natalija trČek – kovŠe - cpi · skozi delovno mapo te vodijo znaki, ki so ti v pomoč pri delu...

NATALIJA TRČEK – KOVŠE

KMETIJSKA PRIDELAVA IN REJA,

Vrtnarstvo

1. letnik

UČBENIK Z ELEMENTI DELOVNEGA ZVEZKA

PROGRAM

POMOČNICA GOSPODINJE OSKRBNICE

PROGRAM

POMOČNICA GOSPODINJE OSKRBNICE

KMETIJSKA PRIDELAVA IN REJA,

Vrtnarstvo

1. letnik

UČBENIK Z ELEMENTI DELOVNEGA ZVEZKA

Avtorica

Natalija Trček – Kovše, univ. dipl. inž. kmet.

© Center RS za poklicno izobraževanje, Ljubljana

Avtorica: Natalija Trček Kovše, uni. dipl. inž. kmet.

KMETIJSKA PRIDELAVA IN REJA, Vrtnarstvo

Učbenik z elementi delovnega zvezka za program Pomočnica gospodinje oskrbnice,pri predmetu Kmetijska pridelava in reja, Vrtnarstvo v 1. letniku.

Recenzenta: Dr. Mihaela Černe, uni. dipl. ing. agr. in Marjana Kurnik, uni. dipl. inž. kmet.

Lektorica: Ana Koritnik, prof. slovenskega jezika

Urednica: Danica Rojc Debeljak

Tehnični urednik: Igor Kraševec

Založba: Elanda d.o.o., Plosovo, Velike Lašče

Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje je na 81.seji, dne 18.3.2005, sprejel sklep št. 613-2/2005/181 o potrditvi učbenika z elementidelovnega zvezka za pouk Kmetijske pridelave in reje, Vrtnarstvo v 1. letniku programaPomočnica gospodinje oskrbnice.

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

635(075.3)

TRČEK-Kovše, Natalija Kmetijska pridelava in reja. Vrtnarstvo : 1. letnik : učbenik z elementi delovnegazvezka : program Pomočnica gospodinje oskrbnice / avtorica Natalija Trček-Kovše.- Velike Lašče : Elanda, 2005

ISBN 961-6423-07-X

220735232

3

SPREMNA BESEDA

Delovna mapa z učnimi listi za vrtnarstvo je namenjena dijakom v 1. letniku programa nižjegapoklicnega izobraževanja, poklic pomočnica gospodinje-oskrbnice. Obsega osnovna znanjaiz splošnega poljedelstva in vrtnarstva, ki jih morajo dijaki usvojiti pri predmetu Kmetijskapridelava in reja.

Na podlagi izkušenj pri poučevanju dijakov v nižjem poklicnem izobraževanju sem nivozahtevnosti prilagodila njihovi stopnji razumevanja in dojemanja. Namen učnih listov jevzpodbuditi dijake k razmišljanju in aktivnosti pri pouku, ne da bi pri tem izgubljali čas zzapisovanjem snovi. Dijaki pod vodstvom učitelja usvajajo potrebna znanja s tem, da glasnoberejo tekst, dopolnjujejo skice in stavke, barvajo, odgovarjajo na vprašanja in podobno.

Učni listi v dani obliki učitelju nudijo možnost, da mapo prilagodi in dopolnjuje po svojihpotrebah ali si izdela prosojnice. Seveda lahko učitelji učne liste uporabijo tudi pri poučevanjuv drugih programih nižjega in srednjega poklicnega ter srednjega strokovnega izobraževanjas področja kmetijstva.

Avtorica

Draga dijakinja!Dragi dijak!

Skozi delovno mapo te vodijo znaki, ki so ti v pomoč pri delu z učnimi listi in ti dajejo navodilaza reševanje nalog:

Ta znak te vodi skozi učne liste in te opozarja na pomembne stvari.

NALOGAPred tabo je naloga, ki jo moraš rešiti, zato skrbno preberi navodila.

VPRAŠANJAOb tem znaku premisli in odgovori na zastavljena vprašanja.

Kmetijska pridelava in reja obsega različne kmetijske panoge in se ukvarja s pridelovanjemhrane in nekaterih industrijskih surovin.

KMETIJSKA PRIDELAVA IN REJA – KPR OBSEGA

REJO DOMAČIH ŽIVALI: GOJENJE KMETIJSKIH RASTLIN:

1.2.3.4.5.

1.

POMEN KMETIJSKE PRIDELAVE IN REJE

NALOGANavedene kmetijske panoge vpiši na pravo mesto v tabeli:POLJEDELSTVO, VRTNARSTVO, ŽIVINOREJA, SADJARSTVO,VINOGRADNIŠTVO, TRAVNIŠTVO.

POMEN KMETIJSKIH PANOG:1. ZAGOTAVLJAJO HRANO ZA LJUDI,2. ZAGOTAVLJAJO KRMO ZA ŽIVALI,3. ZAGOTAVLJAJO INDUSTRIJSKE RASTLINE (hmelj, lan, sončnice …)4. ZAGOTAVLJAJO INDUSTRIJSKE SUROVINE (volna, živalske kože ...).

VPRAŠANJA

Katere rastline uporabljamo kot hrano za ljudi? Naštej jih nekaj.

Katere rastline uporabljamo kot krmo za živali? Naštej jih nekaj.

Čemu so namenjene industrijske rastline in industrijske surovine? Dopolnistavke:

Hmelj uporabljamo pri proizvodnjiIz sončničnega semena pridobivamoVolno in lan uporabljamo v industriji.Iz živalskih kož izdelujemo

S čim se ukvarja kmetijska pridelava in reja?

5

POMEN VRTNARSTVA

Vrtnarstvo je kmetijska panoga, ki se ukvarja s pridelovanjem:zelenjave in okrasnih rastlin.

Z vrtnarstvom se poklicno ukvarjajo VRTNARJI in ljubiteljsko VRTIČKARJI.

NALOGANaslednje trditve vpiši na pravo mesto:– z vrtnarstvom se ukvarja poklicno,– z vrtnarstvom se ukvarja ljubiteljsko,– prideluje na majhni površini – na vrtu,– prideluje na velikih površinah – na njivah, v rastlinjakih, plastenjakih …,– pridelek prodaja,– pridelek porabi doma.

VRTNAR:1.2.3.

VRTIČKAR:1.2.3.

VRT je navadno ograjeno zemljišče v bližini hiše, kjer gojimozelenjadnice, okrasne rastline, sadne rastline, vinsko trto in trato.

POMEN DOMAČEGA VRTA:1. celo leto imamo svežo zelenjavo;2. doma pridelana zelenjava je cenejša;3. domača zelenjava je bolj zdrava, ker jo zelo malo ali nič ne škropimo;4. če pridelamo več, kot porabimo, lahko viške prodamo;5. delo na vrtu pomeni sprostitev, rekreacijo in gibanje v naravi po napornem delu v službi.

NALOGARazloži zgornje trditve.

6

Kje uredimo zelenjavni vrt?

NALOGAZ rdečo barvico prečrtaj napačne trditve, pravilne pa obkljukaj z zeleno barvico:

– vrt je čim bliže doma,– vrt je na ravni legi,– vrt je na soncu,– vrt je ločen od ceste,– vrt ima ograjo,– vrt je na zavetni legi,

– vrt je daleč proč od doma,– vrt je na čim večji strmini,– vrt je v senci,– vrt je ob cesti,– vrt nima ograje,– vrt leži na vetrovni legi.

Velikost zelenjavnega vrta je odvisna od:1. VELIKOSTI POVRŠINE, KI JO IMAMO NA RAZPOLAGO;2. ŠTEVILA DRUŽINSKIH ČLANOV.

Če hočemo vse pridelati doma, za eno osebo zadostuje okoli 100 m2 vrtne površine:– 20 m2 blizu hiše za zelenjavo, ki jo potrebujemo skoraj vsak dan;– 80 m2 na njivi za zelenjavo, ki jo uporabljamo za ozimnico.

NALOGAOdgovori na vprašanja:

LEGA IN UREDITEV ZELENJAVNEGA VRTA

Naštej nekaj zelenjadnic, ki jih rabimo skoraj vsak dan.

Naštej nekaj zelenjadnic, ki jih imamo za ozimnico.

Kako velik vrt potrebuje 4-članska družina, če želi vso zelenjavo pridelati doma?

Kako velik vrt zadostuje za 4-člansko družino, če želi pridelati le zelenjavo zavsakdanjo rabo?

Kako velik je zelenjavni vrt?

7

Glavni deli vrta so:1. GREDICE – široke 1,2 m, dolge približno 2 m,2. POTKE med gredicami – široke 20–30 cm,3. GLAVNA POT – široka 0,5–1 m,4. ZAPRTA GREDA,5. VODA (vodnjak ali pipa) – za zalivanje in pranje,6. KOMPOSTNI KUP – za odlaganje odpadkov z vrta,7. SADNE RASTLINE IN VINSKA TRTA,8. DREVESA IN TRATA,9. PROSTOR ZA ORODJE.

Kako si uredimo vrt?Kaj vse na vrtu potrebujemo?

6 – kompostni kup (črno)7 – gredo za sadne rastline in vinsko trto

(rdeče)8 – drevesa (temno zeleno)9 – prostor za orodje (belo)

NALOGAOglej si skico vrta in jo pobarvaj:1 – gredice (svetlo zeleno)2 – potke (rjavo)3 – glavno pot (sivo)4 – zaprto gredo (rumeno)5 – vodnjak (modro)

9

sever

1 1 1 1 1 1

1 1 1 1 1 1

1 1 1

8

8

6 7

5 4

2 2

3

2 2

2

2

8

VPLIVI OKOLJA NA RAST RASTLIN

Okolje ima s svojimi dejavniki velik vpliv na rast in razvoj rastlin.Najpomembnejša dejavnika sta podnebje in tla.

Dejavniki, ki oblikujejo okolje, so:1. PODNEBJE: gojenje rastlin prilagajamo danim podnebnim razmeram, saj ima vsaka

rastlina svoje zahteve;2. TLA: rastline v tleh dobijo hranilne snovi in imajo različne zahteve glede lastnosti tal;3. RELIEF: nagib zemljišča lahko v veliki meri vpliva na osončenost in s tem na pogoje za

pridelovanje rastlin;4. RASTLINE;5. DOMAČE ŽIVALI;6. ČLOVEK: človek usmerja in prilagaja pridelovanje rastlin tako, da čimbolj izkoristi naravne

danosti.

Dejavniki podnebja, ki vplivajo na rast rastlin, so:1. SVETLOBA,2. TOPLOTA,3. VODA,4. ZRAK IN VETER.

VPRAŠANJADopolni stavek:

Najpomembnejša dejavnika okolja, ki vplivata na rast in razvoj rastlin, stain

Ali je človek pomemben dejavnik okolja?

9

Vir svetlobe je SONCE.Svetloba prihaja na zemljo v obliki ŽARKOV.Svetloba je vir energije za FOTOSINTEZO.

NALOGAPobarvaj zgornjo skico.Z besedami pravilno izpolni enačbo fotosinteze.

SVETLOBA

OGLJIKOV DIOKSID – CO2

ORGANSKE SNOVI – C6H12O6

(škrob in sladkor)

KISIK O2

VODA – H20

SVETLOBA

TOPLOTA

FOTOSINTEZA JE PROCES, KI POTEKA SAMO PODNEVI V ZELENIH LISTIH RASTLIN.V klorofilnih zrncih v listih s pomočjo svetlobe in toplote iz vode (H2O) in ogljikovegadioksida (CO2) nastajajo organske snovi (škrob in sladkor) in kisik (O2).Rastlina dobi vodo v tleh skozi korenine, ogljikov dioksid pa skozi listne reže iz zraka.

10

(H2O) (CO2) klorofil

svetloba

(C6H12O6) (O2)+ + + +

ČLOVEK LAHKO URAVNAVA KOLIČINO SVETLOBE na različne načine:– izbere ustrezen čas setve,– izbere primerno lego,– rastline zatemnjuje s črno folijo,– rastline dodatno osvetljuje.

Na količino svetlobe, ki jo rastline dobijo, vplivata:

NALOGAPrimerjaj med seboj močno in slabo osvetljeno rastlino ter vpiši trditve načrtice. Pobarvaj skici.Trditve:Rastlina je: KOŠATA, PRETEGNJENA, MOČNA, SLABOTNA, TEMNO ZELENA,SVETLO ZELENA, ZDRAVA, OBČUTLJIVA NA BOLEZNI, BOGATO CVETI,SLABO CVETI, DA DOBER PRIDELEK, DA SLAB PRIDELEK.

a) MOČNA OSVETLITEVRastlina je:

b) SLABA OSVETLITEVRastlina je:

2. DOLŽINA DNEVA:odvisna je od zemljepisne širine in od letnega časa.Na ekvatorju je dan vedno dolg 12 ur, pri nas pa se spreminja glede na letni čas: pozimi sodnevi kratki, poleti pa dolgi.

VPRAŠANJA

V katerem času dneva dobi rastlina največ svetlobe?V katerem letnem času dobi rastlina največ svetlobe?Dopolni stavek: Pozimi so dnevi poleti pa Ali lahko človek uravnava količino svetlobe, ki jo dobijo rastline, in kako?

1. JAKOST OSVETLITVE:spreminja se glede na čas dneva in letni čas.Glede na čas dneva dobi rastlina največ svetlobe opoldan, glede na letni čas pa je največsvetlobe poleti.

11

Toploto izražamo s TEMPERATURO.Temperaturo merimo s TERMOMETRI in izražamo v STOPINJAH (°C, °K, °F).(0 °C = 273 °K).

Najugodnejša temperatura za rast rastlin je 20–25 °C.

TOPLOTA

RASTLINE LAHKO POŠKODUJEJO:1. PRENIZKE TEMPERATURE – pod 0 °C (slana, mraz).

Rastlina zmrzne in propade, ker se voda v celicah spremeni v ledene kristalčke, ki poškodujejo celice.

2. PREVISOKE TEMPERATURE – nad 40 °C.Rastlina izgublja vodo in veni, kasneje pride do ožigov listov in sušenja cele rastline.

NALOGAPremisli, katere vrtnine potrebujejo veliko in katere malo toplote ter jih vpišiv ustrezen stolpec:

PARADIŽNIK, PAPRIKA, KUMARE, FIŽOL, GRAH, ZELJE, REDKVICA, SOLATA.

VELIKO TOPLOTE POTREBUJEJO: MALO TOPLOTE POTREBUJEJO:

12

Vir toplote je SONCE.Toplota prihaja na zemljo v obliki ŽARKOV.Toplotni žarki najprej segrejejo tla in šele potem se segreje ozračje.

VODA

NALOGAPobarvaj skico.

Del padavin, ki padejo na zemljo, vpijejo tla in del te vode iz tal izhlapi.Izhlapevanje vode iz tal imenujemo EVAPORACIJA.Vodo, ki jo rastline vsrkajo s koreninami, oddajo skozi listne reže v ozračje.Izhlapevanje vode iz rastlin imenujemo TRANSPIRACIJA.Izhlapevanje vode iz tal in iz rastlin skupaj imenujemo EVAPOTRANSPIRACIJA.Voda, ki izhlapi, v zraku kondenzira. KONDENZACIJA je spreminjanje vodnih hlapovv vodne kapljice. Tako nastanejo OBLAKI in MEGLA.

NALOGADobre lastnosti v okvirčku označi s +, slabe pa z -.

OBLAKI nastajajo v višinah.

Prinašajo padavine.Zmanjšujejo količino svetlobe.Zmanjšujejo količino toplote.

MEGLA nastaja pri tleh.

Zmanjšuje nevarnost slane.Pospešuje razvoj rastlinskih bolezni.Zmanjšuje količino svetlobe.

Voda je nujno potrebna za vse življenjske procese.Vir vode so PADAVINE.Voda v naravi kroži.

13

morje

izhlapevanje

kondenzacija

oblaki

voda odteče

padavine

voda ponikne v zemljo

PADAVINE

Padavine, ki padajo iz oblakov: Padavine, ki nastajajo pri tleh:

NALOGANavedene oblike padavin razvrsti v zgornjo tabelo:

DEŽ, TOČA, ROSA, SNEG, SLANA, IVJE, POLEDICA ali ŽLED.

