnih površinD. zmanjšuje trenje kite ob kostE. zmanjšuje trenje med sklepnimi površinami.

24. Jajčast sklep je:A. enoosni sklepB. večosni sklepC. dvoosni sklepD. art.condylaris.

V njem so možni naslednji gibi:E. samo fleksija in ekstenzijaF. fleksija, ekstenzija, abdukcija, addukcija in

cirkumdukcija.

25. Enarthrosis spheroidea:A. je posebna vrsta kroglastega sklepaB. je posebna vrsta jajčastega sklepaC. gibi v temu sklepu so manj obsežni kot pri

kroglastemD. gibi v temu sklepu so bolj obsežni kot pri

kroglastemE. je zapestni sklep.

26. Ginglymus je:A. tečajast sklepB. sedlast sklep.

V temu sklepu so možni naslednji gibi:C. fleksija in ekstenzijaD. feksija, ekstenzija, addukcija in abdukcijaE. vsi gibi so možni.

27. Čepast sklep je:A. art. condylarisB. art. sellarisC. enoosni sklepD. proksimalni radioulnarni sklepE. spodnji skočni sklep.

28. Kroglast sklep je:

OKOSTJE

A. enoosni sklepB. večosni sklepC. dvoosni sklepD. sklep brez osiE. art. spheroidea.

29. Drsni sklep je:A. posebna vrsta kroglastega sklepa B. sklep s številnimi osmi C. sklep brez osiD. sklep z eno osjoE. sklep med zapestnicami.

30. Art. plana je:A. sedlast sklep B. drsni sklep.

V tem sklepu:C. so možni vsi gibiD. je drsenje neznatnoE. sta možni pronacija in supinacija.

31. Art. spheroidea je:A. posebna vrsta kroglastega sklepaB. kroglast sklepC. čepast sklepD. tečajast sklepE. sedlast sklep.

32. Art. sellaris je:A. enoosni sklep B. dvoosni sklepC. sklep brez osi.

Tipičen primer je:D. sklep med zapestnicamiE. prvi karpometakarpalni sklep.

33. Art. condylaris je:A. sedlast sklepB. jajčast sklepC. čepast sklep.

V temu sklepu so možni:D. vsi gibiE. vsi gibi, razen rotacije.

34. Art. trochoidea:A. je enoosni sklepB. ima sklepni površini enaki kot tečajast sklepC. ima sklepni površini enaki kot sedlast sklepD. je dvoosni sklepE. je ginglymus.

35. Tečajast sklep je:A. enoosni sklepB. brezosni sklepC. večosni sklep

D. dvoosni sklepE. sinartroza.

36. Pri tečajastem sklepu so možni naslednji gibi:A. pronacija in supinacijaB. fleksija in ekstenzijaC. addukcija in abdukcijaD. vsi gibiE. gibi so neznatni.

37. Pri kroglastem sklepu so možni naslednji gibi:A. samo fleksija, ekstenzija, addukcija in

abdukcijaB. samo fleksija, ekstenzija, addukcija, abdukcija

in rotacijaC. fleksija, ekstenzija, addukcija, abdukcija,

rotacija in cirkumdukcijaD. fleksija, ekstenzija, pronacija, supinacija,

rotacija in cirkumdukcijaE. samo fleksija, ekstenzija, addukcija in

cirkumdukcija.

38. Pri čepastem sklepu so možni naslednji gibi:A. fleksija in ekstenzijaB. pronacija in supinacijaC. rotacijaD. cikumdukcijaE. addukcija in abdukcija.

39. Vretenca so med seboj speta:A. samo v pravih sklepihB. samo v nepravih sklepihC. v pravih in nepravih sklepihD. z diskusiE. z meniskusi.

40. Vretenca so med seboj speta v:A. sindezmozahB. samo pravih sklepihC. pravih in nepravih sklepih.

Pravi sklepi so:D. med telesi vretencE. med sklepnimi odrastki vretenc.

41. Discus intervertebralis tvori:A. centralno fibrozno jedro in lamelarno zgrajen

obodB. anulus pulposus in nucleus fibrosusC. anulus fibrosus in nucleus pulposusD. centralno zdrizasto jedro in lamelarno zgrajen

obodE. vezivni hrustanec.

OKOSTJE

42. Debelina vseh medvretenčnih ploščic znaša:A. 1/3 dolžine hrbteniceB. 1/10 dolžine hrbteniceC. 1/2 dolžine hrbteniceD. 1/5 dolžine hrbteniceE. 2/3 dolžine hrbtenice.

43. Medvretenčne ploščice ležijo:A. v višini medvretenčne lineB. v višini trnovC. v višini stranskih odrastkovD. ob izstopu spinalnih živcev iz hrbteničnega

kanalaE. ob izstopu spinalnih živcev iz hrbtenjače.

44. Lig. flavum vsebuje razen čvrstega vezivnega tkiva še:

A. elastično vezivoB. maščobno vezivo.

Spaja:C. trna sosednjih vretencD. loka sosednjih vretencE. stranske odrastke sosednjih vretenc.

45. Lig. longitudinale anterius:A. je kratka hrbtenična vezB. je dolga hrbtenična vez.

Spaja:C. sprednje strani teles vretencD. zadnje strani teles vretencE. stranske odrastke vretenc.

46. Lig. longitudinale posterius:A. spaja trne vretencB. spaja sklepne odrastke vretencC. spaja zadnje strani teles vretencD. je dolga hrbtenična vezE. vsebuje elastično vezivo.

47. Atlantoaksialni sklep je:A. sklep med nosačem in okretačemB. sklep med nosačem in zatilnicoC. čepast sklepD. tečajast sklepE. drsni sklep.

48. Atlantookcipitalni sklep je:A. sedlast sklepB. tečajast sklepC. jajčast sklepD. sklep med nosačem in okretačemE. sklep med nosačem in zatilnico.

49. Gibanje med nosačem in zatilnico je:A. rotacijaB. antefleksija in retrofleksijaC. laterofleksijaD. addukcija in abdukcijaE. neznatno.

50. Gibanje med nosačem in okretačem je:A. neznatnoB. rotacijaC. addukcija in abdukcijaD. antefleksija in retrofleksijaE. pronacija.

51. Hrbtenica ima:A. vratno lordozoB. prsno lordozoC. ledveno kifozoD. križnično kifozoE. prsno kifozo.

52. Hrbtenica je najbolj gibljiva v:A. ledvenem deluB. prsnem deluC. vratnem deluD. križničnem delu.

53. Kostovertebralni sklep je sklep:A. med glavico rebra in telesom vratnih vretencB. med grčico rebra in stranskim odrastkom

prsnih vretencC. med glavico rebra in telesom prsnih vretencD. med glavico rebra in stranskim odrastkom

prsnih vretencE. med grčico rebra in stranskim odrastkom

vratnih vretenc.

54. Kostovertebralna sklepa sta:A. drsna sklepaB. drsni in čepasti sklep.

Delujeta kot:C. kroglast sklepD. tečajast sklepE. sedlast sklep.

55. Rebra so pripeta na prsnico:A. s kostninoB. s cementomC. z elastičnim hrustancemD. s hialinim hrustancemE. z vezivnim hrustancem.

OKOSTJE

56. Čeljustni sklep je:A. med spodnjo čeljustnico in temenicoB. med zgornjo čeljustnico in senčnicoC. med spodnjo čeljustnico in ličnicoD. med spodnjo čeljustnico in senčnicoE. med zgornjo čeljustnico in ličnico.

57. Sklepni površini čeljustnega sklepa sta:A. caput mandibulae in fossa mandibularis senčniceB. processus coronoideus mandibulae in fossa

mandibularis senčniceC. caput mandibulae in fossa mandibularis

ličniceD. processus coronoideus mandibulae in fossa

mandibularis ličniceE. processus condylaris mandibulae in fossa

mandibularis temenice.

58. Med sklepnimi površinami čeljustnega sklepa je:A. labrum glenoidaleB. discus articularisC. meniscusD. bursa synovialisE. maščobno tkivo.

59. Ključnica je na prsnico pripeta:A. s sinartrozoB. v sedlastem sklepuC. v drsnem sklepuD. v kroglastem sklepu po funkcijiE. v jajčastem sklepu.

60. Ključnica je na lopatico pripeta: A. z drsnim sklepomB. s tečajastim sklepomC. s čepastim sklepomD. z jajčastim sklepomE. s sinhondrozo.

61. Kljun lopatice in ključnico povezuje:A. lig. acromioclaviculareB. lig. costoclaviculareC. lig. coracoclaviculareD. lig. sternoclaviculareE. lig. coracohumerale.

62. Ramenski sklep je:A. jajčast sklep B. kroglast sklepC. enarthrosis spheroideaD. sinhondrozaE. sedlast sklep.

63. Sklepno ponvico lopatice povečuje:A. discus articularisB. meniscusC. hrustančast labrum glenoidaleD. ohlapna sklepna ovojnicaE. kostni labrum glenoidale.

64. Pri ramenskem sklepu:A. so možni vsi gibi kroglastega sklepaB. sta možni samo antefleksija in retrofleksijaC. je možna samo rotacijaD. sta možni samo elevacija in cirkumdukcija.

65. Lig. coracohumerale veže:A. processus coracoideus z nadlahtnicoB. acromion z nadlahtnicoC. acromion s kljunom lopatice.

Lig. coracoacromiale kot streha zavira: D. odmik nadlahtnice prek 60 stopinj navzgorE. odmik nadlahtnice prek 90 stopinj navzgor.

66. Ramenski sklep:A. je sestavljen sklepB. sklepne površine so valjasteC. je kroglast s številnimi osmi.

Sestavljata ga:D. sklepna ponvica lopatice in glava ključniceE. sklepna ponvica lopatice in glava nadlahtnice.

67. Komolčni sklep je:A. kroglastB. tečajast s frontalno osjoC. tečajast s prečno osjoD. sedlastE. čepast.

68. V spodnjem skočnem sklepu je:A. plantarna fleksija povezana z everzijo stopalaB. dorzalna fleksija povezana z inverzijo stopalaC. plantarna fleksija povezana z inverzijo stopalaD. dorzalna fleksija povezana z everzijo stopalaE. plantarna fleksija povezana z abdukcijo

stopala.

69. Značilno za komolčni sklep je:A. discusB. meniscusC. močne kolateralne veziD. tri kostiE. križne vezi.

OKOSTJE

70. V komolčnem sklepu so možni naslednji gibi:A. abdukcija in addukcijaB. elevacijaC. fleksija in ekstenzijaD. rotacija, kadar sta obstranski vezi sproščeniE. cirkumdukcija.

71. Proksimalni radioulnarni sklep je:A. čepastB. sedlastC. ginglymusD. tečajastE. jajčast.

72. Distalni radioulnarni sklep je:A. sedlastB. ginglymusC. čepastD. tečajastE. jajčast.

73. Proksimalni in distalni radioulnarni sklep:A. oba sta tečajasta sklepaB. oba sta čepasta sklepaC. oba sta sedlasta sklepaD. prvi je tečajast, drugi čepastE. prvi je čepast, drugi tečajast.

74. Za radioulnarna sklepa je značilno, da je:A. distalni konec ulne z radiusom pripet z

obročasto vezjoB. proksimalni konec radiusa z ulno spojen z

discusomC. distalni konec ulne z radiusom spojen z

discusomD. proksimalni konec radiusa z ulno pripet z

sindezmozoE. proksimalni konec radiusa z ulno pripet z

anularnim ligamentom (lig. annulare).

75. Pri obeh radioulnarnih sklepih so možni naslednji gibi:A. adukcija in abdukcijaB. fleksija in ekstenzijaC. pronacija in supinacijaD. elevacijaE. rotacija, kadar je sklep v delni fleksiji.

76. Zapestni sklep je sklep med:A. ulno in prvo vrsto zapestnih kostiB. ulno in drugo vrsto zapestnih kosti

C. koželjnico in prvo vrsto zapestnih kostiD. koželjnico in drugo vrsto zapestnih kostiE. ulno in koželjnico.

77. Zapestni sklep je:A. kroglastB. čepastC. jajčastD. tečajastE. sedlast.

78. Katera sutura je med čelnico in temenicama:A. sutura coronalisB. sutura lambdoideaC. sutura sagittalisD. sutura temporalisE. bregma.

79. Katera sutura je med temenicama:A. sutura lambdoideaB. sutura sagittalisC. sutura temporalisD. sutura coronalisE. falx cerebri.

80. Katera sutura je med zatilnico in temenicama:A. tentoriumB. sutura temporalisC. sutura coronalisD. sutura lambdoideaE. sutura sagittalis.

81. Pri zapestnem sklepu:A. ulna ni v stiku z zapestnicami, ker jih ločuje

discus articularisB. radius ni v stiku z zapestnicami, ker jih ločuje

discus articularisC. ulna ni v stiku z zapestnicami, ker jih ločuje os

pisiformeD. radius ni v stiku z zapestnicami, ker jih ločuje

os lunatumE. ulna ni v stiku z zapestnicami, ker jih ločuje

bursa synovialis.

82. Pri zapestnem sklepu so možni naslednji gibi:A. samo volarna fleksija, dorzalna fleksija in

cirkumdukcijaB. samo volarna fleksija, dorzalna fleksija,

ulnarna in radialna abdukcijaC. vsi gibi razen rotacijeD. pronacija in supinacijaE. volarna fleksija, dorzalna fleksija, ulnarna in

radialna abdukcija ter cirkumdukcija.

OKOSTJE

83. Sklepi med zapestnicami so:A. jajčastiB. drsni in sinartrozeC. čepastiD. drsniE. tečajasti.

84. Pri palčnem karpometakarpalnem sklepu artikulirata:A. os trapezoideum in palčna dlančicaB. os capitatum in palčna prstnicaC. os trapezium in palčna dlančicaD. os hamatum in palčna dlančicaE. os pisiforme in in palčna prstnica.

85. Palčni karpometakarpalni sklep je:A. sedlast s funkcijo jajčastegaB. kroglast s funkcijo sedlastegaC. jajčast s funkcijo sedlastegaD. sedlast s funkcijo kroglastegaE. sedlast s funkcijo tečajastega.

86. Pri palčnem karpometakarpalnem sklepu so možni naslednji gibi:A. vsi gibiB. vsi gibi razen rotacijeC. vsi gibi razen cirkumdukcijeD. vsi gibi vključno z rotacijoE. vsi gibi vključno s pronacijo.

87. Karpometakarpalni sklepi razen palčnega so:A. sedlastiB. jajčastiC. drsniD. kroglastiE. sinartrozeF. tečajasti.

88. Sklepi med dlančnicami in prstnicami so:A. jajčasti z omejeno gibljivostjoB. drsniC. kroglasti z večjo gibljivostjoD. kroglasti z omejeno gibljivostjoE. amfiartroze.

89. Sklepi med prstnicami so:A. tečajasti z močnimi obstranskimi vezmiB. čepasti z močnimi obstranskimi vezmiC. tečajasti z rahlimi obstranskimi vezmiD. kroglasti z omejeno gibljivostjoE. jajčasti z omejeno gibljivostjo.

90. Križnica je s kolčnicama v stiku:A. s pravim sklepom B. z nepravim sklepomC. z drsnim sklepomD. s sinartrozoE. s sedlastim sklepom.

91. Kolčni sklep je:A. kroglast sklepB. kroglast sklep z omejeno gibljivostjoC. enarthrosis spheroideaD. jajčast sklepE. nepravi sklep.

92. Za kolčni sklep je značilno:A. labrum glenoidaleB. čvrsta sklepna ovojnicaC. ligament znotraj sklepaD. iliofemoralna vezE. pubofemoralna vez.

93. Kolenski sklep je:A. med kondiloma stegnenice in golenicoB. med kondiloma stegnenice in pogačicoC. med golenico in pogačicoD. med kondiloma stegnenice, golenico in

pogačico.

94. Elementi kolenskega sklepa so:A. labrum acetabulareB. labrum glenoidaleC. meniscus medialis in lateralisD. notranja in zunanja križna vezE. tibialni in fibularni kolateralni ligament.

95. Kolenski sklep je:A. kroglast in čepastB. tečajast in čepastC. sedlast in čepastD. jajčast in čepastE. drsni in čepast.

96. V kolenskem sklepu lahko:A. upogibamo in iztezamo

Rotiramo:B. kadar sta obstranski vezi napetiC. kadar sta obstranski vezi sproščeniD. kadar je sklep v ekstenzijiE. kadar je sklep v delni fleksiji.

OKOSTJE

97. Proksimalni sklep med golenico in mečnico je:A. vezivna zrastB. sinartroza C. amfiartrozaD. sinhondrozaE. drsni, z omejeno gibljivostjo.

98. Distalni sklep med golenico in mečnico je:A. amfiartrozaB. sinhondrozaC. drsni, z omejeno gibljivostjoD. vezivna zrastE. čepast.

99. Zgornji skočni sklep je:A. čepast, s prečno ležečo osjoB. tečajast, z vzdolžno ležečo osjoC. tečajast, s prečno ležečo osjoD. vezivna zrastE. drsni.

100. V zgornjem skočnem sklepu so možni naslednji gibi:A. inverzija in everzijaB. pronacija in supinacijaC. volarna in dorzalna fleksijaD. plantarna in dorzalna fleksijaE. vsi gibi.

101. Spodnji skočni sklep je sklep med:A. skočnico in petnicoB. skočnico in čolničemC. petnico in čolničemD. skočnico, petnico in čolničemE. skočnico, petnico in klini.

102. Spodnji skočni sklep je:A. tečajastB. sedlastC. drsni.

Os leži:D. prečnoE. poševnoF. vzdolžno.

MIŠIČJE – MIOLOGIJA

1. Supinatorja podlakta sta:A. m. biceps brachiiB. m. infraspinatusC. m. brachialisD. m. supraspinatusE. m. triceps brachiiF. m. brachioradialis.

2. Latinsko ime za narastišče mišice je:A. venterB. punctum mobileC. origoD. tendoE. caputF. insertio.

3. Latinsko ime za izvor mišice je:A. venterB. punctum mobileC. origoD. tendoE. caputF. insertio.

4. Premična točka mišice je:A. venterB. punctum mobileC. origoD. punctum fixumE. caputF. insertio.

5. Nepremična točka mišice je:A. venterB. punctum mobileC. origoD. tendoE. punctum fixumF. insertio.

6. Latinsko ime za trebuh mišice je:A. venterB. caudaC. origoD. tendoE. caputF. insertio.

7. Za kito velja da:A. je zgrajena iz mišičnega tkivaB. je zgrajena iz kolagenskih vlakenC. pripenja mišico na sinovialno ovojnicoD. pripenja mišico na pokostnicoE. pripenja mišico na kitno ovojnicoF. je zgrajena iz rahlega veziva.

8. Latinsko ime za rep mišice je:A. venterB. caudaC. origoD. tendoE. caputF. insertio.

9. Latinsko ime za glavo mišice je:A. venterB. punctum mobileC. origoD. tendoE. caputF. insertio.

10. Ovojnice mišice si sledijo od znotraj navzven:A. fascia, endomysium, perimysium externum,

paramysiumB. endomysium, fascia, paramysium, perimysium

externumC. endomysium, perimysium externum, epimysium,

fasciaD. endomysium, perimysium externum, fascia,

paramysiumE. fascia, paramysium, perimysium externum,

endomysium.

11. Ovojnice mišice si sledijo od zunaj navznoter:A. fascia, endomysium, perimysium externum,

paramysiumB. endomysium, fascia, paramysium, perimysium

externumC. endomysium, perimysium externum,

paramysium, fasciaD. endomysium, perimysium externum,fascia,

paramysiumE. fascia, epimysium, perimysium externum,

endomysium.

12. Označi hrbtne mišice:A. platysmaB. m. masseterC. m. erector trunciD. m. rectus abdominisE. m. obliquus externus abdominisF. m. trapezius.

13. Označi hrbtne mišice:A. m. occipitofrontalisB. m. stylohyoideusC. m. obliquus internus abdominisD. m. serratus anteriorE. mm. scaleniF. m. levator scapulae.

14. Označi hrbtne mišice:A. m. rhomboideus major in minorB. m. rectus abdominisC. m. mylohyoideusD. m. obliquus externus abdominiE. m. latissimus dorsiF. m. sternohyoideus.

15. Označi mišice sprednje trebušne stene:A. platysmaB. m. transversus abdominisC. m. erector trunciD. m. rectus abdominisE. m. obliquus externus abdominisF. m. trapezius.

16. Označi mišice sprednje trebušne stene:A. m. occipitofrontalisB. m. stylohyoideusC. m. obliquus internus abdominisD. m. serratus anteriorE. mm. scaleniF. m. levator scapulae.

17. Označi mišice sprednje trebušne stene:A. mm. rhomboideus major in minorB. m. rectus abdominisC. m. mylohyoideusD. m. trapeziusE. m. latissimus dorsiF. m. sternohyoideus.

18. Označi mišice glave:A. platysmaB. m. masseterC. m. temporalisD. m. digastricus

E. m. deltoideusF. m. trapezius.

19. Označi mišice glave:A. m. occipitofrontalisB. m. stylohyoideusC. mm. auricularis superior, anterior in posteriorD. m. levator scapulaeE. mm. scaleniF. m. geniohyoideus.

20. Označi mišice glave:A. mm. rhomboideus major in minorB. m. levator anguli orisC. m. mylohyoideusD. m. orbicularis oculiE. m. latissimus dorsiF. m. sternohyoideus.

21. Označi mišice vratu:A. platysmaB. m. masseterC. m. erector trunciD. m. sternocleidomastoideusE. m. temporalisF. m. trapezius.

22. Označi mišice vratu:A. m. occipitofrontalisB. m. stylohyoideusC. m. obliquus internus abdominisD. m. serratus anteriorE. mm. scaleniF. m. levator scapulae.

23. Označi mišice vratu:A. mm. rhomboideus major in minorB. m. rectus abdominisC. m. mylohyoideusD. m. orbicularis oculiE. m. latissimus dorsiF. m. sternohyoideus.

24. Označi žvečne mišice:A. m. temporoparietalisB. m. geniohyoideusC. platysmaD. m. trapeziusE. m. digastricusF. m. masseter.

25. Označi žvečne mišice:A. m. levator labii superiorisB. m. buccinatorC. m. omohyoideusD. m. longus capitis

E. mm. pterygoideus medialis in lateralisF. m. mentalis.

26. Označi žvečne mišice:A. m. mentalisB. m. epicraniusC. m. buccinatorD. m. longus colliE. m. temporalisF. m. geniohyoideus.

27. Označi mimične mišice:A. m. temporoparietalisB. mm. scaleniC. platysmaD. m. trapeziusE. m. digastricusF. m. masseter.

28. Označi mimične mišice:A. m. levator labii superiorisB. m. digastricusC. m. masseterD. m. longus capitisE. mm. pterygoideus medialis in lateralisF. m. mylohiodeus.

29. Označi mimične mišice:A. m. masseterB. m. epicraniusC. m. buccinatorD. m. longus colliE. m. temporalisF. m. geniohyoideus.

30. Označi stranske vratne mišice:A. m. temporoparietalisB. m. epicraniusC. platysmaD. m. trapeziusE. m. digastricusF. m. masseter.

31. Označi stranske vratne mišice:A. m. levator labii superiorisB. m. digastricusC. m. sternocleidomastoideusD. m. longus capitisE. mm. pterygoideus medialis in lateralisF. m. sternothyroideus.

32. Označi stranske vratne mišice:A. m. spinalisB. m. scalenus posteriorC. m. sternothyroideusD. m. longus colli

E. m. temporalisF. m. geniohyoideus.

33. Označi sprednje vratne mišice:A. m. temporoparietalisB. m. scalenus posteriorC. platysmaD. m. trapeziusE. m. digastricusF. m. masseter.

