Slovenski Učni Krogi

Izzivi 21. stoletja

CIRIUS Vipava

september – december 2012

NAZAJ K NARAVI...

Vprašanje – izziv, ki smo si ga (in tudi vam) zastavili, je sledeče: Ljudje v današnjem času prekomerno uporabljamo takšne in drugačne proizvode farmacevtske industrije, v kar nas vsakodnevno in zelo agresivno silijo reklame na TV, v časopisih, na radiu… Kaj lahko storimo sami za ohranjanje zdravja, kaj nam ponuja narava kot alternativo? Ji še znamo prisluhniti, jo občutiti, poslušati in sprejeti njene darove?

1. Pojdi v gozd in začuti naravo z vsemi čutili; npr. objemi drevo, poduhaj cvet, listje, uživaj v jesenskih barvah, prisluhni živalim, okusi gozdne plodove; zapiši svoje občutke!

2. Katera zdravilna zelišča poznaš? Katera od njih znate oz. jih uporabljate doma in v katerih primerih?

3. Ali še držijo stare ljudske modrosti; pri starejših ljudeh se pozanimaj za recept, kako pripraviti »domače zdravilo« za lajšanje zdravstvenih težav!

Tukaj so zbrani vsi odgovori, vse misli in občutja, ki smo (ste) jih izkusili ob iskanju odgovorov na naša vprašanja. Veliko je zelo lepih in zanimivih zapisov, zato se nam zdi škoda, da tega ne bi v celoti delili z vami. Nekateri odgovori so bili pripravljeni (pohvalno) kot predstavitve (diapozitivi), druge v pdf obliki, skratka vse kaže na to, da vso to tehnologijo znate tudi uspešno uporabljati tudi za »malo bolj resno« delo. Iz odgovorov je razvidno, da ste večino dela opravili v parih – sodelovalno!, kar je tudi namen – da se znamo učiti eden od drugega, se znati poslušati in sprejemati ideje, nove poti, ki nam jih pokaže kdo drugi. Naša šola je pri tem malo »posebna«, večina naših učenk in učencev tako samostojnega dela ni zmožna, zato smo vse teme obravnavali skupaj, se o njih pogovarjali in se trudili, da je vsak od sodelujočih prispeval svoj kamenček v mozaik odgovorov. Prav tako smo učencem dali »domačo nalogo«, da so se o tematiki pogovorili s starši in poiskali odgovor, po katerem smo jih spraševali. Vse to vam tukaj predstavljamo, skupaj z vsemi vašimi zanimivimi odgovori.

1. Pojdi v gozd in začuti naravo z vsemi čutili… Gozd... Kako omamno diši! Morje dreves, vsepovsod, kamor ti seže oko. Pokončna, orjaška, debela, visoka drevesa, stara drevesa, s hrapavo skorjo, ki kljubujejo vsemu kar pride. Kar dih nam zastane, ko pomislimo, koliko časa so že tu? Kako lepo je hoditi po mehki, gozdni preprogi, med koreninami in podrastjem... Kako lepo je poslušati piš dreves in listja, burje, slišati nežno ptičje petje. Kako spoštljivo se moramo obnašati do naših dreves, ki mogočno stojijo tu veliko več časa kot mi. Gozd nam daje mir, spokoj, nudi nam možnost bega iz napornega vsakdana, nudi nam zdravje in svoje sadove,in ne nazadnje daruje nam svež in čist zrak. Naša dežela ima veliko gozdov, naša dežela je zelena in bogata. Naša dežela je naša domača lekarna. Bodimo ji hvaležni....