Naštej padavine, ki so za rastline koristne, in napiši zakaj.

Naštej padavine, ki so lahko za rastline škodljive, in napiši, kakšno škodo povzročijo.

1.2.3.4.

1.2.3.

14

Z gibanjem zraka nastaja VETER.

Oprašuje vetrocvetke.Premeša zrak in prepreči pozebo.Po dežju osuši liste in zmanjša možnost širjenja bolezni.Povečuje izhlapevanje.Trga liste.Lomi rastline.Otresa plodove in semena.Prenaša seme plevelov.Odnaša zemljo.Odnaša sneg.Preprečuje let čebel.

ZRAK

Zrak sestavljajo:1. KISIK – O2:

kisika je v zraku 21 %. Potreben je za dihanje;2. OGLJIKOV DIOKSID – CO2:

ogljikovega dioksida je v zraku manj kot 1 %. Potreben je za fotosintezo;3. DUŠIK – N2:

dušika je v zraku 78 %. Rastline ga rabijo za rast in razvoj, vendar ga iz zraka večinomane morejo dobiti. Samo metuljnice (fižol, grah, detelja) imajo na koreninah dušične bakterije, ki lahko dušik iz zraka vežejo v tla, kjer ga rastline sprejemajo skozi korenine;

4. VODNI HLAPI, CVETNI PRAH, MIKROORGANIZMI, PRAŠNI DELCI,ŠKODLJIVE SNOVI …

Veter je lahko koristen ali škodljiv.

NALOGAUgodne vplive vetra v okvirčkih označi z rdečim +, škodljive vplive vetra paz modrim -.

Zrak je zmes plinov.Zrak prenaša vlago in toploto.

15

Tla so površinska plast zemeljske skorje, ki omogoča rast rastlin:– iz tal rastline črpajo vodo in hranilne snovi,– tla dajejo rastlini oporo za rast.Rodovitno površinsko plast tal imenujemo PRST.

Tla razdelimo v tri plasti:1. ORNICA ali ŽIVICA

To je zgornja rodovitna plast tal, debela 20–30 cm.Ker jo obdelujemo, je rahla.Je temnejše barve, v njej so mikroorganizmi.

2. MRTVICAJe manj rodovitna, ker je ne obdelujemo.V njej ni mikroorganizmov. Prepuščati mora vodo.

3. PODTALJETo je kamnina, ki je brez hranil in mikroorganizmov.Tudi ta mora prepuščati vodo.

NASTANEK TAL

Tla so nastala skozi dolga tisočletja iz trde zemeljske skorje.Proces nastajanja tal imenujemo PREPEREVANJE.

Poznamo dva načina preperevanja:1. FIZIKALNO PREPEREVANJE

Kamnine se pod vplivom vremenskih razmer drobijo na manjše delce.Na svoji poti jih lahko obrusi voda.Njihova kemijska sestava se pri tem ne spremeni.

2. KEMIČNO PREPEREVANJENa kamnine vplivajo različne kemijske snovi in jih razkrajajo.Njihova kemijska sestava se pri tem spremeni.

16

PEŠČENA ali LAHKA TLALastnosti:– vsebujejo veliko peščenih delcev,– so rahla in se dobro obdelujejo,– v njih je veliko zraka,– ne zadržujejo vode,– se hitro ogrejejo in ohladijo,– izboljšamo jih z dodajanjem

hlevskega gnoja in namakanjem.

GLINASTA ali TEŽKA TLALastnosti:– vsebujejo veliko glinastih delcev,– so zbita in se težko obdelujejo,– v njih je veliko vode,– v njih primanjkuje zraka,– ob suši so trda in razpokajo,– se počasi ogrejejo,– izboljšamo jih z rahljanjem in

z dodajanjem hlevskega gnoja.

FIZIKALNE LASTNOSTI:– sestava tal,– poroznost,– struktura,– toplota.

KEMIČNE LASTNOSTI:– humus,– reakcija tal.

BIOLOŠKE LASTNOSTI:– živa bitja v tleh.

LASTNOSTI TAL

Rodovitnost tal je odvisna od lastnosti tal. Lastnosti tal so:

FIZIKALNE LASTNOSTI TAL

1. SESTAVA IN VRSTE TAL

Glede na vsebnost posameznih talnih delcev ločimo naslednje vrste tal:

HUMUSNA TLALastnosti:– vsebujejo veliko humusnih delcev,– so rahla in se dobro obdelujejo,– so temna,– se hitro segrejejo,– so zelo dobra tla.

ILOVNATA ali SREDNJE TEŽKA TLALastnosti:– vsebujejo peščene in glinaste delce,– se dobro obdelujejo,– vsebujejo dovolj vode in zraka,– dobro zadržujejo vlago in toploto,– so zelo dobra tla.

Tla so sestavljena iz različnih talnih delcev:

1. PEŠČENI DELCI: so največji, najdebelejši talni delci;

2. GLINASTI DELCI: so najmanjši, najfinejši talni delci;

3. HUMUSNI DELCI: so ostanki razgrajenih organskih snovi.

17

Med talnimi delci so prazni prostorčki:

V vseh rodovitnih tleh se talni delci med seboj povezujejo v drobnegrudice, ki omogočajo boljše zadrževanje vode in zraka v tleh.Zato pravimo, da so rodovitna tla strukturna.


2. POROZNOST

PORE:– to so veliki prazni prostorčki

med velikimi talnimi delci,– v njih se zadržuje zrak,– veliko jih je v peščenih tleh,– po njih voda odteka v podtalje.

KAPILARE:– to so majhni prazni prostorčki

med majhnimi talnimi delci,– v njih se zadržuje voda,– veliko jih je v glinastih tleh,– po njih voda potuje iz

spodnjih v zgornje plasti zemlje.

NALOGASuho gobo položi v posodo z vodo.Opazuj in opiši, kaj se bo zgodilo.

3. STRUKTURA TAL

18

V katerih tleh primanjkuje vode?V katerih tleh primanjkuje zraka?Katera tla so najboljša tla?Kako lahko izboljšamo vsaka tla?Katera tla je potrebno namakati?Katera tla je treba čim večkrat prerahljati?Katera tla so najtemnejša?Kaj so pore?Kaj se zadržuje v porah?V katerih tleh je največ por?Kaj so kapilare?Kaj se zadržuje v kapilarah?V katerih tleh je največ kapilar?V kaj se povezujejo talni delci med seboj?

KEMIČNE LASTNOSTI TAL

1. HUMUS

Humus v tleh izboljšuje rodovitnost, zato ker:– povezuje talne delce med seboj v grudice,– tla obarva temneje, zato se hitreje segrevajo,– služi kot hrana nekaterim mikroorganizmom.

2. REAKCIJA TAL

pH 1 = zelo kislo, pH 6 = rahlo kislo, pH 8 = rahlo bazično, pH 14 = zelo bazično

Večina rastlin najbolje uspeva pri rahlo kisli do nevtralni reakciji tal (pH vrednost tal 6–7).

NALOGAVzorec zemlje zmešaj z destilirano vodo in pusti, da se usede.Vodo precedi skozi filter papir in vanjo pomoči lakmusov papir.Primerjaj barvo lističa z barvo na barvni skali in odčitaj pH vrednost vzorca.

PH vrednost vzorca je .

Reakcijo tal merimo s pH vrednostjo.Pove nam, ali so tla kisla, nevtralna ali bazična.

Humus je organska snov.Nastane, ko mikroorganizmi v tleh razgradijo odmrle dele rastlin in živali.Proces nastajanja humusa v tleh imenujemo HUMIFIKACIJA.

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14

pH kislo pH nevtralno pH bazično

19

Odgovori na vprašanja:

Kaj je humus?Kaj je humifikacija?Kako nastane humus?

Pri kateri pH vrednosti najbolje uspevajo rastline?

NALOGAZ rdečo barvico prečrtaj stolpec z napačnimi trditvami.

Največ živih bitij najdemo v tleh, ki so:– topla,– primerno vlažna,– rahlo kisla,– dobro pognojena,– primerno obdelana,– poraščena,

1. MIKROORGANIZMITo so mikroskopsko majhna živa bitja – bakterije, glive in alge.V tleh opravljajo različne naloge:– razgrajujejo ostanke rastlin in živali in pri tem nastaja humus;– mineralne snovi spreminjajo v tako obliko, ki je rastlinam dostopna;– dušične bakterije živijo na koreninah metuljnic (detelja, fižol, grah) in

vežejo dušik iz zraka.2. ŽIVALI

V tleh živi veliko različnih živali, ki tudi pripomorejo k izboljšanju rodovitnosti tal:– deževniki: s prebavo predelajo zemljo, talni delci se med seboj povežejo in minerali

postanejo rastlinam dostopni;– krti, miši, rovke, voluharji:

s tem, ko rijejo pod zemljo, tla rahljajo in zračijo. V tla spravljajo organski material,ki je vir humusa;

– razne žuželke.3. KORENINE RASTLIN

Korenine mnogih rastlin po žetvi ostanejo v zemlji in so vir humusa.

ŽIVA BITJA V TLEH

BIOLOŠKE LASTNOSTI TAL

V tleh najdemo več skupin živih organizmov:

– hladna,– preveč suha ali preveč mokra,– zelo kisla ali bazična,– negnojena,– slabo obdelana,– gola.


Kaj so mikroorganizmi?Zakaj so mikroorganizmi v tleh pomembni?

Naštej nekaj živali, ki živijo v tleh in spadajo med škodljivce.

20

NALOGAReši križanko in na osenčenih poljih preberi geslo:

zemljišče v bližini hiše, kjer pridelujemo zelenjavo;v obliki žarkov prihaja od sonca, rastline jo rabijo za fotosintezo;glavni del vrta velikosti 1,2 x 2 m, kamor sadimo in sejemo rastline;z njim merimo temperaturo;žival v tleh, ki s prebavo predeluje zemljo;plin, ki ga je v zraku 21 %;proces, ki poteka podnevi v zelenih listih rastlin;daje nam svetlobo in toploto;s kondenzacijo vodnih hlapov nastajajo v višinah in nosijo padavine;nastaja z gibanjem zraka;majhni prazni prostorčki v tleh, v katerih se nahaja voda;zgornja rodovitna plast tal, ki jo obdelujemo.

1.2.3.4.5.6.7.8.9.

10.11.12.

21

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

NOVI POJMI

NALOGASpodaj so navedeni novi pojmi, s katerimi si se srečal v preteklih nekaj urah.Poišči pomen teh pojmov. Pri tem si lahko pomagaš z delovnimi listi, učbeniki,strokovnimi knjigami ali revijami, enciklopedijami …

POLJEDELSTVO

VRTNARSTVO

SADJARSTVO

VINOGRADNIŠTVO

TRAVNIŠTVO

ŽIVINOREJA

INDUSTRIJSKE RASTLINE

INDUSTRIJSKE SUROVINE

VRTNAR

VRTIČKAR

22

VRT

SONCE

FOTOSINTEZA

OSVETLITEV

TEMPERATURA

TERMOMETER

PADAVINE

EVAPORACIJA

TRANSPIRACIJA

EVAPOTRANSPIRACIJA

KONDENZACIJA

OBLAKI

23

MEGLA

DEŽ

TOČA

SNEG

SLANA

ŽLED

ZRAK

VETER

TLA

FIZIKALNO PREPEREVANJE

KEMIČNO PREPEREVANJE

ORNICA

24

MRTVICA

LAHKA TLA

TEŽKA TLA

PORE

KAPILARE

HUMUS

HUMIFIKACIJA

pH VREDNOST

MIKROORGANIZMI

25

Tudi rastline za rast in razvoj potrebujejo hranilne snovi.To so različni minerali ali rudnine.

PREHRANA RASTLIN

Rastline dobijo hranila ali minerale na 2 načina:

1. VEČINO HRANIL RASTLINE S KORENINAMI ČRPAJO IZ TAL.To so dušik, fosfor, kalij, kalcij, magnezij, železo …Ta hranila morajo biti raztopljena v vodi.

2. NEKATERA HRANILA RASTLINE DOBIJO V ZRAKU.To sta kisik in ogljikov dioksid.Ti hranili rastline sprejemajo skozi listne reže.

NALOGAPremisli in odgovori na vprašanja:

Ali je v zraku vedno dovolj kisika in ogljikovega dioksida?Ali je v tleh vseh hranil vedno dovolj za dobro rast rastlin?Kako pomagamo rastlinam, če jim hranil v tleh primanjkuje?

26

Rastlinska hranila delimo v 3 skupine:

RASTLINSKA HRANILA

3. KORISTNA HRANILATo so nekatera hranila, ki za rast in razvoj rastlin nisonujno potrebna, vendar ugodno vplivajo na rastline.

JOD – J KLOR – Cl NATRIJ – Na SILICIJ – Si

2. HRANILA V SLEDOVIH ali MIKROHRANILATo so hranila, ki so nujno potrebna za rast in razvoj rastlin.Rastline jih rabijo v zelo majhnih količinah.

ŽELEZO – Fe BAKER – Cu BOR – BCINK – Zn

MANGAN – Mn KOBALT – CoMOLIBDEN – Mo

1. GLAVNA RASTLINSKA HRANILA ali MAKROHRANILATo so hranila, ki so nujno potrebna za rast in razvoj rastlin.Rastline jih rabijo v velikih količinah.

KISIK – ORastline ga rabijoza dihanje.Dobijo ga iz zraka.

VODIK – HJe sestavni del vode.Rastline vodo dobijoiz zemlje.

OGLJIK – CRastline ga v obliki CO2rabijo za fotosintezo.Dobijo ga iz zraka.

DUŠIK – NRastline ga rabijo zarast celotne rastline.Dobijo ga iz zemlje.

FOSFOR – PPotreben je za razvojkorenin, plodov in semen.Rastline ga dobijo iz zemlje.

KALIJ – KPovečuje odpornostrastlin proti mrazu.Dobijo ga iz zemlje.

KALCIJ – CaIzboljšuje kisla tla inomogoča boljše izko-riščanje drugih hranil.

MAGNEZIJ – MgOmogoča fotosintezo,ker sestavlja klorofil.Rastline ga dobijo iz zemlje.

ŽVEPLO – SSodeluje pri nastajanjubeljakovin. Rastline gadobijo iz zemlje.

27

Katera organska gnojila so živalskega izvora?

Katera organska gnojila so rastlinskega izvora?

Zakaj so organska gnojila tako pomembna?

Ali lahko mineralna gnojila nadomestijo organska gnojila?

Gnojimo z različnimi gnojili. Gnojimo zato, da:– povečamo količino in kakovost pridelka,– izboljšamo rodovitnost tal.


GNOJENJE IN GNOJILAZakaj in s čim gnojimo?

GNOJILA

1. ORGANSKA aliNARAVNA GNOJILA

To so naravna gnojila iz rastlinskih aliživalskih ostankov in jih lahko pridelamodoma.Z njimi v tla dodajamo rastlinam potrebnahranila in hkrati povečujemo količinohumusa v tleh.

– HLEVSKI GNOJ– GNOJNICA– GNOJEVKA– KOMPOST– PODOR– ŽETVENI OSTANKI

2. MINERALNA aliRUDNINSKA GNOJILA

To so gnojila anorganskega izvora s točnodoločeno količino mineralnih snovi.Z njimi v tla dodajamo le rastlinampotrebna hranila, humus pa iz njih nenastaja, zato ne morejo nadomestitiorganskih gnojil.

– ENOSTAVNA(dušikova, fosfatna, kalijeva, apnena,magnezijeva, železova …)

– SESTAVLJENA(NPK)

28

ORGANSKA GNOJILA PRETEŽNO ŽIVALSKEGA IZVORA

1. HLEVSKI GNOJDobimo ga od različnih domačih živali, ki jih redimo v hlevih ali drugih prostorih.

NALOGADobro premisli in odgovori:

Ker redimo različne vrste domačih živali, poznamo različne vrste hlevskega gnoja.