34. Označi sprednje vratne mišice:A. m. sternocleidomastoideusB. m. scalenus anteriorC. m. omohyoideusD. m. longus capitisE. mm. pterygoideus medialis in lateralisF. m. sternothyroideus.

35. Označi sprednje vratne mišice:A. m. spinalisB. m. epicraniusC. m. sternocleidomastoideusD. m. longus colliE. m. temporalisF. m. geniohyoideus.

36. Označi prevertebralne vratne mišice:A. m. temporoparietalisB. m. longus colliC. platysmaD. m. trapeziusE. m. digastricusF. m. spinalis.

37. Označi prevertebralne vratne mišice:A. m. trapeziusB. mm. rhomboideus major in minorC. m. omohyoideusD. m. longus capitisE. mm. pterygoideus medialis in lateralisF. m. erector trunci.

38. Označi prevertebralne vratne mišice:A. m. spinalisB. m. epicraniusC. m. sternocleidomastoideusD. m. longus colliE. m. temporalisF. m. geniohyoideus.

39. Označi globoke mišice hrbta:A. m. iliocostalisB. m. longus colliC. platysmaD. m. trapezius

E. m. spinalisF. m. latissimus dorsi.

40. Označi globoke mišice hrbta:A. m. trapeziusB. mm. rhomboideus major in minorC. m. latissimus dorsiD. m. longus capitisE. mm. pterygoideus medialis in lateralisF. m. erector trunci.

41. Označi globoke mišice hrbta:A. m. spinalisB. m. pectoralis majorC. m. rectus abdominisD. m. longus colliE. mm. scaleniF. mm. rhomboideus major in minor.

42. Označi povrhnje mišice hrbta:A. m. temporoparietalisB. m. transversus abdominisC. platysmaD. m. trapeziusE. m. digastricusF. m. longissimus.

43. Označi povrhnje mišice hrbta:A. m. iliocostalisB. mm. rhomboideus major in minorC. m. obliquus internus abdominisD. m. longus capitisE. mm. pterygoideus medialis in lateralisF. m. erector trunci.

44. Označi povrhnje mišice hrbta:A. m. spinalisB. m. epicraniusC. m. rectus abdominisD. m. longus colliE. m. levator scapulaeF. m. geniohyoideus.

45. Označi mišice sprednje trebušne stene:A. m. rhomboideus majorB. m. transversus abdominisC. platysmaD. m. trapeziusE. m. digastricusF. m. masseter.

46. Označi mišice sprednje trebušne stene:A. m. serratus anteriorB. mm. rhomboideus major in minorC. m. obliquus internus abdominisD. m. longus capitis

E. mm. pterygoideus medialis in lateralisF. m. erector trunci.

47. Označi mišice sprednje trebušne stene:A. m. spinalisB. m. epicraniusC. m. rectus abdominisD. m. longus colliE. m. pectoralis majorF. m. geniohyoideus.

48. Označi dihalne mišice:A. m. infraspinatusB. m. supraspinatusC. mm. intercostales interniD. diaphragmo abdominisE. m. deltoideusF. m. pronator teres.

49. Označi dihalne mišice:A. m. supraspinatusB. m. biceps brachiiC. m. pronator teresD. m. subscapularisE. m. latisimus dorsiF. mm. intercostales externi.

50. Označi mišice ramenskega sklepa:A. m. brachialisB. m. supinatorC. mm. intercostales interniD. m. pectoralis majorE. m. deltoideusF. m. pronator teres.

51. Označi mišice ramenskega sklepa:A. m. supraspinatusB. m. biceps brachiiC. m. pronator teresD. m. subscapularisE. m. latissimus dorsiF. m. teres major.

52. Označi mišice komolčega sklepa:A. m. brachialisB. m. teres minorC. m. supraspinatusD. m. teres majorE. m. deltoideusF. m. pronator teres.

53. Označi mišice komolčnega sklepa:A. m. supraspinatusB. m. biceps brachiiC. m. pronator teresD. m. subscapularis

E. m. latissimus dorsiF. m. brachioradialis.

54. Označi mišice radioulnarnih sklepov:A. m. brachialisB. m. supinatorC. m. coracobrachialisD. m. pronator quadratusE. m. deltoideusF. m. pronator teres.

55. Označi mišice radioulnarnih sklepov:A. m. supraspinatusB. m. biceps brachiiC. m. pronator teresD. m. subscapularisE. m. latissimus dorsiF. m. brachioradialis.

56. Označi mišice, ki izvirajo z medialnega epikondilanadlahtnice:A. m. extensor carpi radialis brevisB. m. flexor digitorum superficialisC. m. extensor digitorumD. m. pronator teresE. m. soleusF. m. flexor carpi radialis.

57. Označi mišice, ki izvirajo z medialnega epikondila nadlahtnice:A. m. flexor digitorum longusB. m. biceps brachiiC. m. extensor carpi ulnarisD. m. brachioradialisE. m. piriformisF. m. flexor carpi ulnaris.

58. Označi mišice, ki izvirajo z medialnega epikondila nadlahtnice:A. m. supraspinatusB. m. extensor carpi radialis brevis et longusC. m. flexor carpi ulnarisD. m. triceps brachiiE. m. pronator quadratusF. mm. flexor digitorum superficialis in

profundus.

59. Označi mišice, ki izvirajo iz lateralnega epikondila nadlahtnice:A. m. extensor carpi radialis brevisB. m. flexor carpi ulnarisC. m. infraspinatusD. m. pronator teresE. m. extensor carpi ulnarisF. m. flexor carpi radialis.

60. Označi mišice, ki izvirajo z lateralnega epikondila nadlahtnice:A. m. flexor digitorum longusB. m. biceps brachiiC. m. extensor digitorumD. m. flexor digitorum superficialisE. m. piriformisF. m. subscapularis.

61. Ingvinalni ligament:A. poteka od ksifoida do pubične simfizeB. poteka od črevnice do pubične simfizeC. nad njim je ingvinalni kanalD. pod njim je ingvinalni kanalE. je formacija aponevroze trebušnih mišicF. je formacija aponevroze hrbnih mišic.

62. Označi mišice kolčnega sklepa:A. m. extensor digitorum longusB. m. rectus femorisC. m. iliopsoasD. m. tibialis posteriorE. m. soleusF. m. flexor hallucis longus.

63. Označi mišice kolčnega sklepa:A. m. flexor digitorum longusB. m. biceps femorisC. m. gluteus maximusD. m. soleusE. m. piriformisF. m. gastrocnemius.

64. Označi mišice kolčnega sklepa:A. mm. vastus medialis, lateralis in intermediusB. m. gastrocnemius, caput lateraleC. m. flexor carpi ulnarisD. mm. adductor longus, magnus in brevisE. m. semimembranosusF. mm. flexor digitorum superficialis in profundus.

65. Označi mišice kolenskega sklepa:A. m. semimembranosusB. m. rectus femorisC. m. iliopsoasD. m. tibialis posteriorE. m. soleusF. m. sartorius.

66. Označi mišice kolenskega sklepa:A. m. quadriceps femorisB. m. biceps femorisC. m. gluteus maximusD. m. flexor hallucis longusE. m. piriformisF. m. gastrocnemius.

67. Označi mišice kolenskega sklepa:A. mm. vastus medialis, lateralis in intermediusB. m. gastrocnemius, caput lateraleC m. obturatorius internusD. mm. adductor longus, magnus in brevisE. m. semimembranosusF. mm. flexor digitorum superficialis in

profundus.

68. Označi mišice zgornjega in spodnjega skočnega sklepa:A. m. biceps femorisB. m. rectus femorisC. m. iliopsoasD. m. tibialis posteriorE. m. soleusF. m. sartorius.

69. Označi mišice zgornjega in spodnjega skočnega sklepa:A. m. flexor digitorum longusB. m. biceps femorisC. m. gluteus maximusD. m. semitendinosusE. m. piriformisF. m. gastrocnemius.

70. Označi mišice zgornjega in spodnjega skočnega sklepa:A. mm. vastus medialis, lateralis in intermediusB. m. gastrocnemius lateralisC. m. flexor hallucis longusD. mm. adductor longus, magnus in brevisE. m. semimembranosusF. mm. flexor digitorum superficialis in

profundus.

71. M. masseter:A. zapira očesno režoB. vleče ustnico navzgorC. vleče ustni kot navzdolD. pomika spodnjo čeljustnico navzgorE. poteza uhelj navzgorF. vleče ustni kot navzgor.

72. M. orbicularis oculi:A. vleče ustni kot navzgorB. vleče ustnico navzgorC. vleče ustni kot navzdolD. pomika spodnjo čeljustnico navzgorE. poteza uhelj navzgorF. zapira očesno režo.

73. M. levator anguli oris:A. zapira ustno režoB. vleče ustnico navzgorC. vleče ustni kot navzdolD. pomika spodnjo čeljustnico navzgorE. guba bradoF. vleče ustni kot navzgor.

74. M. zygomaticus minor:A. zapira očesno režoB. vleče ustnico navzgorC. vleče ustni kot navzdolD. pomika spodnjo čeljustnico navzgorE. poteza uhelj navzgorF. vleče ustni kot navzgor.

75. M. mentalis:A. zapira očesno režoB. vleče ustnico navzgorC. vleče ustni kot navzdolD. pomika spodnjo čeljustnico navzgorE. naguba bradoF. vleče ustni kot navzgor.

76. M. depressor anguli oris:A. zapira ustno režoB. vleče ustnico navzgorC. vleče ustni kot navzdolD. pomika spodnjo čeljustnico navzgorE. poteza uhelj navzgorF. vleče ustni kot navzgor.

77. M. orbicularis oris:A. zapira očesno režoB. vleče ustnico navzgorC. vleče ustni kot navzdolD. pomika spodnjo čeljustnico navzgorE. zapira ustno režoF. vleče ustni kot navzgor.

78. M. auricularis superior:A. zapira očesno režoB. vleče ustnico navzgorC. vleče ustni kot navzdol

D. pomika spodnjo čeljustnico navzgorE. poteza uhelj navzgorF. vleče ustni kot navzgor.

79. M. pterygoideus medialis:A. dviga nosnicoB. vleče spodnjo čeljustnico navzgor in navzadC. vleče spodnjo ustnico navzdolD. vleče spodnjo čeljustnico navspredE. vleče ustni kot navzgorF. vleče uhelj navspred.

80. M. temporalis:A. poteza ustni kot navzadB. vleče spodnjo čeljustnico navzgor in navzadC. vleče spodnjo ustnico navzdolD. vleče uhelj navzadE. vleče ustni kot navzgorF. vleče uhelj navspred.

81. M. levator labii superior alaeque nasi:A. poteza ustni kot navzadB. vleče spodnjo čeljustnico navzgor in navzadC. vleče spodnjo ustnico navzdolD. dviga nosnico in ustnicoE. vleče ustni kot navzgorF. vleče uhelj navspred.

82. M. zygomaticus major:A. dviga nosnico in ustnicoB. vleče spodnjo čeljustnico navzgor in navzadC. vleče spodnjo ustnico navzdolD. vleče spodnjo čeljustnico navspredE. vleče ustni kot navzgorF. vleče uhelj navspred.

83. M. risorius:A. poteza ustni kot navzadB. vleče spodnjo čeljustnico navzgor in navzadC. vleče spodnjo ustnico navzdolD. vleče spodnjo čeljustnico navspredE. vleče ustni kot navzgorF. vleče uhelj navspred.

84. M. depressor labii inferioris:A. poteza ustni kot navzadB. vleče spodnjo čeljustnico navzgor in navzadC. vleče spodnjo ustnico navzdolD. vleče spodnjo čeljustnico navspredE. vleče ustni kot navzgorF. vleče uhelj navspred.

85. M. auricularis anterior:A. poteza ustni kot navzadB. vleče uhelj navzadC. vleče spodnjo ustnico navzdol

D. vleče spodnjo čeljustnico navspredE. vleče ustni kot navzgorF. vleče uhelj navspred.

86. M. auricularis posterior:A. vleče uhelj navzadB. vleče spodnjo čeljustnico navzgor in navzadC. vleče spodnjo ustnico navzdolD. vleče spodnjo čeljustnico navspredE. vleče ustni kot navzgorF. vleče uhelj navspred.

87. M. pterygoideus lateralis:A. poteza ustni kot navzadB. vleče spodnjo čeljustnico navzgor in navzadC. vleče spodnjo ustnico navzdolD. vleče spodnjo čeljustnico navspredE. vleče ustni kot navzgorF. vleče uhelj navspred.

88. Označi fleksorje kolčnega sklepa:A. m. pectineusB. m. rectus femorisC. m. sartoriusD. m. biceps femorisE. m. semimembranosusF. m. gluteus maximus.

89. Označi ekstenzorje kolčnega sklepa:A. m. pectineusB. m. rectus femorisC. m. sartoriusD. m. biceps femorisE. m. semimembranosusF. m. gluteus maximus.

90. Označi adduktorje kolčnega sklepa:A. m. pectineusB. m. rectus femorisC. m. sartoriusD. m. biceps femorisE. m. semimembranosusF. m. gracilis.

91. Označi abduktorje kolčnega sklepa:A. m. pectineusB. m. rectus femorisC. m. sartoriusD. m. biceps femorisE. m. semimembranosusF. m. gluteus maximus.

92. Označi zunanje rotatorje kolčnega sklepa:A. m. pectineusB. m. rectus femorisC. m. iliopsoas

D. m. biceps femorisE. m. semimembranosusF. m. gluteus maximus.

93. Označi notranje rotatorje kolčnega sklepa:A. m. pectineusB. m. gluteus minimusC. m. sartoriusD. m. biceps femorisE. m. semimembranosusF. m. glutaeus maximus.

94. Označi rotatorje kolčnega sklepa: A. m. rectus femorisB. m. sartoriusC. m. biceps femorisD. m. semimembranosusE. m. gluteus maximus.

95. Označi fleksorje kolenskega sklepa:A. m. rectus femorisB. m. semimembranosusC. m. gastrocnemius, caput mediale in lateraleD. mm. vastus medialis, lateralis in

intermediusE. m. sartoriusF. m. soleus.

96. Označi extensorje kolenskega sklepa:A. m. tibialis anteriorB. m. semimembranosusC. m. gastrocnemius, caput mediale in lateraleD. mm. vastus medialis, lateralis in intermediusE. m. sartoriusF. m. biceps femoris.

97. Označi rotatorje (notranje in zunanje) kolenskega sklepa:A. m. rectus femorisB. m. semitendinosus

3. m. gastrocnemius, caput mediale in laterale

D. mm. vastus medialis, lateralis in intermedius

E. m. sartoriusF. m. biceps femoris.

98. Označi fleksorje zapestnega sklepa:A. m. flexor carpi radialisB. m. extensor carpi radialis longusC. m. flexor digitorum superficialisD. m. flexor carpi ulnarisE. m. extensor carpi radialis brevisF. m. flexor digitorum profundus.

99. Označi ekstenzorje zapestnega sklepa:A. m. flexor carpi radialisB. m. extensor carpi radialis longusC. m. flexor digitorum superficialisD. m. flexor carpi ulnarisE. m. extensor carpi radialis brevisF. m. flexor digitorum profundus.

100. Označi radialne abduktorje zapestnega sklepa:A. m. flexor carpi radialisB. m. extensor carpi radialis longusC. m. flexor digitorum superficialisD. m. flexor carpi ulnarisE. m. extensor carpi radialis brevisF. m. flexor digitorum profundus.

101. Označi ulnarne abduktorje zapestnega sklepa:A. m. flexor carpi radialisB. m. extensor carpi radialis longusC. m. flexor digitorum superficialisD. m. flexor carpi ulnarisE. m. extensor carpi radialis brevisF. m. flexor digitorum profundus.

102. Označi abduktorje spodnjega skočnega sklepa:A. m. flexor hallucis longusB. m. extensor digitorum longusC. m. peroneus longusD. m. soleusE. m. peroneus brevisF. m. tibialis posterior.

103. Označi plantarne fleksorje zgornjega skočnega sklepa:A. m. flexor hallucis longusB. m. triceps suraeC. m. peroneus longusD. m. soleusE. m. flexor digitorum longusF. m. tibialis posterior.

104. Označi adduktorje spodnjega skočnega sklepa:A. m. flexor hallucis longusB. m. extensor digitorum longusC. m. peroneus longusD. m. soleusE. m. flexor digitorum longusF. m. tibialis anterior.

105. Mišice, ki izvajajo everzijo stopala so:A. m. flexor hallucis longusB. m. extensor digitorum longusC. m. peroneus brevisD. m. soleusE. m. peroneus longusF. m. tibialis posterior.

106. Mišice, ki izvajajo inverzijo stopala so:A. m. flexor halucis longusB. m. extensor digitorum longusC. m. peroneus longusD. m. soleusE. m. flexor digitorum longusF. m. tibialis posterior.

107. Označi adduktorja ramenskega sklepa:A. m. latissimus dorsiB. m. triceps brachiiC. m. brachialisD. m. supraspinatusE. m. pectoralis majorF. m. brachioradialis.

108. Označi notranja rotatorja ramenskega sklepa:A. m. subscapularisB. m. infraspinatusC. m. brachialisD. m. supraspinatusE. m. teres majorF. m. brachioradialis.

109. Označi mišice rotatorne manšete ramenskega sklepa:A. m. latissimus dorsiB. m. infraspinatusC. m. brachialisD. m. supraspinatusE. m. teres minorF. m. brachioradialis.

110. Označi fleksorje komolčnega sklepa:A. m. latissimus dorsiB. m. infraspinatusC. m. brachialisD. m. supraspinatusE. m. triceps brachiiF. m. brachioradialis.

111. Edini ekstenzor komolčnega sklepa je:A. m. biceps brachiiB. m. infraspinatusC. m. brachialisD. m. supraspinatusE. m. triceps brachiiF. m. brachioradialis.

112. Označi pronatorje podlakta:A. m. latissimus dorsiB. m. infraspinatusC. m. brachialisD. m. supraspinatusE. m. triceps brachiiF. m. brachioradialis.

ŽIVČEVJE – SYSTEMA NERVOSUM

1. Centralno živčevje tvori:A. cerebrum in cerebellumB. cerebrum in truncus cerebriC. cerebrum, cerebellum, truncus cerebri in

medulla spinalisD. cerebrum, truncus cerebri in medulla spinalisE. cerebellum, truncus cerebri in medulla

spinalis.

2. Periferno živčevje tvori:A. 12 parov spinalnih živcev in 31 parov

kranialnih živcevB. 31 parov simpatičnih živcev in 31 parov

parasimpatičnih živcevC. 12 parov možganskih živcev in 31 parov

hrbtenjačnih živcev.Možganski živci, razen prvih dveh, izhajajo iz:

D. malih možganovE. možganskega debla.

3. Hrbtenjača sega pri odraslem od:A. zatilnice do 2. ledvenega vretencaB. 2. vratnega do 2. ledvenega vretencaC. zatilnice do 2. križničnega vretencaD. zatilnice do trticeE. 1. vratnega vretenca do promontorija.

4. Označi strukture hrbtenjače:A. conus medullarisB. ponsC. vermisD. substantia albaE. funiculus anterior.

5. Označi strukture hrbtenjače:A. infundibulumB. cornu anteriusC. cornu posteriusD. canalis centralisE. arbor vitae.

6. Substantia grisea v hrbtenjači:A. sestavlja tri svežnjeB. je pretežno iz nemieliniziranih aksonovC. je pretežno iz teles živčnih celicD. leži v notranjostiE. ima na prečnem prerezu obliko črke H.

7. Substantia alba v hrbtenjači:A. leži na površiniB. na prečnem prerezu tvori rogova, cornu

anterius in posteriusC. tvori svežnje, funiculus anterior, posterior in

lateralisD. je zgrajena iz mieliniziranih aksonovE. je zgrajena iz nemieliniziranih aksonov.

8. Celice v sprednjem rogu hrbtenjače so predvsem:A. unipolarneB. multipolarneC. bipolarneD. psevdounipolarneE. astrociti.

9. Truncus cerebri:A. izpolnjuje srednjo lobanjsko kotanjoB. je zgrajen iz dveh delov C. je zgrajen iz treh delovD. je najbolj podoben hrbtenjačiE. je najbolj podoben malim možganom.

10. Označi strukture možganskega debla:A. olivaB. cornu lateralisC. mesencephalonD. fossa rhomboideaE. piramidaF. medulla spinalis.

11. Označi strukture možganskega debla:A. canalis centralisB. rombasta jamaC. jedra sive substanceD. mostE. podaljšana hrbtenjača.

12. Medulla oblongata je:A. hrbtenjača B. podaljšana hrbtenjačaC. kranialni del možganskega deblaD. kavdalni del možganskega deblaE. zgornja polovica rombaste jame.

13. Za podaljšano hrbtenjačo je značilno da:A. je po zgradbi najbolj podobna talamusuB. je po zgradbi najbolj podobna hrbtenjačiC. tvori dno tretjega možganskega prekata

MIŠIČJE

D. tvori streho četrtega možganskega prekata E. tvori dno četrtega možganskega prekata.

14. Siva substanca v možganskem deblu:A. leži na površini možganskega deblaB. leži v notranjostiC. ima dva sprednja in dva zadajšnja rogovaD. je razdeljena v simetrična jedraE. je razdeljena v asimetrična jedra.

15. Bela substanca v možganskem deblu:A. tvori tri svežnjeB. povezuje možgansko deblo z malimi in

velikimi možganiC. povezuje možgansko deblo s hrbtenjačoD. je pretežno na površiniE. je v obliki jeder.

16. Fossa rhomboidea je:A. dno stranskega možganskega prekataB. lateralna stena tretjega možganskega prekataC. streha četrtega možganskega prekataD. dno četrtega možganskega prekataE. dno tretjega možganskega prekata.

17. Mali možgani ležijo:A. v zadajšnji lobanjski kotanjiB. v srednji lobanjski kotanjiC. v sprednji lobanjski kotanji.

Imajo:D. sivo substanco na površini in belo v notranjostiE. sivo substanco na površini in v notranjosti, belo

pa v notranjosti.

18. Označi strukture malih možganov:A. olivaB. ponsC. vermisD. arbor vitaeE. cornu posterius.

19. Mali možgani:A. so najvišji nivo vegetativnega živčevjaB. so udeleženi pri vzdrževanju telesnega

ravnotežjaC. spodbujajo gibeD. uravnavajo gibeE. so center za uravnavanje telesne temperature.

20. Označi strukture velikih možganov:A. telencephalonB. mesencephalonC. diencephalonD. insulaE. cortex cerebelli.

21. Thalamus:A. je neparno jedroB. leži v steni tretjega prekataC. leži na dnu tretjega prekataD. je predvsem relejno jedro za eferentne progeE. je predvsem relejno jedro za aferentne proge.

22. Thalamus je zgrajen pretežno iz:A. bele substanceB. sive substance.

Leži v:C. mezencefalonuD. diencefalonuE. možganski skorji.

23. Hypothalamus leži:A. pod talamusomB. nad talamusomC. na dnu tretjega možganskega prekataD. na strehi četrtega možganskega prekataE. v diencefalonu.

24. Označi strukture hipotalamusa:A. tuber cinereumB. corpus pinealeC. infundibulumD. putamenE. corpora mamillaria.

25. Hypothalamus:A. vzdržuje mišični tonusB. vzdržuje telesno ravnotežjeC. izloča hormone adenohipofizeD. spodbuja izločanje hormonov adenohipofizeE. je najvišji nivo vegetativnega živčevja.

