navodila-izdelava diplome in diplomski izpit

8/4/2019 Navodila-Izdelava Diplome in Diplomski Izpit

1/24

NAVODILA ZA IZDELAVO IN PISANJE DIPLOMSKE NALOGE

1. DIPLOMSKA NALOGASplono o diplomski nalogiPrijava na diplomsko deloPostopek za prijavo teme diplomske nalogeIzvajanje diplomske naloge

2. NAVODILA ZA PISANJE DIPLOMSKE NALOGE

3. STRUKTURA DIPLOMSKE NALOGENaslovVsebina

PovzetekSeznam okrajavUvodNart za delo ali delovna hipotezaMateriali in metodeRezultatiRazpravaSklepLiteratura

4. DIPLOMSKI IZPIT

Postopek za zagovorProtokolKonna ocena tudijskega uspeha

5. PRILOGEPronja za dvig teme diplomske nalogePrimer organizacije strani laboratorijskega dnevnikaPrimer vodenja diplomantovega laboratorijskega dnevnikaDnevnikVsebina in oblika platniceNaslovna stran

Informacija o mestu izdelave diplomske naloge, mentorju , ter izjava

FFA, januar 2006


2/24

1. DIPLOMSKA NALOGA

Splono o diplomski nalogi

Izdelava in zagovor diplomske naloge sta zadnji tudijski obveznosti absolventa

univerzitetnega tudija farmacije za pridobitev naziva magister/ra farmacije oziroma

absolventa visokoolskega strokovnega programa laboratorijske biomedicine za

pridobitev naziva diplomirani inenir laboratorijske biomedicine. Naloga je samostojno

strokovno-raziskovalno delo, ki ga absolvent opravi pod vodstvom svojega mentorja.

Pogoj za zaetek diplomskega dela je, da je tudent uspeno opravil vse z izobraevalnim

programom predpisane laboratorijske vaje, seminarje in predmetne izpite in da se je zmentorjem dogovoril za temo diplomske naloge v okviru razpisanih tem. Izdelava

diplomskega dela obsega najmanj tri mesece praktinega dela.

Diplomska naloga in njeni rezultati so izkljuna intelektualna lastnina FFA, mentorja,

mentorja/somentorja, diplomanta oz. ustanove, ki je sodelovala pri zasnovi in izvedbi. Za

objavo ali uporabo ugotovitev, dosekov in rezultatov iz diplomske naloge je potrebno

pisno soglasje mentorja in fakultetnega senata.

tudent pri izdelavi diplomske uporablja, poglablja in dograjuje svoje znanje, razvija

ustvarjalno sposobnost za strokovno-raziskovalno delo ter osvoji pisni nain predstavitve

ter vrednotenja z eksperimentalnim delom dobljenih rezultatov.

Priprava na diplomsko delo

Zmotno je miljenje, da tudent zane s pripravo na diplomsko delo po prvem

sreanju z mentorjem, ko se kot diplomant zane seznanjati s problematiko diplomske

naloge in z ustrezno literaturo. Takno gledanje pravzaprav razvrednoti diplomo kot

sklepno dejanje univerzitetnega tudija. Priprave na diplomsko delo se zano od prvega

letnika tudija naprej. Odgovoren odnos tudenta do vsakega predmeta posebej ter resen, poglobljen in kakovosten tudij so najbolja priprava na diplomsko delo, na kasnejo

strokovno kariero in hkrati najbolja osnova za pogovor z mentorjem, za razumevanje

problema diplomske naloge ter ustrezne strokovne literature. Uporaba dostopnih

podatkov preko knjinic in interneta.

tudent, ki odgovorno nartuje svoj nadaljni razvoj, je pri izbiri diplomske naloge

pred pomembno odloitvijo. Zavedati se mora, da uspenost pri diplomi zahteva njegovo

polno motivacijo, ki jo lahko dosee le, e ga tematika naloge privlai, e je v njegovem


3/24

interesnem podroju in e budi v njem raziskovalni nemir, ki mu omogoi, da osvoji nova

za izdelavo diplomske naloge potrebna znanja in si tako morda zarta tudi svojo

bodonost. Prihodnja kariera diplomanta je namre odvisna od njegovega uspeha v asuolanja.

Postopek za prijavo teme diplomske naloge

Absolvent, ki izpolnjuje vse pogoje za zaetek izvajanja diplomskega dela, se po

informativnem posvetu s potencialnim mentorjem odloi za razpisano temo diplomske

naloge. Po seznanitvi s problematiko naloge, tudijem ustrezne literature in prvih

eksperimentalnih rezultatih, diplomant po dogovoru z mentorjem zaprosi Senat FFA zaodobritev predlagane teme. Mentor diplomske naloge na univerzitetnem programu

farmacije ali visokoolskem programu laboratorijske biomedicine, je lahko uitelj tega

programa, naveden v seznamu predavanj kot nosilec oz. soizvajalec predmeta, oziroma

drug redno zaposlen delavec fakultete, ki ima naziv uitelja. Somentor je lahko

strokovnjak s podro ja farmacije oziroma laboratorijske biomedicine z magisterijem, s

specializacijo ali z odobrenim direktnim prehodom na doktorski tudij. Primer pronje za

dvig teme diplomske naloge, ki je naslovljena na fakultetni senat, je v prilogi I. Senat

FFA na svojih sejah, ki so vsak mesec razen julija in avgusta, obravnava pronje in z

odobritvijo teme hkrati imenuje tudi komisijo, ki jo sestavljajo: predsednik, mentor(somentor) in lan. Komisija je sestavljena tako, da lani pokrivajo razlina podroja

farmacevtske stroke. tudentski referat fakultete v tednu dni po seji Senata pisno obvesti

tudenta o rezultatu obravnave pronje in o sestavi komisije za pregled diplomske naloge

in zagovor. Zaradi razline narave diplomskih nalog priporoamo kandidatom, da prvi

razgovor z mentorjem opravijo e prej. Tako si zagotovijo delo v okolju, ki se je medtem

e pripravilo na njihov prihod (nakup ustreznih kemikalij in podobno). Diplomant mora

opraviti zagovor diplome najkasneje v dvanajstih mesecih od dneva, ko mu je bila

odobrena tema, sicer izgubi pravico diplomirati z odobreno temo. Komisija za tudijskopodroje lahko v opraviljivih razlogih ta rok podalja. Sprememba odobrenega naslova

diplomske naloge ali sprememba komisije je mona le s sklepom Senata FFA.

