navodila za izdelavo seminarske naloge - ecnm.si dragica/navodila za oblikovanje... · Šolski...
TRANSCRIPT
ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
ŠTUDIJSKI PROGRAM
Seminarska naloga
NAVODILA ZA IZDELAVO
SEMINARSKE NALOGE
Študent/-ka: Ime in priimek
Vpisna številka:
Predmet: Ime predmeta
Mentor/-ica:
Novo mesto, november 2015
vpišete ime
študijskega
programa
Tim
es N
ew R
om
an, 20
pt,
sred
insk
a pora
vn
ava
napišete naslov seminarske
naloge; Times New
Roman, 26 pt, krepko,
samo velike črke,
sredinska poravnava
Times New
Roman, 14 pt
Priimek, I.: Naslov seminarske naloge
II
POVZETEK
Navodila za izdelavo seminarske naloge služijo kot splošna navodila za seminarske naloge
in ostale pisne izdelke pri vseh predmetih. Predstavljena je splošna struktura in oblikovanje
naloge. Tudi ta navodila so oblikovana v skladu z zahtevami, ki so obravnavane. Pri
posameznih predmetih se določijo še dodatne zahteve, kot so npr. obseg naloge (za obseg
šteje osrednji del – od začetka Uvoda do konca Zaključka), morebitna dodatna obvezna
poglavja, ipd. V navodilih je na kratko predstavljeno tudi plagiatorstvo.
Ključne besede: seminarska naloga, plagiatorstvo, oblikovanje, slogi
Times New Roman, 14 pt,
krepko, samo velike črke
Times New Roman, 14 pt, krepko
Priimek, I.: Naslov seminarske naloge
III
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ............................................................................................................................ 1
2 STRUKTURA NALOGE ............................................................................................ 2
2.1 UVODNI DEL Z NASLOVNICO ......................................................................... 2
2.2 OSREDNJI DEL NALOGE ................................................................................... 2
2.2.1 Uvod ................................................................................................................ 3
2.2.2 Teoretični del naloge ....................................................................................... 3
2.2.3 Samostojni prispevek študenta ........................................................................ 3
2.2.4 Zaključek ......................................................................................................... 3
2.2.5 Literatura ......................................................................................................... 4
2.3 PRILOGE ................................................................................................................ 4
3 OBLIKOVANJE NALOGE ........................................................................................ 5
3.1 OBLIKOVANJE STRANI ..................................................................................... 5
3.2 SLOGI ..................................................................................................................... 5
3.3 SLIKE IN TABELE ................................................................................................ 6
3.3.1 Navajanje slik in tabel po Načinu 1 ................................................................. 6
3.3.2 Navajanje slik in tabel po Načinu 2. ................................................................ 7
3.4 SIMBOLI IN ENAČBE .......................................................................................... 7
3.4.1 Veličine, enote in simboli ................................................................................ 7
3.4.2 Enačbe ............................................................................................................. 9
4 NAVAJANJE LITERATURE .................................................................................. 11
4.1 NAVAJANJE LITERATURE PO NAČINU 1 .................................................... 11
4.1.1 Navajanje monografij .................................................................................... 11
4.1.2 Navajanje serijskih publikacij ....................................................................... 11
4.1.3 Navajanje člankov ......................................................................................... 12
4.1.4 Navajanje uradnih dokumentov ..................................................................... 13
4.1.5 Navajanje elektronskih virov ......................................................................... 13
4.2 NAVAJANJE LITERATURE PO NAČINU 2 .................................................... 14
4.2.1 Navajanje uporabljene literature v besedilu .................................................. 14
4.2.2 Tabele, slike in grafikoni ............................................................................... 15
4.2.3 Primeri navajanja virov: ................................................................................ 15
5 PLAGIATORSTVO ................................................................................................... 17
6 ZAKLJUČEK ............................................................................................................. 19
7 LITERATURA IN VIRI ............................................................................................ 20
7.1 LITERATURA IN VIRI - NAVAJANJE LITERATURE PO NAČINU 1 ........ 20
Priimek, I.: Naslov seminarske naloge
IV
7.2 LITERATURA IN VIRI - NAVAJANJE LITERATURE PO NAČINU 2 ........ 21
8 PRILOGE ................................................................................................................... 22
KAZALO TABEL
Tabela 1: Tabela ciljne vadbe na posameznih območjih srčnega utripa ............................... 6 Tabela 2: Tabela ciljne vadbe na posameznih območjih srčnega utripa ............................... 7
Tabela 3: Osnovne enote SI ................................................................................................... 8
KAZALO SLIK
Slika 1: Pozitivni stres ........................................................................................................... 7 Slika 2: Pozitivni stres ........................................................................................................... 7
Priimek, I.: Naslov seminarske naloge
1
1 UVOD
Navodila za izdelavo seminarske naloge so namenjena študentom in predavateljem Višje
strokovne šole in služijo kot splošna navodila za vse predmete. Osnova za ta navodila so
Priporočila za izdelavo diplomske naloge. Namen splošnih navodil je enak videz in struktura
vseh študentovih pisnih izdelkov med študijem. Predstavljena je splošna struktura in
oblikovanje naloge. Le-to je v največji možni meri enako oblikovanju diplomske naloge kot
študentovega končnega izdelka pri študiju. Tudi ta navodila so oblikovana z zahtevami, ki
so predstavljene v nadaljevanju, tako lahko študent tudi dejansko vidi, kaj posamezne
zahteve pomenijo. Pri posameznih predmetih se lahko določijo še dodatne zahteve, kot npr.
obseg naloge (za obseg šteje osrednji del – od začetka Uvoda do konca Zaključka),
morebitna dodatna obvezna poglavja ... Navodila lahko veljajo tudi za ostale pisne izdelke
študentov, na naslovnici v tem primeru ustrezno spremenimo poimenovanje. V navodilih je
na kratko predstavljeno tudi plagiatorstvo in splošni napotki študentu za preprečevanje
plagiatorstva.