26. Hypothalamus ima naslednje funkcije:A. sodeluje pri uravnavanju telesne temperatureB. sodeluje pri uravnavanju gibovC. izloča hormone nevrohipofizeD. sodeluje pri uravnavanju občutka žejeE. sodeluje pri uravnavanju občutka lakote.

27. Češarika je del:A. hipotalamusaB. epitalamusaC. talamusa.

Žleza je:D. endokrinaE. eksokrinaF. mešana.

MIŠIČJE

28. Insula leži:A. v frontalnem režnjuB. v oksipitalnem režnjuC. med temporalnim, frontalnim in parietalnim

režnjemD. med temporalnim in frontalnim režnjemE. med okcipitalnim, parietalnim in frontalnim

režnjem.

29. V velikih možganih je siva substanca:A. samo na površiniB. na površini in v notranjostiC. samo v notranjosti.

Pripada ji:D. corpus striatumE. cortex cerebelli.

30. Katere trditve veljajo za simpatikus:A. izvira iz sprednjega roga sive substance

hrbtenjačeB. izvira iz lateralnega roga sive substance

hrbtenjačeC. preganglionarno nitje se lahko konča v

prevertebralnih ganglijihD. eden od njegovih pleksusov je plexus coeliacusE. oživčuje mišico m. sphincter pupillae.

31. Glavna skupina jeder bazalnih ganglijev je:A. capsula internaB. epitalamusC. insulaD. capsula externaE. progasto telo.

32. Progasto telo sestavljajo:A. lečasto jedroB. repato jedroC. infundibulumD. tuber cinereumE. putamen.

33. Katere trditve veljajo za parasimpatikus:A. izhaja iz torakolumbalnega odseka hrbtenjačeB. ima dolge preganglionarne nevroneC. ima vegetativne ganglije ob hrbteniciD. eden od njegovih pleksusov je plexus solarisE. sakralni parasimpatikus oskrbuje jetra in

vranico.

34. Lečasto jedro delimo na:A. glavo in rep

B. zunanji del - putamen in notranji del - globus pallidus

C. notranji del - putamen in zunanji del - globus pallidus

D. nucleus lentiformis in nucleus caudatusE. tuber cinereum in infundibulum.

35. Za komisurno nitje je značilno, da povezuje:A. različne predele znotraj ene hemisfereB. možgansko skorjo s hrbtenjačoC. možgansko skorjo z možganskim deblomD. levo in desno hemisferoE. hrbtenjačo z možganskim deblom.

36. Največji del komisurnega nitja je:A. corpora mamillariaB. corpus callosumC. corona radiataD. capsula internaE. capsula externa.

37. Asociacijsko nitje povezuje:A. levo in desno hemisfero malih možganovB. levo in desno hemisfero velikih možganovC. različne predele in režnje znotraj ene hemisfereD. možgansko skorjo s hrbtenjačoE. možgansko skorjo z možganskim deblom.

38. Projekcijsko nitje povezuje:A. levo in desno hemisfero malih možganovB. levo in desno hemisfero velikih možganovC. različne predele in režnje znotraj ene hemisfereD. možgansko skorjo z možganskim deblom in

hrbtenjačoE. skorjo malih možganov z možganskim deblom

in hrbtenjačo.

39. Capsula interna poteka med:A. talamusom in epitalamusomB. talamusom in repatim jedromC. hipotalamusom in talamusomD. talamusom, repatim jedrom in lečastim jedromE. insulo in talamusom.

40. Capsula interna se proti skorji razpre kot:A. corpus callosumB. capsula externaC. corona radiataD. komisurno nitjeE. asociacijsko nitje.

41. Aferentne proge:A. so ascendentne proge B. so descendentne proge.

K njim štejemo:C. optično progo

MIŠIČJE

D. piramidno progoE. ekstrapiramidni sistem.

42. Pri aferentnih progah je periferni nevron:A. prvi členB. drugi členC. tretji člen.

Poteka iz:D. hrbtenjače do talamusaE. receptorja v hrbtenjačo ali možgansko deblo.

43. Pri aferentnih progah je centralni nevron:A. prvi členB. drugi členC. tretji člen.

Poteka iz:D. hrbtenjače ali možganskega debla do talamusaE. talamusa v skorjo velikih možganov.

44. Pri aferentnih progah je kortikalni nevron:A. prvi členB. drugi členC. tretji člen.

Poteka iz:D. hrbtenjače ali možganskega debla do talamusaE. talamusa v skorjo velikih možganov.

45. Proge splošne somatske senzibilnosti prevajajo občutek:A. dotikaB. lakoteC. mrazaD. toploteE. žeje.

46. Eferentne proge:A. so ascendentneB. so descendentne.

Ene od njih so:C. tractus talamocorticalisD. tractus corticospinalisE. piramidni sistem.

47. Označi strukture skozi katere poteka prvi člen piramidne proge:A. ponsB. zadajšnji rog hrbtenjačeC. corona radiataD. capsula internaE. možganska kraka.

48. Piramidna proga:A. poteka skozi piramido

B. poteka skozi žarkasto nitje, corona radiataC. se imenuje tractus corticospinalis.

Sestavljajo jo: D. trije členiE. dva člena.

49. Katere strukture so v zvezi s piramidno progo:A. motorični korteks velikih možganovB. corpus callosumC. corona radiataD. motorična dekusacijaE. bazalni gangliji.

50. Katere strukture so značilne za simpatični sistem:A. truncus sympathicusB. dolg preganglionarni nevronC. spinalni ganglijiD. nn. splanchniciE. možgansko deblo.

51. Število možganskih prekatov je:A. triB. štiriC. dvaD. petE. število variira.

52. V velikih možganih so:A. trije možganski prekatiB. dva možganska prekataC. štirje možganski prekati.

Med njimi: D. sta dva v diencefalonu in eden v levi hemisferiE. sta dva v levi in desni hemisferi in eden v

diencefalonu.

53. Četrti prekat leži:A. med velikimi in malimi možganiB. med malimi možgani in možganskim deblomC. med talamusomaD. v levi in desni hemisferiE. pod talamusom.

54. Možgansko tekočino izloča:A. horoidni pletežB. notranji list dure C. arachnoidea.

Resorbira se:D. prek pialnih granulacijE. prek arahnoidnih granulacij.

55. Tretji možganski prekat:A. je parenB. ima obliko šotora

MIŠIČJE

C. meji na talamus.Prehaja v četrti prekat prek:

D. aquaeductus cerebriE. foramen interventriculare.

56. Dura mater je:A. srednja možganska ovojnicaB. zgrajena iz čvrstega vezivaC. zgrajena iz rahlega veziva.

Njen notranji list sega do:D. drugega sakralnega vretencaE. drugega lumbalnega vretenca.

57. Epiduralni prostor leži med:A. pio in arahnoideoB. duro in arahnoideoC. obema listoma dure.

V njem:D. je možganski likvorE. so venski sinusi.

58. Arachnoidea je:A. notranja možganska ovojnicaB. zunanja možganska ovojnicaC. zgrajena iz rahlega veziva.

Sega do:D. drugega sakralnega vretencaE. drugega lumbalnega vretenca.

59. Pia mater je:A. srednja možganska ovojnicaB. notranja možganska ovojnicaC. zunanja možganska ovojnica.

Sega do:D. drugega sakralnega vretencaE. drugega lumbalnega vretenca.

60. Subarahnoidni prostor leži med:A. pio in arahnoideoB. duro in arahnoideoC. obema listoma dure.

V njem:D. je možganski likvorE. so venski sinusi.

61. Lumbalna cisterna je:A. v subarahnoidnem prostoruB. v subduralnem prostoruC. v epiduralnem prostoru.

Sega od:D. drugega sakralnega vretenca do trticeE. drugega lumbalnega do drugega sakralnega

vretenca.

62. Možganski živci so:A. samo motoričniB. samo senzoričniC. samo mešaniD. motorični, senzorični in mešaniE. motorični in senzorični.

63. Možganski živci:A. izhajajo vsi iz možganskega deblaB. razen prvih treh izhajajo vsi iz možganskega

deblaC. izhajajo vsi iz velikih možganovD. razen prvih dveh izhajajo vsi iz velikih

možganovE. razen prvih dveh izhajajo vsi iz možganskega

debla.

64. Možganskih živcev je:A. 12 parovB. 31 parovC. 33 parov.

Njihova motorična jedra ležijo:D. medialnoE. lateralno.

65. Vohalni živec je:A. senzoričniB. motoričniC. vegetativniD. drugi možganski živecE. poteka skozi kribrozno lamino sitke.

66. Vidni živec je:A. n. oculomotoriusB. n. ophtalmicusC. n opticusD. prvi možganski živecE. drugi možganski živec.

67. N. opticus zapušča zrklo:A. lateralno od optične osiB. medialno od optične osiC. na slepi pegiD. ob papiliE. ob kiazmi.

68. Chiasma opticum:A. leži pred turškim sedlomB. leži pred hipofizoC. leži pod hipofizoD. v njej se nitje optičnega živca delno križaE. v njej se nitje optičnega živca v celoti križa.

69. Pri optični kiazmi:

MIŠIČJE

A. nitje nazalne polovice mrežnice ostane na isti strani

B. nitje temporalne polovice mrežnice ostane na isti strani

C. nitje nazalne polovice mrežnice prestopi na drugo stran

D. nitje temporalne polovice mrežnice prestopi na drugo stran

E. nitje obeh polovic prestopi na drugo stran.

70. Optično nitje, od kiazme do talamusa se imenuje:A. optična radiacijaB. corona radiataC. tractus opticusD. papilla n. opticiE. tractus corticospinalis.

71. N. oculomotorius je:A. motoričniB. senzoričniC. vegetativniD. četrti možganski živec.

Oživčuje:E. notranje mišice očesaF. zunanje mišice očesa.

72. N. trochlearis je:A. tretji možganski živecB. četrti možganski živec.

Oživčuje:C. m. sphincter pupillaeD. m. obliquus superiorE. m. rectus lateralis.

73. N. abducens:A. je trivejni živecB. je senzoričniC. ima parasimpatično nitjeD. ima simpatično nitjeE. oživčuje mišico, ki zrklo abducira.

74. Trivejni živec je:A. n. oculomotorius

B. mešan živecC. samo motorični.

Oživčuje:D. m. masseterE. očesno veznicoF. notranje mišice očesa.

75. Senzorični del trivejnega živca se razdeli na:A. n. oculomotorius, n. maxillaris in n.

mandibularisB. n. ophtalmicus, n. maxillaris in n.

mandibularis

C. n. opticus, n. maxillaris in n. mandibularisD. n. ophtalmicus, n. maxillaris in n. mentalisE. n. ophtalmicus, n. supraorbitalis in n.

infraorbitalis.

76. Motorični del živca n. trigeminus oživčuje:A. vse žvečne mišiceB. samo m. masseterC. samo m. masseter in m. temporalisD. samo mm. pterygoideus medialis in lateralisE. nosno in ustno sluznico.

77. Senzorični del trivejnega živca:A. je šibkejši delB. je močnejši delC. se imenuje n. masticatorius.

Oživčuje:D. korneoE. veznico.

78. N. mandibularis oživčuje:A. kožo zunanjega sluhovodaB. sluznico nosne votlineC. spodnje zobeD. zgornje zobeE. šarenico.

79. N. ophthalmicus oživčuje:A. očesno veznicoB. sluznico ustne votlineC. kožo nad očesno režoD. spodnje zobeE. roženico.

80. N. maxillaris oživčuje:A. področje kože med očesno in ustno režoB. področje kože pod ustno režoC. področje kože nad očesno režoD. spodnje zobe E. zgornje zobe.

81. N. facialis:A. je senzoričenB. je motoričen.

Oskrbuje:C. mimične in žvečne mišiceD. obrazne mišice in platizmoE. žvečne mišice in mišico m. sternocleidomastoideus.

82. Obrazni živec poteka skozi:A. optični kanalB. mentalno odprtinoC. piramido senčniceD. infraorbitalno odprtinoE. obušesno slinavko.

MIŠIČJE

83. N. intermedius:A. spremlja n. glossopharyngeusB. senzorično oživčuje koren jezika in goltno ožinoC. senzorično oživčuje sprednji del jezikaD. njegovo parasimpatično nitje oživčuje obušesno

slinavkoE. del nitja imenujemo chorda tympani.

84. N. statoacusticus:A. vodi samo iz slušnega organa B. vodi samo iz ravnotežnega organaC. je osmi možganski živecD. je senzoričenE. je motoričen.

85. N. glossopharyngeus:A. ima parasimpatično nitje za podjezično

slinavkoB. ima parasimpatično nitje za podčeljustno slinavkoC. ima parasimpatično nitje za obušesno slinavkoD. motorično oskrbuje zunanje in notranje mišice

jezika E. motorično oskrbuje mišice žrela.

86. N. glossopharyngeus je:A. 10. možganski živecB. vegetativniC. mešan.

Senzorično oživčuje: D. koren jezikaE. žrelo.

87. Veja devetega možganskega živca:A. se imenuje chorda tympaniB. vodi iz baroreceptorjevC. vodi do glasilkD. vodi do podjezične slinavkeE. se imenuje n. laryngeus recurrens.

88. N. vagus je:A. deveti možganski živecB. enajsti možganski živecC. najkrajši možganski živecD. najdaljši možganski živecE. najdebelejši možganski živec.

89. N. vagus je sinonim:A. za parasimpatikusB. za simpatikus.

Njegov večji del je:C. vegetativni

D. somatskiE. okušalni.

90. Klatež je:A. deseti možganski živecB. spinalni živecC. samo vegetativni D. samo somatskiE. slušni živec.

91. Veja vagusa je:A. n. intermediusB. chorda tympani C. n. laryngeus recurrensD. n. mandibularisE. n. maxillaris.

92. N. vagus oživčuje:A. obušesno slinavkoB. žleze dihalC. trebušno slinavkoD. podjezično slinavkoE. nadlevični žlezi.

93. Deseti možganski živec oskrbuje:A. mišice grlaB. zunanje mišice jezikaC. notranje mišice jezikaD. mišice žrelaE. gladko mišičje dihal.

94. V trebušni votlini n. vagus oživčuje:A. želodecB. dvanajstnikC. proksimalno tretjino debelega črevesaD. distalno tretjino debelega črevesaE. sečni mehurF. maternico.

95. Organi, ki jih vagus NE oživčuje, so:A. vranicaB. sečevodC. ledviciD. nadledvični žleziE. moda.

96. Enajsti možganski živec je:A. n. glossopharyngeusB. n. accessoriusC. n. hypoglossusD. n. laryngeus superiorE. n. intermedius.

MIŠIČJE

97. N. accessorius oskrbuje:A. m. orbicularis oculiB. m. sternocleidomastoideusC. m. cricothyroideusD. m. trapeziusE. m. risorius.

98. Dvanajsti možganski živec je:A. motoričenB. senzoričenC. mešanD. okušalniE. vohalni.

99. N. hypoglossus oskrbuje:A. zunanje mišice očesaB. zunanje mišice jezikaC. mišice grlaD. mišice žrelaE. notranje mišice jezika.

100. Del kože, ki ga oživčuje par spinalnih živcev, je:A. miotomB. dermatomC. dermisD. cutisE. subcutis.

101. Del skeletnega mišičja, ki ga oživčuje par spinalnih živcev, je:A. dermatom B. miomerC. miotomD. sarkomeraE. sarkoplazma.

102. Spinalnih živcev je:A. 12 parovB. 31 parovC. 33 parov.

Od teh je:D. 7 vratnih,12 prsnih, 5 ledvenih, 5 križničnih in

4 trtičnihE. 8 vratnih,12 prsnih, 4 ledvenih, 4 križničnih in

1 trtičniF. 8 vratnih,12 prsnih, 5 ledvenih, 5 križničnih in

1 trtični.

103. Hrbtenjačni živci so:

A. samo motorični B. samo senzoričniC. mešaniD. somatskiE. vegetativni.

104. Aferentno nitje spinalnega živca je:A. motoričnoB. senzoričnoC. radix anteriorD. radix posteriorE. mešano.

105. Eferentno nitje spinalnega živca je:A. motoričnoB. senzoričnoC. mešanoD. radix posteriorE. radix anterior.

106. Korenini spinalnega živca zapuščata hrbtenični kanal skozi odprtino:A. foramen vertebraleB. foramen intervertebraleC. foramen intravertebraleD. foramen spinosum.

107. Najdaljši potek v hrbteničnem kanalu imajo:A. vratni spinalni živciB. ledveni spinalni živciC. križnični spinalni živciD. prsni spinalni živciE. trtični spinalni živci.

108. Cauda equina je zgrajena:A. iz korenin ledvenih in prsnih spinalnih živcevB. iz korenin ledvenih in vratnih živcevC. iz korenin ledvenih, križničnih in trtičnih

spinalnih živcevD. samo iz korenin ledvenih živcevE. samo iz korenin križničnih.

109. Senzorični nevroni spinalnih živcev so:A. multipolarniB. bipolarniC. psevdounipolarni.

Njihova telesa so zbrana v:D. sprednjem rogu sive substance hrbtenjačeE. zadajšnjem rogu sive substance hrbtenjačeF. lateralnem rogu sive substance hrbtenjačeG. spinalnem gangliju.

110. Motorični nevroni so:A. multipolarni

MIŠIČJE

B. bipolarniC. psevdounipolarni.

Njihova telesa so zbrana v:D. sprednjem rogu sive substance

hrbtenjačeE. zadajšnjem rogu sive substance hrbtenjačeF. lateralnem rogu sive substance hrbtenjačeG. spinalnem gangliju.

111. Ob izstopu iz hrbteničnega kanala se spinalni živec razdeli na:A. močnejšo dorzalno vejo in šibkejšo ventralno vejoB. šibkejšo dorzalno vejo in močnejšo ventralno vejoC. senzorično in motorično vejoD. somatsko in vegetativno vejoE. aferentni in eferentni nevron.

112. Dorzalne veje spinalnih živcev oskrbujejo:A. kožo in mišice udovB. kožo in mišice prsne steneC. kožo trebušne steneD. kožo in mišice hrbtnega predela trupaE. mišice udov.

113. Ventralne veje spinalnih živcev oskrbujejo:A. kožo in mišice hrbtnega predela trupaB. samo mišice udovC. kožo in mišice udovD. kožo in mišice prsne steneE. samo mišice trebušne stene.

114. Dorzalne veje vratnih živcev:A. tvorijo pletežeB. ne tvorijo pletežev.

Oskrbujejo: C. mišice vratnega dela hrbteniceD. kožo na dorzalni strani hrbtaE. kožo na dorzalni strani glave.

115. Ventralne veje vratnih živcev sestavljajo:A. plexus cervicalisB. plexus brachialisC. plexus sacralisD. plexus lumbalisE. plexus coccygeus.

116. Plexus cervicalis sestavljajo:A. 1. do 4. cervikalni živecB. 1. do 3. cervikalni živecC. 1. do 5. cervikalni živec

D. 3. do 8. cervikalni živecE. 5. do 8. cervikalni živec.

117. Najpomembnejši živec vratnega pleteža je:A. n. laryngeus superiorB. n. laryngeus recurrensC. n. axillaris D. n. phrenicusE. n. musculocutaneus.

118. Motorične veje vratnega pleteža oživčujejo:A. prevertebralne mišiceB. m. deltoideusC. infrahioidne mišiceD. m. biceps brachiiE. kožo vratu.

119. Senzorične veje vratnega pleteža oživčujejo kožo:A. vratuB. prsne stene C. trebušne steneD. obrazaE. zgornjega uda.

120. N. phrenicus je:A. možganski živecB. spinalni živec C. živec brahialnega pletežaD. živec cervikalnega pletežaE. torakalni živec.

121. Frenični živec oskrbuje:A. mišice ramenskega obročaB. trebušno preponoC. srčno mišicoD. osrčnikE. mediastinalno plevro.

122. N. phrenicus poteka:A. v sprednjem medpljučjuB. v zadajšnjem medpljučjuC. med kostalno plevro in osrčnikomD. med mediastinalno plevro in osrčnikomE. med požiralnikom in osrčnikom.

123. Frenični živec prestopa trebušno prepono:A. desno s spodnjo veno kavoB. desno z zgornjo veno kavoC. levo s požiralnikomD. levo z aortoE. levo s spodnjo veno kavo.

MIŠIČJE

124. Plexus brachialis tvori:A. 4. do 8. vratni živecB. 3. do 8. vratni živecC. 5. do 8. vratni živec in prva dva prsna živcaD. 5. do 8. vratni in del prvega prsnega živcaE. prvi vratni in prvi prsni živec.

125. Brahialni pletež oživčuje:A. samo senzorično ramenski obroč in zgornji udB. samo motorično ramenski obroč in zgornji udC. senzorično in motorično ramenski obroč in

zgornji udD. samo senzorično ramenski obročE. samo motorično ramenski obroč.

126. Supraklavikularni del brahialnega pleteža poteka:A. nad ključnicoB. pod ključnicoC. nad lopatico.

Oživčuje:D. m. deltoideusE. mišice ramenskega obroča.

127. Infraklavikularni del brahialnega pleteža poteka:A. pod lopatico B. nad ključnicoC. pod ključnicoD. nad lopaticoE. skupaj z aksilarno arterijo.

128. Infraklavikularni del brahialnega pleteža se deli na:A. dva svežnjaB. tri svežnjeC. štiri svežnje.

Med njimi so:D. fasciculus superior, inferior, medialis in lateralisE. fasciculus posterior, medialis in lateralis.

129. Živci zadajšnjega svežnja brahialnegapleteža so:A. n. axillarisB. n. musculocutaneusC. n. radialisD. n. medianusE. n. ulnaris.

130. Živci lateralnega svežnja brahialnega pleteža so:A. n. musculocutaneus

B. n. ulnarisC. n. axillarisD. n. radialisE. deloma n. medianus.

131. Živec medialnega svežnja brahialnega pleteža je:A. n. axillarisB. n. radialisC. n. fibularisD. n. musculocutaneusE. n. ulnaris.

132. N. axillaris oživčuje:A. ekstenzorje zgornjega udaB. m. teres majorC. m. teres minorD. m. biceps brachiiE. m. deltoideus.

133. N. radialis oživčuje:A. fleksorje zgornjega udaB. ekstenzorje zgornjega udaC. kožo na ekstenzorni strani zgornjega udaD. kožo na fleksorni strani zgornjega udaE. m. triceps brachii.

134. N. musculocutaneus oživčuje:A. m. deltoideusB. m. biceps brachiiC. m. brachialisD. kožo na medialni strani podlaktaE. kožo na lateralni strani podlakta.

135. N. medianus je živec:A. samo lateralnega svežnjaB. samo medialnega svežnjaC. zadajšnjega svežnjaD. lateralnega in medialnega svežnjaE. lateralnega in zadajšnjega svežnja.

136. N. medianus oživčuje:A. mišice na volarni radialni strani podlaktaB. kožo in mišice na volarni ulnarni strani podlaktaC. kožo in mišice na dorzalni strani podlaktaD. kožo in mišice na dorzalni strani nadlaktaE. kožo in mišice na radialni strani nadlakta.

137. V dlani n. medianus oživčuje kožo:A. 1., 2. in polovico 3. prstaB. 1., 2., 3. in polovico 4. prstaC. 2., 3. in polovico 4. prstaD. 3. in polovico 4. prstaE. 4. in 5. prsta.

MIŠIČJE

138. Na dorzalni strani roke n. medianus oživčuje kožo:A. druge in tretje falange 1. in 2. prstaB. druge in tretje falange 2. in 3. prstaC. prve in druge falange 2. in 3. prstaD. prve in druge falange 4. in 5. prstaE. prve in druge falange 1. in 2. prsta.

139. N. medianus oživčuje:A. mišice mezinčeve kepeB. mišice palčeve kepeC. dlanske mišiceD. medkostne mišiceE. mišice centralnega dela dlani.