Izvajanje diplomske naloge

Izdelava diplomskega dela in pisno poroilo o opravljenih poskusih uresniita vrsto

vzgojno-izobraevalnih ciljev tudijskega programa. Po zaetnem uvajanju v delovno

okolje, problematiko naloge ter njeno razumevanje, v metode ter tehnike dela, zane


4/24

diplomant vedno samostojneje opravljati svoje delo, ki ga sproti ustrezno dokumentira.

Samostojnost e ni popolna, vendar je v primerjavi s predhodnim tudijem veliko veja.

Diplomant postopoma dosega stopnjo, ko ob doloenih omejitvah lahko sam nartujesvoje delo, poskuse, meritve, obdelavo podatkov in smotrno izrabo svojega asa.

Optimalno stanje dosee, ko svoje delo nartuje tako, da izrabi vsak trenutek bodisi za

opravljanje poskusov, za obdelavo rezultatov in njihovo vrednotenje.

Nadalje diplomant kaj kmalu ni ve samo izvajalec naroil mentorja, ampak mora o

svojem delu in rezultatih tudi kritino in kreativno razmiljati ter se pri vrednotenju

rezultatov poglobljeno pogovarjati s svojim mentorjem. Rezultat razgovorov so tevilne

vmesne odloitve, ki postopoma vodijo do cilja. Tako se diplomant ob nasvetih in

usmerjanju mentorja privaja na samostojno delo, na analizo rezultatov, sprejemanjudelnih odloitev in njihovem preverjanju. Najvekrat mora diplomant hkrati upotevati

ve dejavnikov in rezultatov, ki so medsebojno v bolj ali manj znanem odnosu in iz njih

izluiti odloitev ali sklep. Vrsta takih korakov lahko postopoma pripelje do novega

spoznanja ali ugotovitve, kar je eden temeljnih ciljev diplomskega dela.

Diplomant lahko izdela diplomsko delo na Fakulteti za farmacijo, na Zavodu za

farmacijo in preizkuanje zdravil ter v soglasju s Senatom matine fakultete e na

Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, na Medicinski fakulteti, v farmacevtski

industriji, zdravstvenih zavodih in raziskovalnih intitutih. Pri delu mora diplomant

strogo upotevati pravila hinega in laboratorijskega reda ter pravila o varstvu pri delu.Mentor se mora pred zaetkom zahtevnih in nevarnih del v sklopu diplomske naloge, pri

delu z nevarnimi, kodljivimi, strupenimi snovmi ali kunim materialom prepriati, ali

diplomant suvereno obvlada celoten postopek, delo z doloeno napravo ali pozna

lastnosti snovi in materialov, s katerimi dela, oz., e so zagotovljeni in upotevani vsi

varnostno-tehnini pogoji za varno izvedbo doloene kemine reakcije ali tehnolokega

procesa. Diplomant mora spotovati vsa navodila in nasvete mentorja, njegovih

sodelavcev, asistentov in staistov, ki e imajo ustrezne izkunje pri delu z napravami ali

snovmi. Kadar pri izvedbi diplomskega dela nastajajo nevarni in za okolje kodljiviodpadki, mora diplomant upotevati vsa navodila mentorja in njegovih sodelavcev o

ravnanju z njimi.

Kandidat opravlja diplomsko delo samostojno pod vodstvom mentorja. Redno ga

obvea o opravljenem delu. Z vednostjo mentorja se lahko posvetuje e z drugimi

sodelavci na matini fakulteti ali zunaj nje. Diplomant lahko uporablja zunanje usluge, e

zlasti, e so povezane z materialnimi stroki (razne meritve, analize, slikanja, itd.) le z

mentorjevo predhodnjo odobritvijo in dogovorom o plailu nastalih strokov.


5/24

Brezpogojno mora upotevati mentorjeva navodila o varovanju podatkov. Priporoamo

tudi, da diplomant izdela diplomsko nalogo brez daljih prekinitev.

Diplomant med izdelavo svojega diplomskega dela skrbno, natanno, pregledno,sproti in popolno dokumentira vse poskuse, meritve, analize, procese in druga dela v

svojem laboratorijskem dnevniku. eprav je vodenje laboratorijskega dnevnika odvisno

od narave diplomskega dela, pa mora dnevnik vsebovati nekaj splonih elementov, ki so

skupni vsem laboratorijskim dnevnikom. Dobro voden laboratorijski dnevnik je napisan

tako, da omogoa ponavljanje opisanih poskusov in meritev ne samo avtorju, ampak tudi

drugim.

Ker je laboratorijski dnevnik osnova za pisanje dobrnega dela diplomske naloge je

pomembno, da so v njem zbrani, urejeni in obdelani vsi podatki. Dobro vodenlaboratorijski dnevnik je natanni vsakodnevni zapis o opravljenem poskusu, postopku

meritvi in podobno. Poleg naslova (npr.: Sinteza .., Doloanje topnosti ...,), datuma in

morebitnega navedka literature mora zapis vsebovati e posebnosti, ki izvirajo iz narave

dela, nadalje opaanja diplomanta njegove opombe, rezultata in njihovo analizo ter svojo

ugotovitev. V prilogi II. predstavljamo dva znailna primera dobrega laboratorijskega

dnevnika.

Diplomant pri izdelavi dela poleg splonih, v tem prironiku navedenih napotkov,

upoteva e specifina navodila, ki izvirajo iz konkretnega dela. Med izdelavo diplome se

mora obnaati kot dober gospodar, kar pomeni, da strokovno, odgovorno, skrbno, varnoin vestno ravna z literaturo, s spojinami, biolokim materialom, priborom, aparaturami in

delovnim mestom. S svojim delom ne sme ovirati dela drugih diplomantov in delavcev

fakultete.

Diplomant kona eksperimentalno delo, ko mentor presodi, da je dosegel zastavljene

cilje diplomske naloge. To je resno opravilo, ki zahteva prav toliko naporov kot

praktino delo. Ker je drugane narave, zahteva od diplomanta drugano pripravo in

organizacijo. e se je diplomant na zaetku seznanil s problematiko in kasneje med

delom pri svojem konkretnem problemu priel do doloenih spoznanj, mora predpisanjem zaeti o vsem premiljati celoviteje in v irih okvirih. Ker ima diplomsko delo

predpisano obliko, so vsebinska snovanja s predpisano obliko omejena.

Predno se diplomant loti pisanja, napravi nart, kako bo svoje delo vsebinsko

predstavil ob upotevanju formalnega okvira, ki ga bomo v nadaljevanju predstavili.

