NAVODILA – POUK NA DALJAVO

Spoštovani starši in učenci,

tu so navodila za delo na daljavo TRETJI teden. Dala sem van to osnovno v word dokument

(navodila računalničarja). Vse je skrajšano na tisto minimalno, kar bi bilo dobro, da učenci

naredijo, vadijo.

Na dnu dokumenta je DODATNA PONUDBA, za tiste, ki bi radi še dodatne vsebine.

PONAVLJAM, GRE ZA DODATNE VSEBINE, KI JIH LAHKO OBDELATE SAMO, ČE

ŽELITE.

O vsebinah se predvsem pogovarjajte, razmišljajte z otroki. Predlagana so vprašanja, ki vam

bodo v pomoč, kaj naj bi otrok vedel. Ni pa potrebno se dobesedno držati vprašanj, so le

kažipot, smer, kam gremo. Ne se obremenjevat, če morda niste prepričani, ali ste vse pravilno

izpeljali. Trudimo se po naših najboljših močeh. Ko se vrnemo spet v šolo, bo potekalo

utrjevanje in preverjanje pomembnejših snovi. Tiste vsebine, ki jih moram ocenjevati, bomo

prednostno utrdili, preverili in nato ocenili. Če imate kakšno vprašanje, mi lahko pišete na

mail, in bomo skupaj poskušali odgovoriti na nejasnost.

Kar je za narediti v zvezek, bo večinoma potrebno (zaenkrat) predvsem prepisati in rešiti.

Povabljeni ste tudi, da občasno učenci spremljajo poučne vsebine (za otroke) na RTV SLO v

dopoldanskem času.

Upoštevajte preventivne ukrepe v času izrednega stanja. Pomembno je, da ostanemo zdravi. Iz

situacije, kjer smo ta hip, je dobro, da pridemo potem okrepljeni, "močnejši". Na nas je, da

najdemo najprimernejši način za vsakega izmed nas.

Hvala vnaprej za sodelovanje in želim vse dobro,

Mateja Barbarič, razredničarka 1. r

Pri spoznavanju okolja učenci, s pomočjo staršev preberejo navodilo, rešijo nalogo na

delovnem listu ali se pogovarjajo o sliki. Odgovorijo na podana vprašanja ipd.

Pri matematiki rešujejo naloge na delovnem listu, v delovnem zvezku in nekatere prepišejo v

zvezek rumena pika ter jih nato rešijo.

Pri slovenščini preberejo določeno delo in ustno odgovorijo na vprašanja. Prepise napišejo v

rdečo piko za črke, ilustracijo in poustvarjanje glede prebranega pa v rdečo/zeleno piko.

TABELA JE RAZDELJENA PO DNEVIH IN URAH, DELO JE PA SKRAJŠANO.

PONEDELJEK, 23. 3.

2020

MAT PREDHODNIK IN NASLEDNIK DO 15

MAT ŠTEVILA OD 15 DO 20

SLJ POSLUŠAM IN RIŠEM/PIŠEM ZNAČILNOSTI PRAVLJICE

(PRED-PRIPRAVA NA IZDELEK, KI BO V PRIHODNJE ZA

OCENJEVANJE)

ŠPO /

TJA V DOKUMENTU NA KONCU

TOREK, 24. 3. 2020

SPO POMLAD – SEJEM, SADIM

SLJ PREBERI ZGODBICO PO IZBIRI IN JO OBNOVI PO

MISELNEM VZORCU ZNAČILNOSTI PRAVLJICE

SLJ PREBERI ZGODBICO PO IZBIRI IN JO OBNOVI

TJA V DOKUMENTU NA KONCU

GUM /

SREDA, 25. 3. 2020

SLJ »KJE JE MAČKA?« - PREDLOGI

MAT ŠTEVILA OD 15 DO 20, 2. URA

LUM IZDELOVANJE METULJJA »BODI ZDRAV, OSTANI DOMA«

LUM IZDELOVANJE METULJJA »BODI ZDRAV, OSTANI DOMA«

ČETRTEK, 26. 3. 2020

SLJ VAJE BRANJA IN PISANJA

SPO KAKO RASTE FIŽOL?!

SPO PRIPRAVA PISNEGA IZDELKA - ODDAJA ČEZ DVA

TEDNA

ŠPO /

PETEK, 27. 3. 2020

ŠPORTNI DAN POHOD

POMEMBNO JE VSAKODNEVNO BRANJE, BRALNI LIST!

NAVODILA PO PREDMETIH/URAH

Pri izvajanju učnega procesa, upoštevajmo, da naredimo več odmorov (gibanje, ples,

razmigovanje telesa, vizualno potovanje, ko ob pripovedovanju potujemo z mislimi v nek kraj,

ki smo ga obiskali ali je namišljen). Priredite glede na zmožnosti koncentracije učenca. Ponekod v besedilu se naslavljam na učence kot skupino in ne samo na posameznika, naj vas to ne zmoti.

URE SAMI RAZPOREDITE, LAHKO PO DNEVIH NAREDITE RAZLIČNE PREDMETE ALI SE

POSVETITE SAMO ENEMU. PO IZBIRI.

PONEDELJEK

MAT – PRVA URA, SPODAJ

ŠTEVILO, PREDHODNIK, NASLEDNIK

1. Pripravijo RAVNILO S ŠTEVILI DO 15 OZ. DO 20.

POLJUBNO IZBEREMO število in njegov naslednik. POLJUBNO IZBEREMO število in njegov

predhodnik. POLJUBNO IZBEREMO število, njegov predhodnik in naslednik.

2. S POMOČJO RAVNILA PRERIŠEJO TABELO V ZVEZEK IN S POMOČJO RAVNILA

REŠIJO…

PREDHODNIK

-1

ŠTEVILO NASLEDNIK

+1

10

12

11

14

8

13

11

9

11

12

15

NARAVNA ŠTEVILA DO 15

1. VPIŠI MANJKAJOČA ŠTEVILA. (SPODNJI DL LAHKO TUDI PREPIŠEJO, BREZ

TISKANJA.)

2. UREDI ŠTEVILA PO VELIKOSTI.

3. VPIŠI, KAR MANJKA.

MAT - DRUGA URA ŠTEVILA OD 15 DO 20

POSTAVIMO ŠKATLO ZA JAJCA IN VANJO POLOŽIMO 10 PLASTIČNIH

JAJČK/PAPIRNATIH KROGLIC. VPRAŠAMO: KOLIKO JAJČK JE V ŠKATLI?

VZAMEMO NOVO ŠKATLO IN JO POSTAVIMO OB POLNO ŠKATLO. V DRUGO ŠKATLO

POLOŽIMO 5 JAJC/PAPIRNATIH KROGLIC. VPRAŠAMO: KOLIKO JAJČK/KROGLIC JE V

OBEH ŠKATLAH?

V DRUGI ŠKATLI DODAMO 1 JAJCE/KROGLICO. JAJCA PREŠTEJEMO IN OB ŠKATLI

POSTAVIMO KARTONČEK Z ZAPISANIM ŠTEVILOM 16. TAKO ZA VSAKO NASLEDNJO

ŠTEVILO, DO 20.

D. N. NAPIŠEJO NASLOV V ZVEZEK »ŠTEVILA OD 16 DO 20«.

- Zapis števil od 16 do 20 vadijo v zvezek:

DVE VRSTICI VSAKEGA ŠTEVILA, SPUSTIMO EN KVADRATEK VMES-

NAREDIMO PIKICO KOT SMO NAVAJENI.

16

16

17

17

18

18

19

19

20

20

ŠTEVILSKI TRAK

NA TRŠI PAPIR Z RAVNILOM NARIŠEJO KROGE GOSENICE IN ZAPOLNIJO S

ŠTEVILI OD 1 DO 20. SI IZREŽEJO IN DAJO V PLATNICO ZVEZKA.

ŠTEVILA OD 15 DO 20

PRERIŠI V ZVEZEK IN POBARVAJ, KAR MANJKA!

16

17

18

19

20

MAT - TRETJA URA- ČE UTEGNEŠ, LAHKO ŠE KAKŠNO VAJO IZ DODATNE

PONUDBE, NI PA OBVEZNO.

TOREK

SPO – PRVA URA

VODIMO POGOVOR O OPAZOVALNEM SPREHODU, KI SMO GA IZPELJALI.

PREDLOG VPRAŠANJ, KATERE VEČINO ODGOVOROV NAJDETE V SPODNJIH DNEH

MISELNIH VZORCIH:

• KATERE ŽIVLJENJSKA OKOLJA (MLAKA, SADOVNJAK, TRAVNIK IPD.) SMO

OPAZOVALI?

• KAJ SMO OPAZILI PRI RASTLINAH? KATERI SO ZNANILCI POMLADI?

• KATERE ŽIVALI SMO OPAZILI?

• KATERE ŽIVALI SO SE PREBUDILE IZ ZIMSKEGA SPANJA?

• KATERE SO SE VRNILE IZ JUŽNIH KRAJEV?

• S ČIM SE HRANIJO ŽIVALI? (ŽIVALI SE HRANIJO Z ŽIVALMI IN RASTLINAMI,

RASTLINE SI HRANO DELAJO SAME).

• KAJ DELAJO LJUDJE NA VRTU, NA POLJU?

NA PODLAGI POGOVORA PREPIŠEMO SPODNJA MISELNA VZORCA V ZVEZEK,

POTEGNEJO PUŠČICE DO VSAKEGA NAPISA IN POD VSAKIM BESEDILOM NEKAJ

NARIŠEJO – KAJ BESEDILO POMENI (NA PREPROST NAČIN, NI VAM POTREBNO

FOTOKOPIRATI). ZVEZEK LAHKO/JE PRIPOROČLJIVO, DA POSTAVIMO PREČNO,

LEŽEČE.

DNEVI SE DALJŠAJO, NOČI PA KRAJŠAJO

DREVESA IN CVETLICE CVETIJO.

SEJEMO IN SADIMO

ZIMSKI ZASPANCI SE PREBUJAJO

PTICE SELIVKE PRIHAJAJO NAZAJ V NAŠE KRAJE

SPO -DRUGA URA: SEJEMO, SADIMO

1. PREBEREMO NASLOV IN SE POGOVORIMO, KAJ SEJEMO IN KAJ SADIMO. UČENCI

PRIPOVEDUJEJO IZ IZKUŠENJ!

2. VODIMO POGOVOR, NPR. ZAKAJ SADIMO RASTLINE? KAKO SKRBIMO ZA

RASTLINE? ZAKAJ SKRBIMO ZA NJIH? SPODBUDIMO UČENCE, NAJ POVEDO,

KAKO SAMI SKRBIJO ZA OKOLJE IN KAKO VARUJEJO NARAVO. REŠIJO SPODNJI

DELOVI LIST.

SPO- TRETJA URA NALOGA DO PETKA, 17. 4. 2020

ZA TRETJO URO SPO NAJ UČENCI NAREDIJO PREDSTAVITEV V OBLIKI PREPROSTEGA

MISELNEGA VZORCA Z RISANJEM IN PISANJEM O ZDRAVJU. NA IZDELKU NAJ BO

PISANA BESEDA, NE SME PA BITI BREZ RISBE.

MISELNI VZOREC NAJ NAREDIJO NA A4 ALI KDOR IMA MOŽNOST NA RISALNEM

LISTU.

IZDELEK, PROSIM, SLIKAJTE IN POŠLJETE DO PETKA, 17. 4. 2020, NA MOJ MAIL ALI V

MOREBITNO MAPO, KI JO BOM PO POTREBI USTVARILA V »OBLAKU«!

V MISELNEM VZORCU PRIKAŽI:

1. KAKO SKRBIŠ ZA SVOJE ZDRAVJE? (6 DEJAVNOTI/AKTIVNOSTI SMO

NAŠTELI V ŠOLI, POIŠČI V ZVEZKU)

2. SESTAVI ZDRAVO MALICO. (NAPIŠI OZ. NARIŠI IZDELKE, KI JIH IMAŠ

RAD/A IN SO ZA TVOJE TELO ZDRAVI.)

SREDA

SLJ – PRVA URA

MISELNI VZOREC »ZNAČILNOSTI PRAVLJICE« POBERETE DOL Z MOJEGA

OBLAKA NA GOOGLE DRIVE IN SI GA NATISNETE. UČENCI POTEGNEJO

PUŠČICE DO GLAVNIH ELEMENTOV, KI JIH DOLOČAMO PRI PRAVLJICI. PREKO

TEH ELEMENTOV/ZNAČILNOSTI SMO DO SEDAJ POSKUŠALI OBDELATI VSAKO

PRAVLJICO. TO JE UVAJALNI MISELNI VZOREC, NA KATEREGA POSTOPOMA

VPELJUJEMO UČENCE K NAŠTEVANJU/OBDELOVANJU PRAVLJIČNIH PRVIN.

LUM – DVE URI

NA POVEZAVI, KI SEM JO DELILA Z VAMI DOBITE NAVODILA ZA IZDELAVO

METULJA, KI NAGOVARJA »BODI ZDRAV, OSTANI DOMA«!

TA IZDELEK BOVA S SODELAVKO OCENILI. ČAS ODDAJE DO PONEDELJKA, 20.

4. 2020.

ČETRTEK

SLJ- DRUGA URA: REŠI USTNO IN PREPIŠI POVEDI V RDEČO PIKO.

VLJUDNOST JE LEPA ČEDNOST

s OZNAČI, KAR JE VLJUDNO.

1. RAVNATELJICO OGOVARJAMO Z GOSPA.

2. KADAR ZAMUDIM POUK, SE OPRAVIČIM.

3. ZJUTRAJ POZDRAVIM LAHKO NOČ.

4. UČENCA 8. RAZREDA TIKAM.

5. SOŠOLKI SE ZAHVALIM ZA POMOČ PRI NALOGI.

6. UČITELJICO TIKAM.

7. KO VSTOPIM V KNJIŽNICO, NE POZDRAVIM.

8. KUHARICO PROSIM ZA ŠE ENO SKODELICO ČAJA.

9. DO SOŠOLCEV POSKUŠAM ŽIVETI ZLATO PRAVILO:

»STORI DRUGEMU TO, KAR ŽELIŠ, DA BI DRUGI STORIL TEBI!«

SLJ - TRETJA URA V, NA, POD, NAD, ZA, PRED, MED, PRI

PETEK ŠPORTNI DAN ☺

PREDLOG POTEKA ŠPORTNEGA DNE:

-ZBIRANJE PRED HIŠO IN PRIPRAVA NA POHOD,

-KRATKA PREDSTAVITEV POTEKA POHODA IN DEJAVNOSTI,

-KRATEK POGOVOR O POSLUŠANJU IN UPOŠTEVANJU NAVODIL IN PRAVIL,

-MALICA,

-ODHOD IZPRED DOMA PO IZBIRI, PRIPOROČENA 9.00

-POHOD PO POTI V SMERI PROTI SMOKVICI,

- MALICA - OPAZOVANJE ŽIVLJENJA V GOZDU, - SEZNANJANJE S PRAVILNIM OBNAŠANJEM V GOZDU,

- SPROSTILNA IGRICA

-HOJA PROTI DOMU,

-PRIHOD DOMOV OB 12.45. OZ. PO IZBIRI STARŠEV (PRIPOROČENO VSAJ 2 URI HOJE)

SREČNO!

POMEMBNO JE VSAKODNEVNO BRANJE-BRALNI LIST!

HVALA ZA SODELOVANJE! VSE DOBRO!

GRADIVO ZA ANGLEŠČINO IN ITLAIJANŠČINO

Delo na daljavo, 1.a : 30.3.2020 - 5.4.2020

Pozdravljeni!

Teden je že naokoli in ponovno sem vam pripravila zanimivo nalogo. Tokrat se boste malo poigrali s

pošastmi.

1. Ponovi pesmico HEAD, SHOULDERS, KNEES AND TOES (vadite a oceno).

2. V zvezek napiši naslov: MY MONSTER.

3. Pod naslov nariši svojo pošast po navodilih iz DZ str. 37, 2. naloga: https://folio.rokus-

klett.si/?credit=MA1DZ&pages=36-37

4. Če rad delaš z računalnikom, lahko poskusiš narediti isto nalogo tudi na računalniku:

Rokuss, Magic adventure 1, interaktivno gradivo, Unit 5, Activiy book (prva slikca

pod Activity book levo).

Po končanem delu mi slikaj zvezek in pošlji. Lahko priložiš tudi sliko pošasti z računalnika ;).

Ostanite zdravi in lp,

učiteljica Maja

Delo na daljavo, za teden od 30.03.do 03. aprila 2020

(TRETJI TEDEN)

Razred : 1.A

Spoštovani starši,

v upanju, da ste se v teh dveh tednih uspeli privaditi na nov način dela in da ni bilo preveč

obremenjujoče, vas vse srčno pozdravljam!

Pred vami je delo za tretji teden. Želim si, da ste vsi uspeli najti zvočno gradivo na you tube.

Tudi v bodoče se nameravam posluževati takšnega načina dela, mislim,da je lažje izvedljivo

za vas, učenci pa se zabavajo in učijo skozi slušne in vidne zaznave.

Zelo bi me veselilo, če bi lahko od vas prejela tudi obratno informacijo, zato vas prosim,če

imate možnost, poslikajte otrokove izdelke in mi jih pošljite na e- mail,ki ga dobite na spletni

strani šole. Tudi,če imate kakšne težave z iskanjem gradiv, se prosim,obrnite name. Hvala!

V tem tednu bodo učenci spoznali imena prstov roke!

1.Najprej naj ponovijo pesem o letnih časih. Če je možno, naj glasno povedo imena vseh

štirih letnih časov.

2. Opis in spletna stran nove enote se nahaja na you tube : Elisa Pooli - Dove sono le dita della

mano ? | | Tratto dall'Album CantaAScuola

https://www.youtube.com/watch?v=Tf_Hp0jR5Bw

Če se vam stran ne odpira, vpišite zgornje podatke na you tube.

Pesem naj poslušajo večkrat in ob tem kažejo prste, ki so poimenovani v pesmi.

Pesem poslušajo tolikokrat, da lahko določene besede tudi zapojejo, vsaj imena prstov,

(pollice, indice, medio, anullare,mignolo).

3. V zvezke napišejo naslov LE DITA

Narišejo svojo razprto roko in na vsak prst napišejo samo začetno črko: Pollice, Indice,…

Učenci, ki jim to ni pretežko, lahko zapišejo celo besedo. Sami presodite.

Svetujem, da si delo razdelite preko celega tedna, primer, ponedeljek 2x poslušajo, torek

2x poslušajo in ponavljajo, sreda ponovno poslušajo in narišejo, četrtek poslušajo,

pojejo, pokažejo imena narisanih prstov in napišejo začetno črko, petek ponovno

poslušajo, pokažejo na narisane prstke in jih poimenujejo.

To bo za ta teden dovolj. Hvala za vaš trud in sodelovanje!

Bodite dobro, pozdravite vaše malčke in ostanite vsi zdravi!

Učiteljica italijanskega jezika

Tamara

DODATNA PONUDBA - PO IZBIRI, NEOBVEZNO

MATEMATIKA

1. VPIŠI MANJKAJOČA ŠTEVILA.

7 8 11 12 15

13 11 10 5

2 6 8 12 14

2. NAJVEČJE ŠTEVILO OBKROŽI Z RDEČO BARVO, NAJMANJŠE Z

MODRO.

5 6 7 15

11

8 13

12

12

0

13 4 0 13

3. VPIŠI PREDHODNIKE IN NASLEDNIKE DANIM ŠTEVILOM.

P Š N P Š N

13 15

11 11

10 7

14 13

8 5

0 3

4. PREŠTEJ IN ZAPIŠI ŠTEVILO.

________________

___________

5. NAPOLNI, DA BO TOLIKO LIKOV, KOT KAŽE ŠTEVILKA V

OBLAČKU.

13

15

6. UREDI ŠTEVILA PO VELIKOSTI. ZAČNI Z NAJMANJŠIM

ŠTEVILOM.

7. UREDI ŠTEVILA PO VELIKOSTI. ZAČNI Z NAJVEČJIM

ŠTEVILOM.

12

14

11, 13, 8, 6, 10

___________________

________________

15, 14, 12, 0, 7

_____________________

14, 3, 1, 15, 9, 6

__________________

_______

11, 12,7, 1, 0, 14

__________________

8. PREŠTEJ PREDMETE IN V OKENCA VPIŠI ŠTEVILO.

ALI POZNAM ŠTEVILA DO 20?

1. ZAPIŠI ŠTEVILA PO NAREKU

____________________________________________________________

2. UGOTOVI ZAPOREDJE ŠTEVIL IN GA NADALJUJ!

0 1 8

19 18

3 7 15

6 8 18

13 12

16 14

3. PRIMERJAJ ŠTEVILA PO VELIKOSTI IN VSTAVI ZNAKE >, <, =

7 ___ 17 15 ___ 1 6 ___ 0 9 ___ 9

2 ___ 20 9 ___ 6 4 ___ 4 18 ___ 3

8 ___ 8 10 ___ 11 13 ___ 12 14 ___ 16

4. ŠTEVILA UREDI PO VELIKOSTI OD NAJVEČJEGA DO NAJMANJŠEGA!

13, 16, 9, 5, 20

__________________________________________________________

5. ŠTEVILA UREDI PO VELIKOSTI OD NAJMANJŠEGA DO NAJVEČJEGA!

18, 1, 11, 0, 17

6. ŠTEVILA, VEČJA OD 11, POBARVAJ RDEČE, MANJŠA OD 11 PA RUMENO.

17 13 9 1

12 8 0 10

19 4 7 15

7. DOPOLNI S ŠTEVILI, KI MANJKAJO S PREDHODNIKOM, NASLEDNIKOM,

GLAVNIM ŠTEVILOM.

3

17

10

1

4

13

14

3

18

8. PREPOZNAJ ŠTEVILA, KI SO ZAPISANA! (ustna naloga)

1, 11, 20, 2, 15, 6, 16, 9, 19, 0, 10, 4, 7, 13, 3, 5, 18, 12

5

7

11

2

9

17

16

8

19

UČIM SE ŠTEVILA DO 20 – VAJA 1. DOPONI.

2. UREDI PO VELIKOSTI.

20, _________________ 2, __________________ 0, __________________

0, _________________ 3, _________________ 18, _________________

1

1

1

5

1

9

12 18

1

6

1

3

8

20 17

20 15 7

9 12

14 20 5

3 0

13 18

19 2 6

15 0 5

17 19 9

3 8 12

20 18

15 18

10 5 2

3. VSTAVI ZNAK >, <, =.

-

5 7 8 10 15 10

12 3 9 1 0 14

2 11 4 7 11 12

13 10 15 13 14 6

4. VSTAVI ZNAK <, >, =

5. . PREŠTEJ KROGLICE IN V KVADRAT ZAPIŠI ŠTEVILO.

14 4 11 11 2 2

16 12 10 2 1 10

2 13 13 18 18 5

14

6. NADALJUJ ZAPOREDJE:

16 15 14

20 19 18

7. UREDI ŠTEVILA PO VELIKOSTI. ZAČNI Z NAJMANJŠIM:

13, 6, 8, 10, 20, 11, 2, 14, 17

8. UREDI ŠTEVILA PO VELIKOSTI. ZAČNI Z NAJVEČJIM:

15, 7, 9, 16, 20, 12, 2, 14, 18

SPO- DODATEK PO IZBIRI

POSKUS: OPAZUJEM RAST KREŠE (LAHKO VZAMETE PŠENICO ALI KAR IMATE

DOMA NA ZALOGI)

PREBEREMO NAVODILA ZA VSE NALOGE, SI OGLEDAMO SLIKE IN POVEMO,

KAJ POMENIJO.

1. KAJ POTREBUJEMO ZA IZVEDBO POSKUSA? KAJ BOMO UGOTAVLJALI? KAJ POMENIJO ZNAKI? 2. POSEJEMO VRTNO KREŠO IN LONČKE POSTAVIMO NA USTREZNA MESTA V UČILNICI: DVA

LONČKA NA OKENSKO POLICO, TRETJEGA POKRIJEMO S ŠKATLO ALI PA GA POSTAVIMO V OMARO.

3. NA LONČKE Z VODOODPORNIMI FLOMASTRI NARIŠEMO ZNAKE ALI NA MAJHNE LISTKE, KI JIH PRILEPIMO NA LONČEK, DA JIH MED SEBOJ NE ZAMENJAMO.

4. UČENCI NAJ NAPOVEDO, KAJ SE BO ZGODILO Z RASTLINAMI, KI BODO NA SVETLOBI IN JIH BOMO REDNO ZALIVALI; KAJ Z RASTLINAMI, KI BODO NA SVETLOBI IN JIH NE BOMO ZALIVALI TER S TISTIMI, KI NE BODO NA SVETLOBI, PA JIH BOMO REDNO ZALIVALI.

5. PO TREH DNEH NARIŠEJO STANJE V VSEH TREH LONČKIH IN GA PRIMERJAJO S SVOJO NAPOVEDJO.PO ENEM TEDNU PONOVIJO OPAZOVANJE IN SPET NARIŠEJO STANJE.

UČENCI, PREKO POSKUSA, UGOTAVLJAJO, KAJ POTREBUJEJO RASTLINE ZA

RAST!

OBREZOVANJE SADJA

LOPATENJE

SAJENJE SEJANJE

KAKO RASTE FIŽOL

1. V ŠOLI SMO Z NEKATERIMI ŽE IZPELJALI DEMONSTRACIJO SAJENJE FIŽOLA, Z

NEKATERIMI NE. KDOR LAHKO, SI PRIPRAVI LONČEK, ZEMLJO, SEME FIŽOLA IN

IZVEDE POSTOPEK S POMOČJO STARŠEV.

UČENCI DOBIJO SEME FIŽOLA, KI GA NATANČNO OPAZUJEJO. POVEDO, KAKŠNE

BARVE JE, KAKŠNE OBLIKE JE, KAJ VIDIJO NA SREDINI SEMENA.

2. DL SPODAJ: NAPIŠEJO ZGORNJI NASLOV V ZVEZEK RDEČA/ZELENA PIKA »

KAKO RASTE FIŽOL«.

OGLEDAJO SI SLIČICE. PREDVIDEVAJO, KAKO BI RAZVRSTILI SLIČICE, KI

PRIKAZUJEJO RAST FIŽOLA. PREVERITE REŠENO IN ZALEPIJO V ZVEZEK.

KNJIŽEVNOST

JURI MURI V AFRIKI

Tone Pavček

https://www.youtube.com/watch?v=lFtgonp5FW4

DEJAVNOSTI

➢ POSLUŠAMO PRAVLJICO.

➢ USTNO ODGOVORIMO NA

VPRAŠANJA:

• Kdo nastopa v pravljici?

• Kje se dogaja pravljica?

• Kdo je glavni junak?

• Zakaj se je Juri odpravil v Afriko?

• Kako je prišel tja?

• Kaj vse je Juri doživel v Afriki?

Pripovedujte.

• Zakaj se je odločil, da se vrne

domov?

• Ste kdaj podobni Juriju Muriju?

Kdaj?

KAJ LAHKO ŠE POČNEM?

➢ V ZVEZEK ZAPIŠEMO NASLOV KNJIGE, AVTORJA IN

NARIŠEMO PRIZOR IZ PRAVLJICE, KAKO ŽIVALI

POMAGAJO JURIJU MURIJU

KNJIŽEVNOST

JURI MURI DRUGIČ V AFRIKI

Tone Pavček

https://youtu.be/powenNu5WGs

DEJAVNOSTI

➢ POSLUŠAMO PRAVLJICO.

➢ USTNO ODGOVORIMO NA

VPRAŠANJA (KVIZ):

• Kako je Juri šel v Afriko?

• Kako je bilo, ko je prišel v Afriko?

Pripovedujte.

• Kdo je Jurija spremljal na potovanju po

Afriki? Sta postala prijatelja?

• Kaj vse sta Juri in Bongo doživela v

Afriki? Pripovedujte.

• Zakaj se je Juri odločil, da se bo vrnil

domov? Kdo je šel z njim?

• S čim sta potovala domov?

• Kako je bilo, ko sta prišla domov?

• Kaj jima je rekla mama?

KAJ LAHKO ŠE POČNEM?

➢ V ZVEZEK ZA

➢ PIŠEMO NASLOV KNJIGE, AVTORJA IN NARIŠEMO

PRIZOR IZ PRAVLJICE, KAKO JURIJ MURI POTUJE

DOMOV.

➢ S TARŠI SE IGRAMO KVIZ IN TAKO ODGOVARJAMO

NA ZGORNJA VPRAŠANJA

KNJIŽEVNOST

ZMAJ DIRENDAJ

Kajetan Kovič

DEJAVNOSTI

➢ PREBEREMO PRAVLJICO.

➢ PRIPOVEDUJEMO: ➢ Katere so književne osebe ➢ Ste si zapomnili, kaj je znal Zmaj Direndaj po francosko? Izgovorimo

»ževuzhonprrii« in jih vprašamo, če so slišali kak poseben glas. Povemo, da je to

francoski r in jih povabimo, da se ga naučijo izgovarjati. ➢ Pripovedujemo še o drugih književnih osebah: o novem županu, žalostnem Berniju

in kuharici Juli.

KAJ LAHKO ŠE POČNEM?

➢ V ZVEZEK ZAPIŠEMO NASLOV

KNJIGE, AVTORJA IN

NARIŠEMO PRIZOR IZ

PRAVLJICE: NARIŠEMO ZMAJA

DIRENDAJA IN V OBLAČEK

NAPIŠEMO, KAJ JE REKEL

NAJPOGOSTEJE. (POMAGAMO

JIM PRI PISANJU.) ➢ PREBEREMO BESEDILO, KI JE

NAPISANO NA PLAKATU. ➢ NAUČIMO SE BESEDILO. ➢ POVEMO, KAKŠNO ZAMISEL

JE DOBIL DIRENDAJ, KO JE

PREBRAL PLAKAT. ➢ SPODBUDIMO OTROKE, DA

PRIPOVEDUJEJO, KAJ SE JE

ZGODILO POTEM.

Nekoč je živel zmaj. Pravzaprav ni bil zmaj, ampak zmajček.

Imel je debele oči, zmajski rilček, šilasta ušesa in dolg rep,

ki je bil tudi zašiljen. Potepal se je po mestu in po deželi in

je bil nasploh zelo radoveden. Še posebej rad je imel

zmešnjave. Zato so ga klicali Zmaj Direndaj. Če je srečal

kakšnega kosmatega mačka ali kakšno drugo žival, je takoj

rekel: »Prosim vas.« To ni pomenilo, da ga v resnici za kaj

prosi. Slišalo se je tako, kot bi hotel reči: »Kaj pa vi

tukaj?« Ali: «Kaj pa si mislite!« Ali: »Kako si upate biti na

svetu?!« Ali kratko malo: »Zakaj tudi vi niste zmaj?« Mački

se za takšna vprašanja niso menili in so šli svojo pot. Zmaj Direndaj pa je znal »prosim

vas« povedati tudi po francosko. Malo je ponosljal in malo pogrknil in je rekel:

»Ževuzhonorrriii.« Zato so ga hodili gledat mnogi tujci, ki so obiskali zmajsko mesto. Nosili

so mu lizike in so se hoteli z njim pogovarjati. Ampak zmajček ni znal nobene francoske besede.

Tujce je samo gledal, lizal lizike in včasih rekel: »Ževuzhonprrriii.« Tako so se tujci odpravili

naprej, zmajček pa je preštel lizike, si jih nekaj spravil za slabe čase in se šel potepat po mestu.

Toda celo življenje ni mogoče lizati lizik. Zmajček je odrasel in v mestu so dobili novega

župana. Ta je rekel, da zmaji niso na svetu zato, da bi nagovarjali mačke in tujce, ampak da

morajo tudi delati in je dal vse brezposelne zmaje poloviti. Tako so v županovo pisarno

pripeljali tudi Zmaja Direndaja. Od jeze je pihal kot trije hudi angorski mački. Na pol užaljeno,

na pol jezno je rekel: »Prosim vas!« To naj bi pomenilo: »Kdo pa sploh ste vi ?!« Ali: »Kaj

vam pride na pamet?« Ali celo: »Tristo zelenih zmajev!« Župan pa je le zamahnil z roko in

rekel: »Nič ni treba prositi. Postal boš stražnik na mostu.« Tako je Zmaj Direndaj dobil službo.

Sprva mu je bilo kar všeč. Na mostu so razen njega čepeli še trije zmaji. Eden od njih je bil

njegov bratranec in tudi druga dva sta bila prijazna. Mimo njih so hodili na bližnji trg zmaji in

zmajklje. Ko je Zmaj Direndaj nekoč požvižgal luštni zmajčici, mu je njena mama pripeljala

eno okrog rilca. Potem nekaj dni ni mogel žvižgati. Zato je odtlej raje gledal po reki in čakal,

kdaj po priplavala pisana ladja. Ko je bil še majhen mu je mama za uspavanko pela: Po vodi

plava, po vodi plava ena ladja pisana. Zdaj pa ladje ni bilo od nikoder, ne pisane, ne bele. Zato

je povprašal bratranca, kako je tukaj z mornarico. Ta je rekel: »Tukaj se vozijo samo

podmornice.« »To je pa res dolgčas,« je rekel Zmaj Direndaj. Potem je sklenil, da bo svojim

otrokom, če jih bo kdaj imel, pel drugačno uspavanko: Pod vodo plava, pod vodo plava ena

plava podmornica. Ker podmornic ni mogel videti, si je spet začel ogledovati mimoidoče zmaje.

Bili so debeli in suhi, lepi in grdi, majhni in veliki. Mnoge zmajkle so imele po dva podbradka,

zmajčice pa so se valile čez most kot frnikule. Vsak dan je videl iste obraze in čez mesec dni

jih je znal na pamet. Začel se je dolgočasiti. Pomišljal je, kako bi si življenje malo podirendajil.

Nekega jutra se prebudil zelo dobre volje. Sanjalo se mu je, da je bil na tekmovanju

sladkosnedih zmajev. Dobil je prvo nagrado, ker je v eni uri pojedel eno večjo in dve manjši

tovarni čokolade. Zato je v kopalnici tako čofotal in škropil, da je bilo kmalu več vode na tleh

kakor v banji. Potem je začel žvižgati in nazadnje rekel: »Ne grem v službo.« Ko je slišal te

besede, se je malo začudil. Pogledal je po sobi, če ni kje še kakšen zmaj, ki pravi, da ne gre v

službo. Toda nobenega ni bilo ne levo ne desno, ne pod posteljo in ne v omari. Zmaj Direndaj

se je malo popraskal po debelem tilniku in rekel: »Prosim vas.« To naj bi pomenilo: »Torej sem

jaz tisti, ki ne gre v službo.« To ga je zelo razveselilo. Zaklenil je vežna vrata in odšel proti

mestu. Stražnemu mostu je od daleč pokazal osle in zavil proti trgu. Ker se mu je sanjalo o

čokoladi, je bil že navsezgodaj lačen. Hodil je med stojnicami in cedil sline. Potem si je kupil

lubenico. Bila je velika kot hlebec. Stisnil jo je pod pazduho in korakal mimo tržnic ob reki.

Mislil je, kako lepo bi bilo, če bi imel sedem glav kakor zmaji v starih pravljicah. Zadovoljno

si je zabrundal: Sedem glav in vsaka hrusta, kar ji pade v lačna usta. Medtem je po drugi strani

reke stopal Žalostni Berni in ni bil čisto nič dobre volje. Tega je bil kriv zmajski župan, ki je

zjutraj obiskal gasilce in si ogledal novo šolo. Ko je stopal čez stražni most, se mu je zazdelo,

da je nekaj narobe. Najprej je pomislil, da most visi. Potem je začel šteti zmaje. Naj je štel od

spredaj ali od zadaj, od leve ali od desne, zmeraj je naštel samo tri. »Tako torej,« je rekel jezno.

»Se že spet potepajo.« Takoj je dal poklicati Žalostnega Bernija. Žalostni Beni je bil

bernardinec in glavni stražnik v zmajskem mestu. Služil je že pod sedmimi župani. Ko je bil še

mlad in postaven, so ga klicali Lepi Berni. Toda pod vskaim novim županom je postal malo

manj lep in malo bolj otožen. Zato se ga je z leti prijelo ime Žalostni Berni. Zdaj je stal pred

županom kot precej velik kup nesreče. Hotel je salutirati, pa se mu ni najbolj posrečilo. »Kaj je

s tabo?« je rekel župan.«Si že navsezgodaj pijan? Kaj?« »Ne,« je z vročo sapo odgovoril Berni.

»Naduha,naduha.« »To, kar prihaja od tebe ni naduha,« je rekel župan, »ampak duh po rumu.

Če si zares bolan boš šel v zdravilišče. Ampak še prej boš poiskal Zmaja Direndaja. Ga bom že

naučil kozjih molitvic, pa tudi tebe, če ga ne najdeš. Razumeš? Kaj?« »Razumem,« je rekel

Berni skoz zobe. Potem je salutiral in odkorakal. Ni vedel, ali naj bo jezen, žalosten ali hud, ker

ga je župan že navsezgodaj tako okregal. Zato se je za prvim vogalom ustavil. Kot pravi

bernardinec je nosil pod vratom na ovratnico pripet sodček ruma. Zdaj je iz njega pošteno

potegnil. Po tem kravjem požirku se je odločil, da bo hud. Zapel si je pesmico: Zgodaj zjutraj

pasja dlaka Berni-pes na lov koraka. Hudo bevska, strašno laja, Išče Zmaja Direndaja. Seveda

pa Žalostni Berni sploh ni bil hud, ampak se je hudega samo delal. Ko je pretekel že sedem ulic,

dva podvoza in štiri trge, je nesrečnega zmaja zagledal na največjem mostu. Naslanjal se je na

ograjo in jedel veliko rdečo lubenico. »Sto mačkov!« je rekel Berni. »Tako torej: tukaj si!«

»Prosim vas,« je rekel Zmaj Direndaj. »Tukaj sem.« »Zakaj nisi v službi?« je vprašal Berni

uradno in ga s taco potrkal po trebuhu. »Kar tako,« je rekel Zmaj Direndaj in pljunil peško čez

ograjo. »A kar tako,« ga je oponašal Berni. »Pa v reko pljuvaš tudi kar tako, a ne?« »Kje pa,« je

rekel Zmaj Direndaj. »Peške učim plavati.« »Ti bom že dal peške!« je rekel Berni. »Me

veseli,« je rekel Zmaj Direndaj. »Najraje imam bučnice.« »Dvesto mačkov!« se je razjezil

Berni. »Ti se kar norčuj! Ampak jaz te bom odpeljal k županu!« »Odlično,« je rekel Zmaj

Direndaj. »Prav rad bi ga spet videl po dolgem času.« Vrgel je olupek lubenice v reko in nato

sta odkorakala proti županovi pisarni: Zmaj Direndaj spredaj, Berni pa za njim. Ko sta prišla

do gostilne PRI ZLATI PURI, je Zmaj Direndaj bil že spet lačen. »Kaj ko bi šla na malico?« je

rekel. »Marš naprej,« je zarenčal Berni. Nekaj časa sta hodila molče, pred gostilno PRI

ŽEJNEM ZMAJU pa je Direndaj spet poskusil: »Kaj ko bi šla na čaj?« »Naprej,« je ukazal

Berni. Iz tretje gostilne je zadišalo po klobasah. Na vratih se je svetil napis PRI PASJI

RADOSTI. Tokrat se Berni vabilu ni mogel upreti. Vstopila sta in sedla za veliko mizo. Berni

si je naročil pasjo radost z gorčico, Zmaj Direndaj pa tri hrenovke. Ker so mu teknile, si je dal

prinesti še tri kranjske klobase. Potem je bil še bolj lačen. Takoj je zahteval štiri naravne in pet

dunajskih zrezkov. Zraven je pospravil šest škafov solate, sedem gajbic krompirja in osem

različnih prikuh, vmes pa je spil devet litrov ribezovega soka. Berni je medtem komaj pojedel

pasjo radost. Gledal je zmaja in od začudenja je imel oči velike kot mlinske kamne. Zmaj

Direndaj pa je imel oči zmeraj manjše, zato pa trebuh napet kot vojaški boben. Vendar je za

posladek pospravil še kolobar sira, čokoladno torto, orehovo potico, dvanajst palačink in tri

pohorske omlete. Potem si je globoko oddahnil in rekel: »Prosim vas.« To naj bi pomenilo:

»Zdaj sem za silo sit.« »Upam,« je rekel Berni. Plačala sta in odzibala k vratom. Tam pa se je

ustavilo. Zmaj Direndaj je bil tako širok, da ni mogel skoz. »Počakati morava, da se malica

uleže,« je rekel. »Malica,« je prestrašeno rekel Berni. »Vsak čas bo kosilo in potem boš spet

lačen in potem bo še slabše. Raje te bom potisnil.« Berni je napel vse moči in Zmaja Direndaja

zagozdil med vrata, tako da ni mogel ne naprej ne nazaj. Pritekel je gostilničar, pritekli so gostje,

potiskali so in potiskali, a zaman. Gostilničar je zato poklical Debelo Julo, kuharico, ki je

spadala v težko kategorijo. Ta je s širokim zamahom odrinila potiskače, se prijela z rokami na

podboje in nastavila nogo na zmajev zadek. Potem je rekla: »Horuk!« in porinila s tako silo, da

je Zmaj Direndaj odletel čez strehe kot topovska krogla in je pristal šele v bližnji mestni okolici.

Najprej se mu je v glavi tako vrtelo, da je namesto »prosim vas« rekel:

»Ževuzhonprrriii.« Potem je videl, da ni padel med francoze, ampak na travnik. Čisto blizu je

tekel potok, malo naprej pa je bil gozd. Zmaju Direndaju je kraj ugajal. Začel se je klatiti in

potem se je klatil kar tri dni. Jedel je koruzo in gobe ter spal prvi dan pod hrastom, drugi dan

pod gabrom in tretji dan pod jelšo. Potem se je klatenja naveličal in se je vrnil v mesto. Tam se

je medtem marsikaj zgodilo. Najprej je hotel Žalostni Berni zapreti Debelo Julo. »Ti si

kriva,« je rekel strogo in jo s taco potrkal po trebuhu, »da je Zmaj Direndaj ušel.« Debela Jula

je Bernija prijazno počehljala za ušesih. »Poslušaj, Fifi,« je rekla, »ali hočeš da tudi iz tebe

napravim leteči krožnik?« Berni tega ni maral in je užaljen odšel. Ko je bil zunaj pa je postal

zelo hud. Rekel je: »Tristo mačkov!« in: »Jula – mula!« in še druge take stvari. Vendar ga nihče

ni poslušal. Potem je odkorakal v svojo pisarno. Tam se je napil ruma in še isti dan razposlal

tiralico za Zmajem Direndajem. Ko se je ta čez tri dni vrnil v mesto, je na zidovih zagledal

živobarvne plakate. Ustavil se je in bral: Iščemo ZMAJ DIRENDAJA, ki županu nagaja, ki nič

ne dela in samo je kdor ga vidi, naj brž pove! Za nagrado dobi zaboj s čokolado. Zmaj Direndaj

se je med branjem kar topil od zadovoljstva. Trikrat zaporedoma je rekel »prosim vas«, kar naj

bi pomenilo prvič: »To je res imenitno!«, drugič: »Takšnega zmaja pa še ne!« in tretjič kratko

malo: »Slava meni!« Seveda se ni ustavil samo pri prvem, ampak tudi drugem in tretjem in

četrtem plakatu in je vsakega posebej prebral. Pri petem je postal lačen, pri šestemu mu je prišlo

nekaj na misel, in ko je prebral še sedmega, je odločno odkorakal proti mestni hiši. Župan in

Žalostni Berni sta sedela v pisarni in župan je ravno hotel prilepiti znamko na pismo. Poslinil

jo je, a ko je pri vratih zagledal Zmaja Direndaja, je le malo manjkalo, da je ni požrl. »Prosim

vas,« je rekel Zmaj Direndaj, »prišel sem po čokolado.« Berni je skočil kvišku in rekel: »V

imenu postave…« »Mir!« je rekel župan in si pulil znamko iz jezika. »Pripeljal sem mene,« je

rekel Zmaj Direndaj, »in bi rad nagrado.« »Nagrado,« je ponovil župan, ki si je končno odtrgal

znamko z jezika in jo prilepil na pismo. »Dobil jo boš. Samo drugačno. Pravi se ji kruh in voda

in pogled skozi rešetke. Si že slišal za to? Kaj?« »Ne vem, kaj imate v mislih,« je rekel Zmaj

Direndaj in napravil nedolžen obraz. »Zakaj nisi na mostu?« je zagrmel župan. »Na mostu je

dolgčas,« je rekel prijazno Zmaj Direndaj. »Dolgčas,« je rekel župan posmehljivo. »Meni pa ni

dolgčas? Kaj? Nekaj je trebe delati. Ti bi pa samo jedel. Kaj?« »Čokolado,« je rekel Zmaj

Direndaj. »Ojoj,« je rekel župan in se je prijel za glavo. »Temu pa ni pomoči. Kaj naj napravim

z njim?« »Dajte mu drugo službo,« je predlagal Berni. »Kakšno pa?« je rekel župan. »saj nič

ne zna. Zato smo ga dali stražnika. Je sploh kdaj kaj delal? Lizal je lizike. Je to kakšno delo?

Kaj?« »Lahko lepi znamke,« je rekel Berni. »Znamke,« je rekel župan in se podrgnil po jeziku,

kot da bi tam še zmeraj imel znamko. »Mogoče pa res. Meni vzame to preveč časa. On pa ima

dolg moker jezik.« Tako je Zmaj Direndaj postal glavni znamkolepilec zmajskega mesta. Pred

magistratom si je postavil leseno hišico in v njej je lepil znamke za župana in za vse druge, ki

so to želeli. Da mu ni bilo dolgčas, je vsako deseto znamko prilepil narobe, vsako stoto pa požrl.

Spet so ga hodili gledat tujci in Zmaj Direndaj je, če ni imel ravno znamke na jeziku, govoril

»prosim vas« in »ževuzhonprrriii«. Nosili so mu lizike, ki jih je lizal v prostem času. Včasih ga

je obiskal tudi Berni, ki se je v zdravilišču iz Žalostnega spremenil v Veselega Bernija. Na

njegovo pismo je Zmaj Direndaj prilepil najlepšo znamko, potem pa sta skupaj odšla v gostilno

PRI PASJI RADOSTI. Iz previdnosti in za vsak primer sta zmeraj sedela na vrtu.

Pridobljeno iz Wikivira, dne: 25.3.20

GLASBENA UMETNOST

ŠUŠTARPOLKA

Kratko besedilo se ponavlja:

»VLEICI, VLEICI DRETO PA KLINCO ZABIJ«.

DEJAVNOSTI

➢ PREBEREMO PESEM IN SI POSKUŠAMO RAZLOŽITI O ČEM

GOVORI BESEDILO. RAZLOŽIMO BESEDE: ŠUŠTAR (čevljar), POLKA

(ples), ŠUŠTARPOLKA, DRETA (močna nit za šivanje usnja), KLINCA

➢ VEČKRAT SI PREDVAJAMO POSNETEK IN POSKUSIMO ZRAVEN

ZAPETI IN ZAPLESATI.

• Z gibi ponazarjamo delo šuštarja – vlečenje niti in zabijanje žebljev.

• Otroke naučimo pesem ob podajanju krajših glasbenih fraz. Ponavljajo in

hkrati izvajajo gibe.

• Ples: Šuštarpolka

• Otrok in starš (brat, sestra) se postavijo drug proti drugemu. Pokleknejo na

desno koleno, na levo naslonijo pest. Z desno roko ob melodiji »šivajo in

zabijajo«, pri medigri vstanejo, se primejo za pas in ramena zaplešejo

»polko«.

Posnetka pesmi:

https://youtu.be/VV8Sg5STsWY

https://youtu.be/omx9Pc1hFDo

GLASBENA UMETNOST

POTOČEK

Janez Bitenc

POTOČEK

Potoček postoj in poglej,

kje domek je tvoj mi povej!

Moj domek je tam pod goro,

kjer ptički veselo pojo.

Zakaj pa nemirno hitiš,

od doma in ptičkov bežiš?

Spet vrnem se spet pod goro,

ko dežek namoči zemljo.

DEJAVNOSTI

➢ PREBEREMO PESEM IN SI POSKUŠAMO RAZLOŽITI O ČEM

GOVORI BESEDILO.

➢ VEČKRAT SI PREDVAJAMO POSNETEK IN POSKUSIMO ZRAVEN

ZAPETI.

Posnetka pesmi:

https://youtu.be/kJGqlstSeAs

ŠPORT

DRUŽINSKI ŠPORTNI IZZIV

ENA, DVE, TRI,…RAZGIBAJMO SE, OHRANIMO ZDRAVO TELO IN NASMEŠEK

NA OBRAZU.

KAKO? VSAK TEDEN VAM BOMO PRIPRAVILI ŠPORTNI IZZIV.

KDO OPRAVLJA IZZIV? NAJBOLJE CELA DRUŽINA SKUPAJ, LAHKO SAMO

STARŠ IN OTROK ALI SESTRE, BRATI IN OTROK ALI PA SAM OTROK…

KAKO OPRAVIMO IZZIV? IZZIV JE USPEŠNO OPRAVLJEN, KO V TABELI

ZBEREMO 10 KLJUKIC. KLJUKICE PA NAPIŠEMO, KO USPEŠNO OPRAVIMO

NALOGO.

ČE ŽELIŠ, MI LAHKO POŠLJEŠ KAKŠNO SLIKICO, PREDLOG ZA IZZIV,…

tavcar.katja@gmail.com

VADBA PON TOR SRE ČET PET

NAREDIMO GIMNASTIČNE

VAJE, DA RAZGIBAMO

CELO TELO

15 MIN VADIMO POSKOKE

S KOLEBNICO

SPREHOD V NARAVO Z

VMESNIMI INTERVALI

TEKA

ŠE ENA POVEZAVA…

Razgibaj se skupaj s svojo najljubšo plišasto igračo.

https://www.youtube.com/watch?v=7VAEIkGmXno

Pa še…

PRISRČEN POZDRAV VSEM. BODITE DOBRO IN SKRBITE ZA VAŠE

ZDRAVJE IN ZDRAVJE VSEH. VEM, DA ZAGOTOVO POGREŠATE

TUDI PRIJATELJE, VENDAR BOLJ DOSLEDNO SE BOMO VSI SKUPAJ

DRŽALI OMEJITEV PREJ BO VSE SKUPAJ MINILO IN MANJ BO

POSLEDIC.

RADA VAS IMAM IN VAS POGREŠAM! KOMAJ ČAKAM, DA SE

VIDIMO. POZDRAVČEK IN OBJEMČEK.

Katja