140. N. ulnaris oživčuje:A. kožo in mišice na radialni strani nadlaktaB. mišice na volarni radialni strani podlaktaC. kožo na ulnarni strani nadlaktaD. kožo in mišice na volarni ulnarni strani

podlaktaE. mišice na dorzalni strani podlakta.

141. V dlani n. ulnaris oživčuje kožo:A. 5. in polovico 4. prstaB. 3. in polovico 4. prstaC. 1. in polovico 4. prstaD. 4. in 5. prstaE. polovico 5. prsta.

142. Na dorzalni strani roke n. ulnaris oživčuje kožo:A. 1. in 2. prstaB. 2. in 3. prstaC. 2. in 4. prstaD. 4. in 5. prstaE. 1. in 2. prsta.

143. N. ulnaris oživčuje:A. mišice mezinčeve kepeB. mišice palčeve kepeC. medkostne mišiceD. kožo pazduheE. m. triceps brachii.

144. Prsni spinalni živci:A. imajo ime torakalniB. sestavljajo pletežeC. ne sestavljajo pleteževD. so segmentalni živciE. so samo motorični.

145. Prvih šest parov prsnih živcev oskrbuje:A. medrebrne mišiceB. trebušne mišiceC. kostalno plevroD. mediastinalno plevro

E. parietalni list potrebušnice.

146. Drugih šest parov prsnih živcev oskrbuje:A. parietalni list potrebušniceB. kožo trebušne steneC. medrebrne mišiceD. trebušne mišiceE. mediastinalno plevro.

147. Plexus lumbalis sestavljajo:A. 10. prsni ter 1. do 4. ledveni živecB. 12. prsni in 1. do 4. ledveni živecC. 11. prsni in 1. do 3. ledveni živecD. 12. prsni in 1. do 5. ledveni živecE. 5. ledveni in 1., 2., 3. sakralni živec.

148. Glavni živec ledvenega pleteža je:A. n. ischiadicusB. n. obturatoriusC. n. saphenusD. n. femoralisE. n. tibialis.

149. N. femoralis oživčuje:A. vse adduktorje stegnaB. m. obturatorius externusC. m. psoasD. m. quadricepsE. m. sartorius.

150. N. obturatorius oživčuje:A. vse fleksorje kolenaB. vse adduktorje stegnaC. kožo na lateralni strani stegnaD. kožo na medialni strani stegnaE. m. obturatorius externus.

151. Plexus sacralis sestavljajo:A. 12. prsni ter 1. do 4. ledveni živecB. 1. do 4. sakralni živecC. 4. in 5. ledveni ter 1., 2., 3. sakralni živecD. 10. prsni in 1. do 3. sakralni živecE. 12. prsni in 1. do 5. ledveni živec.

152. Najmočnejši živec sakralnega pleteža je:A. n. femoralisB. n. fibularisC. n. ischiadicusD. n. tibialis E. n. plantaris lateralis.

153. N. ischiadicus v stegnu oživčuje:A. m. biceps femorisB. m. pectineusC. m. semitendinosusD. fleksorje kolenskega sklepa

MIŠIČJE

E. m. sartorius.

154. N. ischiadicus je:A. najdaljši spinalni živecB. najmočnejši živec lumbalnega pletežaC. najmočnejši živec sakralnega pleteža.

Poteka:D. med mišicami m. psoas in m. iliacusE. za kolčnim sklepom.

155. N. ischiadicus se v podkolenski jami deli na:A. n. plantaris medialis in lateralisB. n. tibialis in n. plantaris medialisC. n. tibialis in n. fibularis communisD. n. plantaris lateralis in n. tibialisE. n. fibularis communis in n. plantaris lateralis.

156. Simpatični živci imajo:A. dolge mielinizirane preganglionarne nevroneB. kratke nemielinizirane preganglionarne

nevroneC. dolge nemielinizirane postganglionarne

nevroneD. kratke mielinizirane preganglionarne

nevroneE. dolge mielinizirane postganglionarne nevrone.

157. Parasimpatični živci imajo:A. dolge mielinizirane preganglionarne nevroneB. kratke nemielinizirane preganglionarne

nevroneC. dolge nemielinizirane postganglionarne

nevroneD. kratke mielinizirane preganglionarne

nevroneE. kratke nemielinizirane postganglionarne

nevrone.

158. Možganski živci, ki vsebujejo parasimpatični nitje, so:

A. n. trochlearisB. n. oculomotoriusC. n. glossopharyngeusD. n. trigeminusE. n. accessorius.

ČUTILA - ORGANA SENSORIA

1. Obkroži strukture zunanje plasti zrkla:A. irisB. tarsusC. corneaD. scleraE. macula.

2. Obkroži strukture zunanje plasti zrkla:A. processus ciliareB. roženicaC. glandula lacrimalisD. stapesE. sclera.

3. Obkroži strukture zunanje plasti zrkla:A. endolimfaB. corneaC. ciliarnikD. mm. orbicularis oculiE. žilnica.

4. Obkroži strukture zunanje plasti zrkla:A. m. ciliarisB. pupillaC. auriculaD. beločnicaE. m. stapedius.

5. Obkroži strukture srednje plasti zrkla:A. šarenicaB. tarsusC. auriculaD. m. dilatator pupillaeE. retina.

6. Obkroži strukture srednje plasti zrkla:A. retinaB. glandula lacrimalisC. zenicaD. m. ciliarisE. sclera.

7. Obkroži strukture srednje plasti zrkla:A. papilla n. opticiB. paličniceC. pupillaD. mm. orbicularis oculiE. mm. sphincter in dilatator pupillae.

8. Obkroži strukture srednje plasti zrkla:A. m. ciliarisB. slepa pegaC. m. stapediusD. čepniceE. rumena pega.

9. Označi strukture notranje plasti zrkla:A. irisB. tarsusC. processus ciliareD. mrežnicaE. macula.

10. Označi strukture notranje plasti zrkla:A. lensB. retinaC. glandula lacrimalisD. šarenicaE. sclera.

11. Označi strukture notranje plasti zrkla:A. malleusB. paličniceC. processus ciliareD. mm. orbicularis oculiE. sclera.

12. Označi strukture notranje plasti zrkla:A. membranozni labirintB. žilnicaC. auriculaD. čepniceE. paličnice.

13. Označi strukture vek:A. saccusB. tarsusC. incusD. conjunctivaE. macula.

14. Označi strukture solznega aparata:A. palpebraB. retinaC. glandula lacrimalisD. ductus nasolacrimalisE. sclera.

15. Označi strukture vek in solznega aparata:A. endolimfaB. incusC. membrana tympaniD. m. orbicularis oculiE. saccus lacrimalis.

16. Označi strukture dioptričnega aparata zrkla:A. lensB. roženicaC. palpebraD. steklovinaE. retina.

17. Označi strukture zunanjega ušesa:A. malleusB. tarsusC. auriculaD. Cortijev organE. macula.

18. Označi strukture zunanjega ušesa:A. meatus acusticus externusB. endolimfaC. incusD. ravnotežni organE. stapes.

19. Označi strukture zunanjega ušesa:A. endolimfaB. perilimfaC. membrana tympaniD. m. tensor tympaniE. m. stapedius.

20. Označi strukture zunanjega ušesa:A. membranozni labirintB. tuba auditivaC. uheljD. meatus acusticus internusE. m. stapedius.

21. Označi strukture srednjega ušesa:A. tarsusB. auriculaC. stapesD. Cortijev organE. incus.

22. Označi strukture srednjega ušesa:A. meatus acusticus externusB. malleusC. meatus acusticus internus

D. ravnotežni organE. tuba auditiva.

23. Označi strukture srednjega ušesa:A. endolimfaB. cavum tympaniC. membranozni labirintD. m. tensor tympaniE. malleus.

24. Označi strukture srednjega ušesa:A. m. ciliarisB. tuba auditivaC. auriculaD. apparatus lacrimalisE. m. stapedius.

25. Označi strukture notranjega ušesa:A. kožnati polžB. tarsusC. auriculaD. Cortijev organE. macula.

26. Označi strukture notranjega ušesa:A. meatus acusticus externusB. perilimfaC. glandula lacrimalisD. ravnotežni organE. stapes.

27. Označi strukture notranjega ušesa:A. endolimfaB. paličniceC. membrana tympaniD. vestibulumE. ušesna troblja.

28. Označi strukture notranjega ušesa:A. m. ciliarisB. tuba auditivaC. perilimfaD. koščeni labirintE. m. stapedius.

29. N. oculomotorius inervira naslednje mišice:A. m. stapediusB. m. rectus medialisC. m. obliquus inferiorD. m. rectus inferiorE. m. dilatator pupillae.

30. N. abducens inervira naslednje mišice:A. m. rectus lateralisB. m. rectus medialisC. m. obliquus inferior

D. m. rectus inferiorE. m. rectus superior.

31. N. trochlearis inervira naslednje mišice:A. m. stapediusB. m. rectus medialisC. m. obliquus inferiorD. m. rectus inferiorE. m. obliquus superior.

32. Zenico oži:A. m. rectus superiorB. m. sphincter pupillaeC. m. rectus inferiorD. m. rectus lateralisE. m. rectus medialis.

33. Zenico širi:A. m. rectus superiorB. m. sphincter pupillaeC. m. rectus inferiorD. m. rectus lateralisE. m. dilatator pupillae.

34. Zrklo obrača navzgor:A. m. rectus superiorB. m. sphincter pupillaeC. m. rectus inferiorD. m. rectus lateralisE. m. rectus medialis.

35. Zrklo obrača navzdol:A. m. rectus superiorB. m. sphincter pupillaeC. m. rectus inferiorD. m. rectus lateralisE. m. rectus medialis.

36. Zrklo obrača navznoter:A. m. rectus superiorB. m. sphincter pupillaeC. m. rectus medialisD. m. rectus lateralisE. m. rectus inferior.

37. Zrklo obrača navzven:A. m. rectus superiorB. m. sphincter pupillaeC. m. rectus inferiorD. m. rectus lateralisE. m. rectus medialis.

38. Latinsko ime za beločnico je:A. scleraB. corneaC. macula

D. incusE. choroidea.

39. Saccus lacrimalis je latinsko ime za:A. solzno vrečicoB. očesno veznicoC. solzevodD. solzno žlezoE. veko.

40. Latinsko ime za bobnič je:A. cavum tympaniB. membrana auditivaC. membrana tympaniD. m. tensor tympaniE. choroidea.

41. Latinsko ime za nakovalce je:A. malleusB. stapesC. saccusD. incusE. ductus.

42. Latinsko ime za žilnico je:A. scleraB. retinaC. irisD. maculaE. choroidea.

43. Latinsko ime za solzevod je:A. ductus nasolacrimalisB. glandula lacrimalisC. membrana tympaniD. ductus tympanicusE. saccus lacrimalis.

44. Latinsko ime za zenico je:A. papillaB. irisC. pupillaD. maculaE. retina.

45. Latinsko ime za rumeno pego je:A. pupillaB. malleusC. maculaD. papilla n. opticiE. processus ciliaris.

46. Latinsko ime za mrežnico je:A. choroideaB. irisC. palpebra

D. maculaE. retina.

47. Latinsko ime za uhelj je:A. meatus acusticus internusB. membrana tympaniC. auriculaD. cavum tympaniE. meatus acusticus externus.

48. Latinsko ime za bobnično votlino je:A. processus mastoideusB. malleusC. auriculaD. cavum tympaniE. cavum auditiva.

49. Latinsko ime za kladivce je:A. incusB. malleusC. auriculaD. saccusE. stapes.

50. Meatus acusticus externus je:A. uheljB. ušesna mečicaC. zunanji sluhovodD. bobničE. ušesna troblja.

51. Tuba auditiva:A. se začne v bobnični votliniB. se konča v mezofarinksuC. se konča v nazofarinksuD. njeno ogrodje je samo koščenoE. se konča v bradavičarju.

52. Cornea je latinsko ime za:A. veznicoB. roženicoC. beločnicoD. žilnicoE. mrežnico.

53. Latinsko ime za stremence je:A. malleusB. meatusC. stapesD. incusE. saccus.

54. Za ušesno trobljo velja da:A. je dolga okoli 10 cmB. se konča v ustnem delu žrelaC. je njen medialni del je koščen

D. se konča v nosnem delu žrelaE. je dolga okoli 3,5 cm.

55. Za roženico velja da:A. je brezžilnaB. je del srednje plasti zrklaC. je bogato prekrvljenaD. je del zunanje plasti zrklaE. je iz čvrstega veziva.

56. Za beločnico velja da:A. filtrira prekatno tekočinoB. je iz rahlega vezivaC. je njeno latinsko ime scleraD. je del zunanje plasti zrklaE. ima v sredini odprtino (zenico).

57. Glandula lacrimalis leži:A. v zgornjem medialnem kotu orbiteB. v spodnjem stranskem kotu orbiteC. v zgornjem stranskem kotu orbiteD. pod spodnjo nosno školjčnicoE. v spodnjem medialnem kotu orbite.

58. Membrana tympani:A. loči srednji uho od notranjegaB. je zgrajena je iz skeletnega mišičnega tkivaC. loči zunanji sluhovod od srednjega ušesaD. je postavljena poševnoE. je latinsko ime za srednje uho.

59. Cortijev organ:A. je ravnotežni organB. vsebuje receptorje za sluhC. leži na bazalni membrani kožnatega polžaD. vsebuje receptorje za vohE. leži v kožnatem delu vestibuluma.

60. Choroidea:A. je sprednji del srednje plasti zrklaB. je latinsko ime za žilnicoC. je latinsko ime za šarenicoD. je bogato prekrvljenaE. vsebuje dve gladki mišici.

61. Ductus nasolacrimalis:A. je latinsko ime za solzno žlezoB. je latinsko ime za solzno izvodiloC. je latinsko ime za solzno vrečicoD. se odpira pod spodnjo nosno školjčnicoE. se odpira pod srednjo nosno školjčnico.

62. Pupilla je:A. izstopišče vidnega živcaB. mesto najostrejšega vidaC. odprtina v šarenici

D. odprtina v zeniciE. rumena pega.

63. Macula je:A. slepa pegaB. rumena pegaC. mesto najostrejšega vidaD. odprtina v šareniciE. ima večjo število paličnic.

64. Retina je:A. srednja plast zrklaB. zunanja plast zrklaC. je latinsko ime za mrežnicoD. je latinsko ime za žilnicE. je latinsko ime za roženico.

65. Sprednji očesni prekat leži med:A. šarenico in lečoB. roženico, lečo in šarenicoC. šarenico, lečo in steklovinoD. lečo in steklovinoE. roženico in steklovino.

66. Zadajšnji očesni prekat leži med:A. šarenico in lečoB. roženico, lečo in šarenicoC. šarenico, lečo, steklovino in ciliarnim

korpusomD. lečo in steklovinoE. roženico in steklovino.

67. Malleus je latinsko ime za:A. nakovalceB. kladivceC. ušesno trobljoD. stremenceE. bobnič.

68. Zunanje očesne mišice so:A. m. sphincter pupillaeB. m. rectus superiorC. m. obliquus inferiorD. m. ciliarisE. m. dilatator pupillae.

PREBAVILA - DIGESTIVNI APARAT

1. Prebavna cev poteka:A. od ust do dankeB. od ust do zadnjikaC. od ust do sigme.

Meri:D. do 3 mE. do 8 mF. do 18 m.

2. Plasti prebavne cevi so:A. samo tunica mucosa in tela submucosaB. samo tunica mucosa in tunica adventitiaC. tunica mucosa, tela submucosa, tunica

muscularis in tunica adventitia D. tunica mucosa, tela submucosa, tunica

muscularis in tunica serosaE. samo tunica adventitia in tela submucosaF. samo tunica muscularis in tunica serosa.

3. Označi strukture ustne votline:A. rima orisB. isthmus fauciumC. gingivaD. linguaE. choanaeF. pylorus.

4. Mejo med ustno votlino in žrelom imenujemo:A. sapiščiB. isthmus fauciumC. goltna ožina D. choanaeE. cavum orisF. uvula.

5. Ustne slinavke so:A. glandula parotisB. glandula lacrimalisC. glandula urethralisD. glandula submandibularisE. glandula pinealisF. glandula sublingualis.

6. Označi zobne strukture:A. radix B. coronaC. dentinD. uvulaE. apexF. emajl.

7. Označi zobne strukture:A. gingivaB. cavum dentisC. cementD. frenulumE. papillaeF. collum.

8. V zobnici je zob vraščen:A. s cementomB. z vezivnim tkivomC. s hrustancemD. s kostninoE. z maščevjemF. z gladko mišičnino.

9. Normalno ima odrasel človek naslednje število zob:A. 36B. 30C. 32D. 20E. 25F. 22.

10. Stalne zobe imenujemo:A. dentes deciduiB. dentes incisiviC. dentes permanentesD. dentes premolaresE. dentes molaresF. dentes canini.

11. Število mlečnih zob je:A. 25B. 24C. 32D. 20E. 30F. 36.

12. Mlečne zobe sestavljajo na vsaki strani zgoraj in spodaj:A. 2 sekalcaB. 2 kočnikaC. 2 podočnikaD. 1 podočnikE. 2 ličnikaF. 1 kočnik.

ČUTILA

13. Stalne zobe sestavljajo na vsaki strani zgoraj in spodaj:A. 3 sekalciB. 2 podočnikaC. 2 ličnikaD. 1 podočnikE. 2 sekalcaF. 3 kočniki.

14. Pri stalnih zobeh opisujemo:A. 2 dentes incisiviB. 2 dentes caniniC. 3 dentes premolaresD. 3 dentes molaresE. 1 dens caninusF. 2 dentes premolares.

15. Pri mlečnih zobeh opisujemo:A. 2 dentes premolaresB. 1 dens caninusC. 3 dentes premolaresD. 2 dentes molaresE. 3 dentes molaresF. 2 dentes incisivi.

16. Označi strukture jezika:A. tonsilla lingualisB. gingivaC. coronaD. apexE. frenulumF. uvula.

17. Glandula parotis je:A. podčeljustna slinavkaB. obušesna slinavkaC. podjezična slinavka.

Leži:D. medialno od vogala spodnje čeljustniceE. pred zunanjim ušesom in pod njimF. na mišičju ustnega dna.

18. Pri obušesni slinavki opisujemo:A. 5 cm dolgo izvodiloB. 15 cm dolgo izvodilo

C. n. statoacusticusD. trivejni živecE. m. zygomaticus majorF. m. orbicularis oris.

19. Izvodilo obušesne slinavke je dolgo:A. 3 cmB. 5 cmC. 10 cm.

Predre:D. m. orbicularis orisE. m. buccinatorF. jezik.

20. Izvodilo obušesne slinavke se konča v višini:A. drugega zgornjega ličnikaB. drugega spodnjega kočnikaC. prvega zgornjega kočnikaD. drugega zgornjega kočnikaE. zgornjega podočnikaF. spodnjega podočnika.

21. Glandula submandibularis je:A. podjezična slinavkaB. podčeljustna slinavkaC. trebušna slinavka.

Leži:D. ob čeljustnem sklepuE. medialno od vogala mandibuleF. pred ušesom.

22. Podčeljustna slinavka leži:A. medialno od vogala zgornje čeljustniceB. lateralno od vogala spodnje čeljustniceC. medialno od vogala spodnje čeljustnice

Njeno izvodilo meri približno:D. 10 cmE. 4 cmF. 20 cm.

23. Izvodilo podčeljustne slinavke se konča:A. v višini zgornjega kočnikaB. ob jezični tonzili (tonsilla lingualis)C. v višini spodnjega kočnikaD. ob frenulumu jezikaE. v višini spodnjega podočnikaF. v višini zgornjega podočnika.

24. Glandula sublingualis je:A. podčeljustna slinavkaB. podjezična slinavkaC. obušesna slinavka.

Leži:D. na mišičju ustnega dnaE. na jezični tonziliF. na frenulumu jezika.

ČUTILA

25. Glavno izvodilo podjezične slinavke se izliva:A. ob frenulumu jezikaB. na istem mestu kot obušesna slinavkaC. v višini drugega zgornjega kočnikaD. na istem mestu kot podčeljustna slinavka E. v višini prvega spodnjega kočnikaF. v višini drugega spodnjega kočnika.

26. Isthmus faucium je meja med:A. ustno votlino in žrelomB. nosno votlino in žrelomC. žrelom in požiralnikomD. žrelom in grlomE. grlom in požiralnikomF goltno ožino in žrelom.

27. Goltno ožino omejujejo naslednje strukture:A. nasopharynxB. arcus palatoglossusC. choanaeD. uvulaE. palatum durumF. Waldeyerjev limfatični obroč.

28. Tonsilla palatina leži:A. v stropu nosnega dela žrelaB. na korenu jezikaC. na konici jezikaD. v jamici med lokoma arcus palatoglossus in

palatopharyngeusE. ob ustju ušesne trobljeF. ob frenulumu jezika.

29. Tonsilla tubaria:A. je del Waldeyerjevega obročaB. ni del Waldeyerjevega obroča.

Leži:C. ob faringealnem ustju ušesne trobljeD. ob sapiščihE. v stropu nosnega dela žrelaF. ob goltni ožini.

30. Tonsilla lingualis:A. je zgrajena iz limfatičnega tkivaB. je organ, bogat z mišičninoC. v njej najdemo limfatično tkivo samo pred

rojstvom.Leži:

D. na korenu jezikaE. ob ustju ušesne trobljeF. v stropu nazofarinksa.

31. Latinsko ime za žrelnico je:A. tonsilla lingualisB. tonsilla pharyngeaC. tonsilla palatina.

Leži:D. v nosni votliniE. v nosnem delu žrelaF. na meji med nosno votlino in žrelom.

32. Latinsko ime za žrelo je:A. pharynxB. larynxC. esophagus.

Poteka od:D. baze lobanje do 4. vratnega vretencaE. baze lobanje do 6. vratnega vretencaF. 4. do 6. vratnega vretenca.

33. Pharynx meri približno:A. 3 cmB. 12 cmC. 30 cm.

Prislonjen je na:D. sapnikE. hrbtenicoF. prevertebralne mišice.

34. Žrelo delimo na naslednje odseke:A. nasopharynx in oropharynxB. nasopharynx, oropharynx in laringopharynxC. epipharynx, mesopharynx in hypopharynxD. hypopharynx in epipharynxE. nasopharynx, oropharynx in choanaeF. oropharynx in mesopharynx.

35. Nasopharynx je:A. sinonim za mesopharynxB. sinonim za hypopharynxC. sinonim za epipharynxD. najnižje ležeči del žrelaE. v zvezi z ustno votlinoF. v zvezi z nosno votlino.

36. Oropharynx je:A. nosni del žrelaB. ustni del žrelaC. grleni del žrela.

Je v zvezi z:D. nosno votlino prek sapiščE. ustno votlino prek goltne ožineF. ustno votlino prek isthmus faucium.

ČUTILA

37. Laryngopharynx je:A. sinonim za epipharynxB. sinonim za mesopharynxC. sinonim za hypopharynx.

Začne se ob:D. zgornjem robu poklopcaE. zgornjem robu sapnikaF. zgornjem robu ščitastega hrustanca.

38. Hypopharynx se začne ob vhodu v:A. požiralnikB. grloC. sapnik.

Konča se ob:D. zgornjem robu prstanastega hrustancaE. spodnjem robu prstanastega hrustancaF. zgornjem robu ščitastega hrustanca.

39. Žolčna izvodila so:A. ductus pancreaticus accessoriusB. ductus cysticusC. vesica felleaD. ductus choledochusE. ductus hepaticus dex.F. papilla duodeni major.