Nart je nujno potreben, ker se diplomant na ta nain izogne natevanju nepovezanih

vsebin, ki zameglijo doseke in odvraajo od branja, obenem pa diplomant pokae in

dokae, da je svoje delo sposoben predstaviti povezano, celovito in popolno. Ko

diplomant napie osnutek diplome, s katerim je po kritinem branju in vrednotenju


6/24

zadovoljen, odda tiskan izvod v branje in pregled mentorju (in somentorju). Razmik

vrstic v oddanem izvodu mora biti obvezno 1,5, da je mono vpisati komentarje. e je

potrebno, mentor in diplomant posamezne dele naloge skupno ovrednotita. Popravljenosnutek (diplomant v besedilo diplome vnese vse popravke in upoteva vse mentorjeve

nasvete) odda diplomant v pregled e predsedniku in lanu diplomske komisije. Njune

pripombe in nasvete po posvetu z mentorjem smiselno upoteva ter ju seznani s

spremembami.

Sledi izdelava konne oblike (diplomant mora obvezno upotevati pisna navodila o

oblikovanju naslovnice in prve strani) in vezava diplomske naloge. Diplomant pripravi po

en izvod diplome za vsakega lana komisije, za morebitnega somentorja in zase, torej

najmanj 4 izvode. Po en izvod diplomskega dela oddalanom komisije najkasneje 5delovnih dni pred datumom zagovora. Predsedniku komisije in mentorju odda vezan

izvod. Diplomant se dogovori s lani komisije za datum zagovora. Zagovorov diplomskih

del ni v juliju in avgustu.

2. NAVODILA ZA PISANJE DIPLOMSKE NALOGE

Pri pisanju diplomske naloge diplomant osvoji nain pisanja strokovnega poroila o

opravljenjem raziskovalnem delu. Preprosto izraanje misli v kratkih in jasnih stavkih je

prvo pravilo za pisanje diplomske naloge, drugo pa jedrnat, informativen, strokovnonatanen in pravilen slog pisanja. Ti dve pravili mora diplomant pri pisanju diplomske

naloge upotevati.

Pisanje diplomske naloge

Pri pregledovanju osnutkov diplomskih nalog mentor in lani komisije pogosto

zasledijo pretirano in slovenskemu jeziku tujo rabo trpnega naina (pasiva), ki je

posledica naslonitve na tuje vire informacij. Tudi medij kot nain izraanja ni primeren

za natanno opisovanje reakcij in procesov. Nadalje diplomanti pretirano, nekritino in

dostikrat brez potrebe uporabljajo tujke. Pravilo je: tujke uporabljamo le, e ni (e e ni)ustrezne slovenske besede oziroma, e je raba tujke v naem jeziku e ustaljena. Pri

uporabi pravilnih slovenskih strokovnih izrazov je diplomatu lahko v veliko pomo

Formularium Slovenicum dodatek k evropski farmakopeji. Vsakoletna izdaja prinaa

posamezne slovenske izraze, nazive, naslove, zahteve in pravila v poenotenem

strokovnem farmacevtskem jeziku.

Diplomant pie diplomsko nalogo v 1. osebi mnoine; pisanje v 1. osebi ednine je

redkeje uporabljen stil pisanja. Znane in z navedki literature podkrepljene ugotovitve,


7/24

dejstva so opisani v sedanjem asu, nart za delo je napisan v prihodnjiku,

eksperimentalno delo, rezultati in ugotovitve pa v preteklem asu.

Nainu pisanja: 'en stavek - en odstavek' se mora pisec diplome na vsak nainizogniti. Tak stil pokae avtorjevo nezmonost za predstavitev, razvoj, raziritev in

sklenitev doloenih misli v zaporedju stavkov, ki so med seboj povezani in tvorijo

sklenjeno celoto v obliki odstavka. e huja oblika te hibe je stil: en stavek - eno poglavje

ali podpoglavje. Kaj takega si diplomant lahko privoi le, ko si belei zamisli za

vsebinsko zasnovo besedila, nikakor pa take oblike ne more izroiti mentorju, kaj ele

lanom komisije. Pretirana 'atomizacija' besedila na tevilna podpoglavja ne prispeva niti

k oblikovni niti k vsebinski kakovosti besedila hkrati pa kae na majhno prizadevanje

diplomanta pri oblikovanju besedila diplomske naloge.

Obseg diplomske naloge

Diplomska naloga naj obsega praviloma 60 tipkanih strani. Obseneje naloge, zlasti

e je obsenost posledica preobirnega uvodnega dela, so nesmiselne, ker praviloma

vsebujejo prevelik dele prispevkov drugih avtorjev. Diploma naj ne bo 'pregledni

lanek', ampak diplomantovo avtorsko delo, kjer so obsegi posameznih poglavij v

ravnoteju. V diplomski nalogi naj diplomant ne navaja ali prepisuje izvajanj in daljih

razlag drugih avtorjev. Namesto tega naj navaja le njihove predpostavke, izhodia,

ugotovitve in sklepe, ki se neposredno nanaajo na njegovo temo.

Format diplomske naloge

Diplomska naloga ima doloen format A4 (210 x 297 mm), besedilo je treba napisati

na bel papir s rnimi rkami ter s priporoenimi robnimi razmiki : levi 3,0 cm, desni 2,5

cm; zgornji: 2,5 cm in spodnji: 3.0 cm, razmik vrstic 1,5. Strani so otevilene spodaj

sredinsko. Velikost rk za obiajno besedilo je 12 (Times new Roman CE, SL Dutch;

Word for Windows), za naslove poglavij in podpoglavij pa velikost izbere diplomant po

svoji estetski presoji. Prav tako diplomant presodi rabo krepkega tiska oziroma drugihmonosti, ki jih nudi sodobno oblikovanje besedila. Pogosto diplomanti, nevei

oblikovanja besedila in/ali rabe urejevalnika besedila, s tevilnimi nepotrebnimi presledki

in nepotrebnim loevanjem odstavkov s presledki slabo izrabijo povrino lista. S tem po

nepotrebnem lahko poveajo obseg diplomske naloge tudi do 25%.