V navodilih je predstavljeno navajanje literature na dva načina:
– Način 1: s številkami v oglatem oklepaju, v seznamu literature je literatura
navedena s številkami v zaporedju, kot je uporabljena literatura v seminarski
nalogi.
– Način 2: Navajanje uporabljene literature v besedilu s priimkom avtorja, letnico
in stranjo. V seznamu literature so avtorji navedeni po abecednem vrstnem redu.
V nadaljevanju teh navodil so primeri, ki se razlikujejo, za Način 2 osenčeni s sivo.
Priimek, I.: Naslov seminarske naloge
2
2 STRUKTURA NALOGE
Naloga je razdeljena na dva oz. tri dele:
– uvodni del z naslovnico,
– osrednji del naloge in
– priloge.
2.1 UVODNI DEL Z NASLOVNICO
Uvodni del naloge obvezno vsebuje naslovnico, povzetek s ključnimi besedami in kazala.
Morebitne dodatne vsebine uvodnega dela so lahko podane pri posameznih predmetih.
Naslovi v uvodnem delu so oblikovani enako kot v osrednjem delu naloge, vendar ne smejo
bit v kazalu (ne smejo imeti naslovnega sloga). Če v nalogi nimamo slik (tabel), tudi naslova
za ustrezno kazalo ne pišemo.
V povzetku celotno nalogo povzamemo v nekaj stavkih (do 150 besed), zato ga napišemo
čisto na koncu pisanja naloge. Obvezno navedemo predmet obravnave, postopke in kakšne
rezultate smo dosegli. V povzetku ne uporabljamo citatov, slik, tabel ipd. Pri ključnih
besedah navedemo do 5 različnih pojmov. Izberemo takšne pojme, ki resnično
okarakterizirajo našo nalogo.
2.2 OSREDNJI DEL NALOGE
Osrednji del naloge obsega:
– uvod,
– teoretični del naloge (izhodišča) – ki je lahko razdeljen na več poglavij,
– praktični del naloge oz. samostojni prispevek študenta,
– zaključek in
– seznam uporabljene literature.
Morebitne dodatne obvezne vsebine naloge so lahko določene pri posameznih predmetih. V
zahtevan obseg naloge, podan pri vsakem predmetu posebej, šteje samo obseg osrednjega
dela, od Uvoda do konca Zaključka.
Priimek, I.: Naslov seminarske naloge
3
2.2.1 Uvod
Uvod je podrobnejši opis, ki vpelje bralca v seminarsko nalogo in obsega približno 5 %
celotnega obsega naloge. V uvodu zajamemo odgovore na tri ključna vprašanja: kako, kaj,
zakaj:
– področje dela,
– namen in cilji tega dela ter
– metoda dela.
V uvodu ne uporabljamo slik, enačb ali tabel.
2.2.2 Teoretični del naloge
Teoretični del naloge naslovimo konkretno glede na vsebino poglavja. V teoretičnih
izhodiščih podrobno razložimo problem in predstavimo, kako se bomo lotili dela. Smiselno
je razdeljen na več enot, podprt s slikami in tabelami.
2.2.3 Samostojni prispevek študenta
V samostojnem prispevku študenta (obsega naj najmanj polovico celotnega obsega naloge)
podamo rešitve problemov, izračune, poglede … Poglavje naslovimo konkretno glede na
vsebino poglavja. Navedemo izsledke raziskav in prikažemo glavne, neizpodbitne rezultate,
brez ponavljanja. Rezultate komentiramo glede na literaturo, namen in cilje dela. Pišemo v
preteklem času, jasno in natančno, po logičnem zaporedju, ne pa po zaporedju dejanskega
dela.
2.2.4 Zaključek
Zadnje poglavje pred navedbo uporabljenih virov je Zaključek, v katerem povzamemo
temeljne ugotovitve in izpeljemo sklepe glede na teorijo in uporabljene postopke oz.
metodologijo. Kritično ocenimo metodologijo in izvedemo sklepe glede veljavnosti in
posplošenja ugotovitev. V zaključku podamo tudi napotke za nadaljnje delo na
obravnavanem področju.
Priimek, I.: Naslov seminarske naloge
4
2.2.5 Literatura
V seznamu literature in virov navedemo vse vire, ki smo jih uporabili pri izdelavi seminarske
naloge. Ne ločujemo virov slik in teksta, ampak jih navedemo v enem seznamu.
Posamezne vire številčimo s številkami v oglatem oklepaju, pri sklicevanju na vir pišemo
samo številko vira (v oglatem oklepaju), kar velja za navajanje literature po Načinu 1.
Po Načinu 2 uporabljeno v seznam literature in virov zapišemo po abecednem vrstnem
redu, v seminarski nalogi pa ob besedilu, kot je predstavljeno v poglavju 4.2.
Ne glede na to, za kateri način se odločimo, moramo v nalogi uporabljati samo enega,
nikakor pa mešano.