(Valentina N. W.) Slovenija je zelo gozdnata dežela, saj več kot polovico njene površine pokrivajo gozdovi. Ti imajo zelo velik pomen za življenje ljudi. Njegovi vplivi niso le gospodarski in okoljski, temveč tudi socialni. Možnosti za gibanje in rekreacijo, priložnosti za vzgojo in raziskovanje, občudovanje lepot pokrajine in še veliko drugega, so dobrine, ki nam jih gozd ponuja. Pomena gozda in njegovega dobrodejnega delovanja v našem okolju se velikokrat premalo zavedamo in pristen stik z gozdom izgubljamo, v kar nas pogosto sili tudi sodoben način življenja (intenzivnejše kmetijstvo, prevozna sredstva, prezaposlenost staršev in otrok…). Da bi gozd bolje spoznali, ga občutili, in ne nazadnje tudi občudovali ter varovali kot našo dediščino in vrednoto, mu je potrebno prisluhniti. V vsakem trenutku, letnem času, delu dneva, nas gozd vabi in preseneča ter nam ponuja neskončno poti, da spoznamo njegove darove in skrivnosti. Če si v gozdu vzamemo le dovolj časa, gozd oživi. Začne nam pripovedovati svojo pisano, radoživo zgodbo, ki ima vedno lep ali celo srečen konec. Sprejme nas v svoje veliko, sveže naročje, nas pomiri in potolaži. Ob tem, pa nam ves čas poje hvalnico o lepoti in veličini vseh njegovih prebivalcev.

(Tatjana J.Tratnik.) Sprehod ob robu pašnika:

Listje je obarvano rumeno, rdeče, oranžno, rjavo.

Ko hodim po odpadlem listju šumi in se dviga, ko brcam po njem.

Zrak je mrzel, zebe me v ušesa nos in dlani.

Od doma lahko vidim divje živali: kos, krokar, šoja, kanja, srne, lisice. (Lenka Razinger)

Vonj po naravi.

Zrak je čist.

Rožice lepo dišijo.

Šumenje v listih. (Maruša Mekina)

Duhala sem, pa je bilo prijetno. (Simona Črešnar)

Naši učenci poznajo naslednja zdravilna zelišča:

kopriva,

kamilica,

žafran,

žajbelj,

peteršilj,

materina dušica,

češmin,

lipa,

ognjič,

rman,

šentjanževa roža,

borovnica,

bezeg,

malinjak,

jagodnjak,

hribska resa,

gorski mah,

melisa,

trpotec,

netresk,

meta,

bazilika,

lovor,

arnika.

Povprašali so po modrostih starih staršev in staršev ter pobrskali po njihovih zapiskih. Našli so naslednje skrivnosti. Rožce so nabrali, pa so zdravila naredili. Zelišča so nabrali, pa so skuhali jedi.

( Simona Črešnar) Za ublažitev prehlada: 3 žlice jedilnega olja, 3 žlice olja, sok ene limone. Sestavine zmešamo in uživamo po žlicah večkrat na dan.

(Maruša Mekina) Ognjičevo mazilo: Cvetje naberem po soncu, ko so cvetovi odprti. V zelo vroči maščobi cvrem cvetje, dokler se peni. Ohladim maščobo preko noči. Naslednji dan jo pogrejem le toliko, da jo precedim skozi gazo. Nalijem jo v lončke ali kozarce. Mazilo hranim v hladilniku. Nekateri mu dodajo tudi žličko propolisa.

(Lenka Razinger) Iz vseh vaših odgovorov so naši učenci izluščili nekaj ključnih besed, ki ste jih v zvezi z opisovanjem gozda podali – tukaj so:

Čudovita stvaritev Sproščanje Premajhna skrb, odpadki Onesnaževanje Radost Prelivanje barv Duh po jeseni Gozdni sadeži(robidnice, maline, šipek, gobe, kostanj, jagode) Ptice, živali

Odgovor OŠ Odranci

Celotna predstavitev: Nazaj k naravi - predstavitev - klikni na povezavo

Človek je del narave, narava je del nas. Tega se bomo morali v prihodnje vse bolj zavedati. Kajti človek s svojim posegom v naravo, le-to vse bolj uničuje. Današnja tehnologija pa nas sili, da nanjo vse bolj pozabljamo in se k njej vse manj zatekamo. Kdor objame drevo, hitro začuti, kako mehko je na otip. Drevesa ne morete upogibati. S pokončno držo, z gosto razvejanimi koreninami in z visoko dvignjeno glavo sporoča: krošnja je tako trdna, kot bi bili radi vi sami. Drevo je tih poslušalec in zvest spremljevalec skozi mnoge življenjske viharje. Njegovo moč so ljudje odkrili že davno, danes pa je tudi že dokazana. SKRIVNOSTI DREVES TISA - SRIVNOSTNA MOČ: predstavlja večno življenje, smrt in rojstvo LIPA - SKRIVNOSTNA MOČ: ščiti pred neurji in zli duhovi BREZA - SKRIVNOSTNA MOČ: čarovnija ljubezni

Odgovor OŠ Šmarje pri Kopru

1. V gozdu …

V gozdu se popolnoma sprostim in pozabim na vse svoje skrbi. To je zelo prijeten občutek. Všeč mi je ležati v travi, prisluhniti šumenju potočka in poslušati petje ptic. Prijeten svež zrak in čudovit enkraten vonj gozda me popeljeta v popolno sprostitev. Gozd mi je navdih za ustvarjanje. Po nove ideje se vedno zatečem v vanj ali na travnik, kjer na risalni list poizkušam spraviti vse svoje občutke in poglede na to čudovito stvaritev.

Kim Baruca

Odgovor OŠ Dobrna Odgovor na vprašanje najdete na tej povezavi suk_nazaj_k_naravi_odgovor .

Odgovor OŠ Polje, Ljubljana

Kaj lahko naredimo za ohranjanje zdravja, s pomočjo narave?

Meniva, da je najbolje za ohranjevanje zdravja jesti zdravo, ter naravno hrano in se veliko gibati v naravi, na svežem zraku. Če to počnemo skoraj ne rabimo umetnih zdravil, ki nam poleg pozitivnih učinkov tudi škodujejo. Bolezni se s pomočjo narave tako ubranimo tudi brez zelišč.

Poslušanje narave

Misliva, da večina ljudi ne zna »poslušati« narave. Zanemarjajo pomen gozdov, ki so pomembni za življenje vseh organizmov, pomen oceanov, saj jih kar naprej onesnažujejo z odpadki, izlivi nafte. Ozonska luknja se veča, avtomobili so še vedno na bencin, čeprav se počasi uveljavljajo tudi električni avtomobili. Skratka premalo skrbimo za naravo. Objemanje in poslušanje narave je bilo zelo sproščujoče. Narava je bila lepa, raznobarvna in lepo je bilo poslušati pesmi ptičev, ki so skakali iz veje na vejo. Čist zrak ti zbistri glavo in pozabiš na vse težave. Res, narava je zelo lepa.

Anže Mramor, Gašper Terglav 8.a

Odgovor OŠ Gornji Petrovci Ko se napotim v gozd in začutim svežino zraka na svoji koži ter toplino sonca na licu. Ko sem v gozdu pozabim na vse probleme in slabe stvari ki se dogajajo okoli mene, omami me ptičje žvrgolenje, žuborenje potoka, šumenje vetra v krošnjah dreves in prijeten vonj cvetlic. Okusile smo nekaj gozdnih sadežev in prevzel nas je občutek svežine.

Odgovor OŠ Vrhnika Video in predstavitev – poglej tukaj (nazaj k naravi)

Odgovor OŠ Predoslje Kranj Šli sva v bližnji gozd in opazovali drevesa, rastline in živali. Najina naloga je bila, da začutiva naravo tj. vohanje listja, rož, objemanje dreves, opazovanje, poslušanje… Najprej sva mislili ,da objemanje drevesa sploh nima smisla in da ne bo nič posebnega, a na koncu nama je bilo všeč. Izbrali sva veliko drevo ob robu gozda, ga objeli in začutili pozitivno energijo. Bilo je prav sproščujoče. Nato sva šli globje v gozd ter iskali gozdne sadeže in gobe. Našli sva le nekaj gob ki jih nisva poznali, z gozdnimi sadeži pa tudi nisva imeli sreče, ker je bilo že prehladno. Vohali sva listje in dišalo je zelo lepo ,a ne znava opisati tega vonja, skratka diši po jeseni. Slišali sva petje in žvrgolenje ptic, katere so se oglašale prečudovito. Na travniku poleg gozda sva videli tudi dve srni, ki sta se pasli. Gozd je zdaj v jesenskem času poln prečudovitih barv, ki se prelivajo po krošnjah drevja. Slovenija je dežela gozdov, saj pokrivajo kar 58,5 % naše domovine. Po gozdnatosti smo na tretjem mestu v Evropski uniji, za Švedsko in Finsko.

Iza in Eva, 9. razred

2. Zdravilna zelišča… Tudi tukaj ste pokazali, poiskali in opisali kar pestro paleto zelišč in prav zanimivo je bilo

prebirati tudi pregovore, ki ste jih v zvezi z njimi našli in zapisali. Mi pa smo poiskali

manjkajoče slike in jih pri vaših odgovorih dopolnili.

Odgovor OŠ Odranci

Celotna predstavitev: Nazaj k naravi - predstavitev - klikni na povezavo!!!

ČESEN Uporabljamo čebulice. Deluje proti bakterijam, virusom, in zajedavcem v

prebavnem traku. Zdravi okužbe dihal (kronični bronhitis, gripo, prehlad,

oslovskemu kašlju, astmi). V prebavilih spodbuja razvoj bakterijske flore in

uničuje povzročitelje bolezni. Če ga uživamo dalj časa niža krvni tlak in koncentracijo holesterola v krvi.

KAMILICA Uporabljamo cvetove in liste. Je blago pomirjevalo, ki pomirja, deluje proti

tesnobi in nespečnosti. Lahko se uporablja pri prebavnih motnjah in

vnetjih (vnetju želodčne sluznice, vnetju ust, in oči).

S pripravkom si vnetje spiramo, vneto grlo grgramo, z inhalacijo pa zdravimo nosni katar.

Pripravki z dodatkom kamilice celijo rane in zmanjšujejo otekline. Kamilica umirja napenjanje in boleče prebavne motnje.

ŠIPEK Je najboljši in najbolj dostopen vir vitamina C. Telesu pomaga, da se brani pred okužbami. Uporabljamo plodove in semena. Je izvrstno spomladansko krepčilo proti telesni

izčrpanosti, učinkovit pri zapeki in blagih težavah z žolčnikom, obolenjih ledvic in sečnem mehurju.

Odgovor OŠ Šmarje pri Kopru V Slovenski Istri imamo veliko začimb, ki jih tudi radi uporabljamo. Naj navedemo le nekatere: žajbelj, bazilika, lovor, kapre, origano, rožmarin, origano idr. Žajbelj Že v starih časih je bil žajbelj oz. savje cenjena, spoštovana in celo poveličevana zdravilna rastlina. Star rimski pregovor pravi: Zoper silo smrti je žajbelj na vrti. Pa tudi: Odrešilni žajbelj je posrednik zdravja iz narave. Nabiramo liste in jih hitro posušimo v senci. Žajbelj je odličen proti boleznim v grlu, dlesnih in ustih Naše pridne gospodinje ga dodajajo tudi golažem, perutnini, divjačini. Kapre

Kapre so najbolj znane tiste iz okolice Nice, rastejo pa tudi pri nas (Piran, Strunjan...). Surovi plodovi kaprovca nimajo okusa, zato v kuhinji uporabljamo vložene. Cvetne popke namreč vlagamo v kis z dodatki začimb. Ker imajo močan okus, jih običajno ne mešamo z drugimi začimbami ali pa le z redkimi. Kapre damo v razne pikantne mesne in kisle omake. Uporabljamo cele, jedem pa jih dodamo malo pred koncern kuhanja. Ponudimo jih k ribam, mesu, z jajčnimi jedmi, s tunino v solati. Lovor Za to sredozemsko zimzeleno rastlino (grm) je Istra še posebno primerno rastišče, saj uspeva le v toplih in obmorskih krajih. Sveže ali posušene liste Iahko uporabljamo v kuhinji kot začimbo za brodet, v marinadi, šavorju pa tudi za jedi iz divjačine, perutnine, za juhe, omake. Rožmarin

Je subtropska rastlina. Čeprav ga uporabljamo bolj v zdravilne namene, je svoje mesto našel tudi v kuhinji. Uporabljamo ga predvsem pri pripravi divjačinskih jedi, pa pri dušenju svinjine, ovčetine, perutnine. Z rožmarinom bodo okusnejše tudi ribje jedi, golaži, itn. Ker je močna začimba, ga uporabljamo v zmernih količinah.

Odgovor OŠ Dobrna Rezultate ankete (zdravilna zelišča) si oglejte na tej povezavi anketa_rezultati .

Pripravili: Sara Božnik, Roksana Gabrič Mentorica: Marija Boršič

Odgovor OŠ Polje, Ljubljana

Zelišča

Priznava, da ne poznava veliko zdravilnih zelišč. Saj tudi najini starši raje uporabljajo farmacevtske izdelke, kot zelišča. V 3. Razredu so nas naučili, da širokolistni tropotec zdravi rane, vendar tega nisva nikoli preizkusila. Če imava vročino pijeva čaj in jemljeva antibiotike. Zdravil, ki nam jih je podarila narava ne uporablja skoraj nihče več razen nekaterih babic in dedkov. Gašperjeva stara mama uporablja mazilo ognjič, ki je narejeno iz rože, ter pomaga pri celjenju ran in arniko tudi to za celjenje ran.

Slika 1: tropotec

Slika 2: arnika

Slika 3: ognjič

Anže Mramor, Gašper Terglav 8.a

Odgovor OŠ Gornji Petrovci Poznamo naslednja zelišča: artičoka, arnika, črni bezeg, borovnica, brin bršljan, česen, kamilica, česen, fižol, hren, kamilica, klinčevec, kumina, lišaj, smrekovi vršički, meta, melisa, marelica, materina dušica,…

Doma uporabljamo: česen- pri kuhi, artičoka- pri kuhi, smrekovi vršički- sirupi proti kašlju; zdravila, marelica- marmelada; liker,…

Odgovor OŠ Predoslje Kranj Sestavili sva tudi anketo o zeliščih in jo razdelili sošolcem in sošolkam. Vseh anket je bilo 32. Pri vseh vprašanjih je bilo možnih več odgovorov!

Iz rezultatov ankete sva ugotovili, da se večina učencev kar dobro spozna na zelišča in da jih doma uporabljajo. ČRNI BEZEG

Pripravki: sveži list, poparek, tinktura

Zdravilni učinki: pomaga pri prehladu, gripi in vnetjih prsnega koša, blaži vnetje sinusov in seneni nahod, lajša artritis.

MATERINA DUŠICA

Pripravki: esencialno olje, poparek, sirup, tinktura

Zdravilni učinki: zdravi prehlad, kašelj in gripo, pomaga pri astmi in senenem nahodu, blaži bolečine in spazem (napetost) v mišicah.

KAMILICA

Pripravki: poparek, krema, esencialno olje. Zdravilni učinki: pomirja vneto kožo in ekceme, sprošča zategnjene in boleče mišice, pomirja razdražene živce in napetost.

OGNJIČ

Pripravki: krema, olje, poparek

Zdravilni učinki: pomirja rane, izpuščaje in sončne opekline, zdravi atletsko stopalo in glivična vnetja, blaži menstrualne bolečine.

POPROVA META

Pripravki: kapsule, esencialno olje, poparek. Zdravilni učinki: blaži vetrove in napenjanje, pomaga pri glavobolu in migreni, pomirja razdražljiv želodec.

SIVKA

Pripravki: esencialno olje, poparek, tinktura

Zdravilni učinki: sprošča in pripomore k mirnemu spancu, blaži glavobol in napetost, zdravi rane, opekline in pike.

ŠENTJANŽEVKA

Pripravki: krema, olje, poparek, tinktura. Zdravilni učinki: lajša depresijo in občutek tesnobnosti, pomaga pri trdih in bolečih sklepih, pripomore k boljšemu spancu.

ŽAJBELJ

Pripravki: sveži listi, poparek, tinktura

Zdravilni učinki: pomirja vneto grlo in dlesni, pomaga pri navalih vročine in hormonskih spremembah, zdravi astmo.

Pripravki: TINKTURA –postopek, ko se zelišča namočijo v alkoholu, uživa se odmerek (nekaj kapljic ali mala žlička) razredčen z vodo

POPAREK – nadzemne dele rastline (listi, cvetovi) prelijemo z vročo vodo za nekaj minut (čaj)

PREVRETEK – korenine, lubje, vejice kuhamo, precedimo, uživamo hladen ali topel napitek

ESENCIALNO OLJE – olja in ekstrakti zelišč, za zunanjo uporabo

KREMA - je emulzija olja in vode

MAZILO – olje, ki ga segrejemo skupaj z zelišči, osnova je ponavadi parafin.

Iza in Eva, 9. razred

3. stare ljudske modrosti: recept, kako pripraviti »domače zdravilo«

Odgovor OŠ Šmarje pri Kopru Naša babice so bile prave zdravilke, saj drugih zdravil ni bilo. Pomagale so si raznimi zdravilnimi rastlinami, iz katerih so kuhale čaje, pripravljale obkladke in mazila. Zelo uporabne so bile in so še Brinove jagode

V Slovenski Istri so brinove jagode nabirali tudi za prodajo. Iz njih so izdelovali brinovo olje in žganje. Pravi domači brinovec so pri hiši imeli izključno kot zdravilo proti prebavnim in želodčnim motnjam. To je bilo nepogrešljivo domače zdravilo za mnoge zunanje in notranje težave (prehladi, kašelj, astma, ozebline, revmatizem). Zdravilnost brina je predvsem v njegovem eteričnem olju, ki je v izročilu ljudskega zdravilstva na našem območju izredno cenjeno. Deluje protivnetno, je antiseptik, blaži prehlade, pomaga pri revmatičnih bolečinah v sklepih in mišicah. Uporablja se ga za masaže bolečih mišic, za inhalacije pri prehladih, pa tudi za kopeli in odišavljenje prostorov. Postopek priprave

Steklenico do polovice napolnimo z brinovimi jagodami, ki jih zalijemo z žganjem. Nato steklenico dobro zatisnemo in za približno 3 tedne postavimo v klet. Po treh tednih steklenico odpremo in tekočino precedimo skozi gosto gazo. Brinove jagode zavržemo, žganje pa prihranimo in postopek še približno dvakrat ponovimo. To pomeni, da steklenico ponovno napolnimo s svežimi brinovimi jagodami in prilijemo prihranjeno žganje.

ŠENTJANŽEVO OLJE zdravi odprte rane, sveže poškodbe, otekle žleze, neguje hrapavo kožo na kožo obraza. Je tudi uporabno za masiranje pri bolečinah v hrbtu in revmatizmu. Postopek priprave

V soncu nabrane cvetove rahlo napolnimo v steklenico

do vratu in prelijemo z dobrim olivnim oljem. Olje mora cvetove prekrivati. Dobro zaprto steklenico postavimo za nekaj tednov na sonce ali v bližino peči. Olje se obarva rdeče. Precedimo ga skozi krpo, ostanek še stisnemo in olje shranimo v temnih steklenicah. Iz posušenih cvetov lahko pripravimo tudi pomirjevalni čaj.

Viri: Istrska kuhinja, Alberto Pucer, založba Kmečki glas (2000)

Recepti naših babic Kim Baruca in Nastja Martinjak

Odgovor OŠ Polje, Ljubljana

Recept

Za mazilo ognjič, ki je zelo dobro za celjenje ran potrebujemo: Pol kilograma sala (svinjske masti iz črev)

Dve prgrišči cvetov ognjiča

Mast (je v kosu) razrežemo in stopimo, nato dodamo ognjič v maščobo. Zmes kuhamo 5 min. Nato mora stati 24ur. Potem pogreješ in ocediš, ter zliješ v posodico.

Anže Mramor, Gašper Terglav 8.a

Odgovor OŠ Gornji Petrovci Orehovo olje. Poglejte se video.

Odgovor OŠ Vrhnika Recept za ognjičevo kremo – EKSPERIMENT! video