40. Pri žrelu ima mišična plast:A. notranjo krožno plastB. zunanjo krožno plastC. notranjo vzdolžno plastD. tri ožilke E. dve dvigalkiF. dve ožilki.

41. Esophagus:A. je latinsko ime za žreloB. poteka samo v prsni votliniC. poteka tudi v vratuD. je latinsko ime za požiralnikE. križa levo sapnicoF. križa desno sapnico.

42. Požiralnik poteka od:A. C4 do Th10B. C4 do Th12C. C6 do Th12D. zatilnice do Th10E. C1 do Th12F. prsnice do L2.

43. Požiralnik ima:A. tri ožineB. štiri ožineC. dve ožini.

Prva ožina je:D. pri križanju z desno sapnicoE. ob prehodu skozi trebušno preponoF. na prehodu žrela v požiralnik.

44. Sluznico požiralnika pokriva:A. enoskladni ploščati epitelijB. enoskladni prizmatski epitelijC. večskladni prizmatski epitelijD. večskladni ploščati epitelijE. večvrstni epitelijF. ni pokrita z epitelijem.

45. Požiralnik prestopi trebušno prepono skupaj:A. z levim freničnim živcemB. z aortoC. z veno kavoD. z vagusomE. z desnim freničnim živcemF. s prsnim mezgovodom.

46. Mišičje požiralnika je v:A. zgornji tretjini gladkoB. spodnji tretjini gladkoC. srednji tretjini gladko in prečnoprogastoD. spodnji tretjini gladko in prečnoprogastoE. zgornji tretjini gladko in prečnoprogastoF. spodnji tretjini prečnoprogasto.

47. Želodec imenujemo:A. cardiaB. pylorusC. gasterD. ventriculusE. omentumF. antrum.

48. Označi strukture želodca:A. curvatura majorB. sphincter OddiiC. bulbusD. fundusE. incisura angularisF. haustra.

ČUTILA

49. Označi strukture želodca:A. cardiaB. pylorusC. papillaD. sphincter pyloriE. curvatura minorF. antrum.

50. Katera trditev velja za želodec:A. sluznica je pri praznem želodcu gladkaB. v sluznici so areae gastricaeC. je intraperitonealni organD. je ekstraperitonealni organE. stena ima tri plastiF. v sluznici so villi intestinales.

51. V sluznici želodca so:A. fibrae obliquaeB. Brunnerjeve žlezeC. areae gastricaeD. vzdolžne gube ob mali kriviniE. prečne gube ob mali kriviniF. limfatični folikli.

52. Odseki tankega čreves so:A. duodenum, bulbus in ileumB. jejunum, caecum in rectumC. duodenum, jejunum in ileumD. ileum, omentum in jejunumE. duodenum, peritoneum in ileumF. duodenum, ileum in colon sigmoideum.

53. Ileum:A. je del tankega črevesaB. je del kolčniceC. je zgornje tanko črevo D. je spodnje tanko črevoE. se konča z ileo-cekalnim ustjemF. leži zgoraj in levo od popka.

54. Tanko črevo:A. meri do 2 mB. je v celoti intraperitonealni organC. je najdaljši del prebavne ceviD. je večinoma intraperitonealni organE. njegova sluznica ima resiceF. njegova mišična plast je prečnoprogasta.

55. Latinsko ime za dvanajstnik je:A. caecumB. duodenum

C. pylorusD. jejunumE. ileumF. bulbus.

56. Duodenum poteka od:A. kardije do duodeno-jejunalnega zavojaB. vratarja do duodeno-ilealnega zavojaC. vratarja do duodeno-jejunalnega zavojaD. pilorusa do ileo-cekalne zaklopkeE. kardije do bulbusaF. vratarja do telesa L2.

57. Duodenum leži:A. pred hrbtenicoB. v umbilikalni regijiC. večinoma ekstraperitonealnoD. v celoti intraperitonealnoE. levo zgoraj nad popkomF. v medenici.

58. Za dvanajstnik velja:A. objema vranicoB. bulbus leži ekstraperitonealnoC. je v celoti gibljivD. je razmeroma negibljivE. objema glavo trebušne slinavkeF. objema rep trebušne slinavke.

59. Za tanko črevo velja:A. ileum je daljši od jejunumaB. jejunum zavzema dve proksimalni tretjiniC. ileum ima širšo svetlinoD. ileum leži tudi v medeniciE. jejunum leži desno od popka spodajF. sluznica jejunuma je bolj nagubana.

60. Katere strukture ležijo retroperitonealno:A. bulbus dvanajstnikaB. descendentni del dvanajstnikaC. jejunumD. pancreasE. appendix vermiformisF. colon transversum.

61. Kateri del kolona leži višje:A. jetrni zavojB. vranični zavojC. colon transversumD. caecumE. desni zavojF. colon sigmoideum.

62. Katere strukture NISO del želodca:A. pylorusB. fundus

ČUTILA

C. incisura angularisD. sphincter OddiiE. cardiaF. recessus retrocecalis.

63. Kateri organ je križišče med dihalnim in prebavnim sistemom:A. larynxB. pharynxC. tracheaD. vratni del požiralnikaE. isthmus fauciumF. sapiščiG. nobeden od naštetih.

64. Požiralnik leži za sapnikom:A. samo v vratnem predeluB. povsod, razen v vratnem predeluC. povsod, razen v zgornjem prsnem predeluD. povsod, razen v spodnjem prsnem predeluE. trditev ni pravilna, ker ležita oba organa drug

ob drugemF. trditev ni pravilna, ker leži sapnik za

požiralnikom.

65. Del želodca, ki leži višje od kardije, je:A. curvatura minorB. corpusC. pylorusD. fundusE. incisura angularisF. antrum.

66. Najmanj gibljivi del tankega črevesa je:A. jejunumB. duodenumC. ileumD. caecumE. bulbusF. pylorus.

67. Del pankreasa, ki sega do vranične line, je:A. glavaB. vratC. teloD. repE. caudaF. corpus.

68. Koliko izvodil ima trebušna slinavka:A. eno ali dveB. vedno dveC. triD. štiriE. petF. nobenega.

69. Appendix vermiformis je del:A. končnega dela ileumaB. tankega črevesaC. cekumaD. sigmoidnega kolonaE. rektumaF. transverzalnega kolona.

70. Kateri del tankega črevesa ima širšo svetlino:A. jejunumB. duodenumC. ileumD. vsi odseki imajo enako široko svetlinoE. caecumF. Meckelev divertikel.

71. Najožji del debelega črevesa je:A. caecumB. colon ascendensC. desni zavojD. levi zavojE. dankaF. rektosigmoidni prehod.

72. Kateri del tankega črevesa ima največ limfatičnega tkiva:

A. duodenumB. jejunumC. ileumD. bulbusE. appendix vermiformisF. descendentni del dvanajstnika.

73. Ileum se konča pri:A. ascendentnem delu kolonaB. ileo-cekalni zaklopkiC. slepem črevesuD. slepičuE. sigmoidnem kolonuF. danki.

74. Najširši del debelega črevesa je:A. caecumB. colon ascendensC. colon descendensD. colon sigmoideumE. colon transversumF. appendix vermiformis.

75. Debelo črevo sestavljajo:

ČUTILA

A. caecumB. descendentni del dvanajstnikaC. analni kanalD. bulbusE. colon transversumF. mesenterium.

76. Za debelo črevo so značilne:A. resiceB. teniae coliC. Brunnerjeve žlezeD. haustriE. appendices epiploicaeF. areae gastricae.

77. Nižje od zaklopke valva ileocecalis leži:A. colon ascendensB. appendix vermiformisC. caecumD. colon transversumE. recessus retrocecalisF. bulbus.

78. Za danko so značilne:A. flexuraeB. haustriC. teniaeD. stalne prečne gubeE. stalne vzdolžne gubeF. resice.

79. Za analni kanal so značilni:A. m. sphincter ani externus, ki je iz gladkega

mišičjaB. m. sphincter ani internus, ki je iz

prečnoprogastega mišičjaC. columnae analesD. zona haemorrhoidalisE. haustriF. Brunnerjeve žleze.

80. Katera struktura NI serozna mrena:A. piaB. omentum majusC. fascia renalisD. mesenteriumE. mesoappendixF. tunica adventitia.

81. Označi plasti serozne mrene:A. endokardijB. gladko mišičjeC. večskladni ploščati epiteljD. enoskladni ploščati epiteljE. vezivna plastF. prečnoprogasto mišičje.

82. Bursa omentalis:A. sega od trebušne prepone do medenične votlineB. leži za želodcemC. komunicira s peritonealno votlino prek

odprtine - foramen MonroeD. komunicira s peritonealno votlino prek

odprtine - foramen epiploicumE. vsebuje serozno tekočinoF. je večja od peritonealne votline.

83. Organi, ki so v celoti pokriti s potrebušnico, so:A. ekstraperitonealniB. intraperitonealniC. subperitonealniD. relativno gibljiviE. negibljiviF. gibljivi in negibljivi.

84. Označi organe, ki leže intraperitonealno:A. colon sigmoideumB. rectumC. caecumD. colon descendensE. colon transversumF. colon ascendens.

85. Označi strukture, ki leže ekstraperitonealno:A. želodecB. sečni mehurC. vranicaD. ledvicaE. trebušna slinavkaF. jetra.

86. Katera trditev NE velja za jetra:A. imajo pet ploskevB. ležijo v desnem hipohondrijuC. ležijo v epigastrijuD. area nuda je pokrita s potrebušnicoE. so intraperitonealni organF. imajo večji desni reženj in manjši levi.

87. Katera trditev velja za visceralno ploskev jeter:A. ima dve prečni brazdiB. leva brazda ločuje desni reženj od levegaC. v desni brazdi leži lig. teres hepatisD. v levi brazdi leži lig. venosumE. v desni brazdi leži žolčnik

ČUTILA

F. v levi brazdi leži obliterirana umbilikalna vena.

88. Skozi porto hepatis vstopajo:A. v. cavaB. vv. hepaticaeC. v. portaeD. a. hepatica propriaE. a. hepatica communisF. aorta abdominalis.

89. Skozi porto hepatis izstopajo:A. v. portaeB. ductus hepaticus communisC. a. hepatica communisD. ductus choledochusE. n. vagusF. vv. hepaticae.

OBTOČILA – ANGIOLOGIJA

1. Venčna arterija:A. je sinus coronariusB. izvira iz aortnega lokaC. poteka pod fibroznim perikardijemD. izvira nad aortno zaklopkoE. na desni strani poteka v koronarnem žlebuF. je a. coronaria.

2. V desni preddvor srca se vliva kri iz:A. aorte B. spodnje vene kave C. koronarnega sinusaD. pljučnega deblaE. pljučnih venF. zgornje vene kave.

3. Latinsko ime za pljučno deblo je:A. a. pulmonalis dex.B. a. bronchialisC. truncus pulmonalisD. truncus coeliacusE. sinus coronariusF. v. pulmonalis.

4. Iz desnega prekata srca izhaja:A. aorta ascendensB. v. cava inferiorC. v. cava superiorD. truncus pulmonalisE. a. pulmonalis dex.F. a. pulmonalis sin.

5. Odprtina med desnim preddvorom in desnim prekatom srca je:A. foramen ovaleB. valva tricuspidalisC. valva bicuspidalisD. valva mitralisE. valva semilunarisF. ostium atrioventriculare dextrum.

6. Pretin med srčnima preddvoroma je:A. septum interatrialeB. septum interventriculareC. sulcus interatrialeD. septum nasiE. sulcus interventriculareF. sinus interatriale.

7. Latinsko ime za votlino osrčnika je:A. ventriculusB. cavum pericardiiC. cavum peritoneiD. atriumE. ventriculumF. cavum epicardii.

8. Označi žile, ki se vlivajo v levi preddvor srca:A. pljučne arterijeB. pljučne veneC. bronhialne arterijeD. bronhialne veneE. vv. cordis minimaeF. pljučno deblo.

9. Žleb med srčnima preddvorom in prekatoma je:A. sinus coronariusB. septum cordisC. sulcus coronariusD. valvulae semilunaresE. srčni skeletF. valva tricuspidalis.

10. Odprtina med levim preddvorom in levim prekatom srca je:

A. valva semilunarisB. valva tricuspidalisC. valva mitralisD. valva bicupidalisE. foramen ovaleF. ostium atrioventriculare sinistrum.

11. Iz levega prekata srca izhaja:A. truncus pulmonalisB. a. coronariaC. arcus aorteD. aorta ascendensE. aorta descendensF. truncus brachiocephalicus.

12. Žepki žilne zaklopke srca so:A. valva tricuspidalisB. chordae tendineaeC. valva atrioventricularisD. valvulae semilunaresE. valva mitralisF. valva bicuspidalis.

13. Vezivno nitje med papilarnimi mišicami in loputkami se imenuje:A. srčni skeletB. chordae tendineaeC. fibrozni perikardijD. papilarno nitjeE. semilunarno nitjeF. serozni perikardij.

14. Srce prehranjujejo:A. sinus coronariusB. a. coronaria dex.C. a. coronaria sin.D. a. carotis dex.E. a. carotis sin.F. veja ascendentnega dela aorte.

15. Venozna kri srčne stene se predvsem izliva:A. v levi preddvorB. v desni prekatC. v desni preddvorD. po koronarnem sinusuE. po spodnji veni kaviF. po zgornji veni kavi.

16. Foramen ovale srca je odprtina pri fetalnem srcu:A. med preddvoromaB. med prekatomaC. med levim preddvorom in prekatomD. med desnim preddvorom in prekatomE. v interatrialnem pretinuF. v interventrikularnem pretinu.

17. Srce ima:A. 2 ploskviB. 3 ploskveC. 4 ploskveD. sternodiafragmalno ploskevE. sternokostalno ploskevF. zadajšnjo ploskev.

18. Ictus cordis:A. je udarec srčne koniceB. leži v aksilarni linijiC. je na zadajšnji srčni steniD. je najintenzivnejši v petem medrebrnem

prostoruE. je najintenzivnejši v medioklavikularni linijiF. je udarec srčne baze.

19. Pri srcu leži:A. baza spodajB. apex zgorajC. konica spredajD. baza zadajE. konica na levi straniF. baza na desni strani.

20. Sternokostalno ploskev srca tvorijo:A. levi preddvorB. desni preddvorC. levi prekatD. desni prekatE. arcus aorteF. v. cava superior.

21. Diafragmalno ploskev srca tvorijo:A. levi prekatB. desni prekatC. levi preddvorD. desni preddvorE. baza srcaF. truncus pulmonalis.

22. A. carotis interna s svojimi vejami prehranjuje:A. večji del vratuB. zrkloC. večji del možganovD. ustno votlinoE. notranje uhoF. hrbtenjačo.

23. A. carotis externa s svojimi vejami prehranjuje:A. večji del zgornjega udaB. očesno votlinoC. večji del možganovD. ustno votlinoE. nosno votlinoF. notranje uho.

24. A. subclavia s svojimi vejami prehranjuje:A. večji del vratuB. del prsne steneC. večji del možganovD. zgornji udE. spodnji udF. možganske ovojnice.

25. A. carotis interna s svojimi vejami prehranjuje:A. nosno in ustno votlinoB. male možganeC. del prsne in trebušne steneD. del nosne votline

E. očesno votlinoF. zadajšnji del velikih možganov.

26. A. carotis externa s svojimi vejami prehranjuje:A. nosno in ustno votlinoB. male možganeC. del prsne in trebušne steneD. notranje uhoE. očesno votlinoF. zadajšnji del velikih možganov.

27. A. carotis interna s svojimi vejami NE prehranjuje:A. večjega dela vratuB. zrklaC. večjega dela možganovD. ustne votlineE. notranjega ušesaF. hrbtenjače.

28. A. carotis externa s svojimi vejami NE prehranjuje:A. večjega dela zgornjega udaB. očesne votlineC. večjega dela možganovD. ustne votlineE. nosne votlineF. notranjega ušesa.

29. A. subclavia s svojimi vejami NE prehranjuje:A. večjega dela vratuB. dela prsne steneC. večjega dela možganovD. zgornjega udaE. spodnjega udaF. možganskih ovojnic.

30. A. carotis interna s svojimi vejami NE prehranjuje:A. nosne in ustne votlineB. malih možganovC. prsne in trebušne steneD. dela nosne votlineE. očesne votlineF. zadajšnjega dela velikih možganov.

31. A. carotis externa s svojimi vejami NE prehranjuje:A. nosne in ustne votlineB. malih možganovC. prsne in trebušne steneD. notranjega ušesaE. očesne votlineF. zadajšnjega dela velikih možganov.

32. A. axillaris:A. je veja notranje karotidne arterijeB. prehranjuje mišice okoli komolčnega sklepaC. prehranjuje zgornji ud v celotiD. je končna veja arterije subklavije

E. je veja aortnega lokaF. se nadaljuje kot a. radialis.

33. Aorta thoracica s svojimi vejami prehranjuje:A. dojkoB. mišice ramenskega sklepaC. želodecD. pljučaE. požiralnikF. zgornji del dvanajstnika.

34. Truncus coeliacus s svojimi vejami prehranjuje:A. vranicoB. spodnjo polovico dvanajstnikaC. želodecD. kožo prsnega košaE. požiralnikF. trebušno slinavko.

35. Označi organe, ki jih s svojimi vejami prehranjuje a. mesenterica superior:A. colon transversumB. zgornja polovica dvanajstnikaC. tanko črevoD. colon sigmoideumE. slepo črevoF. zgornji del danke.

36. Označi organe, ki jih s svojimi vejami prehranjuje a. mesenterica inferior:A. duodenumB. pancreasC. colon descendensD. jejunumE. heparF. colon sigmoideum.

37. Označi področja, ki jih s svojimi vejami prehranjuje a. iliaca interna:A. sigmoidni kolonB. mišice ob kolčnem sklepuC. glutealno področjeD. tanko črevoE. ledvicoF. zgornji del danke.

38. Aorta thoracica s svojimi vejami NE prehranjuje:A. dojkeB. mišic ob ramenskem sklepuC. želodcaD. pljučE. požiralnikaF. zgornjega dela dvanajstnika.

39. Truncus coeliacus s svojimi vejami NE prehranjuje:A. vraniceB. spodnje polovice dvanajstnikaC. želodcaD. kože prsnega košaE. požiralnikaF. trebušne slinavke.

40. A. mesenterica superior s svojimi vejami NE prehranjuje:A. transverzalnega kolonaB. zgornje polovice dvanajstnikaC. tankega črevesaD. sigmoidnega kolonaE. slepega črevesaF. zgornjega dela danke.

41. A. mesenterica inferior s svojimi vejami NE prehranjuje:A. dvanajstnikaB. trebušne slinavkeC. descendentnega kolonaD. tankega črevesaE. jeterF. zgornjega dela danke.

42. A. iliaca interna s svojimi vejami NE prehranjuje:A. sigmoidnega kolonaB. mišic ob kolčnem sklepuC. glutealnega področjaD. tankega črevesaE. ledvicF. zgornjega dela danke.

43. Aorta thoracica:A. poteka v sprednjem medpljučjuB. prestopi trebušno prepono v višini Th10C. poteka v zadajšnjem medpljučjuD. prehranjuje osrčnikE. prestopi trebušno prepono z vagusnim živcemF. prestopi trebušno prepono v višini Th12.

44. Aorta thoracica s svojimi vejami prehranjuje:A. del trebušne slinavkeB. pljučaC. slepo črevoD. medrebrne mišiceE. dojkoF. sigmoidni kolon.

45. A. mesenterica superior s svojimi vejami prehranjuje:A. del trebušne slinavkeB. pljuča

C. slepo črevoD. kožo prsnega košaE. organe v mali medeniciF. sigmoidni kolon.

46. Aorta thoracica s svojimi vejami NE prehranjuje:A. trebušne slinavkeB. pljučC. slepega črevesaD. medrebrnih mišicE. dojkeF. sigmoidnega kolona.

47. A. mesenterica superior s svojimi vejami NE prehranjuje:A. glave trebušne slinavkeB. pljučC. slepega črevesaD. kože prsnega košaE. organov v mali medeniciF. sigmoidnega kolona.

48. Parne veje abdominalne aorte so:A. a. mesenterica superiorB. a. axillarisC. a. renalisD. a. ovaricaE. a. popliteaF. a. phrenica inferior.

49. Neparne veje abdominalne aorte so:A. a. suprarenalisB. a. testicularisC. a. mesenterica inferiorD. a. renalisE. truncus coeliacusF. a. lumbalis.

50. Katera trditev NE velja za a. mesenterico superior:A. prehranjuje jejunum in ileumB. prehranjuje cekumC. desna arterija je včasih večja kot levaD. prehranjuje ascendentni kolonE. a. hepatica včasih lahko izvira iz zgornje

mezenterične arterijeF. prehranjuje transverzalni kolon.

51. Katere vene tvorijo v. porto:A. v. lienalisB. v. hepaticaC. v. mesenterica superiorD. v. renalisE. v. testicularisF. v. gastrica sin.

52. Označi arterije, ki prehranjujejo tanko črevo:A. a. mesenterica inferiorB. a. mesenterica superiorC. truncus coeliacusD. aa. lumbalesE. a. iliaca communisF. a. gastrica sin.

53. Označi organe, ki jih prehranjuje s svojimi vejami truncus coeliacus:A. jetraB. zgornjo površino trebušne preponeC. colon transversumD. vranicoE. colon descendensF. duodenum.

54. Truncus coeliacus s svojimi vejami NE prehranjuje:A. jeterB. zgornje površine trebušne preponeC. transverzalnega kolonaD. vraniceE. descendentnega kolonaF. duodenuma.

55. Srce se prehranjuje:A. neposredno iz srčni votlinB. iz venčnih venC. iz pljučnih venD. iz pljučnih arterijE. iz venčnih arterijF. iz koronarnega sinusa.

56. Katera žila NI neposredna veja aorte:A. a. carotis communis sin.B. a. subclavia sin.C. a. carotis communis dex.D. a. mesenterica superiorE. a. mesenterica inferiorF. a. renalis dex.

57. Katere žile vsebujejo kri, bogato s kisikom:A. aorta ascendensB. a. pulmonalis dex.C. a. pulmonalis sin.D. v. pulmonalisE. v. portaeF. v. mesenterica superior.

58 Valva mitralis je med:A. desnim preddvorom in prekatomB. levim preddvorom in prekatomC. levim prekatom in aortoD. desnim prekatom in pljučno arterijoE. desnim in levim preddvoromF. levim preddvorom in pljučno veno.

59. Za vene velja:A. njihova stena je tanjša od stene arterijB. imajo večji premer od ustreznih arterijC. imajo zaklopkeD. utripljejoE. nimajo zaklopkF. ne utripljejo.

60. Katera žila NI veja celiakalnega debla:A. a. mesenterica superiorB. a. hepatica communisC. a. gastrica sin.D. a. mesenterica inferiorE. a. lienalisF. a. suprarenalis.

61. Venska drenaža jeter poteka prek:A. portalne veneB. jetrnih venC. spodnje mezenterične veneD. zgornje mezenterične veneE. vranične veneF. spodnje vene kave.

62. V veno porto se združita:A. v. mesenterica superior in inferiorB. v. mesenterica superior in v. lienalisC. v. hepatica in v. mesenterica inferiorD. v. hepatica in v. mesenterica superiorE. v. lienalis in v. hepaticaF. v. mesenterica inferior in v. lienalis.

63. Končni veji abdominalne aorte sta:A. a. lumbalis dex. in sin.B. a. femoralis dex. in sin.C. a. iliaca communis dex. in sin.D. a. iliaca externa dex. in sin.E. a. iliaca interna dex. in sin.F. nobena od zgoraj naštetih.

