negativen vpliv visokih koncentracij suhe snovi v … · v spomladanskem in jesenskem času...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

Katja GORNIK

NEGATIVEN VPLIV VISOKIH KONCENTRACIJ SUHE

SNOVI V GNOJEVKI NA VZNIK IN ZAČETNO RAST

NEKATERIH TRAVNIŠKIH RASTLIN

DIPLOMSKO DELO

Maribor, 2012

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

Univerzitetni študijski program KMETIJSTVO (bolonjski študij)

Katja GORNIK

NEGATIVEN VPLIV VISOKIH KONCENTRACIJ SUHE

SNOVI V GNOJEVKI NA VZNIK IN ZAČETNO RAST

NEKATERIH TRAVNIŠKIH RASTLIN

DIPLOMSKO DELO

Maribor, 2012

POPRAVKI:

Gornik K. Negativen vpliv visokih koncentracij suhe snovi v gnojevki na … travniških rastlin. III Dipl.delo.Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2012

Diplomsko delo je zaključek univerzitetnega študijsskega programa Kmetijstvo (bolonjski

študij). Opravljeno je bilo pod mentorstvom red. prof. dr. Branka KRAMBERGERJA in

somentorstvom doc. dr. Janje KRISTL ter mag. Mirana PODVRŠNIKA.

Komisijo za zagovor in oceno diplomskega dela sestavljajo:

Predsednik: Izr. Prof. dr. Stanislav TOJNKO

Mentor: red. prof. dr. Branko KRAMBERGER

Somentorica: doc. dr. Janja KRISTL

Somentor: Miran PODVRŠNIK mag.

Lektor: Smiljan Pristavnik prof. slov. j.

Diplomsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela.

Datum zagovora: September 2012

Gornik K. Negativen vpliv visokih koncentracij suhe snovi v gnojevki na … travniških rastlin. IV Dipl.delo.Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2012

Negativen vpliv visokih koncentracij suhe snovi v gnojevki na vznik in začetno rast

nekaterih travniških rastlin

UDK: 631.862:633.2/.3:631.5.547.1(043.2)=863

Negativni vplivi gnojevke pri gnojenju travinja še vedno predstavljajo velik problem v kmetijstvu. Na to

temo smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede leta 2011 izvedli lončni poskus v rastlinjaku in

poskus z gnojevko na travniku. V poskusu smo proučevali vpliv visokih koncentracij suhe snovi v gnojevki

na kalivost in začetno rast ozkolistnega trpotca (Plantago lanceolata L.), divjega korenja (Daucus carota L.),

trpežne ljuljke (Lolium perenne L.), bele detelje (Trifolium repens L.) in navadnega regrata (Taraxacum

officinale Weber). Oba poskusa sta bila zasnovana kot trofaktorska: rastlina, gnojevka in koncentracija

gnojevke. Uporabili smo dve gnojevki iz različnih govedorejskih kmetij, ki smo ju redčili na 4, 7 in 10 %

suhe snovi. V kontrolnem obravnavanju smo uporabili samo vodo. V povprečju čez vse rastlinske vrste višje

koncentracije suhe snovi v gnojevki negativno vplivajo na kalitev in začetno rast. Ugotovili smo, da vse

rastlinske vrste ne odreagirajo enako na enake koncentracije suhe snovi. Pri uporabi gnojevke na travinju je

potrebno predhodno redčenje gnojevke z vodo. Prav tako smo prišli do zaključka, da se moramo v sušnem in

vročem obdobju apliciranju gnojevke na travniku izogniti, saj se lahko gnojevka izsuši in se še poveča

vsebnost suhe snovi, kar neugodno vpliva na vznik rastlin.

Ključne besede: ozkolistni trpotec / navadni regrat / trpežna ljuljka / bela detelja / divje

korenje / kalivost semena / gnojevka

OP: 36 strani, 8 preglednic, 1 grafikon, 13 slik, 39 virov

The negative impact of high dry matter concentrations in slurry on the emergence

and initiating the growth of some meadow plants

The negative influences of the slurry when fertilizing grassland still represent a vast problem in agriculture A

pot experiment in a greenhouse and an experiment with slurry on a meadow were carried out at Faculty of

Agriculture and Life Sciences in 2011.The effect of high dry matter concentrations in slurry on germination

and on growth initiating of the ribwort plantain (Plantago lanceolata L.), wild carrots (Daucus carota L.),

resilient ryegrass (Lolium perenne L.), white clover (Trifolium repens L.) and on the common dandelion

(Taraxacum officinale Weber) were studied in both experiments. Designed as a three-factor experiment: the

plant, the slurry and the slurry concentration. We used two different slurries from two different beef-

producing farms and have diluted it to a 4,7 and a 10% of dry matter. In the control treatment we used only

water. Overall, the higher concentrations of dry matter in slurry have a negative effect on the germination and

on the initiating the growth on average, taking all the plant species into considderation. We found that all the

plant species do not react the same way to same dry matter concentration values. By using slurry on the

meadows a previous dilution with water is necessary. Also, we have reached a conclusion that in periods of

dry and sunny weather we have to avoid using slurry, since it can dry out and consequently increases slurry

dry matter content, which is disagreeable with the plant initiating.

Key words:ribwort plantain / common dandelion / resilient ryegrass / white clover / wild

carrots / germination of seed / slurry

NO: 36 pages, 8 tables, 1 chart, 13 photos, 39 references

Gornik K. Negativen vpliv visokih koncentracij suhe snovi v gnojevki na … travniških rastlin. V Dipl.delo.Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2012

Kazalo vsebine

1 UVOD ........................................................................................................................................ 1

2 PREGLED LITERATURE ..................................................................................................... 3

2.1 Gnojevka ................................................................................................................................. 3

2.1.1 Gnojilna vrednost gnojevke ........................................................................................ 4

2.1.2 Negativni vplivi gnojevke .......................................................................................... 8

2.2 Ozkolistni trpotec ................................................................................................................. 12

2.3 Navadni regrat ...................................................................................................................... 13

2.4 Trpežna ljuljka ...................................................................................................................... 14

2.5 Bela detelja ........................................................................................................................... 16

2.6 Divje korenje ........................................................................................................................ 18

3 MATERIALI IN METODE ................................................................................................ 19

3.1 Lončni poskus v rastlinjaku .................................................................................................. 21

3.2 Poskus z gnojevko na travniku ............................................................................................. 22

3.3 Statistična obdelava obeh poskusov ..................................................................................... 23

4 REZULTATI Z RAZPRAVO ............................................................................................. 25

4.1 Lončni poskus v rastlinjaku .................................................................................................. 25

4.2 Poskus z gnojevko v naravi .................................................................................................. 30

5 SKLEP ..................................................................................................................................... 31

6 VIRI ......................................................................................................................................... 32

Gornik K. Negativen vpliv visokih koncentracij suhe snovi v gnojevki na … travniških rastlin. VI Dipl.delo.Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2012

Kazalo slik

Slika 1: Ozkolistni trpotec (Plantago lanceolata L.) .......................................................... 12

Slika 2: Navadni regrat (Taraxacum officinale Weber) ...................................................... 14

Slika 3: Trpežna ljuljka (Lolium perenne L.) ...................................................................... 16

Slika 4: Bela detelja (Trifolium repens L.) .......................................................................... 17

Slika 5: Divje korenje (Daucus carota L.) .......................................................................... 18

Slika 6: Postavitev lončkov (Podvršnik 2011). ................................................................... 21

Slika 7: Aplikacija gnojevke in postavitev bucike (Gornik 2011). ..................................... 22

Slika 8: Vstavljanje semena v gnojevko (Gornik 2011). ..................................................... 23

Slika 9: Poskus na travniku (Gornik 2011). ........................................................................ 23

Slika 10: Shema nastavitve poskusa na travniku ................................................................. 24

Slika 11: Bela detelja z gnojevko 1 na 21. dan po sajenju. ................................................. 28

Slika 12: Navadni regrat z gnojevko 1 na 21. dan po sajenju. ............................................ 29

Slika 13: Divje korenje z gnojevko 1 na 21. dan po sajenju. .............................................. 29

Gornik K. Negativen vpliv visokih koncentracij suhe snovi v gnojevki na … travniških rastlin. VII Dipl.delo.Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2012

Kazalo preglednic

Preglednica 1: Sestava goveje gnojevke v Sloveniji (Babnik in sod. 2006). ........................ 6

Preglednica 2: Sestava suhe snovi goveje gnojevke v Sloveniji (Babnik in sod. 2006) ....... 6

Preglednica 3: Sestava goveje gnojevke v odvisnosti od intenzivnosti reje

(Babnik in sod. 2006) ...................................................................................................... 7

Preglednica 4: Sestava suhe snovi goveje gnojevke v odvisnosti od intenzivnosti reje

(Babnik in sod. 2006) ...................................................................................................... 8

Preglednica 5: Sestava gnojevke in električna prevodnost gnojevke 1 ............................... 20

Preglednica 6: Sestava gnojevke in električna prevodnost gnojevke 2 ............................... 20

Preglednica 7: Vpliv suhe snovi v gnojevki, vrste gnojevke in rastlinske vrste na število

vzniklih rastlin osmi in enaindvajseti dan. .................................................................... 26

Preglednica 8: Vpliv suhe snovi v gnojevki, vrste gnojevke in rastlinske vrste na višino

rastlin osmi in enaindvajseti dan ................................................................................... 30