Hlevski gnoj mora pred uporabo na gnojišču zoreti vsaj 2–3 mesece.Pred oranjem ga s trosilniki čimbolj enakomerno raztresemo po njivi ter čimprej zaorjemo.V tleh deluje do 3 leta, zato na vrtovih z njim gnojimo vsako drugo ali tretje leto.S hlevskim gnojem gnojimo njive, vrtove, sadovnjake, vinograde …

2. GNOJNICAJe izcedek iz gnoja, ki se zbira v gnojnični jami. Pred uporabo jo redčimo z vodo.

3. GNOJEVKAGnojevko dobimo v hlevih z rešetkastim stojiščem brez nastilja.Gnojevko sestavljajo:– iztrebki živali (blato in seč),– voda.Gnojevko zbiramo v gnojnični jami. Pred uporabo jo razredčimo z vodo v razmerju 1 : 1.S cisternami za razvoz gnojevke jo polivamo po njivah in travnikih tik pred dežjem ali voblačnem vremenu. Na njivah jo čimprej zaorjemo.

To so naravna gnojila živalskega ali rastlinskega izvora.Poznamo jih več vrst.

ORGANSKA ALI NARAVNA GNOJILA

Katere vrste hlevskega gnoja poznaš?

Kaj sestavlja hlevski gnoj?

Kaj lahko uporabimo za steljo?

29

1.2.3.

4.5.6.

1.2.

Kaj na kompost ne spada?

ORGANSKA GNOJILA PRETEŽNO RASTLINSKEGA IZVORA

KOMPOSTJe naravno gnojilo, ki ga delamo na vrtu iz različnih razgradljivih odpadkov, kot so rastlinskiostanki, ostanki iz gospodinjstva in iztrebki živali.Kompost delamo na kompostišču ali v kompostniku, ki mora biti v senci in na ravni površini čim bliže vrta.Na kup izmenično nalagamo plast odpadkov in plast zemlje. Kompost pustimo zoreti 1–2 leti, vmes ga vsaj enkrat premečemo, da pospešimo razkrajanje. Dodamo lahko tudi apno.Nepresejan kompost uporabljamo za gnojenje vrta, presejan kompost pa kot substrat za vzgojo sadik in cvetja.

Na kompost lahko mečemo vse organske snovi, ki se razgradijo. To so:– odpadki, ki jih dobimo pri čiščenju zelenjave,– ostanki rastlin po spravilu pridelka,– pleveli, ki nimajo semen,– trava,– listje,– drobno nasekljane veje,– ostanki iz gospodinjstva,– hlevski gnoj.

NALOGAPremisli in odgovori:

ORGANSKA GNOJILA RASTLINSKEGA IZVORA

1. ZELENO GNOJENJE ali PODORČe nimamo hlevskega gnoja, lahko organske snovi nadomestimo tako, da na njivo posejemo nekatere rastline z namenom, da jih bomo zaorali v tla. Tak način gnojenja imenujemo zeleno gnojenje ali podor.Uporabljamo rastline, ki imajo veliko listne mase in globoke korenine ter obogatijo tla zdušikom (npr. vse vrste metuljnic). Imenujemo jih podorine.

2. ŽETVENI OSTANKISo ostanki rastlin, ki po spravilu pridelka ostanejo na njivi (npr. slama in koruznica).Žetvene ostanke je treba drobno narezati, raztrositi po njivi in zaorati; za hitrejše razkrajanjein izboljšanje tal lahko dodamo tudi dušikova gnojila.

30

1. DUŠIKOVA GNOJILAvsebujejoZ njimi gnojimo večkrat letno v manjših količinah, ker se iz tal izpirajo.Najbolj znani dušikovi gnojili sta KAN in urea (sečnina), ki sta v obliki kroglic.

2. FOSFATNA GNOJILAvsebujejoZ njimi gnojimo 1-krat letno.

3. KALIJEVA GNOJILAvsebujejoZ njimi gnojimo 1-krat letno.

4. KALCIJEVA ali APNENA GNOJILAvsebujejoZ njimi gnojimo 1-krat na 3–4 leta. Uporabljamo jih za izboljšanje kislih tal.Kot apneno gnojilo največ uporabljamo apno, ki je v obliki prahu.

5. MAGNEZIJEVA GNOJILAvsebujejo

6. ŽELEZOVA GNOJILAvsebujejo

MINERALNA GNOJILA

ENOSTAVNA MINERALNA GNOJILA

NALOGAPri vsakem gnojilu na črtico napiši, katero hranilo oz. mineral vsebuje gnojilo:

Vsebujejo samo 1 rastlinsko hranilo.Imenujemo jih po hranilu, ki ga vsebujejo.

Mineralna gnojila so lahko v različnih oblikah:– drobne kroglice, zrnca ali granule,– prah,– kristali,– tekočina.

31

Vsebujejo 2 ali več rastlinskih hranil.

Koliko % posameznih hranil je v NPK gnojilu 7 – 14 – 21?Dušika je ________ %, fosforja ________% in kalija ___________%.

Koliko % posameznih hranil je v NPK gnojilu 10 – 20 – 20?Dušika je ________ %, fosforja ________ % in kalija __________ %.

Koliko % posameznih hranil je v NPK gnojilu 7 – 10 – 20 – 1 – 1?Dušika je ______ %, fosforja ______ %, kalija ______ %, magnezija ______ % in bora ______ %.

V 100 kg NPK gnojila 7 – 14 – 21 je 7 kg dušika, 14 kg fosforja in 21 kg kalija.Koliko kg dušika je v 500 kg enakega gnojila? V 500 kg je ________ kg dušika.Koliko kg fosforja je v 200 kg enakega gnojila? V 200 kg je ________ kg fosforja.Koliko kg kalija je v 1000 kg enakega gnojila? V 1000 kg je ________ kg kalija.

V 100 kg NPK gnojila 17 – 8 – 9 je 17 kg dušika, 8 kg fosforja in 9 kg kalija.Koliko kg dušika je v 200 kg enakega gnojila? V 200 kg je ________ kg dušika.Koliko kg fosforja je v 50 kg enakega gnojila? V 50 kg je ________ kg fosforja.Koliko kg kalija je v 300 kg enakega gnojila? V 300 kg je ________ kg kalija.

Koliko kg dušika je v 100 kg NPK gnojila 15 – 15 – 15? V gnojilu je ________ kg dušika.Koliko kg kalija je v 100 kg NPK gnojila 10 – 20 – 20? V gnojilu je ________ kg kalija.Koliko fosforja je v 100 kg NPK gnojila 17 – 8 – 9? V gnojilu je ________ kg fosforja.

SESTAVLJENA GNOJILA

NPK gnojilaTo so sestavljena gnojila, ki jih največ uporabljamo. So v obliki sivih granul oz. kroglic.Vsebujejo 3 elemente oz. minerale: , in .Poleg teh treh elementov lahko vsebujejo še magnezij in bor.Glede na vsebnost posameznih hranil poznamo zelo različna NPK gnojila, npr.:– NPK 7 – 14 – 21– NPK 15 – 15 – 15– NPK 8 – 26 – 26– NPK-Mg-B 7 – 10 – 20 – 1 – 1Številke nam povedo, koliko % posameznega hranila je v gnojilu.


32

OSNOVNO GNOJENJEOpravimo ga jeseni ali zgodajspomladi pred oranjemali lopatanjem.

NALOGAOdgovori:

Kakšna gnojila bi uporabili?

NAČINI GNOJENJA

GNOJENJE OB SETVIOpravimo ga hkrati s setvijo.

NALOGAOdgovori:


DOPOLNILNO GNOJENJE aliDOGNOJEVANJEOpravimo ga 2–3-krat med rastjorastlin.

NALOGAOdgovori:


FOLIARNO GNOJENJE aliGNOJENJE PREKO LISTOVTo je oblika dognojevanja. Gnojiloraztopimo v vodi in ga poškropimopo listih rastline, ker tako hranilo hitrejepride v liste, kjer ga rastlina potrebuje.

NALOGAOdgovori:


NAČINI GNOJENJA

Gnojimo lahko v različnih obdobjih.Gnojila moramo čimbolj enakomernorazporediti po površini zemlje in jih čimprejzaorati ali drugače zadelati v zemljo.

33

Črke iz oštevilčenih polj prenesi v spodnje kvadratke in preberi rešitev.

rastlinski organ, s katerim rastline sprejemajo hranila iz tal;rastlinski organ, na katerem so listne reže;rastlinska hranila, ki jih rastline nujno potrebujejo v velikih količinah;makrohranilo, ki ga rastline potrebujejo za dihanje;makrohranilo, ki pospešuje rast celotne rastline;makrohranilo, ki pospešuje rast korenin, plodov in semen;makrohranilo, ki izboljšuje kisla tla;najpomembnejše organsko gnojilo živalskega izvora;po žetvi žita jo pospravimo z njive in uporabimo za steljo;organsko gnojilo živalskega izvora iz iztrebkov živali in vode,ki ga polivamo po poljih;najpomembnejše organsko gnojilo rastlinskega izvora;najpogostejše sestavljeno mineralno gnojilo.

NALOGAReši križanko:

1.2.3.4.5.6.7.8.9.

10.

11.12.

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

15

18 21

1 4 123

2216

6

2317

8

19

2 141197

20

135 10

34

NOVI POJMI


MINERALI

MAKROHRANILA

MIKROHRANILA

GNOJILA

ORGANSKA GNOJILA

HLEVSKI GNOJ

KOMPOST

GNOJEVKA

GNOJNICA

PODOR

35

ŽETVENI OSTANKI

MINERALNA GNOJILA

ENOSTAVNA GNOJILA

SESTAVLJENA GNOJILA

NPK

OSNOVNO GNOJENJE

DOGNOJEVANJE

FOLIARNO GNOJENJE

36

Obdelava tal je osnovno opravilo v kmetijstvu.Pri obdelavi tla obračamo, drobimo, mešamo, rahljamo, zračimo,odstranjujemo plevel in poravnavamo.Obdelava tal je tesno povezana z gnojenjem.

Poznamo 3 vrste obdelave tal:

1. OSNOVNA OBDELAVAOpravimo jo jeseni ali zgodaj spomladi.Zemljo pred obdelavo pognojimo s hlevskim gnojem.Zemljo obdelamo do globine 20 ali 30 cm in jo pri tem obračamo.Sem spadajo naslednja opravila:a) oranje – na njivah ( ),b) lopatanje – na vrtovih ( ),c) rigolanje – za sadovnjake in vinograde.

2. DOPOLNILNA OBDELAVAOpravimo jo jeseni ali spomladi tik pred setvijo.S to obdelavo njivo pripravimo za setev.S to obdelavo zdrobimo grude, zemljo potlačimo, poravnamo.Sem spadajo naslednja opravila:a) valjanje ( ),b) brananje ( ),c) prekopavanje ( ).

3. OBDELAVA V ČASU RASTIOpravljamo jo, ko rastline že rastejo, zato moramo paziti, da jih ne poškodujemo.Z obdelavo v času rasti rahljamo tla, razbijamo skorjo, ki nastane po dežju, in odstranjujemoplevel.Sem spadata naslednji opravili:a) okopavanje ( ).Okopavamo čim bolj pogosto, vsakič, ko se po dežju naredi skorja ali ko požene plevel.Globina okopavanja je 5–10 cm.Naštej nekaj rastlin, ki jih moramo okopavati:

b) osipavanje ( ).Osipavamo samo nekatere rastline, da lažje in lepše rastejo.Naštej nekaj rastlin, ki jih osipavamo:

OBDELAVA TAL

NALOGANa črtice v oklepajih vpiši orodja ali stroje, s katerimi opravimo omenjenovrsto obdelave in odgovori na obe vprašanji.

37

Tla obdelujemo v vseh letnih časih, razen pozimi.V vsakem letnem času je globina obdelave drugačna.

NALOGAPremisli, katera od spodaj naštetih opravil spadajo v jesensko, katera vspomladansko in katera v poletno obdelavo ter jih vpiši na črtice:

GLOBOKO ORANJE (do 30 cm), ORANJE (do 20 cm), PLITVO ORANJE (do15 cm), LOPATANJE, RIGOLANJE, OKOPAVANJE, OSIPAVANJE, PRIPRAVA ZASETEV.

Glede na čas obdelave poznamo:

1. JESENSKO OBDELAVO:opravljamo jo v jesenskem času, od septembra do novembra. Njive pripravljamo za setevali jih pustimo počivati do spomladi.Globina obdelave je 20–30 cm.a)b)c)č)

2. SPOMLADANSKO OBDELAVO:opravljamo jo zgodaj spomladi, od marca do maja. Njive pripravljamo za setev.Globina obdelave je 20 cm.a)b)c)

3. POLETNO OBDELAVO:opravljamo jo v času glavne rastne sezone, od maja do avgusta. Posevke redno oskrbujemoza boljšo rast. Ko nekatere pridelke že pospravimo, na njihovo mesto posejemo nove.Globina obdelave je do 15 cm.a)b)c)č)

38

Tako kot vsa živa bitja, se tudi rastline razmnožujejoin tako ohranjajo svojo vrsto.Poznamo 2 načina razmnoževanja rastlin:

Seme je sestavljeno iz semenske lupine, kličnih listov in kalčka.Seme ob ugodnih pogojih v zemlji kali. Iz kalčka zraste nova rastlina, ki v začetku črpahranilne snovi iz kličnih listov.

RAZMNOŽEVANJE RASTLIN

1. SPOLNO ALI GENERATIVNO RAZMNOŽEVANJENova rastlina zraste iz semena.Da rastlina lahko razvije seme, mora rastlina cveteti.Seme nastane v plodnici pestiča, potem ko se cvet najprej opraši, nato pa še oplodi.Žuželka ali veter prinese cvetni prah na brazdo pestiča – cvet se opraši.Pelodno zrno oz. cvetni prah se združi s semensko zasnovo – cvet se oplodi.

NALOGAOznači dele cveta in pestiča ter jih pobarvaj.

NALOGANa skici je prerez fižolovega semena. Poimenuj dele semena.

ZGRADBA CVETA:

venčni list

prašnik

pestič

čašni list

ZGRADBA PESTIČA:

brazda

vrat

plodnica

semenska zasnova

39

NALOGASkice pobarvaj in na črtice napiši, kaj je na skicah:POTAKNJENEC, GOMOLJ, GROBANICA, DELITEV KORENIN,ČEBULICE, ŽIVICA.

2. NESPOLNO ALI VEGETATIVNO RAZMNOŽEVANJENova rastlina zraste iz dela matične rastline.Del matične rastline je lahko:– del stebla ali veje (potaknjenec, cepič, grobanica),– gomolj,– čebulica,– del korenine,– živica.Del matične rastline se ob ugodnih pogojih v zemlji ukorenini in zraste v novo rastlino.

40

Kakovost semena se kaže v njegovih lastnostih.Seme ima zunanje in notranje lastnosti.Zunanje lastnosti lahko opazujemo na semenu,notranje pa se izrazijo šele na rastlini, ki zraste iz semena.Najpomembnejše lastnosti semena so:

LASTNOSTI SEMEN

ČISTOTASeme mora biti čisto – ne sme vsebovati primesi.

nežive – pleve, kamenčki, zemlja, delci zdrobljenih semen.Primesi:

žive – semena plevelov, semena drugih rastlin, škodljivci.

NALOGAOčisti vzorec semena in naštej primesi, ki si jih v njem našel.

KALIVOSTTo je sposobnost semena, da iz njega zraste nova rastlina.Kalivost se s starostjo semena zmanjšuje.Vsako seme ima predpisano kalivost, ugotavljajo jo s kalilnim poskusom v laboratoriju.

NALOGANastavi kalilni poskus in po 1 tednu določi kalivost.

BARVA IN LESKVsako seme ima svojo značilno barvo.Nekatera semena imajo tudi lesk.Če se barva spremeni ali se izgubi lesk,to pomeni, da seme ni dobro.

TEŽAVsako seme ima svojo težo glede na velikost semena.Ker so semena zelo drobna, ne moremo tehtatiposameznih semen.Težo semena zato izražamo z absolutno težo – to jeteža 1000 semen.

OBLIKA IN VELIKOSTVsako seme mora biti značilne oblike inenakomerne velikosti.Za setev navadno izbiramo debelejšasemena.

VONJVečina semen nimaposebnega vonja.Vonj po plesnivempomeni, da je seme bolnoin da ni primerno za setev.

SORTASo dedne lastnosti neke rastline. Na semenu se ne vidi, zato je označena na etiketi.