64. A. iliaca interna s svojimi vejami prehranjuje:A. mišice goleni

B. vranicoC. ascendentni kolonD. medenično dnoE. maternicoF. diafragmo.

65. V. cava superior in inferior se izlivata v:A. desni prekatB. levi prekatC. levi preddvorD. desni preddvorE. aortoF. pulmonalni trunkus.

66. Pljuča prehranjujejo:A. truncus pulmonalisB. a. mesenterica superiorC. aa. bronchialesD. aorta thoracicaE. a. phrenica inferiorF. a. phrenica superior.

67. Jajčnikov NE prehranjuje:A. truncus coeliacusB. a. mesenterica superiorC. a. iliaca internaD. a. ovaricaE. a. phrenica inferiorF. a. phrenica superior.

68. Pljuč NE prehranjuje:A. truncus pulmonalisB. a. mesenterica superiorC. aa. bronchialesD. aorta thoracicaE. a. phrenica inferiorF. a. phrenica superior.

69. Jajčnike prehranjuje:A. truncus coeliacusB. a. mesenterica superiorC. a. iliaca internaD. a. ovaricaE. a. phrenica inferiorF. a. phrenica superior.

70. Nadledvično žlezo prehranjujejo:A. a. mesenterica inferiorB. a. mesenterica superiorC. a. iliaca internaD. aorta thoracicaE. aa. suprarenalesF. a. renalis.

71. Modo prehranjuje:A. truncus coeliacus

B. a. mesenterica superiorC. a. iliaca internaD. a. testicularisE. a. suprarenalisF. a. phrenica superior.

72. Pljuča prehranjujejo:A. a. umbilicalisB. a. mesenterica superiorC. a. iliaca internaD. aorta thoracicaE. aa. bronchialesF. a. phrenica superiorG. a. mesenterica inferior.

73. Katera zaklopka ima dve loputki:A. trikuspidalnaB. mitralnaC. bikuspidalnaD. aortnaE. pulmonalnaF. semilunarna.

74. Maternico prehranjuje:A. truncus coeliacusB. a. mesenterica inferiorC. veja notranje iliakalne arterijeD. veja torakalne aorteE. a. uterinaF. veja zunanje iliakalne arterije.

75. Spodnjo veno kavo sestavljata:A. v. lumbalis dex. in sin.B. v. femoralis dex. in sin.C. v. iliaca communis dex. in sin.D. v. iliaca externa dex. in sin.E. v. portae in v. lienalisF. v. renalis dex. in sin.

76. Želodec prehranjuje:A. veja celiakalnega deblaB. a. mesenterica superiorC. a. iliaca internaD. veja a. hepatice communisE. a. phrenica inferiorF. a. phrenica superior.

77. Zgornji del danke prehranjuje:A. truncus coeliacusB. a. mesenterica superiorC. a. iliaca internaD. aorta thoracicaE. a. phrenica inferiorF. a. mesenterica inferior.

78. Požiralnik prehranjuje:A. truncus coeliacusB. a. mesenterica superiorC. a. iliaca internaD. veje torakalne aorteE. a. sacralis medianaF. a. phrenica superior.

79. Jetra prehranjuje:A. a. lienalisB. a. mesenterica superiorC. a. iliaca internaD. aorta thoracicaE. a. phrenica inferiorF. veja celiakalnega debla.

80. Želodca NE prehranjuje:A. veja celiakalnega deblaB. a. mesenterica superiorC. a. iliaca internaD. veja a. hepatice communisE. a. phrenica inferiorF. a. phrenica superior.

81. Zgornjega dela danke NE prehranjuje:A. truncus coeliacusB. a. mesenterica superiorC. a. iliaca internaD. aorta thoracicaE. a. phrenica inferiorF. a. mesenterica inferior.

82. Požiralnika NE prehranjuje:A. truncus coeliacusB. a. mesenterica superiorC. a. iliaca internaD. veja torakalne aorteE. a. sacralis medianaF. a. phrenica superior.

83. Jeter NE prehranjuje:A. a. lienalisB. a. mesenterica superiorC. a. iliaca internaD. aorta thoracicaE. a. mesenterica inferiorF. veja celiakalnega debla.

84. Colon sigmoideum prehranjuje:A. truncus coeliacus

B. a. mesenterica superiorC. a. iliaca externaD. a. mesenterica inferiorE. a. gastrica sin.F. a. phrenica superior.

85. Sečni mehur prehranjuje:A. truncus coeliacusB. a. mesenterica superiorC. veja notranje iliakalne arterijeD. a. mesenterica inferiorE. a. phrenica inferiorF. a. phrenica superior.

86. Sečnega mehurja NE prehranjuje:A. truncus coeliacusB. a. mesenterica superiorC. veja notranje iliakalne arterijeD. a. mesenterica inferiorE. a. phrenica inferiorF. a. phrenica superior.

87. Aortna zaklopka:A. ima tri žepkeB. ima dve loputkiC. je med levim preddvorom in prekatomD. je med desnim prekatom in aortoE. filtrira kriF. je med levim prekatom in aorto.

88. Slepo črevo prehranjuje:A. truncus coeliacusB. a. mesenterica superiorC. a. iliaca internaD. a. pancreaticaE. a. mesenterica inferiorF. a. lienalis.

89. Vranico prehranjuje:A. veja celiakalnega deblaB. a. mesenterica superiorC. a. iliaca internaD. a. mesenterica inferiorE. a. phrenica inferiorF. a. phrenica superior.

90. Slepega črevesa NE prehranjuje:A. truncus coeliacusB. a. mesenterica superiorC. a. iliaca internaD. a. pancreaticaE. a. mesenterica inferiorF. a. lienalis.

91. Vranice NE prehranjuje:A. veja celiakalnega debla

B. a. mesenterica superiorC. a. iliaca internaD. a. mesenterica inferiorE. a. phrenica inferiorF. a. phrenica superior.

92. Veje katerih arterij prehranjujejo organe v mali medenici:A. truncus coeliacusB. a. mesenterica superiorC. a. iliaca internaD. a. mesenterica inferiorE. a. phrenica inferiorF. a. phrenica superior.

93. Veje katerih arterij prehranjujejo osrčnik:A. truncus coeliacusB. a. mesenterica superiorC. a. iliaca internaD. aorta thoracicaE. a. phrenica inferiorF. a. phrenica superior.

94. Veje katerih arterij prehranjujejo zgornjo polovico dvanajstnika:A. truncus coeliacusB. a. mesenterica superiorC. a. iliaca internaD. a. mesenterica inferiorE. a. renalisF. a. lienalis.

95. Katera žila izhaja neposredno iz aortnega loka:A. a. carotis communis dex.B. a. carotis communis sin.C. a. subclavia dex.D. a. subclavia sin.E. truncus brachiocephalicusF. a. coronaria dex.

96. Pljučne vene:A. izhajajo iz levega prekataB. se izlivajo v desni preddvorC. izhajajo iz desnega prekataD. prenašajo kri, bogato s kisikomE. prenašajo venozno kriF. se izlivajo v levi preddvor.

97. Truncus pulmonalis:A. izhaja iz desnega prekataB. poteka na desni strani aorteC. prenaša arterijsko kriD. prenaša venozno kriE. sprva izhaja pred aortoF. sprva izhaja za aorto.

98. Aorta ascendens:A. izvira iz konice srcaB. izvira iz baze srcaC. na začetku izhaja za pljučnim deblomD. na začetku izhaja pred pljučnim deblomE. desno od nje je v. cava superiorF. levo od nje je v. cava inferior.

99. Cavum pericardii leži:A. med fibroznim in seroznim perikardijemB. med epikardijem in fibroznim perikardijemC. med epikardijem in miokardijemD. med epikardijem in seroznim perikardijemE. v srčnih votlinahF. med endokardijem in epikardijem.

100. Colon ascendens prehranjuje:A. truncus coeliacusB. a. mesenterica superiorC. a. iliaca internaD. a. mesenterica inferiorE. a. phrenica inferiorF. a. phrenica superior.

101. Spodnjo polovico dvanajstnika prehranjuje:A. truncus coeliacusB. a. mesenterica superiorC. a. mesenterica inferiorD. aorta thoracicaE. a. phrenica inferiorF. a. phrenica superior.

102. Organe v mediastinumu prehranjuje:A. a. mesenterica inferiorB. a. mesenterica superiorC. a. iliaca internaD. aorta thoracicaE. a. phrenica inferiorF. a. phrenica superior.

103. Colon descendens prehranjuje:A. truncus coeliacusB. a. mesenterica superiorC. a. iliaca internaD. aorta thoracicaE. a. phrenica inferiorF. a. mesenterica inferior.

104. Kateri od naslednjih struktur po rojstvu atrofirata in postaneta fibrozni ligament:

A. ductus arteriosus in ductus venosusB. ductus arteriosus in v. portaeC. ductus venosus in foramen ovaleD. ductus venosus in v. portaeE. ductus arteriosus in v. portae.

105. Za umbilikalno veno velja naslednja trditev:A. prinaša kri, revno s kisikomB. prinaša kri, bogato s kisikomC. v jetrni lini se združi z levo vejo portalne veneD. v jetrni lini se združi hepatično venoE. po rojstvu obliterira v ligament lig. teres

hepatisF. po rojstvu obliterira v medialni umbilikalni

ligament.

106. Označi strukture fetalnega krvnega obtoka:A. foramen rotondumB. ductus arteriosusC. lig. teres hepatisD. foramen ovaleE. ductus venosusF. v. umbilicalis.

107. Označi strukture fetalnega krvnega obtoka:A. aa. umbilicalesB. venozni ligamentC. medialni umbilikalni ligamentD. placentaE. ductus venosusF. truncus pulmonalis.

108. Označi strukturo v katero obliterira arteriozni duktus:A. lig. teres hepatisB. arteriozni ligamentC. medialni umbilikalni ligamentD. lig. teres uteriE. venozni ligamentF. lateralni umbilikalni ligament.

109. Mezgovne kapilare:A. so zgrajene iz treh plastiB. so zgrajene iz endotelijaC. se začnejo slepo v medceličniniD. se začnejo v mišičnem tkivuE. se začnejo v maščobnem tkivu subkutisaF. imajo večji premer, kot je premer krvnih

kapilar.

110. Največji limfatični kanal v telesu je:A. sinus ValsavaeB. ductus thoracicusC. ductus thyroglossusD. ductus lymphaticus dex.E. ductus venosus.

111. Katera trditev NE velja za vranico:A. leži pod levo hemidiafragmoB. njen produkt se izloči v želodec skozi lienalni

duktusC. vsebuje veliko količino krviD. vsebuje limfatično tkivoE. je intraperitonealno ležeč organ.

112. Katera trditev velja za prsni mezgovod:A. latinsko ime zanj je ductus lymphaticus dex.B. latinsko ime zanj je ductus thoracicusC. poteka pred aortoD. prečka trebušno prepono z veno kavoE. začne se v višini drugega prsnega vretencaF. začne se v višini drugega ledvenega vretenca.

113. Katera trditev velja za desni mezgovod:A. zbira mezgo iz obeh spodnjih udovB. je daljši od prsnega mezgovoda C. izliva se v desno subklavijsko venoD. meri približno 1cmE. začne se v trebušni votliniF. zbira mezgo iz desnega dela prsnega koša.

114. Katera trditev NE velja za mezgovod ductus thoracicus:A. je največje limfatično debloB. zbira mezgo iz desnega zgornjega udaC. v višini sedmega vratnega vretenca zavije navzdolD. zliva se v angulus venosusE. začne se v prsni votliniF. prečka trebušno prepono skupno z aorto.

115. Katera trditev NE velja za mezgovod ductus lymphaticus dex.:A. izliva se v notranjo jugularno venoB. začne se v višini drugega ledvenega vretenca C. zbira mezgo iz organov v medenični votliniD. zbira mezgo iz desne polovice glaveE. je največji limfatični kanal.F. meri 20 cm.

116. Prsni mezgovod zbira mezgo iz:A. trebušne stene pod popkomB. desne polovice vratu C. leve polovice glaveD. desnega zgornjega udaE. organov v trebušni votliniF. desne polovice prsnega koša.

117. Desni mezgovod zbira mezgo iz:A. leve polovice glaveB. desne polovice glaveC. desne polovice vratuD. desnega spodnjega uda

E. desnega zgornjega udaF. desne polovice trebušne votline.

118. Označi strukture bezgavk:A. rdečo pulpoB. vas efferensC. trabekuleD. septaE. piramideF. belo pulpo.

119. Med limforetikularno tkivo prištevamo:A. jetraB. vranicoC. priželjcD. ledvicoE. kostni mozegF. bezgavke.

120. Označi strukture vranice:A. hilus B. porta C. pelvis D. bela pulpaE. sinusoidF. žolčne kapilare.

121. Za zdravo vranico velja naslednja trditev:A. leži v desnem hipohondrijuB. jo lahko tipljemoC. leži vzdolž desetega rebraD. je ekstraperitonealno ležeč organE. ovija jo fibrozna kapsulaF. ima obilo limfatičnega tkiva.

122. Latinsko ime za limfatične vozličke je:A. vasa lymphaticaB. nodus lymphaticusC. lienD. folliculus lymphaticusE. tonsillaeF. thymus.

DIHALA - RESPIRATORNI APARAT

1. Deli respiratornega aparata so:A. sinus frontalisB. pharynxC. cavum nasiD. cavum orisE. larynxF. bronchus principalis dex.

2. Označi strukture zunanjega nosu:A. tragusB. naresC. meatus nasiD. alae nasiE. dorsumF. conchae.

3. Kosti, ki gradijo nosno votlino, so:A. sitkaB. ličnicaC. raloD. čelnicaE. nebnicaF. mastoidni odrastek senčnice.

4. Označi strukture nosne votline:A. septum nasiB. concha nasalis inferiorC. naresD. carina epiglotticaE. lamina cribrosa F. meatus nasi.

5. Nosni pretin tvori:A. samo kostB. vomerC. samo hrustanecD. zagozdnicaE. lamina perpendicularis sitkeF. samo vezivo.

6. Svod nosne votline tvorijo naslednje kosti:A. nebnicaB. nosnicaC. spodnja čeljustnicaD. zgornja čeljustnicaE. zagozdnicaF. čelnica.

7. Dno nosne votline tvorijo naslednje kosti:A. sitkaB. zgornja čeljustnicaC. nebnicaD. nosnicaE. ličnicaF. čelnica.

8. Stranske stene nosne votline gradijo naslednje kosti:A. maxillaB. mandibulaC. os sphenoidaleD. concha nasalis inferiorE. os palatinumF. os ethmoidale.

9. Nosni pretin tvorijo naslednje kosti:A. zagozdnicaB. spodnja školjčnicaC. sitkaD. čelnicaE. nebnicaF. ralo.

10. Respiratorni epitelij:A. je večskladni ploščatiB. je večskladni visokoprizmatskiC. je večvrstni visokoprizmatskiD. je prehodniE. ima migetalkeF. ima mikrovile.

11. Kosti, ki so pnevmatizirane, so:A. mandibulaB. maxillaC. mastoidni odrastek senčniceD. zatilnicaE. sitkaF. temenica.

12. Etmoidalni sinus se odpira:A. pod zgornjo školjkoB. v žreloC. pod spodnjo školjkoD. v grloE. pod srednjo školjkoF. v bobnično votlino.

13. Označi strukture v katere se odpira frontalni sinus:A. meatus nasi superiorB. meatus nasi mediusC. meatus nasi inferiorD. bobnična votlinaE. ustna votlinaF. očesna votlina.

14. Sfenoidalni sinus se odpira:A. pod zgornjo nosno školjkoB. nad zgornjo nosno školjkoC. v nosni del žrelaD. v ustni del žrelaE. v srednji nosni hodnikF. v zgornji nosni hodnik.

15. Označi strukture v katere se odpira maksilarni sinus:A. meatus nasi inferiorB. hodnik pod srednjo nosno školjkoC. meatus nasi mediusD. hodnik pod zgornjo nosno školjkoE. meatus nasi superiorF. ustna votlina.

16. Celice bradavičarja se odpirajo:A. v nosni del žrelaB. v bobnično votlinoC. v ustni del žrelaD. pod zgornjo nosno školjkoE. v grloF. v nosno votlino.

17. Larynx leži:A. v zgornjem delu prsnega košaB. v srednjem delu vratuC. od telesa četrtega do telesa šestega vratnega

vretencaD. za žrelomE. pred žrelomF. od telesa četrtega do telesa šestega prsnega

vretenca.

18. Ogrodje grla sestavljajo:A. cartilago septi nasiB. cartilago cricoideaC. conchaeD. cartilago epiglotticaE. vomerF. cartilago thyroidea.

19. Prominentia laryngea je:A. topi kot obročastega hrustancaB. Adamovo jabolkoC. ostri kot ščitastega hrustancaD. piramida na vrhu obročastega hrustancaE. greben na poklopcuF. greben na glasilkah.

20. Hrustanci grla so:A. piramidasti hrustanecB. cartilago septi nasiC. ščitasti hrustanecD. aritenoidni hrustanecE. krikoidni hrustanecF. poklopec.

21. Označi strukture, ki se NE nahajajo v zadajšnjem medpljučju: A. arcus aortaeB. v. brachicefalica dex.C. bronhialne arterijeD. tracheaE. truncus sympathicusF. v. hemiazygos.

22. Pljuča prehranjujejo:A. truncus pulmonalisB. a. mesenterica superiorC. aa. bronchialesD. aorta thoracicaE. a. phrenica inferiorF. a. phrenica superior.

23. Plica vocalis poteka:A. s ščitastega do piramidastega hrustancaB. s ščitastega do krikoidnega hrustancaC. z obročastega do piramidastega hrustancaD. s ščitastega hrustanca do podjezične kostiE. s piramidastega hrustanca do hioidne kostiF. z obročastega hrustanca do podjezične kosti.

24. Plica vocalis je:A. Adamovo jabolkoB. poklopecC. glasilkaD. sluznična gubaE. špranja med glasilkamaF. laringealna votlina.

25. Glasilki tvori:A. lig. vestibulareB. m. vocalisC. hrustančevinaD. kostninaE. lig. vocaleF. sluznica.

26. Epitelij, ki pokriva glasilki, je:A. respiratorni epitelijB. enoskladni ploščatiC. večskladni ploščatiD. opremljen z migetalkamiE. vohalni F. večvrstni visokoprizmatski.

27. Označi strukture laringealne votline:A. ventriculusB. incusC. sacculusD. vestibulumE. plica vestibularisF. prominentia laryngea.

28. Sapnik poteka:A. za požiralnikomB. pred požiralnikomC. od šestega vratnega do četrtega prsnega

vretencaD. od četrtega vratnega do šestega prsnega

vretencaE. od šestega do dvanajstega prsnega vretencaF. v medioklavikularni ravnini.

29. Bifurcatio tracheae leži:A. v višini telesa četrtega vratnega vretencaB. za aortnim lokomC. v višini telesa četrtega prsnega vretencaD. pred aortnim lokomE. v višini telesa šestega vratnega vretencaF. v višini telesa dvanajstega prsnega vretenca.

30. Epitelij, ki pokriva sapnik, je:A. večskladni ploščatiB. večvrstni visokoprizmatskiC. večskladni visokoprizmatskiD. enoskladni ploščatiE. opremljen z migetalkamiF. opremljen z mikrovili.

31. V žlebu med požiralnikom in sapnikom poteka:A. n. phrenicusB. aorta ascendensC. vena cava superiorD. n. laryngeus recurrensE. n. laryngeus superiorF. n. laryngeus inferior.

32. Označi strukture, ki se NE nahajajo v zadajšnjem medpljučju: A. aorta ascendensB. aa. intercostalesC. d. thoracicusD. v. hemiazygosE. n. vagusF. v. cava superior.

33. Največji hrustanec grla je:A. cartilago epiglotticaB. cartilago cricoideaC. cartilago thyroideaD. cartilago arytenoideaE. os hyoideumF. mandibula.

34. Katera struktura je del dihalnega in prebavnega trakta:A. larynxB. pharynxC. zgornji del požiralnikaD. tracheaE. cavum orisF. cavum nasi.

35. Označi strukture, ki se NE nahajajo v zadajšnjem medpljučju:A. v. brachiocefalica sin.B. pericardiumC. v. cava inferiorD. nn. splanchniciE. aorta descendensF. končni del vene v. azygos.

36. Katera struktura zapira vhod v respiratorni trakt pri požiranju:A. linguaB. larynxC. epiglottisD. glandula thyroideaE. os hyoideumF. pomum adami.

37. Označi strukture mediastinuma:A. thymusB. corC. arcus aortaeD. esophagusE. tracheaF. vsi zgoraj omenjeni organi.

38. Za cartilago thyroideo velja:A. je parenB. leži nad vhodom v grloC. ima izboklino prominentia laryngeaD. sestavlja ogrodje grlaE. leži pod ščitastim hrustancemF. zgrajen je iz hialine hrustančevine.

39. Za cartilago thyroideo velja:A. je zgrajen iz vezivne hrustančevineB. ima obliko piramideC. sestavljen je iz dveh ploščD. ima rogova cornu inferius et superiusE. ima obliko pečatnega prstanaF. sestavljen je iz elastične hrustančevine.

40. Cartilago thyroidea ima naslednje značilnosti:A. spredaj je nižji in zadaj višjiB. se stika v sklepu z obročastim hrustancemC. je parenD. leži pod piramidastim hrustancemE. ima tri ploskveF. ima carino epiglottico.

41. Cartilago thyroidea ima naslednje značilnosti:A. ima odrastek processus vocalisB. je neparenC. ima štiri ploskveD. v sredini zadebeljen v grebenE. zgrajen je iz elastične hrustančevineF. zgrajen je iz hialine hrustančevine.

42. Cartilago cricoidea ima naslednje značilnosti:A. je parenB. leži nad vhodom v grloC. ima izboklino prominentia laryngeaD. sestavlja ogrodje grlaE. leži pod ščitastim hrustancemF. zgrajen je iz hialine hrustančevine.

43. Cartilago cricoidea ima naslednje značilnosti:A. s prostim robom je nagnjen navzad in navzgorB. ima obliko piramideC. sestavljen je iz dveh plošč

D. ima rogova cornu inferius in superiusE. ima obliko pečatnega prstanaF. sestavljen je iz elastične hrustančevine.

44. Cartilago cricoidea ima naslednje značilnosti:A. spredaj je nižji in zadaj višjiB. se stika v sklepu z obročastim hrustancemC. je parenD. leži pod piramidnim hrustancemE. ima tri ploskveF. ima ožino carina epiglottica.

45. Cartilago cricoidea ima naslednje značilnosti:A. ima odrastek processus vocalisB. je neparenC. ima štiri ploskveD. v sredini je zadebeljen v grebenE. zgrajen je iz elastične hrustančevineF. zgrajen je iz hialine hrustančevine.

46. Cartilago arytenoidea ima naslednje značilnosti:A. je parenB. leži nad vhodom v grloC. ima izboklino prominentia laryngeaD. sestavlja ogrodje grlaE. leži pod ščitastim hrustancemF. je delno zgrajen iz hialine hrustančevine.

47. Cartilago arytenoidea ima naslednje značilnosti:A. s prostim robom je nagnjen navzad in navzgorB. ima obliko piramideC. sestavljen je iz dveh ploščD. ima rogova cornu inferius in superiusE. ima obliko pečatnega prstanaF. je delno sestavljen je iz elastične

hrustančevine.

48. Cartilago arytenoidea ima naslednje značilnosti:A. spredaj je nižji in zadaj višjiB. se stika v sklepu z obročastim hrustancemC. je parenD. leži pod piramidastim hrustancemE. ima tri ploskveF. ima ožino carina epiglottica.