Vsak vir, ki ga navedemo, moramo v nalogi tudi dejansko uporabiti. Viri morajo biti
navedeni konkretno in nedvoumno. Na vsak vir se praviloma vsaj enkrat sklicujemo v tekstu.
2.3 PRILOGE
Kot priloge nalogi dodamo vse tisto, kar bi sicer obremenjevalo besedilo in ni nujna
sestavina le-tega, menimo pa, da bo dopolnilo razumevanje, sprožilo nove raziskave,
zadovoljilo zanimanje zahtevnejših bralcev ipd. Na vsako prilogo se moramo v tekstu vsaj
enkrat sklicevati, v nasprotnem primeru ni potrebna. Na prvi strani prilog navedemo seznam
vseh prilog, to je tudi zadnja stran, ki je oštevilčena in zadnji naslov v kazalu vsebine. Nato
sledijo posamezne priloge na neoštevilčenih straneh. Vsako prilogo številčimo in naslovimo,
kot je prikazano v prilogi teh navodil. Med priloge lahko recimo vključimo:
– sheme, ki bi bile preobsežne za vključitev v tekst,
– podrobne grafične prikaze,
– matematične izpeljave in konkretne izračune,
– uradne dokumente, ki smo jih uporabili ali ustvarili sami,
– neizpolnjen izvod anketnega vprašalnika,
– izvod izhodišč za intervju …
Priimek, I.: Naslov seminarske naloge
5
3 OBLIKOVANJE NALOGE
3.1 OBLIKOVANJE STRANI
Za seminarsko nalogo uporabimo format A4. Vse robove nastavimo na 3 cm razen desnega,
ki je 2,5 cm. Morebitne tabulatorje v glavi in nogi postavimo na 7,75 cm (sredinski tabulator)
in na 15,5 cm (desni tabulator). Številke strani postavimo v nogo na desni rob. Za številke
strani uporabimo pisavo Times New Roman velikosti 12 pt. Robove za glavo in nogo
nastavimo na 1,5 cm.
Strani uvodnega dela naloge (do Uvoda) številčimo z rimskimi številkami, na naslovnici ni
številke strani. Strani osrednjega dela naloge številčimo z arabskimi številkami, z Uvodom
začnemo strani številčiti z 1. V morebitnih prilogah strani ne številčimo.
Za morebitne nejasnosti glede oblikovanja upoštevajte videz teh navodil.
3.2 SLOGI
Besedilo naloge pišemo z navadnim slogom pisave Times New Roman velikosti 12 pt z
razmikom med vrsticami 1,5. Besedilo poravnamo obojestransko, med odstavki je razmik
12 pt. Celotno nalogo pišemo izključno s pisavo Times New Roman črne barve.
Glavna poglavja začenjamo na novi strani. Uporabljamo največ tri nivoje poglavij. Vsaka
delitev na (pod)podpoglavja je smiselna, če imamo vsaj dva, drugače delitev ni smiselna.
Posamezno poglavje ne more in tudi ne sme vsebovati samo označenega oz. oštevilčenega
seznama ali samo slike oz. tabele brez besedila ali samo enega stavka.
Vsi označeni seznami so oblikovani enako, za prvi nivo uporabimo simbol –, za drugi •.
Posamezni nivoji naslovov v kazalu vsebine naj bodo ustrezno zamaknjeni. Razmik med
vrsticami v kazalih je enojni. Vse številke strani v kazalih poravnamo na desni rob, s pikčasto
vodilno črto.
Natančne nastavitve slogov so zbrane v prilogi 11.
1 primer sklicevanja na prilogo
Priimek, I.: Naslov seminarske naloge
6
3.3 SLIKE IN TABELE
Slike (med slike štejemo tudi grafe, diagrame, skice ...) in tabele postavimo v nalogo na
mesta, kamor vsebinsko sodijo. Vsaka slika in tabela (tudi priloga) je v nalogi z namenom,
kar pomeni, da se moramo na vsako vsaj enkrat sklicevati v tekstu, z navedbo številke slike
oz. tabele. Vse slike in tabele številčimo zaporedno in jih tudi naslovimo. Naslove slik in
tabel začenjamo z veliko začetnico, brez pike na koncu naslova. Če sliko oz. tabelo
prevzamemo iz literature, se pod njo (pod napisom slike oz. pod tabelo) na vir sklicujemo
(uporabimo pisavo Times New Roman, velikosti 12 pt, sredinsko poravnano), vir pa obvezno
navedemo v seznamu literature. Za sklicem na vir ne pišemo pike. Slike in tabele z vsemi
morebitnimi dodatnimi elementi (»oblački«) ne smejo v nobenem primeru gledati izven
robov.
Slike in pripadajoče napise poravnamo sredinsko, brez oblivanja besedila. Slike številčimo
in naslovimo pod sliko, na vir se sklicujemo pod napisom, s sredinsko poravnavo. Če grafe
ali ostale podobne dodatne elemente številčimo posebej, vstavimo tudi kazalo grafov oz.
drugih elementov.
Tabele naj bodo poravnane sredinsko. Besedilo prvega stolpca praviloma poravnamo levo,
vseh ostalih sredinsko. V tabelah praviloma ne uporabljamo senčenja. Tabele številčimo in
naslovimo nad tabelo, sredinsko poravnano, na vir se sklicujemo pod tabelo, ravno tako
sredinsko poravnano. Če se tabela razteza prek več strani, potem na vsaki strani ponovimo
naslovno vrstico tabele.