Kazalo grafikonov

Graf 1: Vpliv rastlinske vrste in suhe snovi v gnojevki na število vzniklih rastlin na 21.

dan poskusa………………………………………………………………………...27

Gornik K. Negativen vpliv visokih koncentracij suhe snovi v gnojevki na … travniških rastlin. 1 Dipl.delo.Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2012

1 UVOD

Travinje so kmetijska zemljišča poraščena s travno rušo, ki je sestavljena iz trav, metuljnic

in zeli (Korošec 1997). Vsem trem skupinam rastlin je skupno, da so zelnate in ne lesnate

(Vidrih 2007). Uporabljamo jih za prehrano živali, rekreacijske trate in trate za varstvo

okolja. V Sloveniji se travniki in pašniki, ki so povečini antropogenega izvora,

razprostirajo na 64 % skupne kmetijske zemlje. To nas uvršča na tretje mesto po obsegu

travinja v Evropi (Korošec 1997). V Sloveniji imamo štiri tipe travinja: močvirsko,

nižinsko-dolinsko, hribovsko-višinsko in planinsko-alpsko. Posebnost travinja v našem

prostoru je, da predstavlja življenjski prostor za prostoživeče živali, hkrati pa 86 %

gospodarstev na travinju prideluje krmo za domače živali s košnjo ali pašo. Kar 98,4 %

travinja je v uporabi družinskih kmetij (Vidrih 2007).

S pridelki krme za domače živali odnašamo iz travniških tal tudi veliko hranil, ki jih trave,

detelje in zeli potrebujejo za svojo rast. Če želimo trajno pridelovati obilne pridelke,

moramo rastlinam tudi trajno zagotavljati zadostne količine mikro in makro elementov, ki

jih rastline potrebujejo za rast. Predvsem so za gnojenje potrebni dušik, fosfor in kalij. Pri

gnojenju ruše upoštevamo predvsem njeno botanično sestavo. Če v travni ruši prevladujejo

trave, bomo gnojili z dušikovimi in s kalijevimi gnojili, manj pa s fosforjevimi. Če želimo

več metuljnic, bomo gnojili le s fosforjevimi in kalijevimi gnojili. Potrebe zeli pri gnojenju

upoštevamo le, če želimo ustvariti razmere, s katerimi bomo zatrli kakšno plevelno vrsto

(Korošec 1997).

Za gnojenje ruše na travinju v praksi uporabljamo različna mineralna in organska gnojila.

Med najpogosteje uporabljenimi organskimi gnojili je gnojevka, ki je mešanica živalskih

izločkov – blata in seča. Za gnojenje travinja jo redčimo z vodo, da dosežemo boljše

izkoriščanje dušika, boljše siliranje krme in preprečimo ožige na rastlinah (Leskošek

1988). V spomladanskem in jesenskem času gnojevko redčimo z vodo v razmerju 2−3 dele

gnojevke : 1 del vode, v poletnih mesecih pa gnojevko razredčimo bolj, in sicer v razmerju


1 del vode : 1 del gnojevke. Gnojenje z gnojevko izvajamo od spomladi do jeseni v

oblačnem in ne vetrovnem vremenu.

Zaradi hranil, ki jih vsebuje, gnojevka pozitivno vpliva na rast ruše in omogoča pridelavo

velikih pridelkov krme. Pri uporabi gnojevke na travinju ne smemo zanemariti tudi

negativnih učinkov, kot so: propadanje, redčenje in ožigi na travni ruši (Agrosaat 2012).

Gnojevka travno rušo onesnaži, zato običajno ne gnojimo tam, kjer pasemo živino. Živina

se pognojenim predelom izogiba (prebiralna paša), zmanjša se tudi količina zaužite krme

(Kramberger 1995).

Na temo ugotavljanja negativnih vplivov gnojevke pri gnojenju travinja sta bili pred

kratkim opravljeni dve diplomski nalogi. Flere (2011) je ugotovila, da prevelika količina

suhe snovi v gnojevki vpliva na zmanjšan vznik in rast rastlin trpežne ljulke, navadne pasje

trave, travniške bilnice in bele detelje. Bedenik (2010) pa je prišla do zaključka, da

prevelika količina suhe snovi v gnojevki vpliva na slabši vznik in začetno rast črne in bele

detelje, če ju apliciramo v rušo skupaj z gnojevko. Ker je na to temo malo raziskanega,

sem vključila v svoje raziskave tudi zeli in poskušala ugotoviti vpliv visokih koncentracij

suhe snovi v gnojevki na vznik in začetno rast nekaterih travniških rastlin.


2 PREGLED LITERATURE

2.1 Gnojevka

Gnojevka je organsko gnojilo, ki ga sestavljata živalsko blato in seč. Najpogosteje jo

uporabljamo na pašno-košnih kmetijah, kjer primanjkuje nastilja. Uporaba je razširjena

tudi na večjih poljedelskih posestvih, kjer sejejo strna žita in koruzo za zrnje, vendar pa

slamo in koruznico zaoravajo na njivi, da prihranijo pri prevozu. Največji še priporočen

odmerek nerazredčene gnojevke za enkratno gnojenje travnatega sveta je 15 do 20 m³/ha.

Za travinje priporočajo gnojenje z gnojevko spomladi in poleti ob oblačnem ali deževnem

vremenu. Optimalen čas je marec, med rastno dobo pa po vsaki drugi paši ali košnji. Če je

naslednja raba paša, gnojenje z gnojevko odsvetujejo (Leskošek 1988).

Ravnanje z gnojevko je opredeljeno v Uredbi o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz

kmetijskih virov (Ur. List RS, št. 113/2009), ki določa:

- mejne vrednosti vnosa dušika iz kmetijskih virov v tla ali na tla in

- ukrepe za zmanjšanje in preprečevanje onesnaževanja voda, ki ga povzročajo nitrati

iz kmetijskih virov.

V 4. členu te uredbe je določeno, da so zavezanci za izvajanje odločb te uredbe vsa

kmetijska gospodarstva, ki izvajajo gnojenje oziroma kmetijska gospodarstva, kjer pri

izvajanju njihove dejavnosti nastajajo živinska gnojila.

V 5. členu je zapisano, da letni vnos dušika iz živinskih gnojil ne sme presegati 170 kg

N ha-1

kmetijskih zemljišč v uporabi na ravni kmetijskega gospodarstva. Gnojenje z

gnojevko in gnojnico je po 8. členu uredbe na zemljiščih brez zelene odeje prepovedano od

15. novembra do 15. februarja, razen katastrskih občin Primorja, kjer velja prepoved vnosa

med 1. decembrom in 31. januarjem. Gnojenje z gnojevko in gnojnico na kmetijskih


zemljiščih z zeleno odejo je prepovedano od 1. decembra do 15. januarja, razen v

katastrskih občinah Primorja.

V 10. členu uredbe je zapisano, da velja prepoved gnojenja z gnojevko na poplavljenih tleh

in na tleh, ki so nasičena z vodo, ter na tleh, ki so prekrita s snežno odejo ali pa so

zmrznjena. Na strmih kmetijskih zemljiščih, kjer obstaja nevarnost odtekanja gnojevke v

površinske vode, je potrebno odmerke gnojevke razdeliti v več delov. Posamezen odmerek

ne sme presegati 80 kg N ha-1

.

Vnos gnojil v tla je prepovedan na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju, na nerodovitnih ter

vodnih zemljiščih, kar je v skladu z 11. členom Uredbe o varstvu voda pred onesnaženjem

z nitrati iz kmetijskih virov.

2.1.1 Gnojilna vrednost gnojevke

Pred gnojenjem z gnojevko moramo poznati potrebe rastlin po hranilih. Od skupnih potreb

rastlin po hranilih odštejemo vrednosti, ki jih vsebuje gnojevka. Ostale potrebe, ki jih še

nismo pokrili z gnojevko, dodamo v obliki mineralnih gnojil. V praksi je težko oceniti,

koliko hranil vsebuje gnojevka, ker ne vemo, koliko vode je prišlo iz raznih virov dodatno

v njo. Poleg tega na vsebnost hranil v gnojevki vplivajo tudi vrsta in kategorija ter prehrana

živali. Zbrani podatki iz mnogih virov kažejo, da 1000 kg povprečne nerazredčene goveje

gnojevke vsebuje 5 kg N, 2 kg P2O5 in 7 kg K2O (Leskošek 1993).

Leskošek (1988) tudi navaja, da se fosfor in kalij iz gnojevke na daljši rok izkoriščata

enako dobro kot iz mineralnih gnojil. Na izkoriščanje dušika iz goveje gnojevke pa vpliva

predvsem razmerje, v katerem gnojevko razredčimo. Pri razredčenju 1 : 0,5 je izkoristek

dušika približno 50 % v primerjavi s KAN. Nekoliko višji izkoristek dosežemo pri

razredčenju 1 : 1, ki je v primerjavi s KAN 60 do 70 %.


V Sloveniji so vsebnost hranil v gnojevkah proučevali Kokalj in sod. (1983). V 44 vzorcih

gnojevk, ki so jih zbrali na območju Gorenjske, Zgornje Savinjske doline, v okolici Ptuja

in Murske Sobote, so prišli do naslednjih rezultatov:

- poletna gnojevka je vsebovala povprečno 6,9 % suhe snovi (od 4 % do 8 %),

- povprečna vsebnost dušika v goveji gnojevki je znašala 5,1 kg N/t (od 3,2 kg N/t –

6,8 kg N/t) nerazredčene gnojevke,

- goveja gnojevka je v povprečju vsebovala 1,5 kg P2O5/t nerazredčene gnojevke,

- povprečna vsebnost K v goveji gnojevki je znašala 6,6 kg K2O/t nerazredčene

gnojevke,

- vsebnost Ca v goveji gnojevki je znašala 2,5 CaO/t nerazredčene gnojevke.

Kokalj in sod. (1983) tudi navajajo, da se od kemičnih elementov, ki so v krmnem obroku

krav molznic, v iztrebkih izloči 80 % N in P ter 95 % K. Pri reji govejih pitancev pa so te

vrednosti še višje, saj se povprečno izloči 94 % N, 98 % P in K. Podobne vrednosti lahko

pričakujemo tudi pri drugih rastlinskih hranilih iz gnojevke. Iz teh vrednosti lahko

razberemo, da se s pravilnim gnojenjem z gnojevko v daljšem obdobju skoraj v celoti

pokrije odvzem fosforja in kalija. Z dušikom v daljšem obdobju pokrijemo 40–65 %

celotnega odvzema, saj je polovica dušika v gnojevki v obliki amonijaka, ki se ob

neugodnih vremenskih razmerah izgubi iz tal v ozračje.

Babnik in sod. (2006) so spomladi in jeseni leta 2005 v času razvoza živinskih gnojil zbrali

74 vzorcev goveje gnojevke, da bi ugotovili sestavo gnojevke v Sloveniji. Jemanje vzorcev

je potekalo od februarja do aprila in od septembra do novembra. Od zbiranja do analize so

bili vzorci zamrznjeni. V odmrznjenih vzorcih so najprej s Kjeldahlovo metodo analizirali

vsebnost amonijevega dušika, po sušenju pa so določili še preostali dušik. Določevali so

tudi pH, specifično maso gnojevke, vsebnosti P, K, Mg, Zn, Cu, Cd in Cr. Sestava goveje

gnojevke, sestava suhe snovi goveje gnojevke, sestava goveje gnojevke v odvisnosti od

intenzivnosti reje in sestava suhe snovi goveje gnojevke v odvisnosti od intenzivnosti reje

so podane v preglednicah 1 do 4.


Preglednica 1: Sestava goveje gnojevke v Sloveniji (Babnik in sod. 2006).

Enote

Min Max

SS % 8,4 3,0 13,2

OS % 6,7 1,7 11,5

MgO kg/m³, t 0,9 0,3 3,1

P2O5 kg/m³, t 1,6 0,5 2,7

K2O kg/m³, t 4,0 1,5 8,9

N kg/m³, t 3,6 1,0 5,6

NH4-N kg/m³, t 1,6 0,4 3,2

Cu g/m³, t 3,8 0,8 14,3

Zn g/m³, t 17,7 3,9 53,8

SS − suha snov, OS − organska snov

Preglednica 2: Sestava suhe snovi goveje gnojevke v Sloveniji (Babnik in sod. 2006).

Enote

Min Max

SP g/kg SS 207,0 75,0 444,0

OS g/kg SS 793,0 556,0 925,0

MgO g/kg SS 11,6 3,9 38,8

K2O g/kg SS 50,3 18,4 91,9

K2O-VT % 93,0 71,0 100,0

P2O5 g/kg SS 19,5 11,3 34,7

P2O5-VT % 35,0 2,0 71,0

NO3-N mg/kg SS 25,0 0,0 74,0

NH4-N g/kg SS 21,2 3,8 74,0

N g/kg SS 44,6 27,5 104,1

Cu mg/kg SS 47,0 10,0 159,0

Zn mg/kg SS 219,0 65,0 599,0

Cd* mg/kg SS 0,33 0,15 0,60

Cr* mg/kg SS 8,0 4,0 13,5

SP − pepel, OS − organska snov, K2O-VT − delež vodotopnega K2O od skupnega, P2O5-VT − delež

vodotopnega P2O5 od skupnega, NO3-N − nitratni dušik, NH4-N − amonijakov dušik


Preglednica 3: Sestava goveje gnojevke v odvisnosti od intenzivnosti reje

(Babnik in sod. 2006).

REJA

Zelo intenzivna Zmerno

intenzivna

Ekstenzivna

Enote

Min Max

Min Max

Min Max

SS % 8,5 3,0 12,7 8,3 4,4 12,9 8,0 3,0 11,6

OS % 6,9 2,6 9,4 6,6 3,1 11,5 6,2 1,7 9,6

MgO kg/m3 1,0 0,5 1,6 0,9 0,3 3,1 0,9 0,3 1,7

P2O5 kg/m3 1,8 0,9 2,7 1,5 0,9 2,4 1,4 0,5 2,4

K2O kg/m3 3,9 2,3 8,9 4,1 2,4 6,5 4,0 1,5 7,9

NH4-

N

kg/m3 1,9 1,2 3,2 1,6 0,5 2,7 1,4 0,4 3,1

N kg/m3 3,9 2,5 5,2 3,5 2,3 5,6 3,2 1,0 5,0

Cu g/m3 5,3 2,4 14,3 3,2 0,8 8,1 2,7 1,0 11,8

Zn g/m3 24,6 10,6 53,8 16,3 6,7 41,8 11,2 3,9 18,7

SM kg/l 0,97 0,91 1,01 0,97 0,88 1,02 0,98 0,92 1,03

SS − suha snov

OS − organska snov

SM − specifična masa

Glede na to, da običajno primerjamo med seboj nerazredčene gnojevke, bi bila vsebnost

dušika po Babnik in sod. (2006) v gnojevki z 10 % SS pri zelo intenzivni reji 4,59 kg/m³,

pri zmerno intenzivni reji 4,22 kg/m³ ter ekstenzivni reji 4 kg/m³. Leskošek (1993) navaja,

da 1000 kg nerazredčene goveje gnojevke vsebuje 5 kg dušika. Buchgraber in sod. (2004)

so zapisali, da je vsebnost dušika v gnojevki z 10 % SS pri govejih pitancih 6 kg/t, pri

kravah molznicah 4,5 kg/t ter teletih za pitanje 7 kg/t. Primerjava vsebnosti dušika v naših

gnojevkah v primerjavi s podatki iz tuje literature kaže, da naše gnojevke vsebujejo

nekoliko manj dušika, kar bi mogoče lahko pripisali nekoliko manj intenzivni reji živali.


Preglednica 4: Sestava suhe snovi goveje gnojevke v odvisnosti od intenzivnosti reje

(Babnik in sod. 2006).

REJA

Zelo intenzivna Zmerno

intenzivna

Ekstenzivna

Enote

Min Max

Min Max

Min Max

SP g/kgSS 190,0 75,0 299,0 209,0 85,0 305,0 231,0 113,0 444,0

OS g/kgSS 810,0 701,0 925,0 791,0 695,0 915,0 769,0 556,0 887,0

MgO g/kg SS 12,5 7,6 16,6 11,5 3,9 38,8 11,1 5,7 21,8

K2O g/kg SS 48,7 32,3 90,2 52,4 18,4 91,9 51,9 25,7 84,1

P2O5 g/kgSS 22,7 18,2 34,7 18,6 11,3 26,5 17,3 11,3 24,5

NH4-

N

g/kg SS 25,0 12,6 74,0 21,1 3,8 56,5 17,7 6,7 36,5

N g/kgSS 49,0 36,9 104,1 44,6 27,5 88,5 39,9 28,9 57,6

Cu mg/kgSS 65,0 26,0 159,0 41,0 10,0 91,0 35,0 15,0 120,0

Zn mg/kgSS 301,0 107,0 594,0 208,0 79,0 599,0 142,0 65,0 239,0

Cd* mg/kgSS 0,33 0,15 0,57 0,37 0,25 0,49 0,35 0,21 0,60

Cr* mg/kgSS 6,9 4,5 11,6 8,0 4,0 12,0 9,6 6,5 13,5

SP − pepel

OS − organska snov

2.1.2 Negativni vplivi gnojevke

Negativni vplivi na okolje

Dalton in Brand-Hardy (2003) ugotavljata, da povečano povpraševanje po hrani in energiji

vodi do sprememb v globalnem ciklu dušika. Te spremembe posledično vodijo do

povečane ravni dušika v okolju, kar vpliva na biotsko raznovrstnost in zdravje ljudi. Če

želimo vrednosti dušika v okolju znižati, se moramo zavedati, da je kmetijstvo pomemben

vir izgub le-tega. Rastline lahko dobijo dušik iz zalog v tleh, s simbiotsko vezavo stročnic

ter iz organskih in anorganskih gnojil. Če dušika, ki je na voljo, rastline ne izkoristijo, se


izgubi v okolje z izpiranjem ali izhlapevanjem. Ma in sod (2010) ugotavljajo, da se dušik

izgubi v ozračje kot NH3 (57 %), N2O (2 %), N2 (33 %) in NOx (8 %). Dalton in

Brand-Hardy (2003) še ugotavljata, da je za zmanjšanje izgub dušika v kmetijstvu

pomembno, da se kmetje zavejo, koliko dušika je potrebno za oskrbo rastlin in po katerih

poteh se dušik izgublja v okolje. Izgube dušika v kmetijstvu moramo omejiti, na kar nas

opozarja podatek, da ima npr. v Veliki Britaniji več kot 80 % emisij amonijaka izvor v

kmetijstvu.

Tudi Verbič in sod. (2006) navajajo, da se pri reji goveda v ozračje izgubijo velike količine

amonijaka. Največji delež prispeva gnojenje z organskimi gnojili, kamor prištevamo tudi

gnojevko. Izgube amonijaka lahko zmanjšamo za 75–90 % s pokrivanjem jam za

gnojevko. Pri gnojenju se izogibamo pršenju in uporabljamo nanašanje gnojevke v pasovih

ali vbrizgavanje gnojevke v tla. Pomembno je, da izkoristimo vse ukrepe za zmanjševanje

izgub amonijaka, saj amonijak negativno vpliva tako na počutje ljudi kot tudi na počutje

živali. Je izvor drobnih prašnih delcev, ki povzročajo bolezni dihal. V velikih

koncentracijah je neposredno strupen za rastline, vpliva na zakisljevanje prsti in nastanek

tople grede.

Vidal in sod. (1999) so poskušali ugotoviti, kako uporaba gnojevke vpliva na onesnaženost

voda. Spremljali so fizikalno-kemijske lastnosti površinskih in podzemnih voda na treh

podeželskih območjih Španije. Za vsa tri območja je bilo značilno gnojenje pašnikov s

hlevskim gnojem, količina uporabljene gnojevke pa se je razlikovala. Prišli so do

zaključka, da uporaba gnojevke vpliva na onesnaženost voda. Največja onesnaženost je

bila v območju največje gostote živali in najvišje frekvence uporabe gnojevke.

Lopez in sod. (2002) so v Španiji ugotavljali, kako zmanjšati onesnaževanje podzemnih in

površinskih voda zaradi uporabe gnojevke. Zavedajo se, da je gnojevka velik

onesnaževalec voda, nevarnost onesnaževanja pa se poveča, če gnojevko apliciramo blizu

vodotokov ali na strmih pobočjih. Prišli so do zaključka, da lahko na onesnaženost voda

vpliva tudi tip tal. Raziskave so namreč pokazale, da peščena ilovica z visoko vsebnostjo

organske snovi predstavlja učinkovito oviro za gibanje gnojevke in drugih onesnaževalcev


v podtalnico. Da preprečimo onesnaževanje, priporočajo največ 3-kratno letno uporabo

gnojevke z obdobjem neuporabe 100 dni.

Negativni vplivi na rastline

Poznani so številni negativni vplivi gnojevke na rastline. Ostanki gnojevke na rastlinah

lahko vplivajo na količino in kakovost pridelka. Če gnojevka ostane na rastlinah, rastline

dobijo manj svetlobe, ki jo potrebujejo za prehrano. Brez svetlobe ne nastaja klorofil, brez

klorofila ne poteka asimilacija CO2 in rastline ne priraščajo. Okoli 50 % svetlobne energije

rastline pretvorijo v toploto, ki je potrebna za transpiracijo v rastlinah in pospešitev rasti.

Svetloba je za rast travne ruše izjemnega pomena, saj večina trav sodi med svetloboljubne

rastline in le manjši delež trav med sencoljubne. Ob pomanjkanju svetlobe iz ruše izginejo

kakovostne vrste (zlasti metuljnice), to pa vpliva na zmanjšano hranljivo vrednost krme

(Korošec 1997).

Prekomerno gnojenje travinja z gnojevko ne vpliva samo na rast in sestavo ruše, ampak

lahko negativno vpliva tudi na kakovost in zauživanje krme. Prekomerna uporaba gnojevke

na pašnikih, kjer pasemo živino, zmanjša zauživanje krme. Živali se pasejo prebiralno in se

onesnaženim predelom z gnojevko izogibajo (Kramberger 1995). Pri gnojenju travnikov za

košnjo zelene krme moramo biti pozorni, saj lahko gnojevka onesnaži krmo (Verbič in sod.

2006). Gnojevka je posledično lahko izvor klostridijev pri siliranju. Med fermentacijo

silaže deluje približno 7 vrst klostridijev od skupno poznanih 60 vrst. Pomembno je, da na

začetku siliranja nastane pH okoli 4,2, saj v kislih razmerah klostridiji ne rastejo in se ne

razmnožujejo. Prav tako je pomembna vsebnost suhe snovi, ki naj znaša vsaj 300 g/kg, da

je rast klostridijev onemogočena (Lebar 2010), zato Verbič in sod. (2006) priporočajo

gnojenje z gnojevko, ki je stara vsaj en mesec, od gnojenja do košnje pa naj mine pol leta.

Rodhe (2003) navaja, da lahko nanašanje gnojevke v tla izboljša kakovost silaže v

primerjavi s površinskim nanašanjem gnojevke. Na onesnaženost pridelka ima velik vpliv

gostota gnojevke. Gostejša gnojevka je lepljiva in v veliki meri ostane na pridelku.

Redkejša gnojevka pa se rastlin ne oprime, ampak spolzi po rastlinah.


Prekomerno gnojenje travnikov z gnojevko lahko povzroča presežke hranil v tleh, ki se

kopičijo v rastlinah. Verbič in sod. (2006) navajajo, da se zaradi prekomernega gnojenja

lahko kopiči kalij v tleh, kar pa posledično povzroči prekomerno kopičenje kalija v

rastlinah. Takšna krma za krave molznice pred telitvijo ni primerna, saj povzroča

poporodne mrzlice, dislokacijo siriščnika, povečanje mastitisov in plodnostne motnje.

Vsebnost kalija v gnojevki zmanjšamo z ustreznim krmnim obrokom. Mihelič in sod.

(2010) navajajo, da se pri velikih odmerkih dušika v mladi krmi s travinja nakopiči

prekomerna količina surovih beljakovin in velike količine nitrata. Če je vsebnost nitrata v

uveli silaži večja kot 0,75 %, lahko pride do pojava methemoglobinemije v krvi krav. Če se

več kot 50 % hemoglobina spremeni v methemoglobin, ni več zadostnega prenosa kisika

do organov. Pojavijo se poškodbe organov in spontani splavi. Prekomerno gnojenje z

dušikom pa ne povzroča le presežkov hranil v tleh, ampak lahko vodi tudi v pomanjkanje

nekaterih elementov v krmi, še posebej Cu, Co, Se, Mn in I. Pomanjkanje magnezija v

krmi lahko privede do hipomagnezijske tetanije.

Visoke koncentracije suhe snovi v gnojevki ob aplikaciji v sušnem in toplem vremenu

povzročajo ožige na rastlinah ter zmanjšujejo pridelek (Kramberger in sod. 2010). Med

negativnimi vplivi gnojevke na rastline je potrebno izpostaviti tudi, da ima lahko visoka

koncentracija suhe snovi v gnojevki negativne posledice na vznik in rast rastlin. Flere

(2011) je izvajala poskus v rastlinjaku in kalilni komori. Uporabljeni sta bili dve gnojevki

iz različnih govedorejskih kmetij, ki sta bili redčeni na 10 %, 7 %, 3,5 % in 0 % suhe

snovi. V poskusu je uporabila trpežno ljuljko, navadno pasjo travo, travniško bilnico in

belo deteljo. Ugotovila je, da imajo višje koncentracije suhe snovi v gnojevki negativen

vpliv na kalitev, vznik ter rast rastlin. Posledično v nerazredčeno gnojevko odsvetuje

dodajanje semena za obnovo ruše. Do enakih rezultatov je prišla tudi Bedenik (2010), ki je

ugotavljala vpliv gnojevke na kalitev in začetno rast bele ter črne detelje.


2.2 Ozkolistni trpotec

Ozkolistni trpotec (Plantago lanceolata L.) je trajna zel, ki jo uvrščamo v družino trpotnice

(Bohinc 1991). Ima dolge, pritlične, suličaste, dlakave, navzgor usmerjene liste, ki se

združujejo v pritlično listno rozeto. Na listih so dobro vidne listne žile (Frajman 2005).

Listi so dolžine od 10 do 20 cm in širine največ 2 cm (Rode 2006b). Steblo se dviguje nad

liste do dolžine 50 cm (Frajman 2005). Steblo je skoraj golo ali na redko hrapavo. Na

koncu stebla se nahaja rjav klas z rumenimi prašniki. Čas cvetenja je od aprila pa vse do

septembra (Bohinc 1991).

Ozkolistni trpotec najdemo predvsem na tratah, neobdelanih tleh in suhih travnikih (Rode

2006a). Pojavlja se tudi na pašnikih, ki so bogati s hranilnimi snovmi in ob poteh (Frajman

2005). Razširjen je v Evropi in Aziji, raznesen pa je po vsem svetu (Rode 2006a).

Ozkolistni trpotec je dobra krmna rastlina na travnikih z gosto rušo. Rast listov pospeši

proti svetlobi. Odlično krmo predstavlja na pašnikih, nasprotno pa velja za sušenje. Pri

sušenju se velik del listov zdrobi (Seliškar in Wraber 1986).

Slika 1: Ozkolistni trpotec (Plantago lanceolata L.)

(Gibbons, http://cdn1.arkive.org/media/0A/0ADF9910-19E6-4D24-9CBC-

5AC26FE439D3/Presentation.Large/Ribwort-plantain.jpg).

http://cdn1.arkive.org/media/0A/0ADF9910-19E6-4D24-9CBC-%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%205AC26FE439D3/Presentation.Large/Ribwort-plantain.jpg

http://cdn1.arkive.org/media/0A/0ADF9910-19E6-4D24-9CBC-%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%205AC26FE439D3/Presentation.Large/Ribwort-plantain.jpg


2.3 Navadni regrat

Navadni regrat (Taraxacum officinale L.) je prizemna, rozetasta trajnica, ki jo uvrščamo v

družino radičevk. Korenina regrata je dolga, mesnata in razrasla. Iz nje poženejo listi, ki so

podolgovati in globoko narezani (Krese 2003). Zunanji listi so le malo krajši in širši od

notranjih. Steblo je votlo, pokončno in neolistano, dolžine od 10 do 30 cm in nosi cvetni

košek, ki je širok 25 do 75 mm. Cvet je jezičaste oblike ter rumene barve. Zreli plodovi so

rjavi z dolgim kljuncem in lasasto kodeljico, ki jo veter nosi naokoli (Seliškar in Wraber

1986).

Regrat uspeva na tleh, ki so bogata z dušikom in s kalcijem. Za dobro rast potrebuje

globoka, vlažna ter dobro prepustna tla. V Sloveniji ga najdemo na travnikih in pašnikih od

nižin pa vse do subalpinskega sveta (Seliškar in Wraber 1986).

Glede na pogostost pojavljanja navadnega regrata lahko sklepamo, kakšna tla imamo in

posledično temu vemo, kakšne rastline moramo sejati, da bodo na tleh uspevale. Na

takšnih tleh, kjer samoniklo raste regrat, tam tla niso primerna za nežnejše rastline. Regrat

s svojimi močnimi in z dolgimi koreninami rahlja tla in si črpa hranilne snovi, ki jih

potrebuje za rast iz globjih plasti zemlje (Hauptman Medved 2012).

Regrat uvrščamo med koristne zeli, za katere velja, da se zmerno uveljavljajo v ruši. Imajo

podobno rast in razvoj kot trave in metuljnice na izbranem zemljišču, so primerne za

spravilo in se hitro obrastejo po košnji ali paši. Prav tako regrat ne vsebuje škodljivih ali

strupenih snovi. Dobro se prilagaja spremembam okolja in je odporen proti neugodnim

vremenskim razmeram (Vidrih 2012).


Slika 2: Navadni regrat (Taraxacum officinale Weber)

(Pott, http://cdn2.arkive.org/media/F8/F8FF807C-5679-4438-9395-

B3386FD3C632/Presentation.Large/Common-dandelion-in-flower.jpg).

2.4 Trpežna ljuljka

Trpežno ljuljko (Lolium perenne L.) uvrščamo med nizke vrste trav (Krese, 2003). V

višino doseže od 30 do 70 cm. Steblo je gladko, sploščeno s kolenastimi izrastki. Listni

poganjki so gladki in goli. Spodnji poganjki so rdeče obarvani (Mišić in Lakušić, 1990).

Listi so bleščeči in temno zeleni. Socvetje predstavlja 20 cm dolg lat, ki ga sestavljajo

sploščeni klaski. Klaski se tesno prilegajo bilki (Krese 2003).

Trpežna ljuljka je razširjena v Evropi (razen artični predeli), severni Afriki ter srednji

Aziji. Prenesena je bila tudi v Ameriko in Avstralijo (Mišić in Lakušić 1990).

Trpežni ljuljki ugajajo vlažna ter glinasta tla. Uspeva pa tudi v toplih, suhih primorskih

krajih, kjer zaradi hitre kalivosti izpodriva ostale trave. Dobro prenaša teptanje in nizko

košnjo (Korošec 1997).

http://cdn2.arkive.org/media/F8/F8FF807C-5679-4438-9395-B3386FD3C632/Presentation.Large/Common-dandelion-in-flower.jpg



Predstavlja odlično krmo, ne glede na način uporabe − sveža, posušena (Seliškar in Wraber

1986). Spada med najbolj cenjene trave za pridelovanje voluminozne krme. Uporabljamo

jo za kratkotrajno ozelenitev tal v jesenskem in zimskem času ali za trajno ozelenitev tal.

Zaradi hitre rasti jo za trajno ozelenitev sejemo v mešanicah s črno deteljo, švedsko

deteljo, plazečo deteljo, z latovkami, s pasjo travo, z mačjim repom … V mešanice za

trajno ozelenitev tal vključujemo predvsem diploidne sorte, ki prvotno niso namenjene

pridelovanju voluminozne krme za živali. Večjo trpežnost ljuljke dosežemo s pogostejšo

košnjo ali z mulčenjem. V večjem obsegu jo za kratkotrajne ozelenitve pridelujemo

predvsem zaradi hitrega pokrivanja tal in bujne rasti. Za prekrivanje tal v jesenskem in

zimskem času posegamo po bujnejših tetraploidnih sortah. Sejemo jo lahko v mešanicah s

črno deteljo, z grahom, grašicami, inkarnatko … (Kramberger 2003). Če ji nudimo ugodne

razmere za rast, se hitro obnavlja. Hitro ozeleni, vendar pozimi pogosto kar izgine s

pašnika, na njena mesta pa se naselijo plevelne vrste (Seliškar in Wraber 1986).

Glede na čas latenja razlikujemo zgodnje in pozne tipe trpežne ljuljke. Večjo hranilno

vrednost imajo sorte ljuljke z manj bili in več listja. Zaradi izjemne kakovosti in visoke

produktivnosti trpežno ljuljko prištevamo k najboljšim vrstam trav za pašno rabo. Vsebuje

veliko hranilnih snovi in je naša najpomembnejša pašna vrsta trave. Delež trpežne ljuljke

se v pašni rabi stalno povečuje. V pašne mešanice vključujemo predvsem sorte zgodnjih in

poznih tipov. S tem se podaljša čas trajanja paše in se hkrati izravna sezonsko priraščanje

travne ruše (Korošec1989).


Slika 3: Trpežna ljuljka (Lolium perenne L.)

(Reynolds,http://www.fao.org/ag/AGP/AGPC/doc/gallery/pictures/loliumpe/loliu

mper.jpg).

2.5 Bela detelja

Belo – plazečo deteljo (Trifolium repens L.) uvrščamo v družino metuljnic. Je prizemna,

plazeča se trajnica in odlična krmna rastlina. Stebla so plazeča, dolga od 20 do 50 cm.

Značilnost stebel bele detelje je, da se na kolencih ukoreninjajo (Seliškar in Wraber 1986).

Iz stebel se dvigujejo pokončni, dolgopecljati, trojnati listi dolžine od 10 do 20 mm. So

svetlo lisaste barve, na vrhu nekoliko izvotljeni. Ima bela glavičasta socvetja, v katerih je

od 40 do 80 cvetov. Cveti od maja pa vse do septembra. Plod je majhen strok s 3 ali 4

semeni. (Krese 2003).

Plazeči detelji ustrezajo sveža, vlažna, težja in nekoliko stlačena tla. Dobro rast doseže v

vlažnem podnebju in zmerno toplih rastiščih. Pri nas je razširjena vrsta od nižin do

subalpinskega pasu. Raste v Evropi ter v zahodni in severni Aziji. Prevladuje na pašnikih

(Seliškar in Wraber 1986).

http://www.fao.org/ag/AGP/AGPC/doc/gallery/pictures/loliumpe/loliumper.jpg

http://www.fao.org/ag/AGP/AGPC/doc/gallery/pictures/loliumpe/loliumper.jpg


Za trajno ozelenitev tal jo uporabljamo v mešanicah, v katerih prevladujejo nizke vrste

trav. Sejemo jo z latovkami in s trpežno ljuljko. Zelo je priljubljena za ozelenitve v trajnih

nasadih (Kramberger 2003). Njena uporaba je razširjena, ker tla obogati z atmosferskim

dušikom, mrvi pa poveča vsebnost visoko prebavljivih beljakovin in ječnost. Prav tako z

globokim koreninskim sistemom pripravi tla za naslednji posevek (Semenarna Ljubljana

2012). Njen pomen je tudi v zaščiti tal pred erozijo, kar ji omogoča adventivni koreninski

sistem in podzemno steblo (Korošec 1997). Zaradi bujnega cvetenja od spomladi do jeseni,

moramo biti previdni pri uporabi insekticidov. Čebele rade izkoriščajo pašo na beli detelji

in bi lahko prišlo do zaužitja ostankov pesticidov. Zaradi nevarnosti zdrsa pneumatik je

manj uporabna na večjih strminah (Kramberger 2003). Izredno pogosto jo najdemo na

travnikih zvez Cynosurion, Arrhenatherion in Calthion. Ker dobro prenaša teptanje, jo

najdemo tudi v pohojenih združbah reda Plantaginetalia maioris. Na neporaslih delih

travnikov se naseli med prvimi rastlinami. Primerno intenzivna paša delež plazeče detelje

še poveča. Visoke vrste trav pa beli detelji omejujejo rast in jo izpodrivajo iz ruše.

Popolnoma iz ruše le redko izgine. Na pašnikih je najpomembnejša in za krmo odlična

metuljnica. Njena kvaliteta se ne zmanjša niti pri sušenju (Seliškar in Wraber 1986).

Slika 4: Bela detelja (Trifolium repens L.)

(Justice, http://plants.usda.gov/gallery/standard/trre3_1h.jpg).

http://plants.usda.gov/gallery/standard/trre3_1h.jpg


2.6 Divje korenje

Divje korenje (Daucus carota L.) je samorasla, dvoletna zel, ki jo uvrščamo v skupino

kobulnic (Bohinc 1991). Ima belo vretenasto korenino, iz katere raste pokončno, dlakavo

in votlo steblo dolžine od 30 do 100 cm (Mišić in Lakušić 1990). Cvetovi so beli ali

rumenkasti z osrednjim kobulovim cvetom na sredini, ki je temnordeče obarvan. Plod je

okroglast in sestavljen iz dveh polplodičev (Bohinc 1991). Temnozeleni listi, ki so 2- do 3-

krat pernato deljeni, se od korenine proti socvetju zmanjšujejo. Pecljati stebelni listi so

sestavljeni iz usnjatih lističev, ki so črtasti ali celo suličasti.

Najpogosteje ga najdemo v Evropi, Aziji in severni Ameriki (Mišić in Lakušić 1990).

Dobro uspeva na suhih in vlažnih livadah, travnikih, poljih, ob poteh in gozdnih jasah

(Krese 2003). Živina ga rada pase do faze cvetenja. Krma je srednje dobre kvalitete.

Starejše rastline so slaba krma zaradi bodic in močnih stebel (Mišić in Lakušić 1990).

Slika 5: Divje korenje (Daucus carota L.)

(Bilek, http://www.naturephoto-cz.eu/pic/bilek/daucus-carota-l.-subsp.-carota-

0192.jpg).

http://www.naturephoto-cz.eu/pic/bilek/daucus-carota-l.-subsp.-carota-%20%20%200192.jpg

http://www.naturephoto-cz.eu/pic/bilek/daucus-carota-l.-subsp.-carota-%20%20%200192.jpg


3 MATERIALI IN METODE

Diplomsko delo temelji na lončnem poskusu v rastlinjaku in poskusu z gnojevko na

travniku. V obeh poskusih smo poskušali ugotoviti vpliv različnih koncentracij suhe snovi

v gnojevki na vznik in začetno rast nekaterih travniških rastlin.

Oba poskusa sta bila zasnovana kot trofaktorska: rastlina, gnojevka in koncentracija

gnojevke. V poskus smo vključili pet rastlin. Belo deteljo sorte Jura, za katero Semenarna

Ljubljana na svoji spletni strani (http://www.semenarna.si/podrobnosti-artikla-krmne-

-poljscine/category/metuljnice/article/bela-detelja-jura-semena-semenski-semenska-100g)

navaja, da je tip navadne bele detelje in dosega visoke pridelke. Je srednje odporna proti

boleznim. Primerna je za samostojno setev in setev v mešanice s travami. Zelo primerna je

za dosejavanje v že obstoječo travno rušo. V poskusu smo uporabili tudi trpežno ljuljko

sorte Tivoli, za katero Semenarna Ljubljana na spletni strani

(http://www.semenarna.si/podrobnosti-artikla-krmne-poljscine/category/krmne

trave/article/trpezna-ljuljka-tivoli-10kg) navaja, da je tetraploidna zelo pozna sorta. Ponaša

se s kakovostnim in z nadpovprečno velikim pridelkom. Odporna je proti boleznim, še pa

posebej proti rji. Preizkušena je v slovenskih rastnih razmerah. Odlično se vključuje v

mešanice z ostalimi gospodarsko pomembnimi travami in metuljnicami. V poskuse smo

zraven bele detelje in trpežne ljuljke vključili še ozkolistni trpotec, divje korenje in regrat,

katerih semena smo pridobili iz naravne populacije v SV Sloveniji.

Drugi proučevani faktor v poskusih sta bili dve gnojevki iz različnih govedorejskih kmetij.

Gnojevka 1 je bila iz govedorejske kmetije v Račah, kjer se ukvarjajo s prirejo pitancev.

Gnojevka 2 je bila iz govedorejske kmetije iz okolice Fale, kjer se ukvarjajo s prirejo krav.

Obe gnojevki smo redčili z vodo na 10, 7, in 4 % vsebnost suhe snovi. Kontrolno

obravnavanje smo izvedli samo z vodo in ni vsebovalo gnojevke. Sestava gnojevke in

električna prevodnost gnojevke 1 ter gnojevke 2 je prikazana v Preglednicah 5 in 6.

http://www.semenarna.si/podrobnosti-artikla-krmne-%20%20%20%20%20%20%20%20-poljscine/category/metuljnice/article/bela-detelja-jura-semena-semenski-semenska-100g

http://www.semenarna.si/podrobnosti-artikla-krmne-%20%20%20%20%20%20%20%20-poljscine/category/metuljnice/article/bela-detelja-jura-semena-semenski-semenska-100g

http://www.semenarna.si/podrobnosti-artikla-krmne-poljscine/category/krmne%20trave/article/trpezna-ljuljka-tivoli-10kg

http://www.semenarna.si/podrobnosti-artikla-krmne-poljscine/category/krmne%20trave/article/trpezna-ljuljka-tivoli-10kg


Preglednica 5: Sestava gnojevke in električna prevodnost gnojevke 1.

Gnojevka 1

Vsebnost (mg g-1

SS) Skupni N 37,0

N-NH4 17,0

P 8,0

K 29,6

Mg 6,1

Ca 14,1

Fe 3,49

Zn 0,179

Mn 0,183

Cu 0,034

Električna prevodnost (mS cm-1

) 10 % SS 13,5

7 % SS 12,7

4 % SS 9,7

SS – suha snov

Preglednica 6: Sestava gnojevke in električna prevodnost gnojevke 2.

Gnojevka 2

Vsebnost(mg g-1

SS) Skupni N 39,0

N-NH4 17,8

P 7,7

K 38,5

Mg 7,0

Ca 12,1

Fe 3,42

Zn 0,242

Mn 0,228

Cu 0,037

Električna prevodnost (mS cm-1

) 10 % SS 14,6

7 % SS 13,7

4 % SS 9,2

SS – suha snov


3.1 Lončni poskus v rastlinjaku

Za izvedbo lončnega poskusa smo lončke premera 10 cm in višine 8 cm napolnili s

komercialnim substratom Klasmann Tonsubstrat. Substrat je mešanica slabo do srednje

razgrajene bele šote, zelo razgrajene premrznjene črne šote in glinenih zrn. Substrat se

uporablja za vzgojo lončnic ter enoletnic. Reakcija (pH) substrata se giblje med 5,5 in 6,5.

V vsak lonček, ki je napolnjen s substratom, smo na površino substrata aplicirali po 20 ml

gnojevke različnih redčitev. V kontrolna obravnavanja smo aplicirali samo vodo. V

gnojevko smo položili 15 semen, ki smo jih razporedili v 3 vrste po 5 semen. Lončke s

semeni smo zalili z vodo in jih razporedili v rastlinjaku. Lončki so bili v rastlinjaku od

23. 3. 2011 do 13. 4. 2011. V tem času smo lončke redno zalivali z vodo iz vodnjaka, ki ni

bila klorirana. Temperatura v rastlinjaku se je gibala med 19 in 28 °C (noč/dan). Lončki so

bili izpostavljeni naravnemu ciklu svetloba/tema. Osmi in enaindvajseti dan po sajenju smo

prešteli število vzniklih rastlin in izmerili njihovo višino.

Slika 6: Postavitev lončkov (Podvršnik 2011).


3.2 Poskus z gnojevko na travniku

Poskus smo zasnovali podobno kot v rastlinjaku. Tudi v tem poskusu smo uporabili pet

rastlin in dve gnojevki iz različnih govedorejskih kmetij, ki smo jih prav tako redčili na 10,

7 in 4 % suhe snovi. Poskus smo postavili 1. 4. 2011. Na travniku smo v vrstah (30 cm

narazen) izkopali zemljo oz. rušo širine 8 cm in v globini od 6 do 8 cm. Izkopani del smo

napolnili z zemljo iz sosednje njive. Po shemi smo v vrsto nanašali v kupčke gnojevko

različnih koncentracij. Za kontrolo smo pustili prazen prostor. K ustrezni gnojevki smo

zapičili ustrezno barvo bucike (vsaka rastlinska vrsta je imela svojo barvo bucik). Približno

centimeter od bucike smo v gnojevko s pinceto vstavili po 1 seme ustrezne rastlinske vrste

(glej Sliko 11). Izkopali smo še ostale vrste na medvrstni razdalji 30 cm in ponovili

postopek. Skupno smo imeli 10 vrst. Ob vrstah smo zakoličili kole in čez raztegnili mrežo

proti pticam. Zaradi stalne suše smo 21. 4. 2011 vrste zalili s 70 litri vode. V poskusu smo

osmi in enaindvajseti dan preverili število vzniklih rastlin in njihovo višino.

Slika 7: Aplikacija gnojevke in postavitev bucike (Gornik 2011).


Slika 8: Vstavljanje semena v gnojevko (Gornik 2011).

Slika 9: Poskus na travniku (Gornik 2011).

3.3 Statistična obdelava obeh poskusov

Oba poskusa sta bila zasnovana kot trofaktorska poskusa v štirih ponovitvah. Pridobljeni

rezultati so obdelani z analizo variance (SPSS program). Razlike med aritmetičnimi

sredinami smo testirali s Tukeyevem testom pri 5 % tveganju.


G1

R1

G1

R2

G1

R3

G1

R4

G2

R1

G2

R2

G2

R3

G2

R4

G1

R2

G1

R1

G1

R4

G1

R3

G2

R2

G2

R1

G2

R4

G2

R3

G1

R1

G1

R2

G1

R3

G1

R4

G2

R1

G2

R2

G2

R3

G2

R4

G1

R2

G1

R1

G1

R4

G1

R3

G2

R2

G2

R1

G2

R4

G2

R3

G1

R1

G1

R2

G1

R3

G1

R4

G2

R1

G2

R2

G2

R3

G2

R4

G1

R2

G1

R1

G1

R4

G1

R3

G2

R2

G2

R1

G2

R4

G2

R3

G1

R1

G1

R2

G1

R3

G1

R4

G2

R1

G2

R2

G2

R3

G2

R4

G1

R2

G1

R1

G1

R4

G1

R3

G2

R2

G2

R1

G2

R4

G2

R3

G1

R1

G1

R2

G1

R3

G1

R4

G2

R1

G2

R2

G2

R3

G2

R4

G1

R2

G1

R1

G1

R4

G1

R3

G2

R2

G2

R1

G2

R4

G2

R3

G2

R3

G2

R4

G2

R1

G2

R2

G1

R3

G1

R4

G1

R1

G1

R2

G2

R4

G2

R3

G2

R2

G2

R1

G1

R4

G1

R3

G1

R2

G1

R1

G2

R3

G2

R4

G2

R1

G2

R2

G1

R3

G1

R4

G1

R1

G1

R2

G2

R4

G2

R3

G2

R2

G2

R1

G1

R4

G1

R3

G1

R2

G1

R1

G2

R3

G2

R4

G2

R1

G2

R2

G1

R3

G1

R4

G1

R1

G1

R2

G2

R4

G2

R3

G2

R2

G2

R1

G1

R4

G1

R3

G1

R2

G1

R1

G2

R3

G2

R4

G2

R1

G2

R2

G1

R3

G1

R4

G1

R1

G1

R2

G2

R4

G2

R3

G2

R2

G2

R1

G1

R4

G1

R3

G1

R2

G1

R1

G2

R3

G2

R4

G2

R1

G2

R2

G1

R3

G1

R4

G1

R1

G1

R2

G2

R4

G2

R3

G2

R2

G2

R1

G1

R4

G1

R3

G1

R2

G1

R1

Slika 10: Shema nastavitve poskusa na travniku.

G1 – gnojevka iz prve kmetije, G2 – gnojevka iz druge kmetije, navadni regrat – zelena,

divje korenje – rdeča, ozkolistni trpotec – modra, trpežna ljuljka – rjava, bela detelja – vijolična.


4 REZULTATI Z RAZPRAVO

4.1 Lončni poskus v rastlinjaku

Iz Preglednice 7 je razvidno, da vsebnost suhe snovi v gnojevki statistično vpliva na število

vzniklih rastlin osmi in enaindvajseti dan po sajenju. Pri kontrolnem obravnavanju, pri

katerem seme ni imelo stika z gnojevko, je bilo število vzniklih rastlin osmi (6,5) in

enaindvajseti dan (9,5) največje. Enaindvajseti dan pri 4 % SS ni statistično pomembne

razlike glede na kontrolo (9,4). Z naraščanjem koncentracije suhe snovi v gnojevki se je

zmanjševalo število vzniklih rastlin. Gnojevka z nižjo vsebnostjo suhe snovi je torej manj

negativno vplivala na vznik rastlin kot gnojevka, ki je vsebovala višje koncentracije suhe

snovi. Posledično je bilo pri gnojevki z 10 % suhe snovi najmanjše število vzniklih rastlin

osmi (3,1) in enaindvajseti (5,6) dan.

Tudi vrsta gnojevke je statistično značilno vplivala na število vzniklih rastlin. V

obravnavanju z gnojevko 1 je vzniknilo največ rastlin. Osmi dan po postavitvi poskusa je

bilo pri gnojevki 1 v povprečju 5,1 vzniklih rastlin, pri gnojevki 2 pa 4,5 vzniklih rastlin.

Do podobnih rezultatov smo prišli na enaindvajseti dan po sajenju, saj smo pri gnojevki 1

našteli v povprečju 8,2 rastlin, pri gnojevki 2 pa 8,1 rastlin, vendar razlike niso bile več

statistično značilne.

Število vzniklih rastlin se je statistično značilno razlikovalo tudi glede na rastlinsko vrsto.

Na osmi dan po postavitvi poskusa smo največje število rastlin opazili pri beli detelji (9,4),

sledila ji je trpežna ljuljka (8,0), navadni regrat (3,9), ozkolistni trpotec (1,7) in na zadnjem

mestu po številu rastlin je bilo divje korenje (1,0). Na enaindvajseti dan je bilo največje

število rastlin pri beli detelji in trpežni ljuljki (10,1). Do večjih sprememb je prišlo pri

navadnem korenju, saj smo ga lahko po številu rastlin (8,4) uvrstili takoj za belo deteljo in

trpežno ljuljko. Pri regratu smo opazili v povprečju 8 rastlin. Število rastlin pri ozkolistnem

trpotcu je bilo statistično značilno nižje (4,2).


Pomembno je poudariti interakcije med gnojevko (G) in rastlinsko vrsto (R) ter interakcije

med vsebnostjo suhe snovi v gnojevki (VSS) in rastlinsko vrsto (R), saj nam prav

interakcije prikažejo realno sliko dogajanja v poskusih. Interakcije so nam pokazale, da se

rastlinske vrste različno odzivajo na isto gnojevko. To je pomembno upoštevati predvsem

pri gnojenju pol naravnih travnikov, ki se regenerirajo iz talne banke semena.

Preglednica 7: Vpliv suhe snovi v gnojevki, vrste gnojevke in rastlinske vrste na

število vzniklih rastlin osmi in enaindvajseti dan.

Število rastlin

8. dan 21. dan

Vsebnost

suhe snovi v

gnojevki

(VSS) (%)

10,0 3,1c 5,6c

7,0 4,4b 8,1b

4,0 5,1b 9,4a

Kontrola 6,5a 9,5a

Gnojevka

(G)

1 5,1a 8,2a

2 4,5b 8,1a

Rastlinska

vrsta (R)

T. repens 9,4a 10,1a

L. perenne 8,0b 10,1a

T. officinale 3,9c 8,0b

P. lanceolata 1,7d 4,2

D. carota 1,0d 8,4b

Interakcija VSS x G *** NS

VSS x R *** *

G x R *** *

VSS x G x R *** **

*** − signifikantno P ≤ 0,001, ** − signifikantno P ≤ 0,01, * − signifikantno P ≤ 0,05, NS – nesignifikantno

Vrednosti za iste primerjave v stolpcih, ki so označene z isto črko, se statistično ne razlikujejo med seboj

(P≤ 0,05). VSS … vsebnost suhe snovi; G … gnojevka; R … rastlinska vrsta.


Iz Grafikona 1 je razvidno, da visoke koncentracije suhe snovi v gnojevki najbolj zavirajo

rast pri ozkolistnem trpotcu, navadnem regratu in navadnem korenju. Visoke koncentracije

suhe snovi v gnojevki so najmanj negativno vplivale na rast pri trpežni ljuljki. Tudi bela

detelja je razmeroma dobro rastla pri višjih koncentracijah suhe snovi.

Graf 1: Vpliv rastlinske vrste in suhe snovi v gnojevki na število vzniklih rastlin na

enaindvajseti dan poskusa.

Iz Preglednice 8 je razvidno, da se višina rastlin statistično značilno razlikuje glede na

koncentracijo gnojevke. Podobno kot je vsebnost suhe snovi vplivala na število rastlin

negativno, vpliva torej tudi na rast rastlin. Gnojevka z 10 % SS je najbolj negativno

vplivala na rast, saj so bile rastline manjše rasti (0,3 cm osmi dan in 5,3 cm enaindvajseti

dan). Gnojevka s 7 % SS je dala osmi dan najvišje višine rastlin (0,7 cm). Enaindvajseti

dan so se ponovno pokazali negativni vplivi visokih koncentracij suhe snovi v gnojevki na

rast rastlin, saj je bila izmerjena višina (5,8 cm) nižja kot pri 4 % SS (6,1cm) in kontrolnem

obravnavanju (6,5 cm).


Vrsta gnojevke ni statistično značilno vplivala na višino rastlin niti osmi niti enaindvajseti

dan. Prav tako smo prišli do zaključka, da rastlinska vrsta statistično značilno vpliva na

višino rastlin. Najvišjo višino smo osmi in enaindvajseti dan zaznali pri trpežni ljuljki (0,9

cm in 15,0 cm), sledil ji je ozkolistni trpotec (0,7 cm in 5,0 cm) ter bela detelja (0,6 cm in

3,4cm). Regrat (0,2 cm in 2,4 cm) in divje korenje (0,1 cm in 3,9 cm) sta bila nižja.

Pomembnejše interakcije v povezavi z višino rastlin smo zaznali le osmi dan po postavitvi

poskusa, in sicer med vsebnostjo suhe snovi v gnojevki in vrsto gnojevke ter vsebnostjo

suhe snovi v gnojevki in rastlinsko vrsto.

Slika 11: Bela detelja z gnojevko 1 na 21. dan po sajenju.


Slika 12: Navadni regrat z gnojevko 1 na 21. dan po sajenju.

Slika 13: Divje korenje z gnojevko 1 na 21. dan po sajenju.


Preglednica 8: Vpliv suhe snovi v gnojevki, vrste gnojevke in rastlinske vrste na

višino rastlin osmi in enaindvajseti dan.

Višina rastlin (cm)

8. dan 21. dan

Vsebnost

suhe snovi v

gnojevki

(VSS) (%)

10,0 0,3b 5,3c

7,0 0,7a 5,8bc

4,0 0,5ab 6,1ab

Kontrola 0,5ab 6,5a

Gnojevka

(G)

1 0,5a 5,8a

2 0,5a 6,0a

Rastlina (R) T. repens 0,6b 3,4c

L. perenne 0,9a 15,0a

T. officinale 0,2c 2,4d

P. lanceolata 0,7ab 5,0b

D. carota 0,1c 3,9c

Interakcije VSS x G NS NS

VSS x R *** NS

G x R *** NS

VSS x G x R * NS

*** − signifikantno P ≤ 0,001, ** − signifikantno P ≤ 0,01, * − signifikantno P ≤ 0,05, NS – nesignifikantno

Vrednosti za iste primerjave v stolpcih, ki so označene z isto črko, se statistično ne razlikujejo med seboj

(P≤ 0,05). VSS … vsebnost suhe snovi; G … gnojevka; R … rastlinska vrsta.

4.2 Poskus z gnojevko v naravi

V poskusu, ki smo ga izvajali na prostem, je prevladovalo vroče in sončno vreme ter suša.

Poskus smo le enkrat zalili s 70 litri vode. Posledično se je močno povišala vsebnost suhe

snovi v gnojevki, v katero smo posejali semena. Že Bedenik (2010) in Flere (2011) sta

prišli do zaključka, da visoke koncentracije suhe snovi v gnojevki negativno vplivajo na

vznik in rast rastlin. Te ugotovitve lahko mi potrdimo, saj na celotnem poskusu ni vzklila

nobena rastlina.


5 SKLEP

Gnojevka se veliko uporablja za gnojenje travinja ne samo v Sloveniji, temveč tudi drugod

po svetu. Z uporabo gnojevke rastlinam zagotovimo snovi, ki jih nujno potrebujejo za rast.

Da bo njena uporaba čim bolj pozitivno vplivala na rastline, moramo poznati pravilne

načine uporabe. Med drugim je pomembno, da poznamo tudi negativne vplive visokih

koncentracij suhe snovi v gnojevki na kalivost in začetno rast rastlin. Iz pridobljenih

rezultatov lončnega poskusa ugotavljamo, da je najbolj negativno vplivala na vznik in rast

rastlin gnojevka z najvišjo (10 %) koncentracijo suhe snovi. Razvidno je tudi, da vse

rastlinske vrste ne odreagirajo enako na enake koncentracije suhe snovi. Če negativen

vpliv visokih koncentracij gnojevke še ni bil tako zelo izrazit na kalitev in začetno rast

trpežne ljuljke in bele detelje, pa tega nikakor ne moremo trditi za ozkolistni trpotec in

navadno korenje. Iz rezultatov poskusa z gnojevko na travniku pa ugotavljamo, kako

pomembno se je izogniti apliciranju gnojevke v sušnem in vročem obdobju. Pravkar

aplicirana gnojevka se lahko izsuši in posledično se poveča vsebnost suhe snovi, kar

neugodno vpliva na vznik rastlin. Pri uporabi na travinju je potrebno gnojevko redčiti z

vodo. To je še posebej pomembno pri uporabi gnojevke na pol naravnem travinju, ki se

obnavlja iz semena v tleh. Če ob apliciranju gnojevke dodajamo še semena, moramo poleg

redčenja gnojevke z vodo upoštevati še primeren čas aplikacije (rano spomladi) in

vremenske razmere (hladnejše, vlažno vreme).


6 VIRI

1. Babnik D., Žnidaršič - Pongrac V., Kmecl V., Sušin J., Verbič J., Šegula B.,

Žnidaršič T., Jeretina J. 2006. Sestava živinskih gnojil v Sloveniji. Murska Sobota,

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod: 272−281.

2. Bedenik M. 2010. Vpliv gnojevke na kalitev in začetno rast bele in črne detelje

(Trifolium repens L. in Trifolium pratense L.). Diplomsko delo. Maribor, Fakulteta

za kmetijstvo in biosistemske vede: 1-26.

3. Bilek I. 2007. Daucus carota L. subsp. carota. (elektronski vir)

http://www.naturephoto-cz.eu/pic/bilek/daucus-carota-l.-subsp.-carota-0192.jpg

(5.februar 2012).

4. Bohinc P. 1991. Slovenske zdravilne rastline, vodnik za nabiranje in pripravo

zdravilnih zelišč. Ljubljana, Mladinska knjiga: 140, 272.

5. Buchgraber K., Gindl G. 2004. Zeitgemässe Grünland-Bewirtschaftung. Graz,

Leopold Stocker Verlag: 1-192

6. Dalton H., Brand-Hardy R., 2003. Nitrogen: the essential public enemy. Journal of

Applied Ecology. Volume 40: 771-781.

7. Flere D. 2011. Vpliv gnojevke na kalitev in začetno rast nekaterih trav. Diplomsko

delo. Maribor, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede: 1-26.

8. Frajman B. 2005. Cvetlice, enostavno in zanesljivo določanje. Kranj, Narava: 176.

http://www.naturephoto-cz.eu/pic/bilek/daucus-carota-l.-subsp.-carota-0192.jpg


9. Gibbons B. Ribwort plantain (Plantago lanceolata). (elektronski vir)

http://cdn1.arkive.org/media/0A/0ADF9910-19E6-4D24-9CBC-

5AC26FE439D3/Presentation.Large/Ribwort-plantain.jpg)

(5.januar 2012).

10. Hauptman Medved A. Pleveli so kot vrtni škratje. (elektronski vir)

http://www.kmeckiglas.com/index.php?option=com_content&task=view&id=1908&

Itemid=118

(5.februar 2012)

11. Justice S. W. White clover (Trifolium repens). (elektronski vir)


(5.februar 2012).

12. Kokalj G., Leskošek M., Čop J. 1983. Vpliv gnojenja, krme, tal in načina reje na

vsebnost hranil v goveji gnojevki. Ljubljana, Kmečki glas: 250-252.

13. Korošec J. 1997. Travinje in trate, gospodarjenje in raba. Ljubljana, Kmečki glas:

11−178.

14. Korošec J. 1989. Pridelovanje krme. Ljubljana, Kmečki glas: 85-86.

15. Kramberger B. 2003. Ozelenitev tal v kmetijstvu. Maribor, Fakulteta za kmetijstvo:

1-69

16. Kramberger B. 1995. Pridelovanje krme (izbrana poglavja). Maribor, Visoka

kmetijska šola: 41-42.

17. Kramberger s sod. 2010. Travništvo in pridelovanje krme. Zbrana poglavja za

izobraževanje zunanjih uporabnikov (Zvezek 2). Maribor, Fakulteta za kmetijstvo in

biosistemske vede: 3.

http://cdn1.arkive.org/media/0A/0ADF9910-19E6-4D24-9CBC-5AC26FE439D3/Presentation.Large/Ribwort-plantain.jpg

http://cdn1.arkive.org/media/0A/0ADF9910-19E6-4D24-9CBC-5AC26FE439D3/Presentation.Large/Ribwort-plantain.jpg

http://www.kmeckiglas.com/index.php?option=com_content&task=view&id=1908&Itemid=118

http://www.kmeckiglas.com/index.php?option=com_content&task=view&id=1908&Itemid=118



18. Krese M. 2003. 1000 travniških rastlin Slovenije. Ljubljana, Tehniška založba

Slovenije: 211.

19. Lebar J. 2010. Siliranje koruze (elektronski vir)

http://kmetijskioglasnik.si/nasveti_clanki?stran=109&id=000649660

(15.marec 2012).

20. Leskošek M. 1993. Gnojenje: za velik in kakovosten pridelek, za izboljšanje

rodovitnosti tal, za varovanje narave. Ljubljana, Kmečki glas: 61-65.

21. Leskošek M. 1988. Gnojila in gnojenje. Ljubljana, Kmečki glas: 46-47.

22. López Perigo E., Núnez Delgado A., Diaz-Fіerros F. 2002. Attenuation of

groundwater contamination caused by cattle slurry: a plot - scale experimental study.

Bioresource technology. Volume 84: 105−111.

23. Ma, L., Ma, W. Q. Velthof, G. I Wang, F. H., Qin, W., Zhang, F. S., Oenema, O.

2010. Modeling nutrient flows in the fod chain of China. J. Environ. Qual. 39:

1279−1289.

24. Mihelič R., Čop J., Jakše M., Štampar F., Majer D., Tojnko S., