navodila za izdelavo seminarske naloge iz 4. izpitne enote na

SREDNJA EKONOMSKA IN TRGOVSKA ŠOLA NOVA GORICA

NAVODILA ZA IZDELAVO SEMINARSKE NALOGE IZ 4. IZPITNE ENOTE

NA POKLICNI MATURI

PREDMET: KEMIJA IN POZNAVANJE BLAGA

Avtor: Zdenka ŠFILIGOJAlenka ZAGOŽEN

Nova Gorica, junij 2003

ŠFILIGOJ, Z. in A. ZAGOŽEN Navodila za izdelavo seminarske naloge…Gradivo. Nova Gorica, Srednja ekonomska in trgovska šola, 2003 I

KAZALO

1 UVOD........................................................................................................................ 1

2 TEHNIČNO OBLIKOVANJE SEMINARSKE NALOGE..............................................22.1 VELIKOST, PAPIR IN TISK........................................................................................22.2 ROBOVI..................................................................................................................... 22.3 RAZDALJA MED VRSTICAMI....................................................................................22.4 ŠTEVILČENJE STRANI.............................................................................................22.5 POUDAREK...............................................................................................................32.6 ŠTEVILČENJE POGLAVIJ, PODPOGLAVIJ, SEKCIJ IN PODSEKCIJ.......................32.7 OPOMBE POD ČRTO (FOOTNOTES).......................................................................32.8 ENAČBE IN FORMULE..............................................................................................32.9 VERZI........................................................................................................................ 32.10 TABELE IN SLIKE......................................................................................................42.11 PRILOGE...................................................................................................................4

3 RAZVRSTITEV POSAMEZNIH DELOV SEMINARSKE NALOGE.............................53.1 NASLOVNA STRAN...................................................................................................53.2 SPROTNI NASLOV = PAGINA VIVA..........................................................................63.3 IZVLEČEK IN KLJUČNE BESEDE.............................................................................73.4 KAZALA..................................................................................................................... 7

3.4.1 KAZALO VSEBINE....................................................................................................73.4.2 KAZALO SLIK............................................................................................................83.4.3 KAZALO OKRAJŠAV IN SIMBOLOV..........................................................................8

3.5 ZNAČILNOSTI GLAVNEGA BESEDILA......................................................................83.5.1 UVOD........................................................................................................................ 83.5.2 GLAVNI DEL..............................................................................................................83.5.3 SKLEPNI DEL............................................................................................................9

3.6 ZAHVALE...................................................................................................................93.7 VIRI IN LITERATURA.................................................................................................93.8 PRILOGE................................................................................................................. 10

4 ZNANSTVENA OPREMA SEMINARSKE NALOGE – ZNANSTVENI APARAT........104.1 OPOMBE POD ČRTO..............................................................................................104.2 CITATI...................................................................................................................... 124.3 REFERENCE...........................................................................................................13

5 PRAVILA ZA NAVAJANJE VIROV...........................................................................145.1 MONOGRAFIJE.......................................................................................................14

5.1.1 MONOGAFIJE – EN AVTOR....................................................................................145.1.2 MONOGRAFIJE - DVA ALI TRIJE AVTORJI.............................................................155.1.3 MONOGRAFIJE – VEČ KOT TRIJE AVTORJI..........................................................15

5.2 DELI PUBLIKACIJ: ČLANKI, REFERATI, ….............................................................165.2.1 ČLANKI V MONOGRAFIJI, ZBORNIKU...................................................................165.2.2 REFERATI NA KONGRESIH, POSVETOVANJIH.....................................................165.2.3 ČLANKI V SERIJSKI (PERIODIČNI) PUBLIKACIJI- REVIJI......................................175.2.4 ČLANKI V SERIJSKI PUBLIKACIJI – ČASNIKU.......................................................17

5.3 URADNI DOKUMENTI.............................................................................................175.4 ELEKTRONSKE PUBLIKACIJE................................................................................18

5.4.1 ELEKTRONSKE MONOGRAFIJE, PODATKOVNE ZBIRKE IN RAČUNALNIŠKI PROGRAMI KOT CELOTNI DOKUMENTI...............................................................18

5.4.2 DELI ELEKTRONSKIH MONOGRAFIJ, PODATKOVNIH ZBIRK IN RAČUNALNIŠKIH PROGRAMOV.........................................................................................................18

ŠFILIGOJ, Z. in A. Zagožen Navodila za izdelavo seminarske naloge…Gradivo. Nova Gorica, Srednja ekonomska in trgovska šola, 2003 II

5.4.3 PRISPEVKI V ELEKTRONSKIH MONOGRAFIJAH, PODATKOVNIH ZBIRKAH IN RAČUNALNIŠKIH PROGRAMIH..............................................................................19

5.5 ELEKTRONSKE SERIJSKE PUBLIKACIJE..............................................................205.5.1 ELEKTRONSKE SERIJSKE PUBLIKACIJE V CELOTI.............................................205.5.2 ČLANKI IN DRUGI PRISPEVKI................................................................................205.5.3 ELEKTRONSKA SPOROČILA..................................................................................21

5.6 SERIJSKE PUBLIKACIJE V ELEKTRONSKI OBLIKI...............................................215.7 NETISKANE IN DRUGE PUBLIKACIJE....................................................................21

6 LITERATURA..........................................................................................................22

7 PRILOGE................................................................................................................. 23

ŠFILIGOJ, Z. in A. Zagožen Navodila za izdelavo seminarske naloge…Gradivo. Nova Gorica, Srednja ekonomska in trgovska šola, 2003 III

KAZALO SLIK

Slika 1........................................................................................................................................... 2Slika 2........................................................................................................................................... 6

ŠFILIGOJ, Z. in A. ZAGOŽEN Navodila za izdelavo seminarske naloge…Gradivo. Nova Gorica, Srednja ekonomska in trgovska šola, 2003 1

1 UVOD

V gradivu smo predstavili navodila za izdelavo seminarske naloge za 4. izpitno enoto poklicne mature iz predmeta kemija in poznavanje blaga v programu ekonomski tehnik – komercialno področje. Osnova navodilom so mednarodni standardi ISO (ISO 7144, SIST ISO 214, SIST ISO 690, SIST ISO 690-2). Uporaba standardov ni obvezna, temveč pomenijo le priporočilo, saj njihova uporaba omogoča sistematično poenotenje pri oblikovanju pisnih nalog in pri navajanju virov informacij in literature. Priporočamo, da se dijaki seznanijo z navodili v okviru knjižničnih informacijskih znanj. Za to jih usposablja knjižničar. Pri tem mu pomaga učitelj.

Pri izdelavi navodil smo se prilagajali stopnji izobrazbe, usmeritvi šole ter stopnji zahtevnosti pisnega izdelka (seminarske naloge). Naša navodila so namenjena dijakom zadnjih letnikov, ki opravljajo poklicno maturo iz predmeta kemija in poznavanje blaga. S seminarsko nalogo dijak dokaže, da je dosegel določeno raven teoretičnega znanja, sposobnost povezovanja le-tega s praktičnimi znanji ter razvil kritičen pristop do obravnavanih problemov. Z nalogo dijak dokaže tudi samostojnost iskanja in uporabe strokovnih virov, potrebnih za pripravo pisnega izdelka.

Prvi del gradiva vsebuje tehnično obliko seminarske naloge, razvrščanje posameznih delov seminarske naloge ter na kaj morajo biti dijaki pozorni pri oblikovanju uvoda, glavnega in sklepnega dela naloge. Dijaki usvojijo pojem znanstvenega aparata. V drugem delu gradiva pa smo predstavili pravila za navajanje virov pri monografijah, serijskih publikacijah, uradnih dokumentih ter elektronskih publikacijah.

Menimo, da bodo navodila za izdelavo seminarske naloge v veliki meri prispevala k večji informacijski pismenosti in k boljši pripravljenosti dijakov na poklicno in zasebno življenje v informacijsko zelo zahtevnem 21. stoletju.

Navodila so pripravljena na osnovi osnutka, ki smo ga obravnavali na študijski skupini za kemijo in poznavanje blaga. Pri končni izdelavi in oblikovanju navodil smo upoštevali pripombe, mnenja in priporočila učiteljev, ki poučujejo ta predmet. Kot vodilo za izdelavo naloge pa je služila publikacija Milene Bon v sodelovanju s Polono Lah – Segret Navodila za izdelavo pisnih nalog po mednarodnih standardih ISO.


2 TEHNIČNO OBLIKOVANJE SEMINARSKE NALOGE1

2.1 VELIKOST, PAPIR IN TISKVelikost lista je A4 format2, bel papir in črne črke, velikost črk teksta je 12.

2.2 ROBOVIZgornji rob je 35 mm (nad naslovom) in 20 mm (nad živo pagino), zunanji 25 mm, spodnji 29 mm, notranji pa 30 mm.

Sl. 1: Nastavitve za pripravo strani - odmik od robov (Microsoft Word 98)

2.3 RAZDALJA MED VRSTICAMITipkamo jo z razmakom enojno ali ena in pol (Microsoft Word 98: Oblika, odstavek, Zamiki in razmiki, Razmik vrstic enojno, ena in pol vrstice).

2.4 ŠTEVILČENJE STRANIŠtevilčenje strani naj bo zaporedno z arabskimi številkami blizu zunanjega roba na vrhu strani. S številčenjem pričnemo na prednji strani prve tiskane strani. Naslovno stran se šteje, vendar se je ne označuje.

1 ISO 71442 ISO R 169


Če imamo več vrst kazal, jih številčimo z rimskimi številkami. Z arabskimi številkami od 1 naprej pa nadaljujemo številčenje na strani, kjer začnemo pisati uvod.

2.5 POUDAREKPoudarimo POGLAVJA, PODPOGLAVJA, SEKCIJE in PODSEKCIJE.

2.6 ŠTEVILČENJE POGLAVIJ, PODPOGLAVIJ, SEKCIJ IN PODSEKCIJ

Številčenje naj bo dekadično (desetiško, sestoječe iz desetiških enot)3, samo z arabskimi številkami, ločenimi s piko4.

2.7 OPOMBE POD ČRTO (FOOTNOTES)Opombe pod črto so neke vrste pojasnilo posameznih besed, misli, imen, ene ali več povedi. Več o vsebini in namenu opomb v seminarski nalogi bomo povedali v poglavju 4.

Opombe označimo z zaporednimi in naraščajočimi številkami skozi ves tekst. Opomb naj bo čim manj. Besedilo opomb pišemo z manjšimi črkami (priporočljiva velikost črk je 10) in z manjšim razmikom med vrsticami kot v glavnem besedilu. Vse opombe s tekoče strani se morajo končati na isti strani. Črta pod glavnim tekstom je vedno enako dolga in se začne ob levem robu tipkanega polja.

2.8 ENAČBE IN FORMULEPisati jih začnemo s šestim znakom od notranjega roba in ob skrajnem desnem robu označimo z zaporedno številko v drugačnem oklepaju (lahko v oglatem), kot ga uporabljamo za opombe in vire. V tekstu pa se sklicujemo nanje s predpono en/1/ ali form/2/. Ulomkova črta mora biti tako dolga kot najdaljši števec ali imenovalec. Uporabljamo v matematiki predpisane oklepaje. Pred in za njimi vrinemo en razmik.

2.9 VERZIZačnemo jih s šestim znakom od notranjega roba z dodatnim razmikom in po možnosti uporabimo drugo vrsto črk. Predolgo vrstico nadaljujemo tako, da se konča ob desnem robu.2.10 TABELE IN SLIKE3 ISO 21454 ISO 690

ŠFILIGOJ, Z. in A. Zagožen Navodila za izdelavo seminarske naloge…Gradivo. Nova Gorica, Srednja ekonomska in trgovska šola, 2003 4

Naslove tabel in slik označujemo čim bliže mesta, kjer jih prvič omenimo. Naslove tabel pišemo nad njimi, slik pa pod njimi. Vir tujih tabel, ilustracij in slik navedemo takoj za naslovom le-teh. V oklepaju navedemo priimek avtorja, leto izdaje in stran publikacije, iz katere smo pobrali tabelo, ilustracijo, sliko,… . Tabele, slike in fotografije oštevilčimo posebej s predponami: Tab., Sl., Fot., pri čemer štejemo med slike karte, risbe, ilustracije, diagrame, skratka vso grafiko. Vse legende pišemo vodoravno brez okvirov čim bliže mestu, ki ga označujejo.

2.11 PRILOGESeminarski nalogi lahko priložimo eno ali več prilog. Priloge dodamo na koncu naloge, za seznamom literature. Če imamo več vrst prilog, jih razdelimo v skupine in smiselno označimo in naslovimo. (Npr. Priloga A, Priloga B). Posameznih prilog ne označujemo s tekočo številko strani. S številko strani označimo le prvo stran z naslovom Priloge, kjer je seznam vseh prilog, ki sledijo. K prilogam uvrstimo tudi obvezno zbirko vzorcev, ki jo ustrezno uredimo in označimo. (glej poglavje 3.7)


3 RAZVRSTITEV POSAMEZNIH DELOV SEMINARSKE NALOGE

Seminarska naloga mora biti sestavljena iz naslednjih delov po sledečem vrstnem redu:

1. naslovna stran (naslov),2. sprotni naslov = pagina viva,3. izvleček in ključne besede,4. kazala,5. glavno besedilo,6. zahvale,7. viri in literatura,8. priloge.

3.1 NASLOVNA STRAN Prva stran seminarske naloge je naslovna stran. Vsebuje:

1. zavod oz. ustanovo (znak, uradni naziv in kraj),2. tip dokumenta (seminarska naloga),3. naslov, podnaslov naloge,4. ime(na) in PRIIMEK(i) avtorja(ev) po abecedi (na desni strani),5. razred,6. ime(na) in PRIIMEK(i) (na levi strani) mentorja,7. kraj, mesec in leto (oddaje naloge).

Celoten NAZIV USTANOVE navedemo z velikimi tiskanimi črkami. NASLOV IN PODNASLOV na naslovni strani sta napisana v slovenščini,

grafično poudarjena z velikimi tiskanimi črkami. Naslov pišemo z večjimi črkami kot podnaslov.

Ime mentorja pišemo z malimi tiskanimi črkami na levi strani naslovne strani pod podnaslovom, PRIIMEK mentorja pa z velikimi tiskanimi črkami.

Ime(na) avtorjev pišemo z malimi tiskanimi črkami, PRIIMEK (PRIIMKE) avtorja(ev) pa z velikimi tiskanimi črkami. Razvrstimo jih po abecedi. Za PRIIMKOM postavimo vejico in napišemo še razred.

Kraj in leto (lahko tudi mesec) napišemo z arabskimi številkami. Navedbi ločimo z vejico.


Primer:

Znak šoleNAZIV IN KRAJ USTANOVE

SEMINARSKA NALOGA

NASLOV PODNASLOV

Mentor: Ime in PRIIMEK Avtor: Ime in PRIIMEK, razred

Kraj, mesec leto

Sl. 2: Primer naslovne strani

3.2 SPROTNI NASLOV = PAGINA VIVANa vsaki strani od naslovne strani naprej je na vrhu sprotni naslov (pagina viva). Je krajši od naslova. Sprotni naslov se prične s priimkom, ki ga napišemo z velikimi črkami. Priimku sledi vejica in začetnica imena s piko, nato spustimo dve prazni mesti. Za dvema presledkoma sledi smiselno okrajšan naslov dela s tremi pikami, zadnjo besedo naslova zaključimo s piko. Vpišemo okrajšan tip dokumenta (Sem. nal.), sledi pika, presledek, kraj, vejica, presledek, ustanova, vejica, presledek in leto izdelave naloge. Sprotni naslov ima običajno do dve vrstici, dovoljene so tudi tri. Od glavnega besedila je obvezno ločen s sklenjeno črto.


3.3 IZVLEČEK5 IN KLJUČNE BESEDEIzvleček ali abstract pišemo v slovenskem jeziku (zaželeno je tudi v angleškem jeziku). Izvleček postavimo v seminarski nalogi takoj za naslovno stranjo. Sledijo mu ključne besede.

Izvleček vsebuje namen, metodologijo, rezultate in sklepe iz seminarske naloge. Poda skrajšano, natančno predstavljeno vsebino naloge, brez razlage ali kritike. Vsebovati sme največ 250 besed v slovenskem jeziku. Priporočamo, da ga dijaki napišejo tudi v angleškem jeziku, s podatkom o številu slik, tabel in referenc, brez odstavkov, v tretji osebi, z uporabo in razlago kratic in z dodanimi gesli. Naslov (IZVLEČEK) ni dekadično oštevilčen, napisan je z velikimi tiskanimi črkami. Tekst pišemo z drugačnimi ali manjšimi črkami kot tekst v nalogi. Izvlečka ne smemo zamenjati s termini anotacija6 (annotation), odlomek7 (extract) in povzetek8

(summary).

Ključne besede ali key-words pišemo v slovenskem jeziku (zaželeno je tudi v angleškem jeziku). Pišemo jih z drugačnimi ali manjšimi črkami kot nalogo (ležeča oblika črk).

3.4 KAZALAČe imamo več vrst kazal (kazalo vsebine, slik, okrajšav, simbolov, …), je vsako postavljeno na posebni strani s posebnim številčenjem (rimske številke).

3.4.1 KAZALO VSEBINEČe kazalo vsebine obsega več strani, dobi posebno paginacijo (rimske številke). Kazalo je lahko tudi na koncu naloge. Tedaj tečejo strani naprej z arabskimi številkami. Imeti mora sprotni naslov.

V kazalu je označeno:1. število strani oz. obseg teksta,2. število in vrste prilog (npr. 20 anket, 17 fotografij, 1 disketa, zbirka 15-ih

vzorcev),3. posebej pa je označeno, če je naloga v več mapah oziroma, če so nalogi npr.

priložene zbirke vzorcev, karte v rolah ipd.

5

? ISO 2146Anotacija gl. adnotacija 1. Zapisek, opazka, pripomba, 2. zaznamba. (Verbinc, 1997, 27)7 Odlomek je krajši, navadno vsebinsko zaključen del kakega besedila, umetniškega dela. (SSKJ, 1994, 734-735)8 Povzetek je obsežno, izčrpno, vsestransko povzeta vsebina teksta.


3.4.2 KAZALO SLIKKazalo slik mora biti na novi strani. Vsebuje slike, grafe, tabele, diagrame, karte, fotografije, risbe, ilustracije, itd. Če pa so risbe in ilustracije postavljene same zase, kot priloga, imajo lastno številčenje in kazalo.

3.4.3 KAZALO OKRAJŠAV IN SIMBOLOVKazalo postavimo na novo stran pred glavnim tekstom.

3.5 ZNAČILNOSTI GLAVNEGA BESEDILAGlavni tekst v seminarski nalogi obsega uvod, glavni del in sklepni del. Številčiti ga moramo z arabskimi številkami od 1 naprej, če smo kazala številčili z rimskimi številkami. Obseg glavnega dela naloge naj bo od 15 do 20 strani.

3.5.1 UVOD“Uvod je prva od treh sestavin glavnega besedila in je hkrati prvi vsebinski del, ki bralca usmeri v problematiko seminarske naloge.” (Kobeja, 1999, 5)Uvod moramo napisati tako, da spodbudimo zanimanje bralca. Predstaviti moramo aktualnost problema, splošne hipoteze, ki nas bodo vodile pri izdelavi seminarske naloge. Na kratko moramo opisati način, kako smo se dela lotili.Uvod naj obsega največ eno tipkano stran. Postavimo ga kot samostojno poglavje pred glavnim delom (jedrom) seminarske naloge.

3.5.2 GLAVNI DEL “V središčnem delu prikažemo rezultate zbiranja podatkov oz. proučevanja literature. V tem najobsežnejšem delu zbrane podatke analiziramo in interpretiramo oz. obdelujemo našo temo.” (Kobeja, 1999, 6) Smiselno je, da glavni del (jedro) razdelimo na dve poglavji.

V prvem poglavju predstavimo najprej problem in predmet proučevanja, metode, ki smo jih uporabili pri izdelavi seminarske naloge. Na kratko predstavimo zgodovino in aktualnost proučevanega problema. Prikažemo rezultate analize zbranih podatkov. Proučene podatke moramo urejeno prikazovati, smiselno analizirati, povezovati in kritično vrednotiti. Vključevati moramo lastne komentarje in zamisli.

“V drugem poglavju poskušamo rezultate analize razložiti in pojasniti (interpretirati). Pojasnjujemo odnose med posameznimi rezultati, dobljene rezultate povežemo s cilji raziskave, odgovarjamo na v uvodu zastavljena vprašanja, razlagamo morebitni razkorak med pričakovanimi in dobljenimi izidi, ocenjujemo natančnost dobljenih izidov itd. Tu je mesto za lastna nova spoznanja,


do katerih smo prišli ob proučevanju literature ter ob analizi in interpretaciji rezultatov lastne raziskave.” (Kobeja, 1999, 6)

Glede na vrsto in zgradbo obravnavane teme si morajo poglavja logično slediti.

3.5.3 SKLEPNI DEL “Sklep je zaključni del seminarske naloge in je na nek način zadnja možnost, da avtor zbere ključne misli in pokaže bralcu, kam ga je pripeljal. […] V sklepu predvsem ponovimo in opišemo ključne ugotovitve, obravnavane v seminarski nalogi, in tako povzamemo odgovore na v uvodu postavljena vprašanja. […], potrdimo ali zavrnemo v uvodu postavljene hipoteze.” (Kobeja, 1999, 7)Pri tem moramo biti kritični. Napišemo tudi svoja priporočila in predloge, predstavimo svoje načrte, kaj in kako bi konkretne situacije oz. probleme rešili, spremenili ali izboljšali. Povedati moramo, katera vprašanja so ostala še odprta, kaj je ostalo neproučeno.

V nalogi mora biti jasno, kaj je citirano od drugod (označeno z narekovajema pred in za navedkom) in kaj je lastni prispevek avtorjev (glej poglavje 4).

3.6 ZAHVALEZahvale pišemo samo, če so resnično smiselne (mentorju, zunanjemu sodelavcu). So potrdilo, da je nekdo pri nastajanju naloge sodeloval.

3.7 VIRI IN LITERATURAV tem poglavju navedemo vse vire in literaturo, ki smo jih uporabljali pri izdelavi seminarske naloge. Vse gradivo, od koder smo pobirali informacije za izdelavo naloge, moramo zbrati v tem poglavju po abecedi priimkov avtorjev ali po prvi besedi naslova dela, če avtor dela ni naveden oz. če so več kot trije avtorji. Pri tem se moramo držati pravil za navajanje virov in literature (glej poglavje 3).

Navedemo vse vire, to pomeni, vse dokumente, ki so bili ključnega pomena pri izdelavi seminarske naloge (avtorska dela, predavanja, govori, referati, spletne strani, diskete, članki iz serijskih publikacij, poročilo dejavnosti podjetja,…). Navesti moramo tudi vso ostalo literaturo, ki nam je bila v pomoč pri izdelavi naloge (bibliografije, kazala, knjižnični katalogi, bibliografske baze podatkov, enciklopedije, atlasi, slovarji, biografski in drugi priročniki, kartografsko, elektronsko gradivo in drugo). V seznamu virov in literature navajamo po pravilih za navajanje virov in literature tudi vse avtorje oz. dela, ki smo jih v nalogi citirali.

Smisel navajanja literature v seminarski nalogi je sledeč: Bralcu ponudimo možnost, da seže po gradivih, če bi se želel dalje poglabljati

v našo tematiko. Na ta način omogočamo preverjanje resničnosti citatov.


Svojemu delu povečamo prepričljivost, verodostojnost. Z natančnim navajanjem literature potrjujemo avtorja vira in priznavamo

njegov dosežek.

3.8 PRILOGE“Priloge sestavljajo posamezna gradiva ali svežnji vsebinsko povezanega gradiva, na primer prazen izvod vprašalnika, ki je bil v raziskavi uporabljen, ali obširna in nadrobna tabela, ki bi jo težko uvrstili med besedilo, ali večja skupina ilustracij, ki bi prekinila tok besedila, ali fotokopije raznih dokumentov, večje fotografije in računalniški izpisi, pa tudi zemljevidi, načrti, vzorci materialov in blaga (npr. vzorci lesa, papirja, tkanin itd.). Vse priloge postavimo hkrati na konec seminarske naloge in jih primerno označimo.” (Kobeja, 1999, 7). (glej poglavje 2.12)

Svetujemo, da naj bo v nalogi ustvarjeno ustrezno razmerje med tekstom (prikaz in obravnava podatkov v glavnem delu besedila), gradivom, ki vsebuje statistične anketne in druge podatke ter prilogami. Slikovnega in drugega gradiva (fotografije, risbe, razpredelnice, …) naj bo le toliko, da smiselno povezujejo tekst in je naloga bolj razumljiva, vse ostalo pa uvrstimo med priloge.

4 ZNANSTVENA OPREMA SEMINARSKE NALOGE – ZNANSTVENI APARAT9

Dijak mora pri pisanju seminarske naloge upoštevati avtorske pravice. Nalogo mora ustrezno opremiti in dokumentirati. Vedeti mora, kaj je vsebina opomb pod črto ter kako se jih piše. Znati mora citirati in pisati reference. Obvladati mora tudi pravila za navajanje virov in literature ter izdelati seznam virov in literature. (glej poglavje 2.7)

4.1 OPOMBE POD ČRTOOpombe pod črto so znak znanstvenega stila seminarske naloge. Pišemo jih zato, da je besedilo bolj razumljivo in da bolj gladko teče. Z opombami pod črto lahko dokumentiramo vir citata oz. avtorja citata. V besedilu postavimo na konec citata navednico, za katero stoji zaporedna številka opombe. V opombi pod črto napišemo skrajšan bibliografski opis avtorja citata (priimek avtorja, letnico izdaje publikacije, stran). Celoten bibliografski opis dela, od koder smo citirali pa napišemo v poglavju viri in literatura.Primer:

9 “Zapis, ki ga štejemo za raziskovalno delo, mora biti dokumentiran …. Dokazi morajo biti jasno, razvidno in povsem znanstveno navedeni. Tem navedbam splošno rečemo znanstveni aparat.” (Južnič, 1992, 162)


“Zapis, ki ga štejemo za raziskovalno delo, mora biti dokumentiran …. Dokazi morajo biti jasno, razvidno in povsem znanstveno navedeni. Tem navedbam splošno rečemo znanstveni aparat.”10

Lahko pa vir citata zapišemo v oklepaju takoj za navednicami v tekstu. Tudi v tem primeru celoten bibliografski opis dela, od koder smo citirali, napišemo v poglavju viri in literatura. Tak zapis vira citata imenujemo tudi sklicevanje na vire ali referenca.

Primer:Navodila so zahtevala, da »morajo šolske knjižnice oskrbovati učitelje z najnovejšo strokovno literaturo« (Sepe, 1965, 52) in širiti splošno izobrazbo.

Opombe pod črto imajo tudi vsebinsko vlogo. »Z vsebinskimi opombami dodatno pojasnjujemo določene dele besedila, širimo razpravo na relevantne teme, primerjamo razne vidike, bralca usmerjamo na druge dele besedila, odpiramo nova vprašanja.« (Kobeja, 1999, 11) V opombe postavimo vse dele besedila, ki ne sodijo neposredno v naš kontekst. Sem sodijo tudi pojasnila in dopolnitve posameznega lastnega imena, besede, kratice, misli, povedi, itd., ki niso neposredno vezana na obravnavan problem. Takoj za lastnim imenom, besedo, kratico, mislijo, povedjo postavimo številko opombe, ki jo pod črto razložimo. Če se pojavijo omenjene opombe na koncu povedi, številko opombe napišemo pred piko.

Primer:Tak zapis vira citata imenujemo tudi sklicevanje na vire ali referenca11.

Če velja za opombo poved, napišemo številko opombe na koncu povedi za piko.

Primer:Kot osnovo za relativne atomske mase so leta 1960 postavili ogljikov izotop 12C, njegova relativna atomska masa je po dogovoru natančno 12.12 Relativno atomsko maso elementa dobimo, če primerjamo njegovo absolutno atomsko maso s standardom, tj. z absolutno maso ogljikovega izotopa 12C.

Opomba je lahko citat misli v povedi ali dela povedi. Citirano moramo postaviti v narekovaje in takoj za drugim narekovajem postavimo številko opombe.

Primer:

10 (Južnič, 1992, 162)11 Referenca … v knjigi, članku točno navedeni podatki o kakem drugem besedilu, ki se omenja, na katero se sklicuje … . (SSKJ; 1994, 1152)12 Prej je bil osnova za določanje relativnih atomskih mas kisik, v fiziki kisikov izotop16O, v kemiji pa naravna zmes kisikovih izotopov, zato so se številčne vrednosti razlikovale.


V smernicah Spoštovanje človekovih pravic je zapisano, da »naj vzgojo in izobraževanje navdihujejo cilji in nameni, razglašeni v Ustanovni listini Združenih narodov«13.

Opomba je lahko tudi več povedi ali odstavek. Začetek citata označimo z narekovajem. Po zaključku citata postavimo na koncu povedi piko, nato narekovaj in za narekovajem številko opombe.

Primer:»Z vsebinskimi opombami dodatno pojasnjujemo določene dele besedila, širimo razpravo na relevantne teme, primerjamo razne vidike, bralca usmerjamo na druge dele besedila, odpiramo nova vprašanja.«14

4.2 CITATICitat (citiranje) pomeni dobesedno navajanje (prepisovanje) besed ali stavkov iz drugega, že objavljenega pisnega dokumenta.

Dobesedno navedemo - citiramo vse tisto, kar je novo ali pomembno oz. kar naš tekst osveži, dopolni. Citati naj bodo čim krajši in smiselno vključeni v besedilo. Morajo se popolnoma ujemati z izvirnikom. Če je citat predolg, ga skrajšamo tako, da nepomembno izpustimo in manjkajoči del nadomestimo s tremi pikami v oglatem oklepaju …. V besedilu moramo dobesedne navedbe – citate označiti z navednicami in s skrajšanim bibliografskim opisom avtorja citata (priimek avtorja, letnica izdaje dela, stran, s katere smo citirali) takoj za citatom. Npr. (Bajt, 1994, 12). Avtor seminarske naloge mora upoštevati avtorske pravice, zato mora znati citirati in citate pravilno uporabljati.

“Navajanje neobjavljenih podatkov in ustnih izročil je sicer dopustno po mednarodnih standardih, vendar naj bo čim bolj omejeno.” (Reščič Rihar, 2000, 31)

13 ČLOVEKOVE pravice : zbirka temeljnih mednarodnih dokumentov. Ljubljana : Društvo za združene narode za RS Slovenijo. 1988. Str. 129.14 (Kobeja, 1999, 11)

ŠFILIGOJ, Z. in A. ZAGOŽEN Navodila za izdelavo seminarske naloge…Gradivo. Nova Gorica, Srednja ekonomska in trgovska šola, 2003

13

4.3 REFERENCE15

Referenca ali sklicevanje na vire pomeni, da ob koncu prevzete izjave ali misli (citata) tekoče besedilo prekinemo z oklepajem, v katerega napišemo vir v skrajšanem bibliografskem zapisu (priimek avtorja, letnico izdaje dela, stran, s katere smo citirali). Ob koncu prevzete izjave lahko za navednicami postavimo le zaporedno številko opombe. V opombo pod črto napišemo referenco, ki jo v poglavju viri in literatura še enkrat napišemo s popolnim bibliografskim zapisom.

Primer:1. »Manj elegantno je tako citiranje, kadar je istega leta izšlo več del enega

avtorja, ki jih je potrebno ločiti z malimi črkami abecede, ali kadar imamo dva avtorja z enakim priimkom: (Zadravec, 1976 a, 111-121), (Zadravec, 1976 b, 18).« (Hladnik, 1997, 196) REFERENCA

ali

2. »Manj elegantno je tako citiranje, kadar je istega leta izšlo več del enega avtorja, ki jih je potrebno ločiti z malimi črkami abecede, ali kadar imamo dva avtorja z enakim priimkom: (Zadravec, 1976 a, 111-121), (Zadravec, 1976 b, 18).«16

V vsakem primeru pa referenco, ki jo napišemo v opombo pod črto, še enkrat napišemo v poglavju viri in literatura s popolnim bibliografskim zapisom. Primer:Poglavje VIRI IN LITERATURA:

1. HLADNIK, M.: Praktični spisovnik ali Šola strokovnega ubesedovanja : vademekum za študente slovenske književnosti, zlasti za predmet Uvod v študij slovenske književnosti. 5., ponovno dopolnjena izd. Ljubljana : Filozofska fakulteta,1997

15 Referenca … v knjigi, članku točno navedeni podatki o kakem drugem besedilu, ki se omenja, na katero se sklicuje … . (SSKJ; 1994, 1152)16 (Hladnik, 1997, 196)


14

5 PRAVILA ZA NAVAJANJE VIROV

V zadnjem poglavju seminarske naloge “VIRI IN LITERATURA” (glej poglavje 3.8) moramo zapisati vse vire, ki smo jih pri pisanju naloge uporabili. Obstaja več načinov navajanja virov. Med seboj se razlikujejo po vrstnem redu elementov in ločil, ki jih uporabljamo med navajanjem. V gradivu predstavljamo enega izmed možnih načinov, ki ga zagovarja in uporablja bibliotekarska stroka. Pri navajanju virov je bistveno to, da navedemo vse bibliografske elemente, ki omogočajo prepoznavanje gradiva, ki smo ga uporabili. Pravilen način navajanja virov omogoča tudi to, da med posameznimi viri ne more priti do zamenjave.

5.1 MONOGRAFIJE17

5.1.1 MONOGAFIJE – EN AVTOR

PRIIMEK, Ime (prva črka imena) avtorja: Naslov dela : podnaslov dela. Izdaja. Kraj izida : Založba, leto izida. (Zbirka; štetje).

Primer: IGNATOVITZ, E.: Kemijska tehnika. 1., natis. Ljubljana : Jutro, 1996.

ali

PRIIMEK, Ime (prva črka imena) avtorja. (Leto izida) Naslov dela : podnaslov dela. Izdaja. Kraj izida : Založba. (Zbirka; štetje).

Primer:IGNATOWITZ, E. (1996) Kemijska tehnika. 1., natis. Ljubljana : Jutro.

17 Monografija je znanstveno delo, ki obravnava eno vprašanje ali eno temo. (SSKJ, 1994, 572)


15

5.1.2 MONOGRAFIJE - DVA ALI TRIJE AVTORJIČe monografijo napišejo dva ali trije avtorji, vedno navedemo vse. Isto velja za več krajev ali založb v impresumu18, ostali elementi bibliografskega opisa so enaki kot pri monografiji – en avtor.

Primeri:BUKOVEC, N. in J. Brenčič: Kemija za gimnazije 1. 1. izd., 1. natis. Ljubljana : DZS, 2000.

RENČELJ, S., B. Perko in J. Bogataj: Siri – nekdaj in zdaj. Ljubljana : Kmečki glas, 1995.

5.1.3 MONOGRAFIJE – VEČ KOT TRIJE AVTORJIPri več kot treh avtorjih delo obravnavamo kot anonimno, se pravi, da upoštevamo samo naslov brez navajanja avtorjev. Prvo besedo naslova pišemo z velikimi tiskanimi črkami.

NASLOV dela. Izdaja. Kraj izida : Založba, leto izida. (Zbirka; štetje). Strani.

Primeri:LEKSIKON Cankarjeve založbe. 3. izd. Ljubljana : Cankarjeva založba, 1994. Str. 1011.

CVETNICE : kritosemenke sveta. Ljubljana : DZS, 1995.

TEXTBOOK of Biochemistry with Clinical Correlations. 3rd ed. New York: Wiley-Liss, 1992.

18 Impresum so podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu. (SSKJ, 1994, 297)


16

5.2 DELI PUBLIKACIJ: ČLANKI, REFERATI19, …

5.2.1 ČLANKI V MONOGRAFIJI, ZBORNIKU20

PRIIMEK, Ime (prva črka imena) avtorja oz. do 3 avtorji.: Naslov članka oz. prispevka : podnaslov. V publikaciji: PRIIMEK, Ime avtorja. Naslov : podnaslov. Kraj : založba, leto izida. Strani.

Primer:EVANS, P. G. H.: Kiti in delfini. V: VELIKA enciklopedija. Sesalci. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1996. Str. 162-175.

5.2.2 REFERATI NA KONGRESIH, POSVETOVANJIH

PRIIMEK, Ime (prva črka imena) avtorja oz. avtorjev.: Naslov referata oz. prispevka : podnaslov. V publikaciji: Naslov posvetovanja oz. kongresa. Kraj in datum kongresa. Kraj izida : Založba, leto. Strani.

Primer:PRINČIČ, B.: Vloga oblikovanja pri načrtovanju in razvoju okolju prijazne embalaže. V: Mednarodni kongres o embalaži EKOLOGIJA – TEHNOLOGIJA - EVROPA : ZBDS, Posvetovanje. Čatež, 11. - 12. nov., 1996. Ljubljana : ZBDS, 1996. Str. 11-16.

19 Referat je: 1. govornemu podajanju namenjeno besedilo a) ki obravnava vsebinsko zaokroženo strokovno snov, predavanje …, b) ki seznanja koga, navadno uradno, z določenim dogajanjem, stanjem, 2. sestavek, ki ga učenec napiše za vajo v obravnavanju kakega vprašanja. (SSKJ, 1994, 1152)20 Zbornik je publikacija s prispevki več avtorjev … a) udeležencev seminarja, kongresa … b) izdana v počastitev kakega pomembnega ustvarjalca … c) o določeni tematiki, o določenem področju. (SSKJ, 1994. 1651)


17

5.2.3 ČLANKI V SERIJSKI (PERIODIČNI) PUBLIKACIJI21- REVIJI

Pri člankih v serijskih publikacijah je pomembno, da poleg vsega, kar navajamo pri monografijah, navedemo tudi popolne podatke o reviji.

PRIIMEK, Ime (prva črka imena) avtorja oz. avtorjev: Naslov članka. V publikaciji: Naslov revije. Letnik(leto)številka. Strani članka.

Primeri:ŽAN, M. in D. Kompan: Slovenske avtohtone pasme ovc. V: Meso in mesnine. 3(2002)3. Str. 17–19.

MIKO, K.: Timijan, origano in majaron – učinkoviti varuhi organizma. V: Ona. 4(2002)37. Str. 36-37.

5.2.4 ČLANKI V SERIJSKI PUBLIKACIJI – ČASNIKU

PRIIMEK, Ime (prva črka imena) avtorja oz. avtorjev: Naslov članka. V publikaciji: Naslov časnika. Letnik(dan, mesec, leto)številka. Str.

Primer:RAJŠEK, B.: Dragocene najdbe v Ivančni Gorici. V: Delo. 55(27. okt. 1998)249. Str. 6.

5.3 URADNI DOKUMENTIZAKON. V publikaciji: Naslov. Letnik(dan, mesec, leto)številka. Strani.

Primer:ZAKON o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. V: Uradni list Republike Slovenije. 53(29. feb. 1996)12. Str. [841]-862.

21Periodični tisk so časopisi, revije, ki izhajajo redno, navadno v enakih časovnih presledkih. (SSKJ; 1994, 832)


18

5.4 ELEKTRONSKE PUBLIKACIJE

5.4.1 ELEKTRONSKE MONOGRAFIJE, PODATKOVNE ZBIRKE IN RAČUNALNIŠKI PROGRAMI KOT CELOTNI DOKUMENTI

PRIIMEK, Ime (prva črka imena) avtorja. (Datum izida). Naslov. [Vrsta medija22]. Izdaja. Kraj izida. Založnik. [Datum zadnjega popravljanja]. [Datum in čas citiranja] (obvezno za dokumente online). Zbirka. Dostopno na spletnem naslovu (obvezno za dokumente online). Standardna številka.

Primeri:WILDE, O. (1987) The Birthday of the Infanta. [online]. First draft. Cork: Corpus of Electronic Texts: a project of University College. [citirano 15. okt. 2002; 8:33]. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.ucc.ie/celt/published/E850003-014/header.html. E850003.014.

5.4.2 DELI ELEKTRONSKIH MONOGRAFIJ, PODATKOVNIH ZBIRK IN RAČUNALNIŠKIH PROGRAMOV

PRIIMEK, Ime (prva črka imena) avtorja. (Datum izida). Naslov. [Vrsta medija]. Izdaja. Kraj izida. Založnik. [Datum zadnjega popravljanja]. [Datum in čas citiranja] (obvezno za dokumente online). Poglavje ali enakovredna oznaka (dela). Naslov posameznega dela. Dostopno na spletnem naslovu. Standardna številka.

Primer:TOLSTOY, l. (1999). Anna Karenina. [online]. [UK]: Online Literature Library. [Datum zadnjega popravljanja 08. jan. 2002]. [citirano 11. okt. 2002; 8:55]. Chapter 1. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.literature. org/authors/tolstoy-leo/anna-karenina/part-01/chapter-01.html

22 Vrsto elektronskih medijev navajamo v oklepaju za naslovom (online, CD-ROM,...). Poleg vrste medija lahko navedemo tudi vrsto dokumenta (podatkovna zbirka online, monografija na CD-ROM-u, periodična publikacija online, elektronska pošta).


5.4.3 PRISPEVKI V ELEKTRONSKIH MONOGRAFIJAH, PODATKOVNIH ZBIRKAH IN RAČUNALNIŠKIH PROGRAMIH

PRIIMEK, Ime (prva črka imena) avtorja (prispevka). Datum izida. Naslov (prispevka). Avtor (dokumenta na gostitelju). Naslov (dokumenta na gostitelju). [Vrsta medija]. Izdaja. Kraj izida. Založnik. [Datum zadnjega popravljanja]. [Datum in čas citiranja]. Lokacija znotraj dokumenta na gostitelju. Dostopno na spletnem naslovu. Standardna številka.

Primeri: primer slike na spletu:

APOLONIO,Z. (1997). Abitanti 1997. Kulturno društvo za oživljanje Kopra. [online]. [Datum zadnjega popravljanja 2.mar. 1999]. [citirano 9. apr. 1999; 11:33].Dostopno na spletnem naslovu: http://capris-d.si/galery/Apolonio/dela/apolonio_4s.jpg

primer članka na CD-ROM-u:SLAP Savica. V: Interaktivni atlas Slovenije. [CD-ROM]. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.


20

5.5 ELEKTRONSKE SERIJSKE PUBLIKACIJEElektronske serijske publikacije so serijske publikacije, ki so v celoti dostopne na spletnih straneh.

5.5.1 ELEKTRONSKE SERIJSKE PUBLIKACIJE V CELOTI

Naslov. Datum izida. [Vrsta medija]. Izdaja. Kraj izida. Založnik. [Datum in čas citiranja]. Dostopno na spletnem naslovu. Standardna številka.

Primer:ACTA Geographica. (1996). [online]. Izhaja enkrat letno. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni Center SAZU, 1996 - . [citirano 11. Okt. 2002; 8:25]. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.zrc-sazu.si/gi/GZ.htm. ISSN 0373-4498

5.5.2 ČLANKI IN DRUGI PRISPEVKI

PRIIMEK, Ime (prva črka imena) avtorja (članka, prispevka). Datum izida. Naslov (članka, prispevka). V publikaciji: Naslov periodike. [Vrsta medija]. Izdaja. Številka. [Datum zadnjega popravljanja]. [Datum in čas citiranja]. Lokacija znotraj dokumenta na gostitelju. Dostopno na spletnem naslovu. Standardna številka.

Primer:HRVATIN, Ma. & Mo. Hrvatin. (2001). Ecological Landscape units of the Dobrepolje-Struge Kars. V: Acta Geographica. [online]. Vol. 41, issue 1. Pridobljeno iz podatkovne zbirke EBSCO. [Citirano 3. Apr. 2001; 15:35]. P 96, 24p. Dostopno na spletnem naslovu http://web1.epnet.com. ISSN0373-4498.

http://web1.epnet.com/

http://www/


5.5.3 ELEKTRONSKA SPOROČILA

PRIIMEK, Ime (prva črka imena) avtorja (sporočila). Datum izida. Naslov (sporočila). Naslov (sistema sporočil na gostitelju). [Vrsta medija]. Kraj izida. Založnik. [Datum in čas citiranja]. Lokacija znotraj sistema sporočil na gostitelju. Dostopno na elektronskem naslovu (razen za osebna in neobjavljena sporočila).

Primer:ZAGOŽEN, A. (2002). Navodila za izdelavo seminarske naloge. [online]. Sporočilo za: Urško HUMAR. 10. Sept.[citirano 1. Okt. 2002; 10:15]. Osebno sporočilo.

5.6 SERIJSKE PUBLIKACIJE V ELEKTRONSKI OBLIKITo so publikacije, ki sicer izhajajo v tiskani obliki, so pa nekatere na voljo tudi na spletnih straneh v elektronski obliki. Navajamo jih kot elektronske serijske publikacije v celoti ter kot članke in druge prispevke (glej 5.5.1, 5.5.2)

Primer:KLANČAR, M. (2002). LTO –2 v praksi. [online]. V: Monitor. 10. [Citirano 14. Okt. 2002; 12:10]. Dostopno na spletnem naslovu http://www.infomediji.si/s.nsf/vse/

5.7 NETISKANE IN DRUGE PUBLIKACIJE

Za vse druge vrste gradiva pa velja, da napišemo v oklepaju za naslovom vrsto gradiva npr. videoposnetek, zvočni posnetek, projicirno gradivo, kartografsko gradivo in upoštevamo vse elemente navajanja vira, ki veljajo pri monografskih publikacijah.

Primer:Sesalec. [Videoposnetek]. Ljubljana : Fun d. o.o, 1996. (Očividec).

http://www.infomediji.si/s.nsf/vse/


6 LITERATURA

1. AMBROŽIČ, M.: Izdelava seminarskega dela (tipkopis). Ljubljana, 1998.

2. BAJT, D.: Pišem, torej sem: priročnik za pisanje. 1. nat. Maribor : Obzorja,1993. Str. 48-53.

3. FISHER, Y.: Spinning the Web: a Guide to Serving Information on the World Wide Web. New York : Springer, 1996.

4. GEOGRAFSKI obzornik. 36(1989)3/4.

5. HLADNIK, M.: Praktični spisovnik ali šola strokovnega ubesedovanja. 6., spremenjena izd. Ljubljana : Filozofska fakulteta, 2002.

6. HOČEVAR, I. et al.: Oblikovanje pisnih izdelkov na posameznih stopnjah študija na Biotehniški fakulteti. Ljubljana : BF, 1992.

7. INTERNATIONAL standard ISO 7144. Documentation - Presentation of Theses and similar Documents = Dokumentacija - Oblikovanje disertacij in podobnih dokumentov. 1998. 10 str.

8. JUŽNIČ, S.: Diplomska naloga: napotki za izdelavo. Ljubljana : Amalietti, 1992. (Alma mater).

9. KOBEJA, B.: Zgoščeni napotki za izdelavo seminarske naloge. Koper : Visoka šola za manegement, 1999.

10. KRAYNAK, J.: Računalniški slovar: slovensko-angleški = anleško-slovenski. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1994. (Zbirka Cicero).

11. LEKSIKON Cankarjeve založbe. 3. izd. Ljubljana : Cankarjeva založba, 1994.

12. MOSBRUKER, M.: Mladinsko raziskovalno delo v šoli. V: Didakta. 7(1997)36/37. Str. 3–6.

13. REŠČIČ RIHAR, T.: Odločimo se za raziskovalno nalogo. V: Šolska knjižnica. 10(2000)1. Str. 28-33.

14. SIST ISO 214. Documentation - Abstracts for Publications and Documentation = Dokumentacija - Izvlečki za publikacije in dokumentacijo. 1996. 11 str.

15. SIST ISO 690. Documentation - Bibliographic references - Content, form and structure. 1987. 11 str.

16. SIST ISO 690-2. Information and documentation - Bibliographic references - Part 2: Electronic documents or parts thereof. 1997. 18 str.

17. SLOVAR slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana : DZS, 1994.


18. STEINBUCH, M.: Pisanje različnih spisov v srednji šoli ali zakaj so nekoga obtožili plagiatorstva. V: Šolska knjižnica. 5(1995)2. Str. 24-32.

19. VERBINC, F.: Slovar tujk. Ljubljana : Cankarjeva založba, 1997.

20. VODNIK za šolskega knjižničarja v osnovni in srednji šoli ter v domovih za učence. 1.izd. Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 1999. Str. 133-150.

21. ŽIŽMOND, E. Kako nastane pisno delo. Maribor : Ekonomsko-poslovna fakulteta, 1998.

7 PRILOGE

Glej poglavje 3.7.