3.3.1 Navajanje slik in tabel po Načinu 1
Avtorica [4] je v diplomski nalogi uporabila različne slike in več tabel.
Primer tabele:
Tabela 1: Tabela ciljne vadbe na posameznih območjih srčnega utripa
% od maksimalne frekvence Vpliv na telo
60–70 % Reguliranje telesne teže
70–80 % Aerobno območje za zdravo srce
80–100 % Športni trening
Vir: [9]
Priimek, I.: Naslov seminarske naloge
7
Primer slike:
Slika 1: Pozitivni stres
Vir: [9]
3.3.2 Navajanje slik in tabel po Načinu 2.
Škofljanc (2013, 18–30) v diplomski nalogi uporabila različne slike in več tabel.
Primer tabele:
Tabela 2: Tabela ciljne vadbe na posameznih območjih srčnega utripa
% od maksimalne frekvence Vpliv na telo
60–70 % Reguliranje telesne teže
70–80 % Aerobno območje za zdravo srce
80–100 % Športni trening
Vir: Poles (v: Škofljanc, 2013, 18)
Primer slike:
Slika 2: Pozitivni stres
Vir: Škofljanc (2013, 36)
3.4 SIMBOLI IN ENAČBE
3.4.1 Veličine, enote in simboli
Uporabo merskih enot določa Odredba o merskih enotah, katera določa skladnost s standardi
SIST ISO 2955, serije SIST ISO 31 in SIST ISO 1000. (Vir: [4])2
2 primer sklicevanja na vir po Načinu 1
OpozoriloSubjektivna
ocenaObvljadliva (ne)varnost
Pozitivni stres
OpozoriloSubjektivna
ocenaObvljadliva (ne)varnost
Pozitivni stres
Priimek, I.: Naslov seminarske naloge
8
Po Načinu 2 zapišemo:
Uporabo merskih enot določa Odredba o merskih enotah katera določa skladnost s standardi
SIST ISO 2955, serije SIST ISO 31 in SIST ISO 1000. (Gerkšič Lah, 2010, 12–15)
V nadaljevanju so v tem podpoglavju uporablja Način 1.
Osnovne enote SI so zbrane v tabeli (Tabela 3)3.
Tabela 3: Osnovne enote SI
osnovna veličina osnovna enota SI
ime simbol
dolžina meter m
masa kilogram kg
čas sekunda s
električni tok amper A
termodinamična temperatura kelvin K
množina snovi mol mol
svetilnost kandela cd
Vir: [4]
Za simbole fizikalnih veličin uporabljamo črke latinske ali grške abecede, pišemo jih vedno
ležeče. Pri uporabi indeksov velja:
– indekse, ki pomenijo simbol fizikalne veličine (npr. Cp – p: tlak, px – koordinata
x), pišemo ležeče,
– vse ostale indekse (npr. Umax – max: največja, µr – r: relativna, T1/2 – 1/2:
polovica) pa pišemo pokončno.
Indekse pišemo podpisano, potence pa nadpisano.
Pri pisanju enot je vedno treba točno upoštevati vse določene mednarodne simbole za enote.
Simbole enot pišemo praviloma z malimi črkami, izjema so enote, ki izhajajo iz lastnega
imena in jih pišemo z veliko začetnico. Enote nikoli nimajo indeksov. V tekstu uporabljamo
oznake ne pa imen enot. Simbol enote pišemo za merskim številom, med njima mora biti
3 primer sklicevanja na tabelo
Priimek, I.: Naslov seminarske naloge
9
(nedeljivi) presledek. Izjema so enote za ravninski kot, kjer ne sme biti presledka med
merskim številom in simbolom enote.
Števila pišemo s pokončno pisavo. Priporoča se združevanje številk v skupine po 3, kjer za
ločilo tisočic uporabljamo nedeljivi presledek (Ctrl + Shift + Preslednica), uporaba drugih
znakov (npr. pike) je prepovedana.
Za znak množenja uporabljamo sredinsko piko (·). Vsi operatorji (+, -, ·, /, =) so z obeh
strani obdani z nedeljivim presledkom. Decimalno ločilo je vejica in ne pika.
(Vir: povzeto po [3])4
3.4.2 Enačbe
Enačbe v nalogi uporabljamo v stavkih, vključno z ločili kot sta vejica ali pika, le da jih
pišemo v svoji vrstici, zamaknjeno za 2 cm in številčimo zaporedno, s številkami v oklepaju
na desnem robu. Za pisanje enačb uporabljamo vgrajen urejevalnik enačb, ki upošteva vsa
pravila, ki veljajo za pisanje enačb. Simbole, uporabljene v enačbi, pojasnimo neposredno
za enačbo, razen za simbole, ki smo jih pojasnili že pred enačbo v tekstu. Na enačbo se
sklicujemo enostavno s številko v oklepaju, brez navajanja, da gre za enačbo ali podobno.
Primer uporabe:
Kapacitivnost C je snovno geometrijska lastnost, določena z
𝐶 = 𝜀0𝜀r𝑆
𝑑, (1)
kjer je:
– 0 – dielektričnost praznega prostora,
– r – faktor relativne dielektričnosti,
– S – ploščina plošč kondenzatorja in
– d – razdalja med ploščama.