41

Semensko blago pridelujemo v območjih, kjer so ustrezne podnebnein talne razmere.Pridelovalci semenskega blaga morajo biti registrirani, semenski posevkipa so pod stalno strokovno kontrolo.Semenski posevki morajo biti ločeni od nesemenskih posevkov.

PRIDELAVA IN DODELAVA SEMENA

Za setev uporabljamo semensko blago. Beseda ima širši pomen, kot seme:SEME je del rastline, ki nastane po oploditvi in iz njega zraste nova rastlina;SEMENSKO BLAGO je lahko kateri koli del rastline, iz katerega zraste nova rastlina (seme,gomolj, čebulica …).

NALOGADobro premisli in odgovori:Kaj naredimo s semenskim blagom, ko dozori in preden ga lahko uporabimoza setev?

Da seme lažje in hitreje kali, ga lahko še dodatno pripravimo.

RAZKUŽEVANJERazkuženo seme je lahko obarvano rozaali brez posebne barve.Semenu primešamo kemična zaščitnasredstva, ki preprečujejo razvoj bolezniali napad škodljivcev.Razkužujemo skoraj vse semensko blago.

KALIBRIRANJE ali SORTIRANJEKalibrirano seme uporabljamo za strojnosetev, da semena enakomerno padajoskozi luknjice v sejalnici.Seme je izenačeno po velikosti in obliki– vsa semena so enaka.Kalibriramo koruzo, pšenico …

OBLAGANJESeme je v obliki kroglic različnih barv.Seme je obdano s pospeševalci rasti,zaščitnimi sredstvi in ima zelo dobrokalivost.Oblagamo seme zelja, pese, korenčka,solate …

SILJENJESilimo gomolje krompirja.Pred setvijo semensko blago nakalimo– damo ga v topel in vlažen prostor, davzkali, in šele nato v zemljo.

DODELAVA SEMENSKEGA BLAGA

42

Na vrtu vrstimo posevke enega zadrugim, zato sejemo večkrat v letu.Setve na prostem delimo na:

ČAS SETVE

Čas setve je odvisen od več dejavnikov:1. zahteve rastline,2. temperature tal in zraka,3. vrste tal,4. vlažnosti tal.

NALOGANa črte vpiši nekaj rastlin, ki jih sejemo v omenjenem času.

1. SPOMLADANSKO SETEV:a) zgodnja spomladanska setev:

setev opravimo marca ali aprila.V tem času sejemo rastline, ki dobro prenašajo mraz:

b) pozna spomladanska setev:setev opravimo konec aprila ali maja.V tem času sejemo rastline, ki so občutljive na nizke temperature:

2. POLETNO SETEV:setev opravimo julija ali avgusta.V tem času sejemo rastline, katerih pridelek bomo pospravili jeseni:

3. JESENSKO SETEV:setev opravimo septembra ali oktobra.V tem času sejemo rastline, ki prezimijo na prostem, pridelek pa pobiramo spomladi:

Na vrtu večino rastlin pridelujemo s setvijo.V zaščitenih prostorih, kot so rastlinjaki, lahko sejemo celo leto.Pri setvi na prosto pa moramo setev prilagoditi letnemu časuin vremenskim razmeram.

43

Poznamo več načinov setve.Razlikujejo se po tem, kako seme razporedimo po površini oz. gredi.

Slabosti:– ne moremo okopavati,– potrebno je redčenje,– velika poraba semena.

1. SETEV NA ŠIROKO ali SETEV POVPREK

NAČINI SETVE

NALOGANa črte vpiši nekaj rastlin, ki jih sejemo na omenjeni način.

Prednosti:– dobro izkoriščen prostor.

Na široko sejemo v zabojčke in na gredice:

2. SETEV V VRSTESlabosti:– potrebno je redčenje.

Prednosti:– posevek lahko okopavamo,– manjša poraba semena.

V vrste lahko sejemo vse zelenjadnice:

3. SETEV NA DOLOČENO RAZDALJOSlabosti:– če vsa semena ne kalijo,

je prostor slabo izkoriščen.

Prednosti:– posevek lahko okopavamo,– manjša poraba semena,– ni potrebno redčenje.

Na določeno razdaljo lahko sejemo ali sadimo:

Slabosti:– neenakomerna razporeditev

rastlin.

4. SETEV V KUPČKEPrednosti:– posevek lahko okopavamo,– manjša poraba semena,– ni potrebno redčenje.

V kupčke lahko sejemo:

44

Za uspešno kalitev semen je zelo pomembnatudi globina setve.

Kateri način setve najpogosteje uporabljamo pri setvi na vrtu?

Pri katerih načinih setve ni potrebno redčenje?

Pri katerem načinu setve ni mogoče okopavati?

Pri katerem načinu setve porabimo največ semena?

Katero seme bi posejal bolj globoko: grah ali fižol?Približno kako globoko bi posejal solatno seme?Približno kako globoko bi posejal seme graha?

Globina setve je odvisna od dveh dejavnikov:

VELIKOST SEMENA:– drobna semena sejemo plitvo,– debela semena sejemo globoko.Seme mora biti prekrito z vsaj 2-krat tako debelo plastjo zemlje, kot je debelina semena.Če je seme debelo 1 cm, ga posejemo 2 cm globoko.

površina tal

VRSTA TAL:– v lahkih, suhih tleh sejemo bolj globoko,– v težkih, vlažnih tleh sejemo bolj plitvo.Če v trdih zbitih tleh sejemo pregloboko, se kalček na poti proti površju tal poškoduje alipa seme sploh ne more vznikniti.

plast zemlje – debelina 2 cm

seme – debelina 1 cm


45

Kako vzgojimo in oskrbujemo sadike?Kdaj in kako jih sadimo na prosto?

Vse rastline ne moremo sejati neposredno na prosto, ker je takrat,ko jih moramo posejati, zunaj še prehladno.Zato pri nekaterih rastlinah vzgojimo sadike v zaščitenem prostoruin jih šele tedaj, ko je zunaj dovolj toplo, presadimo na prosto.

Sadike na prosto presajamo ali ,ko mine nevarnost .Presajamo ali , nikoli pa opoldan ob sončni pripeki.Presajamo s sadilnim na ustrezno razdaljo.Dobro posajena sadika se trdno drži v zemlji in je ne izruvamo, če jo povlečemo za list.Po presajanju sadike dobro .

VZGOJA IN OSKRBA SADIK

Iz sadik vzgajamo rastline, ki imajo dolgo rastno dobo in so toplotno zahtevne.Rastline z dolgo rastno dobo moramo posejati dovolj zgodaj, da bomo imeli pridelek predjesenskim mrazom.Rastline, ki so toplotno zahtevne, rabijo za rast veliko toplote že od setve naprej, te pa jepri nas zgodaj spomladi na prostem še premalo.

NALOGANaštej nekaj rastlin, ki jih vzgajamo iz sadik.Iz sadik vzgajamo:

Seme posejemo februarja ali marca v zaprte grede ali v zabojčke v rastlinjake.Ko rastline razvijejo prve prave liste, jih prvič presadimo.To presajanje imenujemo PIKIRANJE.Pikiramo v lončke ali v zaprto gredo na razdaljo 5–10 cm.

Da vzgojimo kakovostne sadike, jih moramo ustrezno oskrbovati:– ZALIVAMO jih redno (v dopoldanskem času) z razpršilcem,– ponoči in ob hudem mrazu jih POKRIVAMO s slamovkami ali folijo,– v dneh z višjo temperaturo podnevi redno ZRAČIMO,– ob močni sončni pripeki jih SENČIMO,– po potrebi jih REDČIMO in PLEVEMO,– pred presajanjem sadike UTRDIMO – privadimo jih na zunanje temperature.

NALOGADopolni stavke z naslednjimi izrazi:MAJA, JUNIJA, SLANE, ZJUTRAJ, ZVEČER, KLINOM, ZALIJEMO.

46

vrsta osnovne obdelave tal, ki jo opravljamo s plugi;del stebla ali veje, ki se v zemlji ukorenini in zraste v novo rastlino;vrsta obdelave v času rasti, ki jo na vrtu opravimo čim večkrat;sposobnost semena, da iz njega zraste nova rastlina;mesec, ko opravimo zgodnje spomladanske setve;način setve, ki je značilen za fižol in buče;prvo presajanje sadik;oskrbovanje sadik z vodo;orodje, s katerim si pomagamo pri presajanju sadik;najpogostejša kapusnica, ki jo vzgajamo iz sadik;mesec, ko sejemo pozne spomladanske setve;plodovka, ki jo vzgajamo iz sadik.


1.2.3.4.5.6.7.8.9.

1011.12.


47

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

121314

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

15 18 21

1 4 123

2216

6

2317

8

19

2

14

1197

20

135 10

24 25 26 27 28

NOVI POJMI


OBDELAVA TAL

OSNOVNA OBDELAVA

DOPOLNILNA OBDELAVA

OBDELAVA V ČASU RASTI

ORANJE

LOPATANJE

BRANANJE

OKOPAVANJE

OSIPAVANJE

PLUG

48

GENERATIVNO RAZMNOŽEVANJE

VEGETATIVNO RAZMNOŽEVANJE

CVETNI PRAH

SEME

KALČEK

KLIČNI LISTI

SEMENSKA LUPINA

POTAKNJENEC

ČEBULICA

GOMOLJ

GROBANICA

ŽIVICA

49

ČISTOTA SEMENA

PRIMESI

KALIVOST

SEMENSKO BLAGO

RAZKUŽENO SEME

KALIBRIRANO SEME

OBLOŽENO SEME

SILJENJE SEMENA

SETEV NA ŠIROKO

SETEV V VRSTE

SETEV NA KONČNO RAZDALJO

SETEV V KUPČKE

50

SADIKA

DOLGA RASTNA DOBA

TOPLOTNO ZAHTEVNA RASTLINA

PIKIRANJE

UTRJEVANJE SADIK

SADILNI KLIN

51

ŠKODLJIVI VPLIVI

NALOGAPremisli: Kaj vse nam lahko zmanjša ali uniči pridelek?

NEŽIVI ŠKODLJIVI VPLIVI:– škodljive snovi iz ozračja:

industrijski plini, kisel dež …,– neprimerna struktura tal,– nepravilno gnojenje,– nepravilna uporaba kemičnih

sredstev za varstvo rastlin,– neprimerne vremenske razmere:

NALOGANa črtice vpiši neprimernevremenske razmere, ki nampovzročijo izgube pridelka.

ŽIVI ŠKODLJIVI VPLIVI:– bolezni:

– škodljivci:

– pleveli:

NALOGANa črtice napiši rastlinskebolezni, škodljivce inplevele, ki jih poznaš.

Škodljivi vplivi so vsi tisti dejavniki iz okolja, kipovzročajo zmanjšanje ali uničenje pridelka.

Škodljive vplive delimo na NEŽIVE in ŽIVE:

Danes imamo v kmetijstvu največje izgube pridelkov zaradiživih škodljivih vplivov.

52

ŠKODLJIVCI

Rastlinski škodljivci so različne živali,ki delajo škodo na rastlinah na dva načina:

NALOGANa zgornji črti napiši nekaj škodljivcev, ki delajo škodo na omenjeni način.

BOLEZNI

1. GLIVEŽivijo na ali v rastlinah kot zajedalci. To pomeni, da rastlinam odvzemajo hranila in uničujejo njihovo tkivo. Glive prodrejo v rastlino skozi poškodovano ali skozi nepoškodovanopovrhnjico in skozi listne reže.Znaki glivičnih bolezni: različne plesnive prevleke, pege, rje …

2. BAKTERIJEŽivijo na rastlinah tudi kot zajedalci. V rastlino lahko prodrejo le skozi ranice v povrhnjiciali skozi listne reže.Znaki bakterijskih bolezni: gniloba, mastni madeži, izrastki – šiške …

3. VIRUSIViruse prenašajo nekateri rastlinski škodljivci, na primer listne uši. Živijo le v živih celicah.Znaki virusnih bolezni: deformirani ali iznakaženi listi, pobledeli listi, mozaik, proge …

NALOGAAli poznaš kakšno rastlinsko bolezen? Napiši nekaj primerov.

a) objedajo dele rastlin (korenine, stebla, liste, cvetove, plodove):

b) sesajo rastlinske sokove:

Bolezni povzročajo različna mikroskopsko majhna živa bitja:

53

PLEVELI

Pleveli se prenašajo in širijo z vetrom, z vodo, pogosto jih prenašajoin širijo živali in človek.

Kako lahko veter prenaša plevele?

Kako živali prenašajo plevele?

Kako človek prenaša plevele?

NALOGAPremisli in odgovori:

Plevele lahko po njihovih skupnih značilnostih delimo na več načinov:

PLEVELI PO ŽIVLJENJSKI DOBI:a) enoletni pleveli:

od vznika do dozorevanja semena zrastejo v enem letu:

b) dvoletni pleveli:od vznika do dozorevanja semena serazvijajo dve leti;

c) trajni pleveli:njihova življenjska doba je več let, v zemlji ohranijo korenine:

NALOGAPovsod na črtice napišinekaj plevelov, ki spadajo vomenjeno skupino.

BOTANIČNA DELITEV PLEVELOV:a) enokaličnice – ozkolistni pleveli:

sem prištevamo različne plevelne trave:

b) dvokaličnice – širokolistni pleveli:sem spadajo vsi ostali pleveli s širokimi listi:

PLEVELI PO NAČINU RAZMNOŽEVANJA:a) semenski pleveli:

razmnožujejo se samo s semenom:

b) koreninski pleveli:razmnožujejo se s koreninami in s semenom, zato jih težko uničimo:

Pleveli so vse rastline, ki ne spadajo v posevek oziroma jih nismo posejali.Kulturnim rastlinam jemljejo prostor, hranila, vodo in svetlobo, zato v posevkuniso zaželeni.

54

VARSTVO RASTLIN

1. VARSTVO RASTLIN PRED NEŽIVIMI ŠKODLJIVIMI VPLIVI:– rastline gojimo tam, kjer so za njih najugodnejše lege in primerna tla;– posevke pred mrazom zavarujemo s folijami ali jih gojimo v zaščitenih prostorih;– pred točo rastline varujemo z mrežami;– na vetrovnih legah rastline privežemo ob oporo ali zasadimo žive meje;– gnojila uporabljamo v pravilnih odmerkih in ob najprimernejšem času;– uporabljamo ustrezna kemična sredstva za varstvo rastlin, pred uporabo pa se o teh

sredstvih poučimo in preberemo navodila.

2. VARSTVO RASTLIN PRED ŽIVIMI ŠKODLJIVIMI VPLIVI:– uporabljamo različne naravne ali biološke metode za varstvo rastlin pred

boleznimi, škodljivci in pleveli;– uporabljamo kemične pripravke za varstvo rastlin pred boleznimi, škodljivci in pleveli.


Kateri način varstva rastlin se danes pogosteje uporablja, če hočemo dobiti velikin lep pridelek?

Kateri način varstva rastlin je naravi prijaznejši?


Kako bi pred mrazom zavarovali solato na vrtu?

Ali bi mineralno gnojilo potresli po rastlini?Kaj se lahko zgodi z rastlino, če močno piha veter?Ali bi veliko pridelali, če bi imeli vrt na glinastih tleh?

Če hočemo, da bo naš pridelek lep in kakovosten, moramouporabljati različne načine zaščite in varstva rastlin predškodljivimi vplivi okolja.

55

Ali poznaš kakšen naravni pripravek, s katerim škropimo rastline?

Katerim škodljivcem lahko nastavimo past?

Katere škodljivce lahko ročno oberemo z rastline?

Ali poznaš kakšno žival, ki se hrani z rastlinskimi škodljivci?

NARAVNE METODE ZA VARSTVO RASTLIN

Če se bolezni, škodljivci ali pleveli pojavijo, jih zatiramo na različne načine:– obolele rastline izpulimo, takoj ko opazimo pojav bolezni, in jih uničimo;– rastline poškropimo z naravnimi pripravki, ki jih naredimo sami;– spodbujamo razvoj živali, ki se hranijo z rastlinskimi škodljivci;– škodljivcem nastavljamo pasti;– škodljivce obiramo z rastlin;– plevele izpulimo in okopavamo.