49. Cartilago arytenoidea ima naslednje značilnosti:A. ima odrastek processus vocalisB. je neparenC. ima štiri ploskveD. v sredini je zadebeljen v grebenE. je delno zgrajen je iz elastične hrustančevineF. je delno zgrajen je iz hialine hrustančevine.

50. Cartilago epiglottica ima naslednje značilnosti:A. je parenB. leži nad vhodom v grlo

C. ima izboklino prominentia laryngeaD. sestavlja ogrodje grlaE. leži pod ščitastim hrustancemF. zgrajen je iz hialine hrustančevine.

51. Cartilago epiglottica ima naslednje značilnosti:A. s prostim robom je nagnjen navzad in navzgorB. ima obliko piramideC. sestavljen je iz dveh ploščD. ima rogova cornu inferius in superiusE. ima obliko pečatnega prstanaF. sestavljen je iz elastične hrustančevine.

52. Cartilago epiglottica ima naslednje značilnosti:A. gradi žreloB. se steka v sklepu z obročastim hrustancemC. je parenD. leži pod piramidastim hrustancemE. ima tri ploskveF. ima ožino carina epiglottica.

53. Cartilago epiglottica ima naslednje značilnosti:A. ima odrastek processus vocalisB. je neparenC. ima štiri ploskveD. v sredini je zadebeljen v grebenE. zgrajen je iz elastične hrustančevineF. zgrajen je iz hialine hrustančevine.

54. Razporeditev pljučnih režnjev je naslednja:A. trije na levi strani in trije na desniB. dva na levi strani in dva na desniC. trije na desni strani in dva na leviD. dva na desni strani in trije na leviE. število režnjev se spreminja.

55. Radix pulmonalis sestavljajo:A. aorta ascendens B. bronchus principalisC. nitje klatežaD. v. cava superiorE. a. pulmonalisF. vv. bronchiales.

56. Pljučni koren sestavljajo:A. dve pljučni arterijiB. ena pljučna arterijaC. dve pljučni veniD. ena pljučna venaE. sapnikF. sapnica.

57. Sapnica se razcepi na:A. desni strani na dve vejiB. levi strani na tri vejeC. desni strani na tri veje

D. levi strani na dve vejiE. število vej se spreminja.

58. Respiratorni bronhioli so zgrajeni iz:A. hrustančnih ploščicB. skeletnega mišičjaC. respiratornega epitelijaD. enoskladnega ploščatega epitelijaE. gladkega mišičjaF. večvrstnega visokoprizmatskega epitelija.

59. Pljučni mešički imajo:A. večvrstni visokoprizmatski epitelijB. enoskladni ploščati epitelijC. obilo gladkega mišičjaD. bogato mrežo krvnih kapilarE. mestoma hrustančne ploščiceF. respiratorni epitelij.

60. Lobarne veje sapnice so zgrajene iz:A. skeletnega mišičjaB. gladkega mišičjaC. prehodnega epitelijaD. respiratornega epitelijaE. enoskladnega ploščatega epitelijaF. hrustančnega tkiva.

61. Spodnja meja pljuč sega:A. v medioklavikularni črti do 11. rebraB. v aksilarni črti do 12. rebraC. v paravertebralni črti do 6. rebraD. v aksilarni črti do 8. rebraE. v medioklavikularni črti do 4. rebraF. ob prsnici do 6. rebra.

62. Označi strukture pljuč:A. lobus superiorB. lobus sin.C. hilus D. portaE. facies mediastinalisF. lobus quadratus.

63. Pljuča so zgrajena iz:A. vezivaB. bronhialnega vejevjaC. skeletnega mišičja D. hrustančnega tkivaE. mezenhimaF. zdrizovine.

64. Katera struktura NI serozna mrena:A. pleura visceralisB. pia

C. gliaD. pleura parietalisE. epicardiumF. mesenterium.

65. Kateri organ razdeli medpljučje v sprednji in zadajšnji del:

A. larynxB. pharynxC. tracheaD. bronchus principalis dex.E. corF. aorta ascendens.

66. Recessus pleurae je žep med:A. poprsnico in popljučnicoB. deli stenske poprsniceC. slepim črevesom in mišico m. iliopsoasD. pljuči in popljučnicoE. pljuči in poprsnicoF. deli popljučnice.

67. V sprednjem medpljučju so: A. srceB. želodecC. sapnikD. požiralnikE. končni del vene v. azygosF. thymus.

68. V sprednjem medpljučju so: A. aorta ascendensB. medrebrne arterijeC. prsni mezgovodD. v. hemiazygosE. n. vagusF. v. cava superior.

69. V sprednjem medpljučju so: A. v. brachiocefalica sin.B. osrčnikC. v. cava inferiorD. nn. splanchniciE. aorta descendensF. končni del vene v. azygos.

70. V sprednjem medpljučju so: A. arcus aortaeB. v. brachiocefalica dex.C. bronhialne arterijeD. tracheaE. truncus sympathicusF. v. hemiazygos.

71. V sprednjem medpljučju se NE nahajajo: A. srce

B. želodecC. sapnikD. požiralnikE. v. azygosF. thymus.

72. V sprednjem medpljučju se NE nahajajo: A. aorta ascendensB. medrebrne arterijeC. prsni mezgovodD. v. hemiazygosE. n. vagusF. v. cava superior.

73. V sprednjem medpljučju se NE nahajajo: A. v. brachiocefalica sin.B. osrčnikC. v. cava inferiorD. nn. splanchniciE. aorta descendensF. končni del vene v. azygos.

74. V sprednjem medpljučju se NE nahajajo: A. arcus aortaeB. v. brachiocefalica dex.C. bronhialne arterijeD. sapnikE. truncus sympathicusF. v. hemiazygos.

75. V zadajšnjem medpljučju so: A. srceB. želodecC. sapnikD. požiralnikE. v. azygosF. thymus.

76. V zadajšnjem medpljučju so: A. aorta ascendensB. medrebrne arterijeC. prsni mezgovodD. v. hemiazygosE. n. vagusF. v. cava superior.

77. V zadajšnjem medpljučju so: A. v. brachiocefalica sin.B. osrčnikC. v. cava inferiorD. nn. splanchniciE. aorta descendensF. končni del vene v. azygos.

78. V zadajšnjem medpljučju so: A. arcus aortae

B. v. brachiocefalica dex.C. bronhialne arterijeD. tracheaE. truncus sympathicusF. v. hemiazygos.

79. V zadajšnjem medpljučju se NE nahajajo: A. srceB. želodecC. tracheaD. esophagusE. v. azygosF. thymus.

SEČILA - UROPOETIČNI APARAT

1. Ledvica leži:A. ekstraperitonealnoB. intraperitonealnoC. v višini prvih prsnih vretencD. v višini prvih ledvenih vretencE. v višini prvih križnih vretencF. ob hrbtenici.

2. Desna ledvica leži:A. više od leve zaradi vraniceB. niže od leve zaradi diafragmeC. niže od leve zaradi jeterD. više od leve zaradi jeterE. v isti višini kot levaF. položaj ledvic se spreminja.

3. Velike ledvične čašice imenujemo:A. tubulus renalisB. papilla renalisC. pelvis renalisD. calices renales majoresE. hilus renalisF. calices renales minores.

4. Ledvične cevčice imenujemo:A. tubuli renalisB. urethraC. ureterD. calices renales majoresE. corpusculum renalisF. vas efferens.

5. Latinsko ime za sečevod je:A. tubulus renalisB. urethraC. ureterD. calices renales majoresE. pelvis renalisF. nephron.

6. Pelvis renalis je latinsko ime za :A. ledvični mehB. vrh piramideC. večjo čašicoD. manjšo čašicoE. ledvično sredicoF. ledvično skorjo.

7. Vdolbina med sečnim mehurjem in maternico je:A. excavatio rectovesicalisB. spatium retropubicumC. excavatio vesicouterinaD. excavatio rectouterinaE. Douglasov prostorF. recessus retrovesicalis.

8. Latinsko ime za špranjo v ledvični lini je:A. porta renalisB. hilus renalisC. papilla renalisD. pelvis renalisE. sinus renalisF. calices renales.

9. Označi strukture nefrona:A. vas afferensB. urethraC. Malpighijevo telesceD. Henlejeva pentljaE. sinus renalisF. vas efferens.

10. Latinsko ime za vrhove ledvičnih piramid je:A. calices renales majoresB. sinus renalisC. calix renalis minorD. tubulus renalisE. papillae renalesF. corpusculum renis.

11. Katera struktura NI del ženskega urinarnega trakta:A. vas afferensB. urethraC. ureterD. salpinxE. pelvis renalisF. vesica urinaria.

12. Katera trditev NE velja za ureter:A. je 30 cm dolga cevB. gladko mišičje mu omogoča peristaltikoC. leži intraperitonealnoD. prečka terminalno linijoE. v trebušni votlini leži na mišici m. psoasF. križa gonadne žile.

DIHALA

13. Prostor med sečnim mehurjem in simfizo je:A. excavatio rectouterinaB. recessus retropubicumC. excavatio retropubicaD. Douglasov prostorE. sinus renalisF. spatium retropubicum.

14. Kateri organ lahko ob hipertrofiji zapre izhod urina iz sečnega mehurja:A. uterusB. prostataC. vaginaD. tuba uterinaE. ductus deferensF. vsi zgoraj omenjeni.

15. Označi pravilno trditev za ledvico:A. je paren organB. leži intraperitonealnoC. v dolžino meri približno 25 cmD. ima srčasto oblikoE. leži približno v višini prvih dveh ledvenih

vretencF. ovija jo močna vezivna ovojnica.

16. Označi strukture ledvice:A. cortexB. medulla C. piramideD. areo nudaE. Langerhansovi otočkiF. curvatura major.

17. Osnovna funkcionalna in gradbena enota ledvice je:A. calix renalis minorB. Malpighijevo telesceC. corpusculum renisD. nephronE. piramidaF. calix renalis major.

18. Latinsko ime za odvodno arteriolo glomerula je:A. vas efferensB. vas afferensC. proksimalni zviti tubulusD. distalni zviti tubulusE. Henlejeva pentljaF. arteriola renalis.

19. Glomerulus obdaja:A. Bowmannova kapsulaB. capsula fibrosaC. corpusculum renisD. tubulus renalis E. Malpighijeva kapsulaF. capsula glomeruli.

20. Vdolbina med sečnim mehurjem in danko je:A. Douglasov prostorB. recessus rectovesicalisC. spatium rectovesicalisD. excavatio rectovesicalisE. excavatio rectouterinaF. spatium retropubicum.

21. Latinsko ime za ledvični meh je:A. calix renalis minorB. sinus renalisC. pelvis renalisD. calix renalis majorE. medulla renisF. papilla renalis.

22. Za desno ledvico velja, da:A. je manjša od leveB. leži više od leveC. spredaj se ji prilegajo jetraD. spredaj se ji prilega vranicaE. leži zadaj zgoraj na diafragmiF. leži niže od leve.

23. Ledvica je:A. retroperitonalni organB. intraperitonealni organC. ovita z močno vezivno ovojnicoD. bogato prekrvljenaE. ob hrbteniciF. v medenični votlini.

24. Nephron je:A. osnovna enota ledvicB. corpusculum renisC. samo v srediciD. samo v skorjiE. v sredici in skorjiF. Malpighijevo telesce.

DIHALA

25. Ureter:A. ima v steni mnogo gladkega mišičjaB. je pokrit s prehodnim epitelijemC. je pokrit z večvrstnim visokoprizmatskim

epitelijem z migetalkamiD. od zunaj ga obdaja plast vezivaE. ima v steni mnogo skeletnega mišičjaF. je pokrit z enoskladnim ploščatim epitelijem.

26. Vas afferens je latinsko ime za:A. proksimalni zviti tubulusB. dovodno arteriolo v glomerulusuC. distalni zviti tubulusD. odvodno arteriolo glomerulusaE. sečevodF. sečnico.

27. Corpusculum renis:A. je latinsko ime za Malpighijevo telesceB. ima fenestrirane kapilareC. ima večskladni ploščati epitelijD. je sestavljen samo iz klobčiča kapilarE. je sestavljen samo iz Bowmannove kapsuleF. leži v ledvični skorji.

28. Sečni mehur leži:A. tik pod ledvicoB. v trebušni votliniC. v zadajšnjem delu medenične votlineD. v sprednjem delu medenične votlineE. za simfizoF. tik pred križnico.

29. Urethra je latinsko ime za:A. sečevodB. sečni mehurC. sečnicoD. osnovno gradbeno enoto ledvicE. ledvični mehF. semenovod.

30. Medulla renis je:A. latinsko ime za ledvično skorjo B. latinsko ime za ledvično sredicoC. zrnatega videza D. progastega videzaE. zgrajena iz piramidF. na obodu ledvic.

31. Cortex renis je:A. zrnatega videzaB. progastega videzaC. latinsko ime za ledvično skorjoD. latinsko ime za ledvično sredicoE. na obodu ledvicF. zgrajen iz piramid.

32. Označi strukture sečnega mehurja:A. corpusB. apexC. piramideD. antrumE. fundusF. cardia.

33. Vesica urinaria ima:A. prehodni epitelijB. tri plasti prečnoprogastega mišičjaC. tri plasti gladkega mišičjaD. enoskladni ploščati epitelijE. enoskladni visokoprizmatski epitelijF. večvrstni visokoprizmatski epitelij.

34. Označi strukture sečnega mehurja:A. trigonum vesicaeB. obliteriran urahusC. columnaeD. haustriE. bulbusF. corpus.

35. Excavatio rectovesicalis je prostor:A. med križnico in dankoB. za simfizoC. med danko in sečnim mehurjemD. med maternico in dankoE. med maternico in sečnim mehurjemF. med odprtinama sečevodov v sečnem mehurju.

36. Sečni mehur:A. leži intraperitonealnoB. leži ekstraperitonealnoC. leži subperitonealnoD. je mestoma pokrit s peritonejemE. leži preperitonealno F. ga ne pokriva peritonej.

37. Spatium retropubicum:A. leži pred simfizoB. leži za simfizoC. leži pred sečnim mehurjem

DIHALA

D. ga izpolnjuje hrustančno tkivoE. ga izpolnjuje maščobno tkivoF. ga izpolnjujejo vene.

38. Excavatio vesicouterina je prostor:A. med simfizo in sečnim mehurjemB. med sečnim mehurjem in dankoC. med sečnim mehurjem in maternicoD. med maternico in dankoE. med danko in križnicoF. za danko.

39. Urethra je latinsko ime za:A. sečevodB. sečnicoC. sečni mehurD. ledvični mehE. proksimalni zviti ledvični tubulusF. distalni zviti ledvični tubulus.

40. Ženska sečnica:A. je daljša od moške sečniceB. je krajša od moške sečniceC. poteka pred simfizoD. poteka za nožnicoE. poteka pred zadnjo steno nožniceF. poteka v sprednji steni nožnice.

41. Urethra feminina:A. je dolga 20 cm B. je dolga 4 cm C. se konča z ustjem ostium urethrae internumD. se začne z ustjem ostium urethrae internumE. njena mišična plast vsebuje mnogo elastičnega

tkivaF. njena mišična plast vsebuje hrustančno tkivo.

42. Epitelij sečnice:A. je večskladni ploščatiB. je večvrstni visokoprizmatski z migetalkamiC. je prehodnega tipaD. ima migetalkeE. ima mikrovileF. je enoskladni izoprizmatski.

43. Ureter je latinsko ime za:A. sečnicoB. ledvično linoC. sečevodD. proksimalni zviti ledvični tubulusE. distalni zviti ledvični tubulusF. sečni mehur.

44. Sphincter urethrae internus je:A. latinsko ime za zunanji sfinkter sečniceB. notranji sfinkter anusa

C. iz gladkega mišičjaD. iz skeletnega mišičjaE. latinsko ime za notranji sfinkter sečniceF. del mišice m. transversus perinei profundus.

45. Označi strukture ledvice:A. trigonum vesicaeB. ostium urethrae internumC. capsula fibrosaD. lig. umbilicale medianumE. Malpighijevo telesceF. ostium urethrae externum.

46. Označi strukture sečnega mehurja:A. trigonum vesicaeB. Henlejeva pentljaC. capsula fibrosaD. lig. umbilicale medianumE. Malpighijevo telesceF. ostium urethrae externum.

47. Označi strukture moške sečnice:A. m. sphincter urethrae externumB. ostium urethrae internumC. tri ožineD. lig. umbilicale medianumE. Malpighijevo telesceF. ostium urethrae externum.

48. Sečevod poteka:A. samo v trebušni votliniB. retroperitonealnoC. intraperitonealnoD. v medeniciE. na sprednji trebušni steniF. ob stranski steni medenice.

49. Ureter ima:A. prehodni epitelijB. debelo plast gladkega mišičjaC. vezivno elastično adventicijoD. enoskladni izoprizmatski epitelijE. debelo plast skeletnega mišičjaF. serozno prevleko.

50. Število klinično pomembnih ožin sečevoda je:A. enaB. dve C. triD. štiriE. ni določenoF. število ožin je različno.

51. Katera struktura je ekstraperitonealna:A. ledvicaB. nadledvična žleza

DIHALA

C. sečevodD. tanko črevoE. vranicaF. trebušna slinavka.

52. Katera trditev NE velja za ledvico:A. leži retroperitonealnoB. desna ledvica leži nižje kot levaC. položaj ledvice se spreminja pri dihanjuD. leži v mali medeniciE. leži na mišici m. quadratus lumborumF. ovija jo maščobna ovojnica.

53. Ožine sečevoda so na naslednjih mestih:A. ob izstopu iz ledvičnega mehaB. ob vhodu v medenicoC. ob vhodu v sečni mehurD. na vseh zgoraj omenjenih mestihE. na nobenem od zgoraj omenjenih mest F. sečevod nima ožin.

54. V trebušni votlini, desni sečevod križa:A. semenovodB. koren oporkaC. gonadne žileD. maternično arterijoE. lig. latumF. sigmoidni kolon.

55. Označi strukture, ki jih križa sečevod v medenici:A. ductus deferensB. ovariumC. a. uterinaD. a. testicularisE. a. ovaricaF. radix mesenterii.

56. Parne strukture so:A. urethra masculinaB. renC. vesica urinariaD. pelvis renalisE. ureterF. urethra feminina.

57. Neparne strukture so:A. urethra masculinaB. renC. vesica urinariaD. pelvis renalisE. ureterF. urethra feminina.

MOŠKA SPOLOVILA - MOŠKI GENITALNI APARAT

1. Označi strukture intersticijskega tkiva moda:A. bogata kapilarna mrežaB. vezivno tkivoC. Leydigove celiceD. Sertolijeve celiceE. cavernaeF. gladko mišičje.

2. Leydigove celice:A. so eksokrina žlezaB. so endokrina žlezaC. izločajo testosteronD. imajo bogato mrežo gladkega endoplazemskega

retikulumaE. izločajo semenčiceF. izločajo medij, v katerem plavajo semenčice.

3. Modo je:A. endokrina žlezaB. eksokrina žlezaC. sekundarno ekstraperitonealni organD. sekundarno intraperitonealni organE. primarno intraperitonealni organF. primarno ekstraperitonealni organ.

4. Ovojnice moda so:A. capsula fibrosaB. tunica albugineaC. maščobna ovojnicaD. tunica dartosE. tunica vaginalis testisF. tunica adventitia.

5. Označi strukture testisa:A. caudaB. rete testisC. caputD. coronaE. tubuli seminiferiF. lobuli.

6. Spermatogeneza je možna:A. pri telesni temperaturiB. v primeru retencije testisa (retentio testis)C. ob visoki starostiD. od pubertete daljeE. pod vplivom testosteronaF. pod vplivom progesterona.

7. Sertolijeve celice:A. so v intersticijskem tkivu modaB. so v cevkah tubuli seminiferiC. so oporne celiceD. izločajo testosteronE. se razvijejo v semenčiceF. izločajo semenčice.

8. Semenčice:A. se razvijejo v zvitih cevkah modaB. so shranjene v obsečniciC. so shranjene v obmodkuD. so shranjene v semenjakuE. se razvijejo v intersticijskem tkivu modaD. dozorijo v obmodku.

9. Scrotum je zgrajen iz:A. nepigmentirane kožeB. fascije trebušnih mišicC. serozne mreneD. maščobne ovojniceE. pigmentirane kožeF. hrustančnega tkiva.

10. Označi strukture modnika:A. tunica dartosB. rete testisC. tunica vaginalis testisD. fascia superficialisE. tubuli seminiferiF. tunica adventitia.

11. Označi strukture prostate:A. apexB. tubuli seminiferiC. Leydigove celiceD. lobus dex.E. lobus sin.F. lobus quadratus.

12. Obsečnica:A. izloča testosteronB. leži pod sečnim mehurjemC. izloča alkalen medijD. je pod vplivom testosteronaE. je dobro razvita pri otrokuF. vsebuje tubuloalveolarne žleze.

SEČILA

13. Prostata:A. vsebuje gladko mišično tkivoB. ima mehko konsistencoC. vsebuje skeletno mišično tkivoD. ima trdo konsistencoE. vsebuje vezivno tkivoF. lahko vsebuje konkremente.

14. Prostata:A. obdaja del sečniceB. poševno jo predre semenjakC. je parna žlezaD. izliva se v semenovodE. leži za spodnjim robom simfizeF. leži na medenični preponi.

15. Vesicula seminalis:A. je neparna žlezaB. imenujemo jo semenjakC. ima obliko grahaD. sega do sečevodaE. izliva se v semenovodF. ima videz mehurčka.

16. Semenjak:A. je parna žlezaB. njegov izloček vsebuje mnogo sladkorja C. je mesto, kjer se shranjujejo semenčiceD. izloča sekret v sečnicoE. leži lateralno od ampule semenovodaF. je mesto, kjer dozorijo semenčice.

17. Obsečnica izloča:A. testosteronB. alkalen lepljiv izločekC. izloček, bogat s fruktozoD. progesteronE. semenčiceF. ugoden medij za semenčice.

18. Epididymis je latinsko ime za:A. modnikB. obmodekC. modoD. semensko povesmoE. obsečnicaF. semenovod.

19. Označi strukture obmodka:A. caputB. ductus epididymidisC. colliculus seminalisD. ampulla

E. m. sphincter urethrae internusF. cauda.

20. Latinsko ime za semenovod je:A. ductus ejaculatoriusB. ductus epididymidisC. tubuli seminiferiD. funiculus spermaticusE. ductus spermaticusF. ductus deferens.

21. Ductus deferens:A. je 120 cm dolga cevkaB. poteka skozi ingvinalni kanalC. križa sečevodD. se konča pod ledvicoE. se nadaljuje v prostati kot vod ductus

epididymidisF. se širi v ampulo.

22. Semensko povesmo sestavljajo:A. brizgnikB. semenovodC. a. dorsalis penisD. v. testicularisE. sečnicaF. m. cremaster.

23. Moška sečnica:A. poteka skozi corpus cavernosum penisB. je parni organC. se začne ob ledvičnem mehuD. pokriva jo prehodni epitelijE. poteka skozi dimeljski kanalF. poteka skozi corpus spongiosum penis.

24. Izvodilce žleze glandula bulbourethralis se odpira v:A. pars prostatico sečniceB. sečevodC. spongiozni del sečniceD. semenovodE. brizgnikF. ampulo.

25. Glandula bulbourethralis:A. je tubuloalveolarna žlezaB. je neparna žlezaC. njeno izvodilo se odpira v sečnicoD. je največja izmed moških spolnih žlezE. leži v medenični preponiF. leži lateralno od ampule semenovoda.

SEČILA

26. Moška sečnica je:A. dolga približno 4 cmB. dolga približno 10 cmC. dolga približno 25 cmD. daljša od ženske sečniceE. krajša od ženske sečniceF. daljša od semenovoda.