Ker za tok skozi kondenzator velja
𝑖 = 𝐶𝑑𝑢
𝑑𝑡, (2)
4 primer sklicevanja na vir po Načinu 1
Priimek, I.: Naslov seminarske naloge
10
za izračun časa polnjenja kondenzatorja uporabimo
𝑢 =1
𝐶∫ 𝑖 ∙ 𝑑𝑡. (3)
V primeru konstantnega toka lahko (3)5 zapišemo kot
𝑢 =1
𝐶𝑖 ∫ 𝑑𝑡
𝑡
0=
𝑖
𝐶𝑡, (4)
od koder sledi čas polnjenja kondenzatorja
𝑡 = 𝑢max ∙𝐶
𝑖p, (5)
kjer je:
– umax – napetost, na katero se kondenzator napolni in
– ip – polnilni tok.
5 primer sklicevanja na enačbo
Priimek, I.: Naslov seminarske naloge
11
4 NAVAJANJE LITERATURE
Vsako citiranje in povzemanje v tekstu mora obvezno imeti celotno referenco v seznamu
literature. Literaturo navajamo lahko na dva načina, obvezno pa moramo v celotni nalogi
uporabiti le 1 izbrani način.
Način 1: v oštevilčenem seznamu s številkami v oglatem oklepaju, kot je navedeno v
podpoglavju 4.1.
Način 2: kot je navedeno v poglavju 4.2.
4.1 NAVAJANJE LITERATURE PO NAČINU 1
4.1.1 Navajanje monografij
Obvezni elementi pri navajanju monografij so:
– priimek in prva črka imena avtorja oz. avtorjev,
– naslov in morebitni podnaslov dela ter
– kraj izdaje, založba in leto izdaje.
Primeri navajanja monografije:
[1] Kavčič, B., Poslovno komuniciranje, Ljubljana, Ekonomska fakulteta, 2000
[2] Stušek, P. in Podobnik, A., Celica, 1. izd., Ljubljana, DZS, 1995, ISBN 86-341-1667-
06
[3] Možina, S. et al., Management: Nova znanja za uspeh, Radovljica, Didakta, 2002
4.1.2 Navajanje serijskih publikacij
Obvezni elementi pri navajanju serijskih publikacij so:
– naslov in podnaslov serijske publikacije,
– kraj izdaje, izdajatelj ter začetek in morebiten konec izhajanja,
lahko pa navedemo tudi odgovornost (pred krajem izdaje) in ISBN (na koncu navedbe).
6 številka izdaje in ISBN nista obvezna elementa
Priimek, I.: Naslov seminarske naloge
12
Primer navajanja serijske publikacije:
[4] Otrok in knjiga: revija za vprašanja mladinske književnosti, književne vzgoje in s
knjigo povezanih medijev, Maribor, Mariborska knjižnica, Pedagoška fakulteta
Maribor, 1972–
4.1.3 Navajanje člankov
Obvezni elementi pri navajanju člankov v serijski publikaciji so:
– priimek in prva črka imena avtorja oz. avtorjev članka,
– naslov in podnaslov članka,
– naslov in podnaslov serijske publikacije ter
– letnica izida, letnik, številka in stran(-i).
Primera navajanja članka v serijski publikaciji:
[5] Možina, S., Odličnost in ustrezno postavljanje ciljev, Neprofitni management: prva
slovenska strokovna revija za promocijo vodenja v neprofitnem sektorju, 2005, let. 3,
št. 1, str. 17–23
[6] Puhar, J. in Kovšca, R., Nova vojna: čas brez meja, Marketing magazin: revija za
sodobne prijeme, 2008, št. 12, str. 10–13
Obvezni elementi pri navajanju člankov v zborniku so:
– priimek in prva črka imena avtorja oz. avtorjev članka,
– naslov in podnaslov članka,
– naslov in podnaslov zbornika (pred naslovom dodamo besedo »v«) ter
– letnica izida, letnik, številka in stran(i).
Primera navajanja članka v zborniku:
[7] Možina, S., Učeča se organizacija, v Organizacija, 2000, str. 468–471
[8] Puhar, J. in Kovšca, R., Nova paradigma: čas brez meja, v Oglaševanje prihodnosti:
5. marketinška konferenca Portorož, 1998, str. 150–155
Obvezni elementi pri navajanju anonimnih člankov v leksikonih, enciklopedijah in slovarjih:
– naslov in podnaslov publikacije ter
– kraj izdaje, založba, leto izdaje in stran.
Priimek, I.: Naslov seminarske naloge
13
Primer navajanja anonimnih člankov:
[9] Slovar slovenskega knjižnega jezika: druga knjiga: I-Na, Ljubljana, DZS, 1975, str. 81
4.1.4 Navajanje uradnih dokumentov
Obvezni elementi pri navajanju uradnih dokumentov so:
– ime oz. naslov uradnega dokumenta,
– institucija ter
– letnik (letnica) in številka,
lahko pa navedemo tudi datum in strani.
Primera navajanja uradnih dokumentov:
[10] Zakon o organiziranju in financiranju vzgoje in izobraževanja, Uradni list RS, št.
12/96
[11] SIST IEC 60364-4-43: 2009, Nizkonapetostne električne inštalacije – 4-43. del:
Zaščitni ukrepi – Zaščita pred nadtoki
4.1.5 Navajanje elektronskih virov
Pri navajanju elektronskih virov je potrebno upoštevati vse elemente navajanja vira, ki
veljajo pri monografskih publikacijah. Za naslovom v oklepaju napišemo vrsto gradiva (npr.
CD-ROM, DVD-ROM, videoposnetek, za spletne vire pišemo online). Za spletne vire je
obvezna tudi navedba:
– datuma uporabe vira in
– dostopnost (navesti moramo konkretne URL).