Če rastline pridelujemo po bioloških ali ekoloških metodah, jim moramozagotoviti najugodnejše pogoje za rast in upoštevati naslednja pravila:– redno kolobarimo (na isti površini menjavamo posevke zaradi

enakomernega izkoriščanja tal),– gnojimo le z organskimi gnojili,– gojimo odporne sorte,– sadimo mešane posevke in rastline, ki odvračajo škodljivce ali bolezni.

56

PESTICIDI SO ZELO STRUPENI PRIPRAVKI, S KATERIMI ZASTRUPLJAMO OKOLJE.Pri uporabi je potrebna izredna previdnost, uporabimo pa jih le takrat, ko je to nujnopotrebno. Pri delu s pesticidi upoštevamo naslednje:– dobro preberemo navodila za uporabo,– pravilno izračunamo odmerek pripravka,– pripravimo le toliko škropiva, kot ga potrebujemo,– pri delu uporabljamo zaščitno obleko in masko,– med delom ne jemo, ne pijemo in ne kadimo.

Kemične pripravke za varstvo rastlin – pesticide delimo v več skupin:1. FUNGICIDI – sredstva za zatiranje glivičnih bolezni,2. BAKTERICIDI – sredstva za zatiranje bakterijskih bolezni,3. INSEKTICIDI – sredstva za zatiranje škodljivih žuželk,4. AKARICIDI – sredstva za zatiranje pršic,5. LIMACIDI – sredstva za zatiranje polžev,6. RODENTICIDI – sredstva za zatiranje glodalcev,7. HERBICIDI – sredstva za zatiranje plevelov.


Preberi navodilo za uporabo katerega koli pesticida in povej, kaj vse je v njem zapisano.

V kakšni obliki so lahko pesticidi?

Na kakšne načine lahko nanašamo pesticide?

Kupili smo fungicid, ki je v obliki prahu. Kako bi pripravili škropivo?

KEMIČNI PRIPRAVKI ZA VARSTVO RASTLIN

V intenzivnem pridelovanju za varstvo rastlin pred boleznimi,škodljivci in pleveli uporabljamoKEMIČNE PRIPRAVKE ZA VARSTVO RASTLIN (PESTICIDE).

57


1.

2.

3.4.5.6.7.8.9.

10.11.12.

13.

neživi škodljivi vpliv, ki zmanjšuje pridelek tako, da lomi rastline,otresa plodove …;neživi škodljivi vpliv, ki naredi največ škode spomladi, ko se temperaturaspusti pod 0 °C;pesticid, ki ga uporabljamo za zatiranje plevelov;pesticid, ki ga uporabljamo za zatiranje rastlinskih bolezni;pleveli, katerih življenjska doba traja več let;pleveli, ki se razmnožujejo s semenom (… pleveli);živi škodljivi vplivi, ki jih povzročajo mikroskopsko majhna živa bitja;škodljivec, ki objeda liste, iz njega se razvije metulj;pesticid v prahu zmešamo z vodo in dobimo …;neživi škodljivi vpliv – škodljiva padavina, ki največ škode naredi poleti;rastline, ki ne spadajo v posevek;eden od znakov rastlinskih bolezni, ki se pojavlja na listih rastlin in jerjasto rjave barve;pesticid za zatiranje škodljivih žuželk.

58

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

13

12

ŠKODLJIVI VPLIVI

BOLEZNI

GLIVE

BAKTERIJE

VIRUSI

ŠKODLJIVCI

PLEVELI

ENOLETNI PLEVELI

TRAJNI PLEVELI

SEMENSKI PLEVELI

NOVI POJMI


59

KORENINSKI PLEVELI

OZKOLISTNI PLEVELI

ŠIROKOLISTNI PLEVELI

VARSTVO RASTLIN

KOLOBARJENJE

PESTICIDI

FUNGICIDI

INSEKTICIDI

HERBICIDI

ŠKROPLJENJE

PRŠENJE

POSIPANJE

60

OBDELAVA IN OSKRBA

NALOGAPri vsaki obdelavi in oskrbi na črtice napiši nekaj rastlin.Odgovori tudi na vprašanja.

1. OKOPAVANJEZ okopavanjem rahljamo tla in odstranjujemo plevel.Na vrtu okopavamo vse rastline po potrebi, čim večkrat.Okopavamo:

2. OSIPAVANJEOsipavamo tako, da okrog rastline nasujemo kupček zemlje.Osipavamo iz več razlogov:a) da dobi rastlina več hranil in vode:

b) da rastlino obelimo:

c) da je rastlina bolj stabilna:

č) da rastlino zaščitimo pred mrazom:

3. BELJENJEZ beljenjem preprečimo dostop svetlobe do rastline. Obeljeni del rastline postane beleali rumenkaste barve in zato bolj okusen in krhek. Belimo lahko na tri načine:a) z osipavanjem:

b) s pokrivanjem rastlin:

c) z zavezovanjem rastlin:

4. SILJENJESilimo radič, regrat, rabarbaro, špargelj.Jeseni izkopljemo korene (sorte, ki so namenjene siljenju, imajo zelo debele korene) injih v zabojih pokrijemo z zemljo ali mivko.Zaboje damo v temen prostor, z ustrezno temperaturo. Iz hranil, ki so nakopičena v korenih, poženejo majhne zbite glavice, rozete ali poganjki, ki jih režemo v zimskem času.

To so vsa opravila na vrtu, s katerimi zagotovimo lepši in boljši pridelek.

61

9. VRŠIČKANJEVršičkanje je odstranjevanje vrhov rastlin.Pri plodovkah s tem ustavimo rast in pospešimo dozorevanje plodov.Pri okrasnih rastlinah s tem pospešimo razraščanje ter dobimo lepše in bolj košate rastline.Vršičkamo:

5. REDČENJERedčimo posevke, ki so pregosti, da dobijo rastline dovolj prostora za rast.Redčimo po dežju, da lahko izpulimo cele rastline.Redčimo:

Kaj lahko naredimo z rastlinami, ki smo jih izpulili?

6. ZALIVANJEZalivamo zjutraj ali zvečer, če je mogoče s postano vodo.Zalivalka ali cev mora imeti razpršilec, da ne poškodujemo rastlin in da se zemlja prevečne zbije.Zalivamo vse rastline po presajanju in poleti ob pomanjkanju vode:

7. POSTAVLJANJE OPOREOporo postavimo rastlinam, ki razvijejo visoka, ne dovolj trdna stebla (paradižnik), vreže (kumare) ali viti (fižol).Brez opore te rastline dajo veliko slabši pridelek, plodovi ali stroki pa so umazani in hitrejezačno gniti.Oporo potrebuje:

Kaj lahko uporabimo za oporo?

Na kakšne načine se lahko rastline pritrdijo na oporo?

8. PINCIRANJE ali PRIŠČIPAVANJEPinciranje je odstranjevanje stranskih poganjkov – zalistnikov, ki izraščajo za listi iz glavnega stebla.Rastline pinciramo, da dobimo več lepših in debelejših plodov.Pinciramo:

62

V zaščitenih prostorih lahko gojimo večino zelenjadnic in okrasnih zelnatih rastlin.Največ vzgajamo plodovke ter sadike zelenjadnic in okrasnih rastlin.

Kakšne barve je folija, s katero pokrijemo tla?Kakšne barve je folija, s katero prekrivamo rastline?V katerih od naštetih zaščitenih prostorov lahko pridelujemo sadike zelenjadnic?

V katerem od naštetih zaščitenih prostorov lahko pridelujemo rastline celo leto?

Ali poznaš kakšno rastlino, ki jo na prostem pridelujemo le poleti, v zaščitenih prostorih pacelo leto?

VZGOJA V ZAŠČITENEM PROSTORU

K vzgoji v zaščitenem prostoru štejemo:– pridelovanje rastlin na tleh, pokritih s folijo,– prekrivanje rastlin s folijo,– vzgojo rastlin v tunelih,– vzgojo rastlin v zaprtih gredah,– vzgojo rastlin v rastlinjakih.


Če pridelujemo na prostem, smo odvisni od podnebnih in vremenskih razmer.Večino rastlin lahko na prostem gojimo le v letnem času, ki rastlini najboljustreza.Pozimi pridelovanje na prostem sploh ni mogoče.

V zaščitenih prostorih lahko pridelovanje rastlin podaljšamo, nekatere rastline pa lahkov ustreznih zaščitenih prostorih gojimo tudi celo leto.

63

POKRIVANJE TAL IN RASTLIN

1. POKRIVANJE TAL

PREDNOSTI POKRIVANJA TAL:– tla so toplejša,– v tleh se zadrži več vlage,– ne raste plevel,– ni potrebno okopavanje,– plodovi niso umazani,– pridelek je lepši in zgodnejši.

2. PREKRIVANJE RASTLIN

PREDNOSTI PREKRIVANJA RASTLIN:– rastline so zavarovane pred mrazom,– v tleh se zadrži več vlage,– rastline so delno zavarovane pred

škodljivci,– pridelek je zgodnejši.

NALOGAPobarvaj skici in odgovori na vprašanja:

Katere rastline lahko vzgajamo na gredah, pokritih s črno folijo?

Katere rastline lahko prekrivamo s prozorno folijo?

Kako bi pritrdili folijo v tla, da je veter ne bi dvignil?

Dobro prerahljana in vlažna tla pred presajanjem pokrijemo s črno folijo.Pod folijo namestimo cevi za kapljično namakanje.Rastline sadimo v luknje, ki jih naredimo v folijo.

Posevke prekrijemo takoj po setvi ali po presajanju.Za prekrivanje uporabljamo folije iz umetnih materialov,ki prepuščajo zrak in vlago.Lahko so prozorne vlaknate ali naluknjane.Folijo narahlo položimo po gredicah, da se lahko dvigaskupaj z rastlinami, ko te rastejo.

64

1. NIZEK TUNELVisok je 60–80 cm, širok pa toliko, da z njim pokrijemo le eno gredo.Za ogrodje uporabimo aluminijaste, železne ali plastične palice, ukrivljene v lok, ki jihzapičimo v zemljo, po ogrodju pa napnemo folijo.Folijo na loke pritrdimo na več načinov:– ob straneh jo zasujemo z zemljo,– po foliji zapičimo še en lok,– pritrdimo jo z vrvico ali s posebnimi sponkami.Nizek tunel lahko premikamo z grede na gredo.

NALOGAPobarvaj skico in odgovori na vprašanja:

S kakšno folijo lahko pokrijemo nizek tunel?

Kdaj lahko gojimo rastline v nizkem tunelu?

Naštej nekaj rastlin, ki jih lahko vzgajamo v nizkih tunelih?

TUNEL

65

Tunel je polkrožen zaščiten prostor, ki je pokrit s prozorno folijo.Poznamo dva tipa tunelov:

Kadar je v tunelu več kot 20 °C, je potrebno zračenje.Zračimo na dva načina:– folijo ob straneh dvignemo ali zvijemo,– pri visokih tunelih odpremo vrata.

V tunelih je temperatura 3–7 °C višja, kot na prostem, zato v njih seme prej vznikne,rastline hitreje rastejo, pridelek pa je večji in dozori do 14 dni prej, kot na prostem.

2. VISOK TUNEL ali PLASTENJAKVisok je več kot 2 m, širok pa več metrov, zato v njem uredimo več gredic.Ogrodje je kovinsko, prozorna folija pa debelejša in močnejša.Visok tunel običajno stoji na istem mestu in ga ne premikamo.

NALOGAPobarvaj skico in odgovori na vprašanja:

S kakšno folijo lahko pokrijemo visok tunel?

Kdaj lahko gojimo rastline v visokem tunelu?

Naštej nekaj rastlin, ki jih lahko vzgajamo v visokih tunelih?

66

Dokler je hladno, imamo zaprto gredo pokrito.Ob hujšem mrazu gredo še dodatno pokrijemo s slamovkami ali s folijo.Ko se podnevi temperature dvignejo, moramo gredo zračiti. Zračimo joz dviganjem oken.Ko je dovolj toplo, imamo podnevi zaprte grede odkrite, pokrivamo jih leše ponoči.

Po načinu ogrevanja poznamo dva tipa zaprtih gred:1. NEOGREVANA ZAPRTA GREDA:

globina te grede je 30 cm. Napolnimo jo le z 20 cm debelo plastjo zemlje.Vir toplote v njej je sonce;

2. OGREVANA ZAPRTA GREDA:globina te grede je 80 cm. Napolnimo jo s 50 cm debelo plastjo hlevskega gnoja

(najboljši je konjski gnoj) in z zemljo.Vir toplote v njej je hlevski gnoj, ki pri razkrajanju oddaja toploto.

Po zgradbi ločimo:1. ENOJNO ZAPRTO GREDO:

nagnjena je na jug, v njej gojimo sadike;2. DVOJNO ZAPRTO GREDO

postavljena je v smeri sever-jug, nagnjena na vzhod-zahod, v njej vzgajamo rastline.

ZAPRTA GREDA

Širina enojne zaprte grede je 1,5 m, dolžina pa najmanj 2 m.Okno imenujemo lesen okvir, pokrit s steklom ali folijo,s katerim pokrivamo zaprto gredo. Velikost okna je 1 x 1,5 m.

V zaprti gredi lahko v jesenskem času tudi shranjujemo pridelke:radič ali endivijo izkopljemo skupaj s koreninami in ju zložimo v gredo;gredo napolnimo s slamo in vanjo položimo nedozorel paradižnik, ki počasi šedozoreva do močnejšega mraza;v gredo postavimo cvetačo skupaj s koreninami, da se roža dokončno razvije.

Zaprta greda je vkopana 30–80 cm globoko v zemljo,obdana z betonskim okvirjem in pokrita z okni.Enojna zaprta greda je nagnjena proti jugu, severna stran gredeje 10–15 cm višja od južne.Zaprto gredo polnimo s fino temno humusno zemljo.

67

NALOGAPobarvaj zgornji skici.Na prvi skici je ogrevana zaprta greda. Naslednje pojme vpiši ob skico:OKVIR, OKNO, HLEVSKI GNOJ, ZEMLJA, RASTLINE, 1,5 M.

Na drugi skici je okno. Naslednje pojme vpiši ob skico:OKVIR, STEKLO, 1 M, 1,5 M.


Kdaj lahko gojimo rastline v zaprtih gredah?

Naštej nekaj rastlin, ki jih gojimo v zaprtih gredah.

��68

1. RASTLINJAKE PONAVADI OGREVAMO.V peči na tekoče gorivo ali na plin ogrevamo vodo, ki jo po ceveh vodimo v rastlinjak.Cevi s toplo vodo so napeljane ob stenah rastlinjaka in pod delovnimi mizami.

2. RASTLINE V RASTLINJAKIH JE TREBA REDNO ZALIVATI.Cevi namakalnega sistema so napeljane po delovnih mizah ali nad njimi.Rastline namakamo z razpršilci ali s kapljači.V starejših rastlinjakih so imeli bazene za vodo, zalivali pa so ročno.

3. VSAK RASTLINJAK MORA IMETI UREJENO ZRAČENJE.Zračenje je lahko strešno ali bočno. Boljše je strešno zračenje, ker se topel zrak dviga pod strop rastlinjaka.Danes je zračenje večinoma avtomatsko, včasih pa so okna odpirali ročno.

4. V POLETNIH MESECIH JE POTREBNO SENČENJE RASTLIN V RASTLINJAKU.Senčimo s posebnimi mrežastimi folijami, ki jih napnemo nad rastlinami oz.pod streho rastlinjaka.Včasih so senčili tako, da so steklo rastlinjaka pobelili z apnom.

Rastlinjak je največji med zaščitenimi prostori.Ima betonske temelje in kovinsko konstrukcijo.Glede na kritino poznamo dva tipa rastlinjakov:

1. STEKLENJAK:– pokrit je s steklom;

2. PLASTENJAK:– pokrit je s plastičnimi ploščami.

69

RASTLINJAK

Rastlinjaki so lahko:– neogrevani,– ogrevani.

Pri delu v rastlinjaku stojimo.Rastline gojimo v lončkih ali zabojčkih, ki jih zlagamo na delovne mize ali na tla,lahko tudi na police pod stropom.

Kdaj lahko gojimo rastline v neogrevanih rastlinjakih?

Kdaj lahko gojimo rastline v ogrevanih rastlinjakih?