Navajanje literature, slik in preglednic

Diplomant navaja vire (literaturo) med besedilom z arabsko tevilko v oklepaju na

koncu stavka (npr.: (6)), spojine s podrtano arabsko tevilko v krepkem tisku (npr.: 7),


8/24

ena be s poevno arabsko tevilko (italic) (npr.: enaba 2), slike so otevilene z

arabskimi tevilkami (npr. slika 1) in preglednice z rimskimi tevilkami (npr. preglednica

III).Pri slikah opozarjamo, da njihove neposredne kopije iz knjig in lankov z besedilom v

tujem jeziku v diplomski nalogi niso dovoljene brez dovoljenja avtorjev. Svetujemo

ustrezno prilagoditev slike ali sheme ter slovensko besedilo. Slik in preglednic, ki

skrajujejo besedilo ali pripomorejo k razumljivosti, naj bo im ve. Preglednice, slike ali

fotografije morajo biti otevilene in navedene v besedilu ter tako naslovljene, da je iz

naslova razvidno, kaj predstavljajo. V besedilo so umeene neposredno za citatom. Slike

naj bodo pregledne in skladne z besedilom, ki ga podpirajo. V besedilu je naslov

preglednice nad njo, naslov slike pa piemo pod sliko.

Platnica

Na vezani platnici (priloga III) je napisan celoten naziv ustanove (univerza, fakulteta)

z velikimi tiskanimi rkami 25 mm pod zgornjim robom. Diplomantovo ime in naslov

diplomske naloge sta natiskana z velikimi tiskanimi rkami na sredini, kraj zagovora z

malimi (25 mm od spodnjega roba), leto pa z arabskimi tevilkami. Kraj in leto sta

loena z vejico.Pri spremembi priimka med tudijem naj diplomantka navede veljavni uradni priimek,

ki mu v oklepaju sledi prejnji priimek. Enako velja za morebitno spremembo imena.

Naslovna stran

Naslovna stran je enaka platnici, le da je pod slovenskim naslovom diplomske naloge

e angleki naslov (priloga IV).

Naslednja stranNa naslednji strani diplomant navede mesto (ustanova, intitut, zavod, labotatorij itd.),

kjer so bile opravljene raziskave, poskusi, analize, statistina obdelava, raunalnika

obdelava, nato ime in priimek ter naziv mentorja in somentorja (Priloga V). Na koncu se

diplomant, e eli, zahvali vsem, ki so mu pri nastajanju njegovega diplomskega dela

pomagali. Sledi diplomantova podpisana izjava:


9/24

Izjava

Izjavljam, da sem diplomsko delo samostojno izdelal pod vodstvom mentorja (ime,

priimek, naziv) /in somentorja (ime,priimek, naziv)./

Diplomantov lastnoroni podpis

3. STRUKTURA DIPLOMSKE NALOGE

V nadaljevanju bomo predstavili strukturo diplomske naloge, ki ima vse elemente

znanstvenega lanka in se od njega razlikuje v glavnem samo v uvodnem delu. Z nasveti

in navodili elimo diplomantu prihraniti as pri odkrivanju formalnih zakonitosti pisanja

in omogoiti, da bo lahko vloil ve energije v pripravo za pisanje bistvenih vsebin

diplomskega dela. Predstavili bomo zgradbo diplomskega dela, vsebino in obliko

posameznih poglavij ter opozorili na najpogostneje napake, ki se jim morajo diplomanti

izogibati.

Diplomsko nalogo sestavljajo vsebinsko razlina, vendar medsebojno smiselno

povezana in uravnoteena poglavja. Naloga obsega poleg naslova, izjave in vsebine e: povzetek, seznam okrajav, uvod, namen dela ali nart za delo ali delovno hipotezo,

materiali in metode ali eksperimentalni del, rezultate, razpravo, sklep in literaturo.

Naslov

Naslov mora z nekaj izbranimi besedami predstaviti vsebino in glavni poudarek

diplomskega dela. Pri njegovi izbiri obstaja nevarnost, da je presploen in lahko zaradi

tega zavaja, ker nakazuje nekaj, esar v diplomski nalogi ni. Naslednja skrajnost je

preobiren naslov, ki utrudi bralca, e predno ga prebere do konca. Izbira naslova je prizanstvenem lanku zelo pomembna, ker je od naslova odvisno, koliko ljudi se bo odloilo

lanek podrobneje pregledalti ali celo prebrati, po drugi strani pa naj bi bile e v naslovu

kljune besede, ki opredeljujejo vsebino lanka.

Okvirni naslov naloge je doloen e v razpisu tem diplomskih nalog, podrobnega pa

doloi mentor, potrdi pa ga fakultetni senat, ki sledi pravilu, da v naslovu ni okrajav,

kemijskih formul in da ga sestavlja najmanje mono tevilo besed, ki e ustrezno opiejo

vsebino diplomske naloge.


10/24

Vsebina

Vsebina je pri diplomski nalogi takoj za naslovno stranjo (prvi list) in za stranjo z

navedbo mentorja, zahvalo in izjavo (drugi list). Obsega seznam vseh poglavij inpodpoglavij diplomske naloge, razvrenih tako, kot se pojavljajo v diplomi. Vsebina je

za naslovom prva stvarna predstavitev strukture in vsebine diplomske naloge, s katero se

srea bralec.

Diplomant smiselno razdeli diplomsko gradivo na poglavja, podpoglavja in morebiti

e na razdelke, ki jih otevili. Predolgi in prezahtevni naslovi poglavij/podpoglavij,

prevelika razpritev besedila (tri in ve tevilk pred podpoglavij) delujejo nepregledno in

neprivlano. Pri pisanju diplomskega dela je iz razumljivih razlogov pisanje vsebine

zadnje na vrsti. Priporoamo, da diplomant vpie strani ele, ko je v besedilo vneselzadnji popravek.

Povzetek

Vsebini sledi povzetek diplomskega dela, dolg najve eno stran. Taka omejitev prisili

diplomanta, da skrbno pretehta vsako besedo in vsak stavek. Vsebina povzetka mora

bralca seznaniti z jedrom naloge, naini, metodami in seveda z rezultati ter novimi

spoznanji, ugotovitvami ter zakljuki. Zaradi prostorske omejitve je povzetek zgoen,

vendar ne suhoparen ali faktografski. Ne sme vsebovati okrajav in kratic, ker ga to

napravi nepreglednega. V povzetku diplomant pokae svojo sposobnost, da zna na kratekin jedrnat nain predstaviti svoje delo in rezultate, hkrati pa se mora zavedati dejstva, da

bo povzetek poleg naslova deleen najveje pozornosti bralcev.

Zaelen je prevod povzetka v anglekem jeziku (Abstract)

Seznam okrajav

Danes praktino ni nobene veje znanosti, ki ne bi uporabljala okrajav, kratic in

simbolov. Pri rabi okrajav in simbolov mora diplomant upotevati pravilo, da ima isti

simbol/okrajava lahko samo en pomen v njegovem diplomskem delu.

rka P ne morebiti v diplomi hkrati oznaka za fosfor, permeabilnost, porazdelitveni koeficient ali tlak.