27. Moška sečnica poteka skozi:A. dimeljski kanalB. semenjakC. obsečnicoD. moški spolni udE. medenično preponoF. semensko povesmo.

28. Odseki sečnice so:A. pars diaphragmaticaB. pars cavernosaC. pars spongiosaD. pars intramuralisE. pars cruralisF. pars prostatica.

29. Ožine moške sečnice so:A. fossa navicularisB. ostium urethrae internumC. ostium urethrae externumD. pars prostaticaE. pars spongiosaF. pars diaphragmatica.G. pars intramuralis.

30. Pars diaphragmatica moške sečnice:A. poteka skozi prostatoB. je najdaljši odsek sečniceC. je odsek sečnice, ki ga obdaja mišica

m. sphincter urethrae internusD. je ozki del sečniceE. poteka skozi spolni udF. je najširši del sečnice.

31. Pars prostatica moške sečnice:A. ima razširjen predel fossa navicularisB. je najdaljši odsek sečniceC. je ozki del sečnice.

V ta odsek se odpira:D. brizgnikE. semenjakF. glandula bulbourethralis.

32. Pars spongiosa moške sečnice poteka:A. skozi medenično preponoB. v brecilu spolnega udaC. v brecilu sečniceD. v obsečniciE. v semenskem povesmuF. v sečnem mehurju.

33. Spongiozni del moške sečnice:A. je najdaljši odsek sečniceB. vanj se odpira ductus ejaculatoriusC. poteka skozi medenično preponoD. se zoži v ustje ostium urethrae internum E. vanj se odpira žleza glandula bulbourethralisF. glavica spolnega uda ima razširjen predel fossa

navicularis.

34. Brecilno tkivo gradijo:A. cavernaeB. hrustančevinaC. maščobno vezivoD. gladko mišičjeE. raztegljivi krvni prostoriF. skeletno mišičje.

35. Za corpus spongiosus so značilni:A. crura penisB. corona glandisC. glans penisD. septum penisE. bulbus penisF. colliculus seminalis.

36. Za corpus cavernosus so značilni:A. corona glandisB. cavernaeC. crura penisD. ampullaE. bulbus penisF. fossa navicularis.

37. Koža, ki pokriva spolni ud:A. ima obilo maščevja v podkožjuB. dela duplikaturoC. v njej poteka arterija a. dorsalis penisD. nima maščevja v podkožjuE. v sredini jo veže z glavico penisa frenulumF. je zelo debela.

SEČILA

38. Cevka, ki vodi semenčice do sečnice in je nadaljevanje cevke obmodka, se imenuje:A. ureterB. tubuli seminiferiC. pars spongiosa urethraeD. pars prostatica urethraeE. ductus epidydimidisF. ductus deferens.

39. Obsečnica:A. obdaja proksimalni odsek sečniceB. je sedež spermatogenezeC. izloča hormone, ki zvečajo krvni pritiskD. leži pod sečnim mehurjemE. počiva na medenični preponiF. spredaj meji na simfizo.

40. Označi strukture moškega spolnega uda:A. crura penisB. pars prostaticaC. colliculus seminalisD. cavernaeE. hymenF. preputium.

41. Ductus ejaculatorius je del:A. obsečniceB. modnikaC. modaD. obmodkaE. moškega spolnega udaF. semenovoda.

42. Corona glandis je del:A. modnikaB. semenovodaC. modaD. obmodkaE. moškega spolnega udaF. moške sečnice.

43. Označi strukturo katere del je pars intramuralis je del:A. urethraB. ductus epididymidisC. ductus deferensD. ductus ejaculatoriusE. tubuli seminiferiF. uretra.

44. Označi strukturo, ki jo obdaja tunica vaginalis:A. testisB. ovariumC. corpora cavernosaD. corpus spongiosumE. prostataF. vesicula seminalis.

45. Označi strukture obmodka:A. caudaB. ductus epididymidisC. ductus deferensD. corpus spongiosumE. caputF. colliculus seminalis.

46. Označi strukture prostate:A. apexB. basisC. lobus dex.D. tunica dartosE. tunica albugineoF. tunica vaginalis.

47. Corpora cavernosa gradijo:A. obsečnicoB. modnikC. modoD. obmodekE. moški spolni udF. ščegetavček.

48. Pri modniku je fascia superficialis:A. tik pod kožoB. nadaljevanje fascije trebušne steneC. serozna mrenaD. ob ovojnici tunica albuginea testisE. tudi zgrajena iz gladkega mišičjaF. tudi zgrajena iz hrustančnega tkiva.

49. Preputium je guba:A. sluzniceB. kožeC. serozne mrene.

Je del:D. penisaE. klitorisaF. uretre.

SEČILA

50. Septula testis so zgrajena iz:A. rahlega vezivaB. čvrstega vezivaC. maščobnega vezivaD. hrustancaE. žleznega tkivaF. zarodnega epitelija.

51. Označi strukture modnika:A. tunica vaginalis testisB. tunica dartosC. fascia superficialisD. integumentum communeE. panniculus adiposusF. cavernae.

52. Označi strukturo katere del je pars prostatica:A. urethraB. ureterjaC. ductus ejaculatoriusD. ductus deferensE. ductus epididymisF. prostata.

53. Tunica dartos gradi:A. obsečnicoB. modnikC. modoD. obmodekE. semenjakF. jajčnik.

54. Pomožne spolne žleze pri moškem so:A. modaB. obmodekC. obsečnicaD. semenjakE. semenovodF. bulbouretralna žleza.

55. Pomožne spolne žleze pri moškem:A. proizvajajo semenčiceB. proizvajajo spolne hormoneC. proizvajajo medij, v katerem plavajo semenčiceD. odvajajo semenčiceE. so mesto, kjer semenčice dozorijoF. so mesto, kjer se semenčice uskladiščijo.

56. Fossa navicularis je del:A. ženske sečniceB. jajcevodaC. moda

D. obmodkaE. semenjakaF. moške sečnice.

57. Rete testis je del:A. obsečniceB. modnikaC. modaD. obmodkaE. moškega spolnega udaF. moške sečnice.

58. Pars diaphragmatica je del:A. moške sečniceB. ženske sečniceC. semenovodaD. semenjakaE. moškega spolnega udaF. sečevoda.

59. Ductus epididymidis je del:A. obsečniceB. modnikaC. modaD. obmodkaE. moškega spolnega udaF. moške sečnice.

60. Frenulum preputii je del:A. obsečniceB. modnikaC. modaD. obmodkaE. moškega spolnega udaF. moške sečnice.

61. Fascia superficialis modnika gradi:A. mediani pretin, ki razdeli modnik v dva

prostoraB. prepucijC. serozno vrečko, ki obdaja modo.

Vsebuje:D. mnogo maščobnega vezivaE. fascio trebušne steneF. tunico dartos.

62. Označi strukturo za katero so značilni levi, desni in srednji reženj:A. testisB. prostataC. vesicula seminalisD. gl. bulbourethralisE. penisF. epididymis.

SEČILA

63. Corpus spongiosum gradi:A. obsečnicoB. modnikC. modoD. obmodekE. moški spolni udF. moško sečnico.

64. Parni deli moških spolovil so:A. modoB. obsečnicaC. semenjakD. obmodekE. spolni udF. bulbouretralna žleza.

65. Neparna dela moških spolovil sta:A. modoB. obsečnicaC. semenjakD. obmodekE. spolni udF. bulbouretralna žleza.

ŽENSKA SPOLOVILA - ŽENSKI GENITALNI APARAT

1. Ovarium:A. je gonadaB. je neparna strukturaC. vodi jajčece do materniceD. leži ekstraperitonealnoE. izloča ženske spolne hormoneF. v njem dozorevajo jajčeca.

2. Jajčnik deklice pred puberteto:A. je gladekB. je zgrbančenC. ima primarne folikleD. ima terciarne folikleE. ima rumeno telesceF. ima številne brazgotine.

3. Za primordialne folikle je značilno:A. njihovo število je že določeno ob rojstvuB. vsi propadejo v atretične folikleC. v plodnem obdobju jih dozori le nekaj stoD. njihovo število se po rojstvu večaE. razvijejo se v embrionalni dobiF. njihovo število se veča po puberteti.

4. Označi strukture Graafovega folikla:A. liquor folliculiB. corona radiataC. plast ploščatih celicD. theca externaE. membrana granulosaF. theca interna.

5. Corpus luteum nastane:A. pred pubertetoB. po ovulacijiC. iz epitelija terciarnega foliklaD iz membrane granulozeE. iz oocitaF. tik po rojstvu.

6. Corpus luteum:A. ima rumeno barvoB. vsebuje lipoidno snovC. je največji v nosečnostiD. ima oocitE. izloča progesteronF. izloča estrogen.

7. Ovarium leži:A. v mediani ravnini male medeniceB. tik pod ledvicoC. intraperitonealnoD. v kotanji fossa ovaricaE. ob razcepišču arterije a. iliaca communisF. na lateralni steni medenice.

8. Perineum je latinsko ime za:A. nožnicoB. presredekC. maternicoD. ženski sramE. jajcevodF. jajčnik.

9. Vezi jajčnika so:A. lig. latumB. lig. teres uteriC. lig. ovarii propriumD mesovariumE. mesenteriumF. omentum.

10. Lig. suspensorium ovarii veže:A. tubarni pol jajčnika na zadajšnjo medenično stenoB. maternični pol jajčnika na maternicoC. jajčnik na široko maternično vez lig. latumD. maternico na lateralno medenično stenoE. tubarni pol jajčnika na lateralno medenično stenoF. maternični pol jajčnika na lateralno medenično

steno.

11. Tuba uterina je:A. salpinxB. presredekC. maternični vratD. ženski sramE. jajcevodF. jajčnik.

12. Lig. ovarii proprium veže:A. maternični pol jajčnika na maternicoB. jajčnik na široko maternično vez lig. latumC. tubarni pol jajčnika na jajcevodD. tubarni pol jajčnika na lateralno medenično stenoE. maternico na medenično stenoF. jajcevod na široko maternično vez lig. latum.

13. Označi strukture jajčnika:A. hilusB. margo liberC. ostium abdominaleD. corpusE. extremitas uterinaF. fimbriae.

14. Označi strukture jajcevoda:A. infundibulumB. margo liberC. ostium uterinumD. isthmusE. extremitas tubariaF. extremitas uterina.

15. Označi strukture maternice:A. fundusB. portioC. ampullaD. fimbriaeE. extremitas uterinaF. cervix.

16. Označi strukture nožnice:A. isthmusB. plica lata uteriC. hymenD. labia minoraE. fornixF. rugae.

17. Označi strukture ženskega srama:A. mons venerisB. rima pudendiC. rugae vaginalesD. fimbriaeE. clitorisF. sphincter urethrae internus.

18. Označi strukture jajčnika:A. margo mesovaricusB. infundibulumC. hymenD. hilusE. mons pubisF. folikli.

19. Označi strukture jajcevoda:A. ostium abdominaleB. fornixC. corpus luteum

D. hilusE. plicae tubariaeF. fimbriae.

20. Označi strukture maternice:A. isthmusB. canalis cervicisC. corpus albicansD. fundusE. ampullaF. portio.

21. Označi strukture nožnice:A. rugaeB. fundusC. paries posteriorD. isthmusE. cervixF. fornix.

22. Označi značilnosti vagine:A. večskladni ploščati epitelijB. epitelijske celice, bogate z glikogenomC. rugaeD. serozna prevlekaE. hymenF. prehodni epitelij.

23. Cervix je del:A. nožniceB. jajčnikaC. materniceD. jajcevodaE. sečnega mehurjaF. presredka.

24. Kateri organ NI del ženskih spolovil:A. salpinxB. ovariumC. urethraD. cervixE. vaginaF. tuba uterina.

25. Oplojeno jajčece se normalno ugnezdi v:A. jajčnikuB. placentiC. cerviksuD. materniciE. jajcevoduF. nožnici.

26. Oocit nastane v:A. materniciB. jajcevoduC. hipofizi

D. jajčnikuE. cerviksuF. v nobenem od naštetih.

27. Katera struktura NI del jajčnika:A. margo liberB. margo mesovaricusC. substantia corticalisD. ostium uterinumE. tunica albugineaF. portio.

28. Katera struktura NI del jajcevoda:A. ostium abdominaleB. fundusC. isthmus tubaeD. infundibulumE. fimbriae tubaeF. rugae.

29. Označi strukture, ki jih NE opisujemo pri maternici:A. glandula vestibularis majorB. perimetriumC. ampullaD. pars basalisE. fimbriaeF. endometrium.

30. Označi strukture, ki jih NE opisujemo pri jajcevodu:A. Bartholinijeve žlezeB. mons pubisC. ampulla tubaeD. rugaeE. fimbriae tubaeF. isthmus tubae.

31. Označi strukture, ki jih NE opisujemo pri ženskem sramu:A. corpus cavernosumB. glansC. isthmusD. foliklov epitelijE. hymenF. corpus albicans.

32. Označi strukture, ki jih NE opisujemo pri nožnici:A. glandula vestibularis majorB. perimetriumC. crura clitoridisD. hymenE. fimbriae tubaeF. preputium.

33. Označi strukture, ki jih NE opisujemo pri jajčniku:A. pars uterinaB. ostium uteri internum

C. isthmus tubaeD. tunica albugineaE. rugaeF. cervix.

34. Označi strukture, ki NISO serozna mrena:A. plica lata uteriB. perimetriumC. mesovariumD. lig. teres uteriE. lig. rectouterinumF. lig. latum.

35. Označi strukture, ki jih opisujemo pri nožnici:A. pars uterinaB. ostium uteri internumC. glandulae vestibulares minoresD. tunica albugineaE. rugaeF. cervix.

36. Perineum:A. je pri moškem ožji kot pri ženskahB. v njem se prepletajo mišice trebušne steneC. poteka pri ženskah od analne do urogenitalne

odprtineD. je kožno področjeE. je pri ženskah ožji kot pri moškihF. poteka pri moških od analne odprtine do

korena modnika.

37. Pri menstruacijskem ciklusu je faza sekrecije:A. takoj po menstruacijiB. takoj po ovulacijiC. faza razraščanja žlez v endometrijuD. faza krvavitveE. faza, ko se funkcionalni del endometrija

odluščiF. faza, ko se pripravi maternica za ugnezdenje

jajčeca.

38. Vezi, ki vežejo maternico, so:A. lig. vesicouterinumB. lig. teres uteriC. lig. sacrouterinumD. lig. latum uteriE. mesovariumF. lig. suspensorium ovarii.

39. Vezi, ki vežejo jajčnik, so:A. lig. ovarii propriumB. lig. teres uteriC. plica lataD. lig. latum uteriE. lig. suspensorium ovariiF. lig. teres hepatis.

40. Vez, ki veže jajcevod na ligament lig. latum uteri, je:A. mesosalpinxB. mesovariumC. mesenteriumD. perimetriumE. lig. suspensorium ovariiF. lig. ovarium proprium.

41. Struktura, ki NI del maternice, je:A. tunica albugineaB. endometriumC. ostium uteri internumD. perimetriumE. myometriumF. endotelium.

42. Faze menstruacijskega ciklusa so:A. mensesB. ovulacijaC. defloracijaD. reparacijaE. proliferacijaF. sekrecija.

43. Označi strukture, ki jih pri jajčniku NE opisujemo:A. tunica albugineaB. pars basalisC. pars functionalisD. perimetriumE. substantia medullarisF. endometrium.

KOŽA - INTEGUMENTUM COMMUNE

1. Dejavniki, ki vplivajo na barvo kože, so:A. debelina poroženele plastiB. količina kožnega barvilaC. prekrvljenostD. količina maščevja v podkožjuE. prosojnostF. poraščenost.

2. Plasti kože so:A. subcutisB. adventitiaC. intimaD. coriumE. epidermisF. dermis.

3. Označi strukture kože:A. papillaeB. stratum germinativumC. melanocitiD. tunica mucosaE. piliF. keratinociti.

4. Epidermis je latinsko ime za:A. vrhnjicoB. podkožjeC. usnjicoD. sluznicoE. serozno plastF. plast s papilami.

5. Vrhnjica kože ima:A. večvrstni visokoprizmatski epitelijB. večskladni visokoprizmatski epitelijC. enoskladni ploščati epitelijD. večskladni ploščati epitelijE. prehodni epitelijF. enoskladni visokoprizmatski epitelij.

6. Epidermis:A. je srednja plast kožeB. je mreža elastičnih in kolagenskih vlakenC. vsebuje melanociteD. vsebuje maščevjeE. generira dlakeF. vsebuje keratinocite.

7. Corium je:A. debelejši od vrhnjiceB. iz večskladnega ploščatega epitelijaC. mreža vezivnih vlakenD. najgloblja plast kožeE. sinonim za panniculus adiposusF. plast, ki se lušči.

8. Dermis je latinsko ime za:A. vrhnjicoB. usnjicoC. zarodno plastD. podkožjeE. poroženelo plastF. odluščeno plast.

9. Subcutis je:A. usnjicaB. sinonim za panniculus adiposusC. poroženela plastD. latinsko ime za podkožjeE. vrhnjicaF. odluščena plast.

10. Najdebelejša koža je na:A. ustniciB. skalpuC. volarni strani rokeD. plantarni strani nogeE. čeluF. na hrbtu.

11. Vrhnjica ima:A. melanociteB. keratinociteC. kapilareD. čutilna telescaE. obilo maščobnih celicF. žleze znojnice.

12. V epidermisu opisujemo:A. poroženele ploščate celiceB. žileC. izvodila znojnicD. melaninE. zarodne celiceF. adipocite.

13. Stratum corneum vsebuje:A. ploščate celice brez jedraB. keratinC. poroženele celiceD. celice, ki se nenehno luščijoE. mišico naježevalkoF. melanocite.

14. Barva kože je odvisna od:A. zunanje temperatureB. prekrvljenostiC. kožnega pigmentaD. količine hemoglobina v krviE. debeline kožeF. količine maščevja v podkožju.

15. V dermisu so:A. lasni folikliB. lojniceC. znojniceD. urejena vezivna vlaknaE. neurejena vezivna vlaknaF. čutilne celice.

16. Elastična vlakna kože so:A. v podkožjuB. v dermisuC. v epidermisuD. med maščobnimi celicami podkožjaE. številnejša v starostiF. v starosti manj elastična.

17. Derivati vrhnjice so:A. dlakeB. nohti C. zobjeD. znojniceE. lojniceF. dišavnice.

18. Lojnice so:A. apokrine žlezeB. holokrine žlezeC. merokrine žlezeD. navadno ob lasnem folikluE. pod vplivom spolnih hormonovF. v epidermisu.

19. Znojnice so:A. razporejene skoraj po vsem telesuB. apokrine žlezeC. samo ob lasnem folikluD. tubularne žlezeE. merokrine žlezeF. holokrine žleze.

20. Dišavnice so:A. v pazduhiB. povezane z dlakamiC. po vsem telesuD. funkcionalne šele po pubertetiE. holokrine žlezeF. v epidermisu.

21. Za glandulae sudoriferae velja:A. leže ob lasnem mešičkuB. izločajo znoj s posebnim vonjemC. so žleze znojniceD. najdemo jih po vsej kožiE. pri moškem so rudimentarneF. izvodilo vodi na površino kože.

22. Za glandulae sudoriferae velja:A. so žleze dišavniceB. se povečajo med nosečnostjoC. največ jih je na dlaneh in podplatihD. leže v zunanjem sluhovoduE. nimajo povezave z lasnim mešičkomF. izločajo v lasni folikel.

23. Za glandulae sebaceae velja:A. največ jih je na dlaneh in podplatihB. so žleze znojniceC. na dlaneh in podplatih jih niD. izločajo znoj s posebnim vonjemE. so žleze lojniceF. v glavnem izločajo v lasni folikel.

24. Za glandulae sebaceae velja:A. leže ob lasnem mešičkuB. na koži so samo pod pazduhoC. imajo izvodilo ductus sudoriferusD. najdemo jih v zunanjem sluhovoduE. imajo odprtino porus sudoriferusF. so tubularne žleze.

ENDOKRINE ŽLEZE - GLANDULAE SINE DUCTIBUS

1. Možganski privesek:A. leži v sitkiB. latinsko ime zanj je corpus pinealeC. je povezan s hipotalamusom prek

infundibulumaD. je parna endokrina žlezaE. je nadrejena endokrina žlezaF. je neparna eksokrina žleza.

2. Označi strukture nadledvične žleze:A. glomerulozna plastB. mrežasta plastC. hilusD. kapsulaE. tunica albugineaF. sredica.

3. Ščitnica:A. leži v prsni votliniB. ima dva režnjaC. je parna žlezaD. je eksokrina žlezaE. njena gradbena enota je folikelF. ima parafolikularne celice.

4. Corpus pineale:A. je obščitnicaB. v starosti kalciniraC. ga ovija ovojnica pia materD. leži nad vhodom v možganski vodovodE. izloča melatoninF. ima eksokrino funkcijo.

5. Latinsko ime za obščitnico je:A. glandula parathyroideaB. corpus pinealeC. glandula thyroideaD. glandula pinealisE. glandula suprarenalisF. nobena od navedenih.

6. Hypophysis je latinsko ime za:A. češarikoB. ščitnicoC. nadledvično žlezoD. možganski privesekE. obščitnicoF. trebušno slinavko.

7. Glandula thyroidea je latinsko ime za:A. obščitnicoB. trebušno slinavkoC. možganski privesekD. nadledvično žlezoE. češarikoF. ščitnico.

8. Corpus pineale je latinsko ime za:A. češarikoB. ščitnicoC. nadledvično žlezoD. možganski privesekE. obščitnicoF. priželjc.

9. Med parne endokrine žleze uvrščamo:A. nadledvično žlezoB. možganski privesekC. ščitnicoD. češarikoE. priželjcF. modo.

10. Med neparne endokrine žleze uvrščamo:A. modoB. trebušno slinavkoC. ščitnicoD. češarikoE. nadledvično žlezoF. jajčnik.

11. Označi strukture češarike:A. epifizni pesekB. folikularne celiceC. infundibulumD. lobus sin.E. lobus pyramidalis.

12. Označi strukture oz. sestavine ščitnice:A. koloidB. cortexC. lobus posteriorD. lobus sin.E. folikelF. folikularne celice.

13. Označi strukture nadledvične žleze:A. facies renalisB. cortexC. isthmusD. lobus pyramidalisE. fascia renalisF. folikli.

14. Označi strukture možganskega priveska:A. epifizni pesekB. cortexC. lobus posteriorD. lobus sin.E. lobus anteriorF. infundibulum.

15. Označi strukture nadledvične žleze:A. lobus pyramidalisB. septaC. lobus anteriorD. fossa hypophysialisE. medullaF. zona fasciculata.

16. Označi strukture ščitnice:A. včasih lobus pyramidalisB. septaC. lobus anteriorD. infundibulumE. cortexF. ductus thyroglosus pri embriju.

17. Označi strukture možganskega priveska:A. lobus posteriorB. infundibulumC. facies anteriorD. capsula fibrosaE. lobus anteriorF. cortex.

18. Označi strukture nadledvične žleze:A. lobus anteriorB. zona fasciculataC. ductus thyroglossusD. zona glomerulosaE. medullaF. zona reticularis.

19. Označi strukture ščitnice:A. lobus dex.B. lobus anteriorC. ductus thyroglossus pri embrijuD. infundibulumE. lobus posteriorF. lobus sin.

20. Označi strukture možganskega priveska:A. lobus anteriorB. lobus posteriorC. ductus thyroglossusD. zona glomerulosaE. cortexF. infundibulum.