Naštej nekaj rastlin, ki jih lahko gojimo v rastlinjaku?

Ali imate doma katerega od zaščitenih prostorov? Katerega?

Kaj pridelujete v njem?

NALOGANa skici je rastlinjak. Skico pobarvaj in naslednje pojme vpiši ob skico:

TEMELJI, KRITINA, DELOVNA MIZA, POLICE, CEVI ZA OGREVANJE,CEVI ZA NAMAKANJE, STREŠNO ZRAČENJE, RASTLINE V LONČKIH,RASTLINE V ZABOJČKIH, FOLIJA ZA SENČENJE.


70

To je vrtnarjenje, ki pri obdelavi tal in oskrbi rastlin čimbolj posnemanaravo in upošteva naravne zakonitosti.Pri takem načinu vrtnarjenja skrbimo, da so tla stalno pokrita, rahla,humusna, dovolj vlažna in da v njih ohranjamo čimveč živih organizmov.Zemlje ne gnojimo z lahko topnimi mineralnimi gnojili.Za varstvo rastlin ne uporabljamo sintetičnih kemičnih pripravkov.

EKOLOŠKO VRTNARJENJE

Pomembne značilnosti ekološkega vrtnarjenja:

1. ZEMLJE NE LOPATAMO IN NE OBRAČAMO.Tla stalno pokrivamo z rastlinami (ostanki rastlin, pokošena trava …), zato se ne zbijejo. Če so pretrda, jih le zrahljamo z vilami.

2. GOJIMO MEŠANE POSEVKE.Na eno gredo posadimo več različnih rastlin, ki ugodno delujejo ena na drugo:– to daje večji pridelek,– obstaja manjša možnost širjenja bolezni in škodljivcev,– hranila se enakomerneje izkoriščajo,– tla so tako stalno pokrita,– izboljšamo lahko okus nekaterih rastlin.

3. UPORABLJAMO LE ORGANSKA GNOJILA.Zemljo gnojimo s kompostom in z rastlinami za podor. Hlevski gnoj lahko uporabimo le, če živali redimo na ekološki kmetiji.

4. NE UPORABLJAMO PESTICIDOV.Za zatiranje bolezni in škodljivcev uporabljamo le škropiva, ki jih pripravljamo iz zelišč. Plevele odstranjujemo ročno.


Ali bi lahko pri ekološkem vrtnarjenju uporabili mineralna gnojila?Ali je zelenjava, ki jo kupimo v trgovinah, pridelana z ekološkim vrtnarjenjem?

Ali lahko z ekološkim vrtnarjenjem dosežemo tako velike pridelke, kot če uporabljamomineralna gnojila in pesticide?

71



1.2.3.4.5.6.7.8.9.

10.

11.

rastlina, ki jo osipavamo, v zemlji ima gomolje;oskrba, ki je nujno potrebna, kadar je suša;postavimo jo rastlinam, ki razvijejo visoka, ne dovolj čvrsta stebla;je iz umetnega materiala, uporabljamo jo za prekrivanje rastlin in tal;več se je zadrži v tleh, ki so pokrita s folijo;polkrožen zaščiten prostor, pokrit s folijo;odstranjevanje vrhov rastlin;damo ga na dno ogrevane zaprte grede;največji med zaščitenimi prostori;v rastlinjakih je potrebno v zimskem času, da vzdržujemo dovoljvisoko temperaturo;v rastlinjakih je strešno ali bočno, v zaprtih gredah pa z dviganjem oken.

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

1213

14

15

16

17 1819

20

21

22

23

25

24

148 11 1312

2421

51

23

9 1610

2 3 4 7

15 17

18 19 20 22 25

6

72

NOVI POJMI


BELJENJE

SILJENJE

REDČENJE

ZALIVANJE

OPORA

PINCIRANJE

VRŠIČKANJE

ZAŠČITEN PROSTOR

POKRIVANJE TAL

PREKRIVANJE RASTLIN

73

TUNEL

ZAPRTA GREDA

NEOGREVANA ZAPRTA GREDA

OGREVANA ZAPRTA GREDA

OKNO

RASTLINJAK

EKOLOŠKO VRTNARJENJE

MEŠANI POSEVKI

74

DELITEV VRTNIN GLEDE NA UPORABNOST

A. SOLATNICEV prehrani uporabljamo surove liste za pripravo solat:

B. ŠPINAČNICEV prehrani uporabljamo liste, ki jih prekuhamo:

C. KAPUSNICEV prehrani uporabljamo večinoma surove ali kuhane liste, lahko tudi druge dele rastline:

D. KORENOVKE IN GOMOLJNICEV prehrani uporabljamo surove ali kuhane korene ali gomolje, pri nekaterih tudi liste:

Vrtnine uvrščamo v več skupin glede na njihoveskupne značilnosti.

75

E. ČEBULNICEV prehrani uporabljamo surove ali kuhane čebulice in liste:

F. PLODOVKEV prehrani uporabljamo surove ali kuhane plodove:

G. STROČNICEV prehrani uporabljamo kuhano zrnje ali stročje:

H. TRAJNE VRTNINETe rastline so trajnice – več let rastejo na istem mestu.V prehrani uporabljamo različne dele:

76

KORENČEK, PETERŠILJ, ZELENA, RDEČA PESA, REPA, ČRNA REDKEV, REDKVICA, KROMPIR;

MAJARON, MELISA, META, ŽAJBELJ, BAZILIKA, DROBNJAK, JANEŽ, KUMINA, KOPER,KAMILICA, PEHTRAN, ŠETRAJ, TIMIJAN, PELIN, BOREČ, KORIJANDER;

SOLATA, ENDIVIJA, RADIČ, MOTOVILEC;

FIŽOL, GRAH, BOB, SOJA, LEČA, ČIČERKA;

ZELJE, OHROVT, BRSTIČNI OHROVT, CVETAČA, BROKOLI, KOLERABICA, KITAJSKIKAPUS;

ŠPINAČA, BLITVA, NOVOZELANDSKA ŠPINAČA;

PARADIŽNIK, PAPRIKA, JAJČEVEC, KUMARE, BUČKE, LUBENICE, MELONE;

ČEBULA, ŠALOTKA, ČESEN, POR;

RABARBARA, HREN, ŠPARGELJ ali BELUŠ, ARTIČOKA.

I. ZELIŠČARazlične dele rastlin uporabljamo kot začimbe, dišave ali za pripravo čajev:

NALOGAVse spodaj navedene zelenjadnice in zelišča uvrsti v ustrezno skupino:

77

Med solatnice spadajo:– solata,– endivija,– radič,– motovilec,– regrat.

SolataEndivijaRadičMotovilec

Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec

NALOGAV tabeli z ustrezno barvo označi čas setve in spravila solatnic.

SOLATNICE

Različne solatnice lahko na vrtu gojimocelo leto.Iz svežih listov pripravljamo okusnesolate, ki so bogate z vitamini.

78

setevspravilo pridelka

Poišči slike solatnic in jih prilepi na list.

Solato gojimo na prostem in v zaščitenih prostorih.Na vrtovih gojimo solato za spomladansko uporabo.Solate ne skladiščimo, ker listi hitro ovenejo in izgubijo krhkost.Razdalja sajenja: 20–30 x 20–30 cm.

Poznamo več varietet solate:1. GLAVNATA SOLATA (listi oblikujejo glave):– mehkolistna ali maslenka,– krhkolistna ali ledenka;2. SOLATA REZIVKA IN OBIRALKA (liste večkrat porežemo ali obiramo);3. SOLATA ŠTRUCARKA ALI VEZIVKA

(listi oblikujejo štrucam podobne glave).

SOLATA

VPRAŠANJEKatero vrsto solate največ uporabljamo?

Slovenske sorte solate so: Leda, Ljubljanska ledenka, Marija, Bistra.

ENDIVIJA

VPRAŠANJA

Katero jed pripravljamo iz endivije?Ali lahko endivijo presajamo?

Listi oblikujejo listno rozeto. Ker vsebujejo grenke snovi,liste belimo za boljši okus.Endivijo gojimo na prostem in v zaščitenih prostorih.Na vrtovih endivijo gojimo za poletno in jesensko uporabo.Endivijo lahko krajši čas skladiščimo v kleti.Razdalja sajenja: 20–30 x 20–30 cm.

79

Motovilec gojimo za jesensko, zimsko in spomladansko uporabo.Prezimi na vrtu. Majhne listne rozete nabiramo celo zimo, če ni snega.Motovilec sejemo na široko in ga kasneje redčimo.

Po barvi ločimo:– rdeč radič,– zelen radič,– pisanolistni radič.

Po načinu pridelovanja ločimo:1. GLAVNATI RADIČ (na prostem listi oblikujejo glave),2. RADIČ ZA REZANJE (liste večkrat režemo),3. RADIČ ZA SILJENJE (pozimi v kleteh v temi iz korenov

vzgojimo glavice ali rozete),4. CIKORIJO (liste uporabljamo kuhane).

VPRAŠANJA

Katero jed pripravljamo iz radiča?Ali lahko radič presajamo?

Slovenske sorte radiča so:– glavnate sorte: Anivip, Monivip;– sorte za siljenje: Goriški, Solkanski, Nervit;– sorte za rezanje: Tržaški solatnik;– cikorija: Magdeburški radič.

MOTOVILEC

VPRAŠANJA

Kako uporabljamo motovilec?

Ali lahko motovilec skladiščimo?

Slovenske sorte motovilca so: Ljubljanski motovilec, Pomladin, Zimko, Žličar.

RADIČ

Listi so grenkega okusa.Radič gojimo na prostem in v zaščitenih prostorih.Glavnati radič gojimo za jesensko in zimsko uporaboali liste režemo celo leto.Glave radiča lahko zavite v časopisni papir skladiščimo v hladni kleti.Razdalja sajenja: 20–30 x 20–30 cm.

80


Na osenčenih poljih dobiš še eno solatnico.

1.2.3.4.5.6.

solatnica z listi rdeče barve;solatnica, ki jo lahko belimo, jemo jo poleti in jeseni;poletni mesec, ko lahko sejemo motovilec;pomladni mesec, ko že lahko sejemo solato na prosto;solatnica, ki jo gojimo za spomladansko uporabo;solatnica, ki prezimi na vrtu.

1

2

3

4

5

6

81

ŠPINAČNICE

Iz kuhanih listov pripravljamo omake in priloge.

Med špinačnice spadajo:– špinača,– blitva,– novozelandska špinača.

ŠpinačaBlitvaNovozeland.špinača


NALOGAV tabeli z ustrezno barvo označi čas setve in spravila špinačnic.

82


Poišči slike špinačnic in jih prilepi na list.

Kateri del rastline uporabljamo pri špinačnicah?

Kako se imenuje najpogostejša jed iz listov špinačnic?

Ali lahko špinačnice skladiščimo v kleteh?

ŠPINAČA

BLITVA ali MANGOLD

NOVOZELANDSKA ŠPINAČA

VPRAŠANJA

Listi imajo bele odebeljene peclje. Liste obiramo ali režemo.Gojimo jo na prostem za poletno, jesensko in spomladansko uporabo.Blitve ne skladiščimo. Kuhane liste lahko zamrzujemo.Setvena razdalja: 10–25 x 10–20 cm.

V poletnem času nadomešča špinačo, režemo poganjke ali liste.Rastlina se močno razrašča.

Špinačo gojimo na prostem za spomladansko in jesensko uporabo.Liste obiramo.Listov špinače ne skladiščimo. Kuhane liste lahko zamrzujemo.Setvena razdalja: 20–25 cm med vrstami.

83

Med kapusnice spadajo:– zelje,– ohrovt,– brstični ohrovt,– cvetača,– brokoli,– kolerabica,– kitajski kapus.

Uporabljamo različne dele rastlin.Užitne so surove ali kuhane.Vse vzgajamo iz sadik.Rade imajo dobro s hlevskim gnojempognojena tla.


NALOGAV tabeli z ustrezno barvo označi čas setve, presajanja in spravila kapusnic.

KAPUSNICE

setevpresajanje sadikspravilo pridelka

ZeljeOhrovtBrstični ohrovtCvetačaBrokoliKolerabicaKitajski kapus

84

Poišči slike kapusnic in jih prilepi na list.

1.2.3.

4.5.

ZELJE

NALOGAKo zelje pripravljamo za kisanje, ga:POTLAČIMO, NARIBAMO, OBTEŽIMO, OČISTIMO in DODAMO ZAČIMBE.Navedena opravila razvrsti v pravilno zaporedje:

VPRAŠANJA

Katero zelje pogosteje uporabljamo?Naštej nekaj jedi iz zelja.

Slovenske sorte belega zelja so: Emona, Kranjsko okroglo, Ljubljansko.

OHROVT

VPRAŠANJA

Kakšne liste ima ohrovt?Naštej nekaj jedi iz ohrovta.

Uporabljamo liste, ki oblikujejo trde glave. Iz zelja pripravljamo solate, juhe, omake …Zelje gojimo na prostem.Zelje kisamo.Sveže zelje izkopljemo s korenino vred in shranimo v klet, lahko ga tudi zamrznemo.Razdalja sajenja: 50–70 x 40–60 cm.

Poznamo:– belo zelje,– rdeče zelje.

Ohrovt je podoben zelju. Listi so močno nagubani, glave pa so manj trde.Iz ohrovta pripravljamo juhe, omake in tudi solate.Ohrovt zamrzujemo ali pa glave izkopane skupaj s korenino shranimo v klet.Razdalja sajenja: 50–70 x 40–60 cm.

85

BRSTIČNI OHROVT

VPRAŠANJA

Kateri del rastline uporabljamo pri brstičnem ohrovtu?Naštej nekaj jedi iz brstičnega ohrovta.

CVETAČA

VPRAŠANJA

Kateri del rastline uporabljamo pri cvetači?Ali cvetača ponovno odžene, ko socvetje odrežemo?Naštej nekaj jedi iz cvetače.

Uporabljamo brste, ki se razvijejo iz spečih očes v pazduhah listov nado 1 m visokem steblu.Je odporen proti mrazu, zato ga pozimi pustimo na vrtu in obiramo,kadar ga potrebujemo.Lahko ga tudi zamrzujemo.Brstični ohrovt uporabljamo za priloge, juhe, omake …Razdalja sajenja: 70 x 30–50 cm.

Pri cvetači uporabljamo omesenelo socvetje; to je roža, ki je beleali rumene barve.Cvetačo pridelujemo na prostem in v zaščitenih prostorih.Iz cvetače pripravljamo juhe, priloge, solate …Cvetačo zamrzujemo.Razdalja sajenja: 30–60 x 30–50 cm.

86

BROKOLI

KOLERABICA

VPRAŠANJEKateri del rastline uporabljamo pri kolerabici?

KITAJSKI KAPUS

VPRAŠANJEKateri del rastline uporabljamo pri kitajskem kapusu?

Pri kolerabici uporabljamo omesenelo steblo – gomolj,ki se razvije nad zemljo.Lahko je zelene ali vijolične barve.Iz olupljenih gomoljev pripravljamo juhe ali omake.Razdalja sajenja: 30 x 30 cm.

Brokoli je podoben cvetači. Omesenelo socvetje je zelene barve.Ko ga odrežemo, rastlina ponovno odžene nova socvetja.Če ga ne odrežemo, zacveti.Brokoli gojimo, uporabljamo in shranjujemo enako kot cvetačo.

Pri kitajskem kapusu nagubani listi oblikujejo podolgovate glave.Kitajski kapus neposredno sejemo ali presajamo sadike,vzgojene v lončkih.Iz listov pripravljamo solate ali juhe.

87


del rastline, ki ga uporabljamo pri kolerabici;kapusnica, ki ima močno nagubane liste in oblikuje glavo;jed iz narezanih surovih listov zelja;najbolj razširjena kapusnica pri nas;naravno gnojilo, s katerim gnojimo kapusnice (hlevski …);kapusnica, ki jo gojimo z neposredno setvijo ali presajamos koreninsko grudo;kapusnica z belim omesenelim socvetjem;barva omesenelega socvetja pri brokoliju.

Na osenčenih poljih dobiš zelo pogoste škodljivce kapusnic.

1.2.3.4.5.6.

7.8.