Sodobni urjevalniki besedil omogoajo z razlinimi nabori znakov dobre reitve

opisanega problema, zlasti pri elementih in spojinah veljajo mednarodna pravila, za enote

je potrebno sprejeti mednarodni sistem merskih enot. Diplomant mora, ne glede na

uporabljene vire, v svojem diplomskem delu zagotoviti enotnost uporabe posameznega

simbola.

Poznamo splono znane simbole (npr.: K za kalij, P za fosfor itd.), ki jih ni potrebno

posebej pojasniti, prav tako ni potrebno pojasnevati formule spojin (npr.: NaCl). Manj


11/24

pogostne kratice (npr. ACTH za adrenokortikotropni hormon, ESR za elektronsko

spinsko resonanco itd.) in okrajave, ki so specifine pri diplomski nalogi, je treba

pojasniti v seznamu okrajav. Specifine in lastne okrajave doloi diplomant sam posvojem premisleku. Besedilo s tevilnimi okrajavami in simboli izgubi na preglednosti

in na sporoilni vrednosti ter je za bralca zelo utrudljivo. Uporabo okrajav opraviuje

samo njihovo pogosto pojavljanje v besedilu. e se neka okrajava pojavi samo enkrat ali

dvakrat, potem je stilo lepe, e izpiemo celotno besedo.

Seznam okrajav diplomant uredi po abecednem redu, tehnino pa to poglavje nastaja

vzporedno s pisanjem besedila diplomske naloge.

UvodV uvodu diplomant seznani bralca s podro jem svoje diplomske naloge tako, da

predstavi njeno znanstveno ozadje, po potrebi osvetli zgodovinski razvoj in poda pregled

relevantnih metod, raziskav, rezultatov in ugotovitev. Ker je uvod kratek pregled

dosekov tevilnih raziskovalcev, je razumljivo, da je v njem najveja gostota navajanja

(citiranja) razlinih lankov, knjig in patentov. Pri navajanju literature mora diplomant

upotevati pravilo, da navaja samo objavljene lanke in knjige. Kljub sklicevanju na

doseke drugih avtorjev mora uvod ostati avtorsko delo diplomanta, kjer razline

podatke, stalia in dognanja povee v gladko berljivo in logino celoto kot osnovo za

izpeljavo njegovega delovnega narta oziroma delovne hipoteze.Napisati dober uvod pomeni, da mora diplomant premiljati o izbiri vsebin, obsegu

posamezne vsebine glede na druge in o vrstnem redu predstavitve. Diplomant zane o

zasnovi uvoda premiljati kmalu po zaetku praktinega dela. Bolj ko se v delo poglablja,

bolj se mu jasnijo problemi in razsenosti naloge ter popolneje razume svoje delo.

Problematika diplomskega dela ga sili v dodatno izobraevanje na doloenih podrojih,

hkrati pa mora v tem asu e zaeti premiljati, katere vsebine bi sodile v uvod njegovega

diplomskega dela. Vsebinska zasnova uvoda nastaja hkrati s praktinim delom in ob

zakljuku bi moral diplomant e imeti izdelan osnutek zanj. Nasvet: vsebino uvoda najdiplomant sestavi tako, da bo naslednje poglavje - nart za delo - temeljilo na uvodu,

torej bo njegovo logino nadaljevanje.

elimo opozoriti na nekatera odstopanja in nerazumevanja pomena in vsebine, ki se

pogosteje pojavljajo pri pisanju tega poglavja.Uvodni prevod ali prepis kakega lanka,

poglavja iz knjige, uvoda iz magisterija ali doktorata, ampak je pregled, do katerega se je

diplomant pri tudiju literature dokopal sam. Nadalje sta pogosti naslednji skrajnosti:

izredno kratek (ena stran) ali preobseen uvod (do dveh tretjin naloge). Prvi primer

razkriva, da diplomant ne ve, kaj sodi v to poglavje njegove diplomske naloge oziroma se


12/24

ne zaveda vkljuitve svojega dela v iri okvir raziskav. Drugi primer pa daje slutiti, da

izrazita obirnost uvoda skua zakriti skromnost ostalih poglavij.

Svetujemo dolino, uravnoteeno z ostalimi poglavji diplomske naloge. Nedopustno je, da diplomant tu navaja samo splono znane in asovno odmaknjene podatke ter

spoznanja, ne navede pa najnovejih dognanj s podro ja diplomske naloge. Diplomant

naj v uvodu navaja le literaturo, ki jo je resnino prebral in pretudiral, hkrati pa naj

navede le nujno potrebna dejstva in podatke o obravnavani tematiki, tako da bo lahko

vsakdo nemoteno prebiral besedilo. Povzemanje kot npr... pri ponovnem vrednotenju

prvotnih ugotovitev (4) so Thomas in sod. (5) ugotovili, da proces vezave lahko

razloimo na ve nainov ... brez navedbe, kakne so prvotne ugotovitve in brez

konkretizacije prispevka Thomasa in sod., je za diplomsko nalogo nesprejemljivo, ker veza vsebino citata (4) in (5) le diplomant.

Pri pisanju uvoda odsvetujemo e omenjeno nepotrebno razpritev vsebine.

Namen dela ali nart za delo ali delovna hipoteza

Diplomant e v uvodu s primerno izbiro vsebin pripravi temelj za to poglavje, ki je

zelo pomemben del diplome. V tem poglavju diplomant skua odgovoriti na enostavno

vpranje: Kaj je problem moje naloge in kako ga nameravam reevati ter reiti?Problem naloge mora diplomant kratko in jasno predstaviti. Pri tem se opira na vsebino

predhodnjega poglavja. Sledi njegov nart - delovna hipoteza - oziroma zamisel, kako

problem reiti, ki je podkrepljen z metodami, ki jih bo uporabil za dosego cilja. Dobro

oblikova nart oziroma delovna hipoteza pripomoreta k uspenosti izvedbe naloge in k

njeni kvaliteti. To poglavje diplomant napie v prihodnjiku.

Materiali in metode

Z vsebino tega poglavja diplomant odgovori na vpraanje: Kako sem proueval svoj

problem oziroma uresnieval svoj delovni nart/hipotezo? Pri pisanju tega poglavja

mora diplomant spotovati naslednje pravilo: opis uporabljenih materialov in metod mora

biti tako popoln, da je mono brez teav ponoviti njegovo delo. e to poglavje ne zadosti

omenjeni zahtevi, je delo unikat, ki ga ni mogoe ponoviti.