Primer navajanja elektronskih virov:
Prešeren, F., Izbrana poezija dr. Franceta Prešerna, (online), 1996, uporabljeno: 5. 10.
1998, dostopno na: http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/ponudba/1996/preseren
Priimek, I.: Naslov seminarske naloge
14
4.2 NAVAJANJE LITERATURE PO NAČINU 2
4.2.1 Navajanje uporabljene literature v besedilu
Seminarska naloga mora obvezno vsebovati citiranje (dobesedno navajanje besed ali delov
besedila iz drugega pisnega dokumenta) in povzemanje (splošno povzemanje iz drugega
objavljenega dokumenta). Pri citiranju je v besedilu obvezno dobesedne navedbe označiti z
narekovaji in v okroglem oklepaju navesti bibliografske podatke: priimek avtorja, letnico
izdaje, stran. Prav tako je potrebno tudi za povzemanje v okroglem oklepaju navesti priimek
avtorja, letnico izdaje in stran oz. strani, iz katerih je povzeto. Če uporabljamo ali
povzemamo besedilo, ki je bilo že objavljeno, pa tega ne navedemo kot sestavni del besedila,
s popolnimi bibliografski podatki pa obvezno v seznamu literature, gre za plagiat.
Primer dobesednega citiranja enega avtorja
»Komuniciranje predstavlja eno bistvenih dejavnosti, ki omogoča obstoj in razvoj
posamezniku in organizaciji« (Kavčič, 2000, 1).
Primer dobesednega citiranja dveh avtorjev
»Dobra komunikacija je življenjska sila podjetja« (Heller in Hindle, 2001, 18).
Primer dobesednega citiranja, če sta več kot dva avtorja
Pišemo priimek prvega avtorja in et al., kot je prikazano v nadaljevanju.
»Vodenje je sposobnost vplivanja, spodbujanja in usmerjanja sodelavcev k doseganju
želenih ciljev« (Možina et al., 2002, 499).
Primer dobesednega citiranja sredi povedi
Slovar slovenskega knjižnega jezika (1994, 874) navaja, da je plagiat »kar je prepisano,
povzeto od drugod in objavljeno, prikazano kot lastno«.
Primer sklicevanja na vir, ki je citiran v drugem viru
V seznamu literature je potrebno navesti oba avtorja, kot je prikazano v nadaljevanju:
Trstenjak (v: Kavčič, 2000, 306) navaja, da so »splošni fiziološki učinki barv …«
Priimek, I.: Naslov seminarske naloge
15
Primer povzemanja
Možina razlaga, da je vodenje sposobnost vodje, da vpliva, spodbuja in usmerja druge, da
bi dosegli želene cilje. Opredeljuje tudi … Povzeto po: Možina (et al., 2002, 15–17).
Primer citiranja elektronskega vira
»Dobesedno citiramo, kar je novo ali pomembno. Citati naj bodo čim krajši in smiselno
vključeni v besedilo. Morajo se popolnoma ujemati z izvirnikom. Če je citat predolg, ga
skrajšamo tako, da nepomembno izpustimo in manjkajoči del nadomestimo s tremi pikami
v oklepaju [...]« (http://www2.arnes.si/~ljzotks2/gzm/dokumenti/literatura.html, 10. 10.
2008).
Primer uporabe lastnega vira
Lasten vir navedemo, če uporabljamo lastne slike, grafikone, tabele in želimo poudariti
avtorstvo. V oklepaju navedemo tudi letnico, brez končne pike.
4.2.2 Tabele, slike in grafikoni
Tabele, slike in grafikoni so postavljeni na mesta, kamor vsebinsko sodijo. V besedilu jih
omenimo z navedbo njihove številke. Oštevilčimo jih zaporedno z arabskimi številkami in
jih naslovimo. Morebitne legende pišimo brez okvirov čim bliže tabelam, grafikonom ipd.
Če je tabela ali slika prevzeta iz literature, mora biti pod njo naveden vir (celotna
bibliografska navedba pa v seznamu literature): priimek avtorja, letnica, številka strani. Kjer
avtor ni znan, navedemo naslov dela, letnico in številko strani. Če gre za spletni vir,
napišemo točen http-naslov in v okroglem oklepaju datum dostopa. Za naslovi in viri ne
pišemo pike.
4.2.3 Primeri navajanja virov:
– Vir: http://www.zavod-irc.si/sl/impletum/ (15. 8. 2008)
– Vir: Prirejeno po: http://www.zavod-irc.si/sl/aktualno_impletum/ (15. 8. 2008)
– Vir: Lasten (2012). (Navedite, če uporabljate lastne slike.)
Priimek, I.: Naslov seminarske naloge
16
Če je naslov spletnega vira dolg, uporabimo aplikacijo za krajšanje spletnih virov (krajšanje
URL naslovov), vendar v seznamu literature obvezno navedemo natančen naslov spletnega
vira.