88

1

2

3

4

5

6

7

8

Med korenovke in gomoljnice spadajo:– korenček,– peteršilj,– zelena,– redkvica,

– rdeča pesa,– repa,– črna redkev,– krompir.

Uporabljamo odebeljene podzemne organe:1. KORENE, ki se razvijejo iz zasnove za korenino;2. GOMOLJE, ki se oblikujejo iz podzemnih stebel ali stolonov (krompir).

Vse, razen zelene, neposredno sejemo.S hlevskim gnojem jih ne gnojimo, ker potem pri skladiščenju v kleteh rade gnijejo.Večina korenovk in gomoljnic se dobro skladišči v kleteh.Mnoge lahko tudi zamrzujemo.

Poišči slike korenovk in gomoljnic in jih prilepi na list.


KorenčekPeteršiljZelenaRedkvicaRdeča pesaRepaČrna redkevKrompir


89

KORENOVKE IN GOMOLJNICE

NALOGAV tabeli z ustrezno barvo označi čas setve,presajanja in spravila korenovk in gomoljnic.

Koreni so oranžne barve.Surove korene uporabljamo za sok in solate, kuhane pa za priloge,juhe, omake …Korenček je lahko prebavljiv, ugodno vpliva na prebavo.Vsebuje veliko vitamina A in izboljšuje vid.Korenček v kleti zakopljemo v mivko.Setvena razdalja: 20 cm x 2–4 cm.

Poznamo:1. LISTNI PETERŠILJ

(uporabljamo liste),2. KORENASTI PETERŠILJ

(uporabljamo liste in korene).

Uporabljamo liste in koren.Listi so močno pernato narezaniin imajo močan vonj.Koren je vretenast, bele barve.Peteršilj kot začimbo dodajamorazličnim jedem.

VPRAŠANJA

VPRAŠANJA

Kateri del rastline uporabljamo pri korenčku?Kakšne barve je korenček?Kako lahko skladiščimo korenček?Naštej nekaj jedi iz korenčka.

Slovenski sorti korenja sta Ljubljansko rumeno in Semor.

Kateri del rastline uporabljamo pri peteršilju?Kako uporabljamo peteršilj?

90

KORENČEK

PETERŠILJ

VPRAŠANJA

Kateri del rastline uporabljamo pri zeleni, redkvici in rdeči pesi?

Kakšne barve je koren zelene?Ali redkvico lahko skladiščimo v kleti?Kakšne barve je cela rastlina rdeče pese?Katera od 3 zgoraj naštetih korenovk ima pekoč okus?Katera od 3 zgoraj naštetih korenovk je najbolj zdravilna?

REDKVICA

ZELENA

RDEČA PESA

Poznamo:1. LISTNO ZELENO (uporabljamo liste),2. GOMOLJNO ZELENO (uporabljamo koren in liste),3. BELUŠNO ZELENO (uporabljamo obeljene listne peclje).

Ima zelo močan okus, zato jo v manjših količinah dodajamo različnim jedem.Zeleno vzgajamo iz sadik.

Odebeljeni, mesnati koreni so rdeče ali bele barve in pekočega okusa.Jemo surove.Sejemo jo na široko, lahko med druge vrtnine.

Uporabljamo temno rdeče okrogle ali valjaste korene.Iz surovih stiskamo sok, iz kuhanih pa pripravljamo solato.Sok rdeče pese je zelo zdravilen, saj izboljšuje kri,znižuje telesno temperaturo …

91

Repa in črna redkev sta strniščna posevka.To pomeni, da ju sejemo poleti po žetvi žita na njive.

Koren črne redkve je črne barve.Belo meso korena je pekočega okusa.Uporabljamo jo za solato in za dekoracije.Vsebuje veliko vitamina C.

VPRAŠANJA

Kateri del rastline uporabljamo pri repi in črni redkvi?

Kakšne barve je koren repe?Kakšne barve je koren črne redkve?Katero jed pripravljamo iz repe?

Katero jed pripravljamo iz črne redkve?

REPA

Slovenski sorti repe sta Kranjska okrogla in Kranjska podolgovata.

ČRNA REDKEV

Koren repe je na vrhu vijoličast, spodaj pa bel.Lahko je okrogel ali podolgovat.Naribano repo jemo kuhano.Olupljene korene naribamo in kisamo podobno kot zelje.Cele korene lahko hranimo tudi v kleteh.

92

KROMPIR

Domovina krompirja je Južna Amerika.V Evropo ga je prinesel Krištof Kolumb.Krompir je danes v prehrani nepogrešljiv.Vsi zeleni deli krompirja so strupeni, ker vsebujejo alkaloid solanin.

Gomolji krompirja so različnih oblik in velikosti.Kožica je lahko svetlo rumena, svetlo rjava ali rdeča, znotraj je meso krompirjabelo ali rumeno.

Na vrtovih gojimo zgodnji krompir.Pred sajenjem gomolje silimo oz. nakalimo.Krompir osipavamo, da se gomolji razvijejo pod zemljo.Gomolje izkopavamo, ko se krompirjevka začne sušiti.Razdalja sajenja: 70 x 35 cm.

VPRAŠANJA

Kateri del rastline uporabljamo pri krompirju?Kdaj sadimo zgodnji krompir?Zakaj krompir osipavamo?

Ali so zeleni deli krompirja užitni?Naštej nekaj jedi iz krompirja.

Kje skladiščimo krompir?

Slovenske sorte krompirja so: Cita, Cvetnik, Dobrin, Igor, Jaka, Jana, Jubilej, Karmin,Kresnik, Matjaž, Meta, Maja, Tone, Vesna, Viktorija.

93


podzemni organi korenovk in gomoljnic;podzemni organ gomoljnic;korenovka s korenom oranžne barve;korenovka, ki jo kot začimbo dodajamo različnim jedem;korenovka, pri kateri uporabljamo liste in koren in jo vzgajamo iz sadik;korenovka s korenom rdeče ali bele barve;korenovka s temno rdečimi koreni;korenovka z vijoličasto belim korenom;korenovka s črnim korenom;najpomembnejša, v prehrani nepogrešljiva, gomoljnica;gnojilo, s katerim ne smemo gnojiti korenovk in gomoljnic;prostor, kjer se korenovke in gomoljnice dobro skladiščijo.

Črke z označenih polj prenesi v spodnji vrstici, kjer dobiš škodljivca krompirjain starejši način skladiščenja korenovk in gomoljnic.

1.2.3.4.5.6.7.8.9.

10.11.12.

94

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

4 F

1

2

E 14

A 3

5 D H

15 6 8

12 B

7

10

11 C G 13

9

I

151 123 6 82 141197 135 10

A B C D E G H IF

4

ČEBULNICE


NALOGAV tabeli z ustrezno barvo označi čas setve,presajanja in spravila čebulnic.

Poišči slike čebulnic in jih prilepi na list.


ČebulaŠalotkaČesenPor

Uporabljamo čebulice in tudi mlade liste. So pekočega okusa.Kot začimbo jih dodajamo različnim jedem.Vse, razen pora, razmnožujemo vegetativno s sajenjem čebulic.Vse, razen pora, se dobro skladiščijo v suhih, zračnih prostorih.S hlevskim gnojem jih ne gnojimo, ker v skladišču gnijejo.

Med čebulnice spadajo:– čebula,– šalotka,– česen,– por.

95

ČEBULA

Čebule so različnih oblik in velikosti.Suhi zunanji luskolisti so svetlo rjavi, rdeče rjavi ali temno rdeči.Notranji srčni luskolisti so beli, vijoličasti ali rdečkasto rožnati.Zeleni listi čebule so cevasti in votli.Čebulo vzgajamo iz čebulčka, z neposredno setvijo ali s presajanjem sadik.S setvijo semena vzgojimo čebulček.S sajenjem čebulčka pridelamo čebulo.Pri vzgoji iz čebulčka sadimo čebulček premera 1–2,5 cm.Iz debelejših čebulčkov vzgojena čebula gre v cvet.Čebulo dodajamo juham, omakam, solatam …Razdalja sajenja: 30–50 x 15–20 cm.

Slovenske sorte čebule so: Ptujska rdeča, Tera, Belokranjka.

ŠALOTKA

VPRAŠANJA

Kateri del rastline uporabljamo pri čebuli in šalotki?Kakšne barve je čebulica pri čebuli?Kakšne barve je čebulica pri šalotki?Kako razmnožujemo čebulo in šalotko?Kakšna je razdalja sajenja čebule in šalotke?Kakšen okus imata čebula in šalotka?Kje lahko skladiščimo čebulo in šalotko?

Kako lahko skladiščimo čebulo in šalotko?

Naštej nekaj jedi, ki jim dodajamo čebulo ali šalotko.

Slovenski sorti šalotke sta Pohorka in Kozjanka.

Čebulice so sestavljene iz 5–12 čebulic. Je manj pekoča, kot čebula.Suhi zunanji luskolisti so svetlo ali rdečkasto rjave barve.Notranji srčni luskolisti so belo rožnati ali beli.

96

Uporabljamo liste, ki tvorijo lažno steblo.Por dodajamo juham in drugim jedem kot začimbo ali iz njegapripravljamo omake, juhe, solate …Lahko ga tudi zamrzujemo.Por zaradi boljšega okusa z osipavanjem belimo.Por vzgajamo z neposredno setvijo ali s presajanjem sadik.Zimski por prezimi na prostem, poletni pa pozebe pri – 8 °C.

ČESEN

VPRAŠANJA

Kateri del rastline uporabljamo pri česnu?Kakšne vrste česna poznaš?

Naštej nekaj jedi, ki jim dodajamo česen.

Slovenski sorti česna sta Ptujski jesenski in Ptujski spomladanski.

POR

VPRAŠANJA

Kateri del rastline uporabljamo pri poru?Ali por presajamo?Naštej nekaj porovih jedi.

Poznamo:1. JESENSKI ČESEN:

– sadimo ga jeseni,– ima večje stroke,– je manj trpežen;

2. SPOMLADANSKI ČESEN:– sadimo ga spomladi,– ima drobnejše stroke,– se dobro skladišči.

Česnove glavice so sestavljene izstrokov.Stroke in glavico obdajajo beli alirahlo rjavkasti luskolisti.Kot začimbo ga dodajamo vsemmesnim in zelenjavnim jedem.

97


čebulnica, ki je obdana z belimi suhimi luskolisti in ima stroke;mesec, v katerem sadimo jesenski česen;del rastline, ki ga uporabljamo pri čebuli in šalotki;čebulnica, ki jo vzgajamo iz čebulčka;vrsta česna, ki ga sadimo spomladi (… česen);način oskrbe, s katerim belimo por;čebulnica podobna čebuli, ki iz ene čebulice da več čebulic;prvi spomladanski mesec, ko že lahko sadimo in sejemo čebulnice;poletni mesec, ko že dozori čebula;jed, ki ji lahko dodajamo vse čebulnice, jemo jo z žlico;uporabni del česna, sestavljen iz strokov.

Črke z oštevilčenih polj prenesi v spodnjo vrstico, kjer dobiš škodljivca čebulnic.

1.2.3.4.5.6.7.8.9.

10.11.

98

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11

Za prehrano uporabljamo surove ali kuhane plodove.Vzgajamo jih iz sadik. Kumare in bučke pa tudi z neposredno setvijo.Gojimo jih na prostem in v zaščitenih prostorih.Za rast potrebujejo veliko toplote, vlage in dobro gnojena tla.Skladiščiti jih ni mogoče, zato jih vlagamo in zamrzujemo.

PLODOVKE

Med plodovke spadajo:– paradižnik,– paprika,– jajčevec,– kumare,– bučke,– melone,– lubenice.

NALOGAV tabeli z ustrezno barvo označi čas setve,presajanja in spravila plodovk.

Poišči slike plodovk in jih prilepi na list.



ParadižnikPaprikaKumareBučke

99

VPRAŠANJA

Kakšne barve so plodovi paprike?Naštej nekaj jedi iz paprike.

Slovenska sorta feferonov je Ferdi.

Plodovi paprike so lahko rumene, rdeče, zelene ali vijoličnebarve. Uporabljamo jih za solate, omake …

Poznamo:1. VISOKI PARADIŽNIK:

za rast potrebuje oporo, redno odstranjujemo zalistnike, lahko ga vršičkamo;2. NIZKI PARADIŽNIK:

za rast ne potrebuje opore, je nizke grmičaste rasti, plodovi so drobnejši.

Plodovi so okrogli ali ovalni, večinoma rdeče barve.Uporabljamo jih za solate, omake, juhe …

Po obliki razlikujemo več vrst paprik:1. BABURA:

zelo mesnata, velika paprika, uporabljamo jo za polnjenje, solate in vlaganje;2. PARADIŽNIKOVA PAPRIKA: mesnata, majhna, okroglo ploščata paprika,

uporabljamo jo za solate in vlaganje;3. PODOLGOVATA PAPRIKA: manj mesnata, dolga paprika, uporabljamo jo za pečenje;4. FEFERONI: drobne, podolgovate paprike, po okusu so sladki ali pekoči,

uporabljamo jih kot začimbo ali jih vlagamo.

PARADIŽNIK

VPRAŠANJA

Kakšne barve so plodovi paradižnika?Kakšno oporo postavimo paradižniku?Kdaj sadimo paradižnik na prosto?Naštej nekaj jedi iz paradižnika.

Slovenska sorta paradižnika je Val.

PAPRIKA

100

Plodovi so podolgovati, temno zelene barve.Uporabljamo jih za solate, omake …Vzgajajo jih z neposredno setvijo ali vzgojimo sadike v lončkih.Kumare gojimo na nepokriti ali s črno folijo pokriti zemlji.Lahko so na tleh ali na opori, postavljeni iz kolov in mreže.

Bučke in buče se med seboj razlikujejo po:1. namenu uporabe (jedilne, krmne, okrasne),2. obliki plodu (okrogle, podolgovate, jajčaste, hruškaste, gobaste …),3. načinu rasti (grmaste rasti ali plazeča stebla, ki jih imenujemo vreže).Jedilne bučke so ponavadi podolgovate, temno ali svetlo zelene barve.Uporabljamo jih za priloge, omake, pite, kompote …Vzgajamo jih z neposredno setvijo.

KUMARE

Poznamo:1. SOLATNE KUMARE:

plodovi so gladki, obiramo jih vsak teden, ko dosežejo dolžino 15–25 cm;2. KUMARE ZA VLAGANJE:

plodovi so obrasli z dlačicami ali bodicami, obiramo jih dnevno ali 2–3-krat na teden,da poberemo čim več plodov, dolgih 3–9 cm.

VPRAŠANJA

Kdaj sejemo kumare?Kakšno oporo postavimo kumaram?Naštej nekaj jedi iz kumar:

BUČKE IN BUČE

VPRAŠANJA

Katere vrste buč uporabljamo za prehrano?Naštej nekaj jedi iz buč:

Slovenska sorta buč je Slovenska golica.

101

Pod skice napiši vrsto paprike in pobarvaj plodove:BABURA, PODOLGOVATA PAPRIKA, FEFERON, PARADIŽNIKOVA PAPRIKA.

NALOGANarisane plodove pobarvaj in spodaj napiši njihova imena.

102

Med stročnice spadajo:– fižol,– grah,– bob,– soja,– leča,– čičerka.

Vzgajamo jih na prostem z neposredno setvijo.Za prehrano uporabljamo kuhano zrnje ali stročje.Suho zrnje lahko skladiščimo v hladnih suhih prostorih, stročje in zrnje lahkotudi zamrzujemo.S hlevskim gnojem jih ne gnojimo. Na njihovih koreninah živijo v sožitjudušične bakterije, ki vežejo dušik iz zraka in tako bogatijo tla z dušikom.


STROČNICE

NALOGAV tabeli z ustrezno barvo označi čas setve in spravila stročnic.

Poišči slike stročnic in jih prilepi na list.

Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov DecFižolGrah

103

FIŽOL

GRAH

Poznamo:1. NIZKI FIŽOL: steblo je do 50 cm visoko in za rast ne rabi opore.2. VISOKI FIŽOL: več metrov visoko steblo se ovija ob oporo (kol ali vrvico).