V tem poglavju diplomant natanno opie, katere materiale in metode je pri svojem

delu uporabljal ter kakne poskuse in procese je izvajal. Poglavje mora vsebovati vse

informacije, potrebne za uspeno ponovitev opisanih reakcij, postopkov meritev itd. Pri


13/24

pisanju tega poglavja se opira na svoj laboratorijski dnevnik. To poglavje je stilno najbolj

razlenjeno na podpoglavja, ki si slede v loginem zaporedju.

Do tega poglavja so diplomske naloge iz razlinih podroij enotne. Specifinost delana razlinih podro jih narekuje prilagojeno formalno porazdelitev vsebin v tem in

naslednjih poglavjih. V nadaljevanju bomo predstavili le splone napotke za pisavo.

Mone so razline kombinacije poglavij, ki so prikazane na shemi.

VsebinaPovzetekSeznam okrajavUvodNamen dela ali Nart za delo

A Materiali in metode B Materiali in metode C Materiali in metode-priprava vzorcev-pogoji meritev

Ekspermentalno deloRezultati Rezultati Rezultati in razpravaRazprava Razprava

SklepLiteraturaPriloga ali Dodatek

Diplomant glede na naravo svojega dela smiselno izbere ustrezno kombinacijo

poglavij.V poglavju Materiali in metode diplomant najprej navede uporabljene kemikalije in

njihovo kakovost, uporabljena topila in njihovo kakovost, sestavo reagentov, ki jih je sam

pripravil; raztopine, ki jih je uporabljal oziroma pripravil; nadalje izvor, sestavo in

kakovost vzorcev; izvor in identifikacijske znailnosti surovin (npr. rastlinskega porekla);

skratka vse, kar je pri delu uporabljal, mora opredeliti z razpoznavnimi znailnostmi. Pri

navajanju materialov naj se diplomant v najve ji mono meri izogiba trgovskih imen v

korist uporabe generinih imen. V primerih, ko se lastnosti uporabljenega materiala

razlinih proizvajalcev razlikujejo, mora poleg trgovskega imena obvezno navesti tudi proizvajalca. Nesmiselno je, e poleg NaCl, p.a. kakovosti navede e proizvajalca. Ko

navaja snovi, ki ustrezajo doloenim zahtevam (npr. doloeni farmakopeji) navajanje

proizvajalca ni nujno, e pa zahteve niso natanno doloene, potem mora navesti

proizvajalca (npr. gojie za celice).

V drugem delu tega poglavja diplomant po kronolokem principu navede vse metode

- navajanje literature, e je metoda znana oziroma opis metode, e je prilagojena ali

modificirana in aparature (tip in proizvajalca), ki jih je pri delu sam uporabljal oziroma so

jih opravili na drugih intitucijah (razne meritve ali analize). Pri navajanju aparatur se


14/24

diplomant ravna po kriteriju: ali lahko uporabljena aparatura kakorkoli vpliva na rezultat?

e diplomant presodi, da uporaba doloene tehtnice ali magnetnega meala doloenega

proizvajalca lahko vplivala na rezultate, potem ju mora navesti med opremo. Pogosto jeaparatura zadovoljivo opisana, manjkajo pa pogoji njene uporabe.

Pogosto je diplomsko delo posveeno eni ali veim metodam, kar naj diplomant

poudari e v Uvodu. Podobno naj ravna, e naloga obravnava delo na doloenem stroju

ali aparaturi. Tudi v tem primeru naj bo princip delovanja omenjene aparature opisan e v

uvodu.

V poglavjuEksperimentalno delo diplomant opieposkuse in pogoje, pod katerimi jih je

izvajal. Podobno velja za meritve, ki jih je v okviru svojega diplomskega dela opravil.

Velja naelo, da diplomant citira postopek, metodo, poskus,

e gre za ponavljanje in dapostopek, meritev, sintezo v celoti opie, e so pogoji drugani.

Pri pisanju so pomembne predvsem tri vrline: preglednost, natannost in

celovitost. Slednja je pogosto problematina, ker se diplomant mnogokrat nekaterih

znailnosti rutinskih opravil in postopkov enostavno ne zaveda in jih niti ne opie.

Primer: v zelo natano opisanemu postopku je proces suenja oblikovan takole: ... po

suenju pri znianem tlaku, sledi.... Ker diplomant ni navedel pogojev suenja:

temperature, asa in tlaka (vrste rpalke), niti ni opredelil kriterija, kdaj je predmet

suenja suh, je tak opis nepopoln.

e je potrebno naj poglavje, opremi tudi z ustreznimi slikami, preglednicami inshemami keminih reakcij.

Rezultati

V tem poglavju diplomant odgovari na vpraanje: Kaj sem ugotovil s svojimi

poskusi in meritvami? Rezultate navaja v enakem zaporedju, kot so opisani poskusi,

meritve ali analize,pri emer upoteva naelo preglednosti in natannosti. Ponavadi je to

poglavje najobseneji del vsake diplomske naloge, ker je opremljeno s tevilnimi

slikami, grafi in razpredelnicami. Primarnih rezultatov veinoma ni potrebno navajatirazen tistih, ki so e preli nekaj stopenj obdelave (npr. normalizacijo, korelacijo,

statistino obdelavo itd.). Diplomant se glede na naravo rezultatov odloi, ali jih bo

predstavil z ena bo, numerino (s preglednico) ali grafino (z grafi, histogrami).

Priporoamo, da se odloi za tisto obliko, ki je po njegovem mnenju najprimerneja.

Predstavitev istih rezultatov z ena bo, numerino in grafino (npr. umeritvena krivulja

koncentracij na UV-spektrometru) je nesmiselna in prostorsko potratna.

Pri numerinih rezultatih se pogosto dogodi, da diplomant rezultate meritev, ki so

natanni na dve decimalni mesti po obdelavi z ustrezno programsko opremo prikae na


15/24

tiri ali ve decimalnih mest, kar nima smiselne osnove. Obirneje raunalnike izpise,

risbe, obsene numerine predstavitve meritev, dalja izvajanja in izpeljave lahko

predstavi v posebnem poglavju na koncu diplomskega dela, ki ga nasloviPriloga aliDodatek.

Zaradi razlinosti diplomskega dela obstaja tudi formalna monost, da se poglavje

Rezultati zdrui s poglavjemRazprava v enotno poglavjeRezultati in razprava.

Razprava

V tem poglavju, ki je srika vsake diplomske naloge, diplomant skua odgovoriti na

vpraanje: Kaj rezultati pomenijo? Tu diplomant svoje delo in rezultate vrednoti in

kritino analizira, jih primerja z znanimi in objavljenimi podatki iz literature ter takoopredeli vrednost svojega dela. Ustrezno vrednotenje rezultatov je tisti intelektualni

napor, ki diplomskemu delu da ustrezno veljavo, sicer se lahko zgodi, da celo izredni

rezultati ostanejo zaradi pomanjkljivega vrednotenja brez primerne veljave. Tudi

Razpravaje pisana v enakem zaporedju, kot so navedeni rezultati.

V to poglavje spada tudi analiza procesov, poskusov, meritev, itd., ki so dali

nepriakovane rezultate. Diplomant z analizo svojih sistemov in svojega dela skua najti

razloge, zakaj mu doloeni poskusi, meritve itd., niso uspeli oziroma so bili odzivi

nepriakovani. Pri tem izhaja iz kritinega odnosa tako do svojega dela kot do aparatur,

pogojev in snovi, ki jih je pri delu uporabljal. Kritinost v tem delu Razprave je zlastipomembna, ker diplomanta navaja na razmiljanje o novih priredbah eksperimentalnega

dela, predlogih izboljav postopkov in morebitnih novih predpostavkah.

Ker je Razprava intelektualna in kreativna nadgradnja dobljenih rezultatov, naj

diplomanti intenzivno in poglobljeno razmiljajo o snovanju tega poglavja. Pomagajo naj

si z enostavnima vpraanjema: ZAKAJ se kaj dogaja tako, kot kaejo rezultati, in KAJ v

danih okoliinah rezultati pomenijo.

Iz dosedanjih izkuenj lahko povzamemo, da so diplomanti v zadregi, kaj naj piejo v

tem pogalvju. Najvekrat je to poglavje po obsegu ne samo silno skromno, ampakzasledimo v njem tudi nepotrebno in neumestno ponavljanje vsebin iz Uvoda,

Eksperimentalnega dela aliRezultatov. Po obsegu kratka, nesistematina, plitva, ozka in

nedoreena razprava razvrednoti vso vloeno delo in rezultate.

Sklep

V tem konnem poglavju diplomant skrbno oceni opravljeno delo, strni rezultate in

povzame teave, s katerimi se je sreeval. Vanj spadajo tudi ideje, ki so se porodile med

delom in bi lahko bile predmet nadaljnjih raziskav.


16/24

Literatura

Pri pisanju diplomske naloge diplomant uporablja tri vrste virov: objavljene lanke,knjige in drugo dostopno literaturo. Navedena naj bo samo tista literatura, ki jo je

diplomant prebral, razume njeno sporoilo in je objavljena dognanja uporabil pri pisanju

uvoda, pri sestavljanju delovnega narta, pri navajanju metod in pri vrednotenju

rezultatov.

Navedeni viri literature so v tem poglavju v enakem zaporedju, kot se pojavljajo med

besedilom naloge. Diplomant navaja le najpotrebneje in preverjene vire kot podporo

njegovim navedbam. Smiselno je, da to poglavje sestavlja hkrati s pisanjem uvoda in

drugih poglavij diplomske naloge. Za primer navajamo nekaj razlinih na

inov citiranja:

Navajanje knjig z enim ali ve avtorji: avtor(ji), naslov dela, izdaja, zaloba, kraj izdaje,

leto izdaje, strani. Primer: Tyle P: Specialized drug delivery system, Marcel Dekker, New

York, 1990: 310-26.

Navajanje lankov: avtor(ji) lanka, naslov lanka, naslov revije, volumen revije, leto

izdaje revije, strani od ... do. Primer: Sri S, Ker J, Urleb U, Kanalec A, Kofler B,

mid-Korbar J: Compatibility study between N-acethylcysteine and some commonly

used tablet excipients. J Pharm Pharmacol 1992; 44: 515-8.

Navajanje uradnih listov: naslov pravilnika oz. zakona, letnica, naslov uradnega lista,

letnik, tevilka, strani od ... do.

Navajanje standardov: naziv standarda in njegova okrajava, tevilka, naslov, letnica ter

strani. Pri prvem navajanju standarda diplomant obvezno razloi njegovo kratico.

Navajanje patentov: avtor(ji), naslov patenta, naziv, kratica in tevilka patenta, letnicapriglasitve oz. objave. (primer: Pear S, Kikelj D, Urleb U, Sollner M, Marc G, Krbavi

A, Kotnik V, Wraber B, Simi S, Ihan A, Klamfer L, Povi L, Kopitar Z, talc A:

Trans-2-acylaminocyclohexyloxyacyldipeptides. United States Patent, Patent number

5,231,216, date of patent Jul. 27, 1993.

-navajanje internetnih virov

http.//www.fda.gov/bbs/topis/news/2005/newo1259,html


17/24

4. DIPLOMSKI IZPIT

tudent opravlja diplomski izpit potem, ko je izpolnil vse obveznosti, doloene z

vzgojno-izobraevalnim programom in izdelal diplomsko nalogo. Diplomski izpit je

javen in ga diplomant lahko opravi v dnevih, po dogovoru s lani komisije vsak mesec,

razen julija in avgusta.

Diplomant opravlja diplomski izpit pred komisijo, ki jo sestavljajo predsednik,

mentor, mentor/somentor in lan. Pri imenovanju predsednika in tretjega lana Komisije

fakultetni senat upoteva naelo, da imenovani lani imbolj ustrezno pokrivajo glavna

znanstvena in strokovna podroja farmacije.

Postopek za zagovor

Preden se bo lahko tudent prijavil za diplomski izpit, mora oddati v tudentski

referat Fakultete za farmacijo:

- pronjo za diplomski izpit z datumom zagovora (datum in uro predhodno uskladi

s lani komisije)

- indeks z vsemi podpisi,

- originalno sprievalo o konani srednji oli,- rojstni list in

- prijavnico za oceno diplomske naloge.

Diplomant odda po en izvod diplomske naloge lanom komisije najkasneje 5

delovnih dni pred zagovorom. Predsedniku komisije in mentorju odda vezan izvod.

tudentski referat objavi as opravljanja diplomskega izpita najmanj en teden pred

diplomskim izpitom. Diplomski izpit je praviloma v slovenskem jeziku.

Protokol

Protokol diplomskega izpita je naslednji: kandidat najprej predstavi svoje

diplomsko delo, kar traja najmanj 10 minut in ne dalj kot 20 minut. Diplomant jasno in

pregledno predstavi obravnavano snov, metode dela, rezultate in njihovo ovrednotenje.

Pri tem lahko uporablja raunalniko projekcijo. Prosojnice naj vsebujejo le sheme,

reakcije, razline predstavitve rezultatov in procese, nikakor pa ne besedila, ki ga pri

predstavitvi diplomant bere. e tega ne upoteva, lahko predsednik komisije prekine

diplomski izpit.