Primer:
Vir: http://www.google.si/imgres?imgrefurl=http://www.sloveniaholidays.com/kozmeticni
salon-lan-art-prenocisca-na-slovenskiobali.html&tbnid=coSUJBtUqDlUzM:&docid=Y-
Kwc86Gh2h0G4M&h=330&w=440 (15. 8. 2014)
Ali krajše: Vir: http://url.zbirka.net/?zgft2r (15. 8. 2014)
Priimek, I.: Naslov seminarske naloge
17
5 PLAGIATORSTVO
Za plagiatorstvo navadno smatramo kopiranje vsebine drugega dela ali uporabo izposojenih
idej nekoga drugega. Vendar je plagiatorstvo mnogo več od tega. Glede na Plagiarism.org
lahko kot plagiatorstvo smatramo:
– prikazovanje tujega dela kot lastno,
– kopiranje teksta ali idej nekoga drugega brez navedbe vira,
– opustitev narekovajev pri citiranju,
– navajanje nepravilnih podatkov o viru,
– kopiranje teksta in spreminjanje posameznih besed v njem brez navedbe vira ali
– kopiranje tolikšne količine teksta ali idej iz drugega vira, da predstavljajo večji del
novega dela, ne glede na to, ali je vir naveden ali ne.
Deset najpogostejših tipov plagiatorstva je:
1. Kloniranje: delo je dobesedni prikaz celotnega tujega dela kot lastno.
2. Kopiranje: bistveni del dela vsebuje nespremenjen tekst enega samega vira.
3. Zamenjava: sprememba ključnih besed v tekstu toda bistvena ohranitev vsebine vira.
4. Mešanica: preureditev teksta iz več virov v smiselno celoto.
5. Recikliranje: ponovna uporaba prejšnjih del brez citiranja.
6. Hibrid: delo vsebuje dobesedno citirane dele drugih virov s kopiranimi prehodi brez
citiranja.
7. Zmešnjava: kombinacija kopiranega materiala iz več različnih virov.
8. Napaka 404: delo vsebuje citiranje neobstoječih virov ali netočne informacije o virih.
9. Zbiranje: delo vsebuje pravilno citiranje toda ne vsebuje skoraj nič avtorskega
prispevka.
10. Re-tweet: delo vsebuje pravilno citiranje, besede in/ali struktura teksta ostaja
preblizu originalnemu.
(Vir: povzeto po [6], [7], [8])7
7 sklicevanje na vir po Načinu 1
Priimek, I.: Naslov seminarske naloge
18
Sankcije v primeru plagiatorstva so v najslabšem primeru negativna ocena seminarske
naloge, zato je potrebno upoštevati naslednja priporočila:
– sproti med pisanjem naloge urejamo seznam literature in se sklicujemo na vir,
– vse citate opremimo z narekovaji in sklicevanjem na vir,
– daljše citate (vendar ne daljše od nekaj stavkov) ločimo od ostalega teksta z
zamikom 1 cm od robov navznoter.
Priimek, I.: Naslov seminarske naloge
19
6 ZAKLJUČEK
V Navodilih za izdelavo seminarske naloge so predstavljena splošna navodila za izdelavo
seminarskih nalog in drugih pisnih izdelkov študentov, ki jih morajo študenti dosledno
upoštevati, še zlasti avtorstvo oz. dosledno uporabo citiranja in navajanja virov. Pomembno
je tudi, da se v celotni nalogi uporablja le en izbrani način (Način 1 ali Način 2).
Priimek, I.: Naslov seminarske naloge
20
7 LITERATURA IN VIRI
7.1 LITERATURA IN VIRI - NAVAJANJE LITERATURE PO NAČINU 1
Literatura zapisana po uporabljenem zaporedju s številkami v oglatem oklepaju.
[1] Pintarič, T., Priporočila za izdelavo diplomske naloge, (online), uporabljeno: 29. 1.
2013, dostopno na: http://www.ecnm.si/dokumenti/Tehnična_navodila_dipl_
naloge.docx
[2] Interno gradivo ŠC Novo mesto, Višja strokovna šola
[3] Gerkšič Lah, M., Pisanje veličin, enot in simbolov, Elektrotehniška revija, 2010, št. 3,
str. 12–15
[4] Odredba o merskih enotah, Uradni list RS, št. 26/01, 12. 4. 2001, str. 2804
[5] Odredba o spremembah Odredbe o merskih enotah, Uradni list RS, št. 109/09,
28. 12. 2009, str. 14875
[6] Plagiarism.org, What is plagiarism?, (online), uporabljeno: 30. 1. 2013, dostopno na:
http://plagiarism.org/plagiarism-101/what-is-plagiarism/
[7] Plagiarism.org, Types of plagiarism, (online), uporabljeno: 30. 1. 2013, dostopno na:
http://plagiarism.org/plagiarism-101/types-of-plagiarism/
[8] Biblioblog, Plagiatorstvo in njegovo odkrivanje, (online), uporabljeno: 30. 1. 2013,
dostopno na: http://www.biblioblog.si/2011/03/plagiatorstvo-in-njegovo-odkrivanje.
html
[9] Škofljanc, A., Vpliv velnesa na dobro počutje, Diplomska naloga, Novo mesto: Šolski
center, 2013
Priimek, I.: Naslov seminarske naloge
21
7.2 LITERATURA IN VIRI - NAVAJANJE LITERATURE PO NAČINU 2
Literatura zapisana po abecednem vrstnem redu.
Biblioblog, Plagiatorstvo in njegovo odkrivanje, (online), uporabljeno: 30. 1. 2013,
dostopno na: http://www.biblioblog.si/2011/03/plagiatorstvo-in-njegovo-odkrivanje.html
Gerkšič Lah, M., Pisanje veličin, enot in simbolov, Elektrotehniška revija, 2010.
Odredba o merskih enotah, Uradni list RS, št. 26/01, 12. 4. 2001.