Stroki so različno veliki, rumeni, zeleni ali pisani.Obiramo jih postopoma, ko so še mladi in brez niti.Uporabljamo jih za juhe, solate, priloge …Zrna so različno velika, ledvičaste oblike in zelo različnih barv.Luščimo jih iz suhih strokov, lahko pa tudi, preden se stroki posušijo.Uporabljamo jih za juhe, omake, solate …Fižol sadimo v kupčke.Razdalja sajenja:– nizke sorte: 50–60 x 25 cm,– visoke sorte: 100–150 x 80–150 cm.

VPRAŠANJA

Kdaj sadimo grah?Kdaj sadimo fižol?Kakšno oporo potrebuje fižol?Kakšno oporo potrebuje grah?Kaj naredimo z zrnjem fižola pred kuhanjem?Kakšen fižol poznamo?Kako skladiščimo grah?Kako skladiščimo fižol?

Slovenske sorte visokega fižola so:– za stročje in zrno: Jabelski pisanec, Jabelski stročnik, Klemen, Cipro;– za stročje: Ptujski maslenec, Jeruzalemski;– za zrno: Semenarna 22.Slovenske sorte nizkega fižola za zrno so:Češnjevec, Zorin, Filip, Stanko in polnizka sorta Ribničan.

Grah ima pokončno steblo, ki se z viticami oprijema opore (veje, mreže).Zrno je zelene barve.Iz njega pripravljamo juhe, priloge, omake, solate …Zrno lahko zamrzujemo.

104

NALOGANariši nekaj različnih oblik fižolovih strokov in jih pobarvaj.

Nariši nekaj fižolovih zrn in jih različno pobarvaj.

Nariši in pobarvaj strok in zrna graha.

Opazuj zrna ostalih stročnic: boba, soje, leče in čičerke.Pod skice napiši njihova imena in jih pobarvaj.

105

TRAJNE VRTNINE

Trajne vrtnine so:– rabarbara,– hren,– šparglji ali beluši,– artičoka.

Vse te rastline več let rastejo na istem mestu.Jeseni njihovi nadzemni deli propadejo, vzemlji pa se ohrani korenina, iz katere rastlinaspomladi ponovno odžene.

Uporabljamo belo odebeljeno korenino,ki je pekočega okusa.Jemo ga kot prilogo ali solato k mesnim jedem.

Uporabljamo listne peclje, ki so rahlo rdečebarve in zelo kislega okusa.Iz njih pripravljamo kompot, zavitek, pito,marmelado, sok …

Uporabljamo zaprte cvetne popke, ki jih kuhanepripravljamo kot prilogo.Uspeva na Primorskem.

Uporabljamo obeljene ali zelene, mladepoganjke.Iz njih pripravljamo juhe, solate, priloge …

RABARBARA

HREN

ŠPARGLJI ALI BELUŠI

ARTIČOKA

106

NALOGAPoimenuj rastline na skici in jih pobarvaj.

107

To so rastline, ki jih uporabljamo kot dodatek jedem, da popestrimo okus alipa iz njih kuhamo čaje.Lahko so enoletnice ali trajnice. Razmnožujemo jih s setvijo ali z delitvijogrmičkov.Uporabljamo lahko sveže ali posušene:– liste,– cvetove,– semena.Uspevajo na soncu. Nabiramo jih v dopoldanskem času, ob lepem vremenu.

Zelišča, ki jih uporabljamokot dodatek jedem:– bazilika,– boreč,– drobnjak,– janež,– koper,– kumina,– majaron,– meta,– pehtran,– šetraj,– timijan.

108

ZELIŠČA

ZELIŠČA, KI JIH GOJIMO NA VRTU

Zelišča, pri katerihuporabljamo liste:– bazilika,– boreč,– drobnjak,– kumina,– majaron,– melisa,– meta,– pehtran,– pelin,– šetraj,– timijan,– žajbelj.

Zelišča, pri katerihuporabljamo semena:– janež,– koper,– korijander,– kumina.

Zelišča, pri katerihuporabljamo cvetove:– kamilice,– koper– kumina– pehtran.

Zelišča, ki jihuporabljamo za čaje:– janež,– kamilice,– koper,– kumina,– melisa,– meta,– pelin,– šetraj,– žajbelj.

bazilika

boreč

drobnjak

janež

kamilice

koper

korijander

kumina

majaron

melisa

meta

pehtran

pelin

šetraj

timijan

žajbelj

NALOGAPremisli in zapiši, za katero jed oz. na kakšen način uporabljamospodaj našteta zelišča:

109

Poznaš kakšno rastlino, ki jo gojimo zaradi cvetov?Poznaš kakšno rastlino, ki jo gojimo zaradi zanimivih listov?Poznaš kakšno rastlino, ki jo gojimo zaradi okrasnih plodov?Poznaš kakšno rastlino, ki jo gojimo zaradi zanimivega lubja?Poznaš kakšno rastlino, ki jo gojimo zaradi zanimive oblike rasti?

OKRASNE RASTLINE


OKRASNE ZELNATE RASTLINESem spadajo vse neolesenele rastline:– enoletnice,– dvoletnice,– trajnice,– okrasne čebulnice in gomoljnice,– balkonske rastline,– sobne rastline.

OKRASNE LESNATE RASTLINESem spadajo vse olesenele rastline:– grmovnice,– drevesa.

POZNAMO DVE SKUPINI OKRASNIH RASTLIN:

Imajo različne okrasne elemente, zaradi katerih jih gojimo kot okrasne rastline:– cvet (različne barve, oblike, velikosti, vonj),– listi (različne barve, oblike, velikosti),– plodovi,– lubje,– oblika rasti rastline.

KAJ SO OKRASNE RASTLINE?Okrasne rastline so vse rastline, ki polepšajo naše bivalno okolje:– javne površine (parki, gredice v mestih …),– vrt in okolico hiše,– okna, balkone in terase,– prostore v stanovanju.

110

PRAVILA, KI JIH UPOŠTEVAMO PRI SAJENJU OKRASNIH RASTLIN

4. Majhne rastline sadimo v skupine.

3. Kombiniramo ustrezne barve.

1. Upoštevamo zahteve rastlin (tla, sonce, vlago).

2. Izbiramo rastline, ki si bodo v cvetenju sledile celo leto.

5. Majhne rastline sadimo spredaj, visoke pa zadaj.


Poznaš kakšno rastlino, ki jo lahko posadimo na okrasno gredico?Poznaš kakšno rastlino, ki jo lahko posadimo na grob?Poznaš kakšno rastlino, ki jo lahko uporabimo za rezano cvetje?Poznaš kakšno rastlino, ki jo lahko posadimo v korito?Poznaš kakšno rastlino, ki jo lahko posadimo v park?Poznaš kakšno rastlino, ki jo sadimo v skupine po več skupaj?Poznaš kakšno rastlino, ki cveti zgodaj spomladi?Poznaš kakšno rastlino, ki cveti poleti?

Okrasne rastline lahko uporabljamo v različne namene:– za okrasne gredice,– za grobove,– za korita in lonce,– za rezano cvetje,– za parke …

111

Najbolj znane enoletnice:– astra,– cinija,– zajček,– suha roža,– tagetes ali žametnica,– salvija,– vodenka,– vednocvetoča begonija.

Uporabljamo jih za:– okrasne gredice,– grobove,– za rezano cvetje.

NALOGA

Izberi eno izmed enoletnic in jo opiši.

Ime rastline:Višina rastline:Barva cvetov:Čas cvetenja:Uporaba:

Poišči slike enoletnic in jih prilepi na list.

Enoletnice so rastline, ki svoj življenjski ciklus začnejo in končajov eni rastni sezoni.Jeseni ob prvem mrazu propadejo.Razmnožujemo jih s semenom.Posejemo jih spomladi, marca, v zaprte grede ali aprila na prosto.Na gredice ali grobove jih posadimo junija.Gojimo jih večinoma zaradi bogatega cvetja.Cvetijo celo poletje, do prvega mraza.

ENOLETNICE

112

Svoj življenjski ciklus začnejo v eni rastni sezoni, končajo pa v drugirastni sezoni.Razmnožujemo jih s semenom.Sejemo jih poleti, junija ali julija, v zabojčke ali zaprte grede.Avgusta jih presadimo v lončke.Na gredice ali grobove jih sadimo oktobra.Gojimo jih zaradi bogatega cvetja.Cvetijo zgodaj spomladi, nekatere že tudi jeseni.

Najbolj znane dvoletnice:– mačeha,– marjetica,– spominčica,– turški nagelj.

Uporabljamo jih za:– okrasne gredice,– grobove.

DVOLETNICE

Poišči slike dvoletnic in jih prilepi na list.

Višina rastline:Barva cvetov:Čas cvetenja:Uporaba:

NALOGA

Ali poznaš mačeho? Opiši jo.

113

To so večletne rastline, pri katerih so korenine odporne proti mrazu.Vsako pomlad iz korenin poženejo nadzemni deli, ki se jeseni ob prvemmrazu posušijo.Razmnožujemo jih z delitvijo korenin jeseni ali spomladi.Nekatere lahko tudi sejemo, vendar zacvetijo šele, ko se dobro razrastejo.Gojimo jih večinoma zaradi bogatega cvetja.Cvetijo kratek čas, spomladi ali poleti.

Najbolj znane trajnice:– velika marjetica,– bradata perunika,– potonika,– volčji bob,– šmarnica,– vrtni mak,– teloh,– srčki,– rudbekija,– ostrožnik.

Uporabljamo jih za:– okrasne gredice,– za rezano cvetje.

NALOGA

Izberi eno izmed trajnic in jo opiši.

TRAJNICE

Poišči slike trajnic in jih prilepi na list.

Ime rastline:Višina rastline:Barva cvetov:Čas cvetenja:Uporaba:

114

Višina rastline:Barva cvetov:Čas cvetenja:Uporaba:

Najbolj znane čebulnice:– tulipan,– narcisa,– zvonček,– hijacinta.

Najbolj znane gomoljnice:– žafran,– gladiola,– dalija ali regina.

Uporabljamo jih za:– okrasne gredice,– za rezano cvetje.

OKRASNE ČEBULNICE IN GOMOLJNICE

To so vse rastline, ki imajo v zemlji čebulice ali gomolje, iz katerih vsakoleto poženejo listi in cvetovi.Razmnožujemo jih z delitvijo čebulic ali gomoljev.Tiste, ki za rast potrebujejo nizke zimske temperature, sadimo oktobra inčebulice poberemo iz zemlje junija.Tiste, ki so občutljive na mraz, pa sadimo konec aprila ali maja in jesenipred mrazom gomolje izkopljemo.Gojimo jih zaradi cvetja.Tiste, ki jih sadimo oktobra, cvetijo zgodaj spomaldi, tiste, ki jih sadimospomladi, pa cvetijo poleti.

Poišči slike čebulnic in gomoljnic in jih prilepi na list.

NALOGA

Ali poznaš tulipan? Opiši ga.

115

To so rastline, ki jih kot enoletnice gojimo v zabojčkih ali lončkih.Razmnožujemo jih s potaknjenci, nekatere tudi s semenom.Vzgojimo jih v rastlinjakih.Na prosto jih postavimo šele maja, ko ni več nevarnosti pozebe.Gojimo jih zaradi bogatega cvetenja, nekatere pa tudi zaradi zanimivegabarvitega listja.

Najbolj znane balkonske rastline:– pelargonije (pokončne ali viseče),– surfinije,– fuksije,– nagelj,– moljevec.

Uporabljamo jih za:– balkone,– terase,– okna.

Velikost rastline:Barva cvetov:Čas cvetenja:Uporaba:

BALKONSKE RASTLINE

Poišči slike balkonskih rastlin in jih prilepi na list.

NALOGA

Ali poznaš pelargonije? Opiši pokončno ali visečo pelargonijo.

116

SOLATNICE

ŠPINAČNICE

KAPUSNICE

KORENOVKE

GOMOLJNICE

ČEBULNICE

PLODOVKE

STROČNICE

TRAJNE VRTNINE

ZELIŠČA

NOVI POJMI


117

LITERATURA

ČERNE, M.: Zelenjadarstvo 1, Učbenik, PAMI, Železniki 1998.OSVALD, J., KOGOJ - OSVALD, M.: Pridelovanje zelenjave na vrtu,Kmečki glas, Ljubljana 1994.SKLEDAR, M., LEBAN, P.: Splošno poljedelstvo, DZS, Ljubljana 1991.BAJEC, V.: Vrtnarjenje na prostem, pod steklom in folijo, Kmečki glas,Ljubljana 1994.OMAHEN, M.: Moj bio-vrt, ARA, Ljubljana 1992.BERNARD, A.: Okrasni vrt, Kmečki glas, Ljubljana 1999.ČERNE, M.: Slovenske sorte vrtnin, Sodobno kmetijstvo 37 (5) 2004,s. 19–26, Kmečki glas, Ljubljana.ČERNE, M.: Žlahtnjenje kmetijskih rastlin, Zbornik ob 100-letniciKmetijskega inštituta Slovenije, s. 83–96, Kmetijski inštitut Slovenije,Ljubljana 1998.

119

SPREMNA BESEDA............................................................................3POMEN KMETIJSKE PRIDELAVE IN REJE ........................................5POMEN VRTNARSTVA .....................................................................9LEGA IN UREDITEV ZELENJAVNEGA VRTA ...................................7VPLIVI OKOLJA NA RAST RASTLIN ................................................9

SVETLOBA........................................................................................10TOPLOTA..........................................................................................12VODA................................................................................................13ZRAK .................................................................................................15

NASTANEK TAL ...............................................................................16LASTNOSTI TAL...............................................................................17

FIZIKALNE LASTNOSTI TAL .........................................................17Sestava in vrste tal ..................................................................17Poroznost ................................................................................18Struktura tal.............................................................................18

KEMIČNE LASTNOSTI TAL...........................................................19Humus .....................................................................................19Reakcija tal ..............................................................................19

BIOLOŠKE LASTNOSTI TAL.........................................................20ŽIva bitja v tleh ......................................................................20

PREHRANA RASTLIN......................................................................26RASTLINSKA HRANILA.................................................................27GNOJENJE IN GNOJILA...............................................................28

Organska ali naravna gnojila...............................................29Mineralna gnojila...................................................................31Načini gnojenja .....................................................................33

OBDELAVA TAL ...............................................................................37RAZMNOŽEVANJE RASTLIN.........................................................39

LASTNOSTI SEMEN .......................................................................41PRIDELAVA IN DODELAVA SEMENA........................................42ČAS SETVE .......................................................................................43NAČINI SETVE.................................................................................44

VZGOJA IN OSKRBA SADIK .........................................................46ŠKODLJIVI VPLIVI...........................................................................52

BOLEZNI ..........................................................................................53ŠKODLJIVCI.....................................................................................53PLEVELI .............................................................................................54

VARSTVO RASTLIN.........................................................................55NARAVNE METODE ZA VARSTVO RASTLIN .........................56KEMIČNI PRIPRAVKI ZA VARSTVO RASTLIN.........................57

VSEBINA

121

OBDELAVA IN OSKRBA .................................................................61VZGOJA V ZAŠČITENEM PROSTORU .........................................63

POKRIVANJE TAL IN RASTLIN ....................................................64Pokrivanje tal ..........................................................................64Prekrivanje rastlin ..................................................................64

TUNEL ...............................................................................................65ZAPRTA GREDA .............................................................................67RASTLINJAK.....................................................................................69

EKOLOŠKO VRTNARJENJE ............................................................71DELITEV VRTNIN GLEDE NA UPORABNOST ..............................75

SOLATNICE......................................................................................78ŠPINAČNICE....................................................................................82KAPUSNICE .....................................................................................84KORENOVKE IN GOMOLJNICE.................................................89ČEBULNICE......................................................................................95PLODOVKE......................................................................................99STROČNICE...................................................................................103TRAJNE VRTNINE.........................................................................106ZELIŠČA..........................................................................................108

OKRASNE RASTLINE.....................................................................110ENOLETNICE .................................................................................112DVOLETNICE.................................................................................113TRAJNICE........................................................................................114OKRASNE ČEBULNICE IN GOMOLJNICE .............................115BALKONSKE RASTLINE...............................................................116

LITERATURA...................................................................................118

122

natalija trČek – kovŠe - cpi · skozi delovno mapo te vodijo znaki, ki so ti v pomoč pri delu...

Documents