18/24

Po predstavitvi diplomske naloge sledijo vpraanja lanov komisije, ki so

povezana s problematiko diplomske naloge in imajo namen ugotoviti diplomantovo

strokovno razgledanost. Diplomant mora izkazati sposobnost, da zna razloiti in obranitiv diplomski nalogi zapisane trditve. Diplomski izpit sme trajati skupaj s predstavitvijo

najve 60 minut.

Konna ocena tudijskega uspeha

Komisija oceni diplomski izpit s konno oceno od zadostno(6) do odlino(10) ob

upotevanju posameznih prispevkov.Konno oceno tudijskega uspeha sestavljajo:

C: povprene ocene izpitov in vaj

D: 0,5 x(ocena diplomskega del + ocena predstavitve)

E: ocena odgovorov na vpraanja komisije

Konna ocena = 0,25x(2xC+D+E)

V primeru neuspenega zagovora, doloi predsednik po posvetu s lani komisije

ponovni rok za diplomski izpit, ki pa ni kraji od enega meseca.

Diplomant dobi v tudentskem referatu po uspeno opravljenem diplomskem

izpitu zaasno potrdilo, da je konal tudij na Fakulteti za farmacijo. Diplomo, ki je javna

listina, vroi diplomantu dekan, na sveani podelitvi diplom skupaj s prilogo k diplomi.

5. PRILOGE

Priloga I: Pronja za dvig teme diplomske naloge


19/24

Ime in priimek

Naslov absolventa/ke

Senatu Fakultete za farmacijo

Akereva 7Ljubljana

Pronja za dvig teme diplomske naloge

Podpisani/a absolvent/ka univerzitetnega tudija farmacije ................

(ime in priimek) v ol. letu ..... .., prosim senat Fakultete za farmacijo, da

mi odobri izdelavo diplomskega dela z naslovom .... (toen naslov

diplomske naloge) pod mentorstvom ........... (naziv, ime in priimek

mentorja in somentorja).

Podpis mentorja Podpis absolventa/ke

Priloga:

Fotokopija indeksa

(prva stran ter strani, ki izkazujejo opravljene tudijske obveze-izpite)

Ljubljana, ..............


20/24

Priloga II: Primer organizacije strani laboratorijskega dnevnika:

A Diplomsko delo na katedri za farmacevtsko kemijo

Stran v dnevniku Datum:

Oznaka spojine:

Kemina reakcija, formule in molske mase:

Literatura,e gre za ponavlja nje opisane sintezo:

Koliine reagentov v g in molih in topil v ml (g) (po potrebi tudi kakovost reagentov in

topil):

Opis dela: diplomant opie postopek, zabelei vrednosti njegovih posameznih

parametrov (temperaturo, tlak, as, koncentracije, pH-vrednosti) in

dokumentira spremljanje nastajanja izdelka (kromatograme, mobilne

faze), izrauni.

Opis izolacije izdelka (postopkov) in ienja:

Osebni komentar: zabeleba raznih opaanj in morebitnih ugotovitev ter sugestije

za spremembe postopka

Rezultat: izkoristek, talie/vrelie, Rf(mobilna faza), IR (nain), UV (topilo,

koncentracija), MS (tehnika), NMR (topilo), sunost (T, koncentracija

topilo), elementna analiza: ugotovljene in izraunane vrednosti

Sklepi in ugotovitve:

Vsak diplomant ima svoj sistem oznaevanja spojin, ki ga doloi mentor na zaetku

za vsakega diplomanta posebej. Diplomant uporablja oznake za svoje spojine tudi pri

spektroskopskih ter drugih analizah in ne nazadnje zato, da se njegova spojina ne bi

pomeala s spojinami drugih diplomantov in delavcev na katedri, npr. pri shranjevanju v

hladilniku.


21/24

Priloga II: Primer vodenja diplomantovega laboratorijskega dnevnika:

B Diplomsko delo na katedri za farmacevtsko tehnologijo

Datum:

Materiali: ime, oznaka, izdelovalec, ifra

Priprava vzorca: sestava in tehnoloki postopek za pripravo posamezne vrste

pripravkov, npr. granulati, tablete, raztopine, disperzije, geli itd.

tevilka poskusa/meritve in vrsta poskusa:

npr.reoloke meritve, sproanje, meritve kontaktnega kota, itd.

Laboratorijski pogoji in eksperimentalni pogoji:

naprava, pogoji delovanja, tlak, temperatura, pH, koncentracija itd.

Kratek opis dela

Rezultati meritev: Primarno, z meritvami pridobljene podatke smiselno razvrstimo vrazpredelnice, nato pa statistino obdelamo in ustrezno grafino

predstavimo.

Osebni komentar in opombe: morebitne teave (pogoji meritev, priprave vzorcev) pri

delu na posamezni napravi, predlogi izboljav....


22/24

Priloga III: Vsebina in oblika platnice

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA FARMACIJO

SAA MLEKU

DIPLOMSKA NALOGA

UNIVERZITENI TUDIJ FARMACIJE ALI VISOKOOLSKI STROKOVNI TUDIJ

LABORATORIJSKE BIOMEDICINE

Ljubljana, 2006


23/24

Priloga IV: Naslovna stran

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA FARMACIJO

SAA MLEKU

VREDNOTENJE VISKOELASTINIH LASTNOSTI HIDROGELOV

ELATINE Z OSCILACIJSKO METODO

EVALUATION OF VISCOELASTIC PROPERTIES OF

GELATINE HYDROGELS WITH OSCILLATION METHOD

DIPLOMSKA NALOGA

Ljubljana, 2006


24/24

Priloga V: Informacija o mestu izdelave diplomske naloge in mentorju ter izjava

Diplomsko nalogo sem opravljal/a na Fakulteti za farmacijo (intitutu, zavodu,

fakulteti, itd.) pod mentorstvom (naziv, ime in priimek mentorja in

somentorja). Spektroskopske meritve, elementne analize, mikroskopijo in

druga merjenja so opravili .(diplomant navede laboratorije, fakultete,

intitute itd., katerih usluge je uporabljal pri svoji diplomski nalogi.

e eli, se diplomant na tem mestu zahvali vsem, ki so mu pri nastajanju

diplomske naloge pomagali.

Izjava

Izjavljam, da sem diplomsko nalogo samostojno izdelal pod mentorstvom

(naziv, ime in priimek mentorja).

Diplomantov lastnoroni podpis

navodila-izdelava diplome in diplomski izpit

Documents