Odredba o spremembah Odredbe o merskih enotah, Uradni list RS, št. 109/09, 28. 12. 2009.
Plagiarism.org, What is plagiarism?, (online), uporabljeno: 30. 1. 2013, dostopno na: http://
plagiarism.org/plagiarism-101/what-is-plagiarism/
Plagiarism.org, Types of plagiarism, (online), uporabljeno: 30. 1. 2013, dostopno na: http://
plagiarism.org/plagiarism-101/types-of-plagiarism/
Pintarič, T. Priporočila za izdelavo diplomske naloge, (online), uporabljeno: 29. 1. 2013,
dostopno na: http://www.ecnm.si/dokumenti/Tehnična_navodila_dipl_naloge.docx
Škofljanc, A. Vpliv velnesa na dobro počutje. Diplomska naloga. Novo mesto: Šolski center,
2013.
Priimek, I.: Naslov seminarske naloge
22
8 PRILOGE
Priloga 1: Nastavitve slogov
Priloga 2: Dodatna navodila za seminarsko nalogo pri predmetu Praktično izobraževanje
Priloga 1: Nastavitve slogov
– Navaden: Times New Roman, 12 pt, obojestranska poravnava, razmik med vrsticami
1,5, razmik po odstavku 12 pt,
– Glava: Times New Roman, 10 pt, krepko, enojna spodnja obroba odstavka,
– Napis: Times New Roman, 10 pt, krepko, sredinska poravnava, barva pisave
Samodejno (črna)
– Naslov 1: Times New Roman, 14 pt, krepko, samo velike črke, prelomi stran pred,
številčenje odstavka oblike (1 Naslov), barva pisave Samodejno (črna), razmik po
odstavku 18 pt,
– Naslov 2: Times New Roman, 12 pt, krepko, samo velike črke, številčenje odstavka
oblike (1.1 Naslov), barva pisave Samodejno (črna), razmik pred in po odstavku
12 pt,
– Naslov 3: Times New Roman, 12 pt, krepko, številčenje odstavka oblike (1.1.1
Naslov), barva pisave Samodejno (črna), razmik pred in po odstavku 12 pt,
– Kazalo vsebine 1: Times New Roman, 12 pt, krepko, samo velike črke, enojni razmik
med vrsticami,
– Kazalo vsebine 2: Times New Roman, 12 pt, samo velike črke, enojni razmik med
vrsticami,
– Kazalo vsebine 3: Times New Roman, 12 pt, enojni razmik med vrsticami,
– Kazalo slik: Times New Roman, 12 pt
Priloga 2: Dodatna navodila za seminarsko nalogo pri predmetu Praktično
izobraževanje
Temo seminarske naloge izbere študent v soglasju z mentorjem v podjetju, mora jo pa
potrditi tudi organizator praktičnega izobraževanja na šoli.
Na naslovnici dodajte tudi podatke o podjetju in mentorju v podjetju.
V uvodnem delu je obvezna zahvala. Pišemo jo pred povzetkom, na svoji strani. Zahvala naj
bo konkretna in naslovljena. “Zahvala vsem, ki so kakorkoli pomagali” in podobno je
nesmisel! Običajno se zahvalimo podjetju, mentorju in posameznikom, ki so po svoje
dejansko in konkretno pomagali pri nastajanju seminarske naloge.
Obseg seminarske naloge je med 15 000 in 25 000 znaki, brez presledkov, šteto od Uvoda
do vključno Zaključka. Najustreznejše število poglavij glede na obseg seminarske naloge je
6, v vsakem primeru pa naj jih ne bo več kot 7. Raje uporabimo smiselno razdelitev na
podpoglavja in podpodpoglavja.
Obvezno 2. poglavje v osrednjem delu je Predstavitev podjetja. Opišemo osnovne podatke
o delodajalcu in delovnem mestu, kjer smo opravljali praktično izobraževanje:
– področje delovanja,
– proizvodni program,
– program storitev,
– obseg, …
Predstavitev podjetja naj ne bo daljša od 2000 znakov.
Obvezno 3. poglavje v osrednjem delu je Komunikacija in organizacija na delovnem
mestu. V poglavju navedemo povzetke lastnih ocen komunikacije in organizacije na
delovnem mestu:
– komunikacijske strukture in kulture,
– vključevanje v timsko delo,
– uporaba prepričljivega komuniciranja (poslušanje, vprašanja, argumentacija),
– uporaba informacijsko komunikacijske tehnologije, …
Poglavje Komunikacija in organizacija na delovnem mestu naj obsega 1000 znakov do 2000
znakov.
Povzetek
Povzetek je namenjen splošni predstaviti naloge: katero tematiko/problematiko obravnavate,
v katerem podjetju, zakaj ste se lotili obravnave izbrane problematike in kako, ter
predstavite, kakšni so glavni rezultati vašega dela. V povzetku seminarske naloge ne
predstavljajte eksplicitno namena, ciljev, metod dela. To naredite v uvodu. Povzetek naj bo
celotna naloga “skrajšana“ v nekaj povedi oz. vrstic (80 do 150 besed):
– Kaj je predmet dokumenta oziroma dela?
– Kateri oziroma kakšni so rezultati?
Ob koncu povzetka dodate bistvene ključne besede, ki najbolj transparentno povzemajo
vsebino vaše seminarske naloge. Uporabite med 3 in 5 ključnih besed.
Primer:
Ključne besede: poslovno komuniciranje, odnosi v podjetju, motivacija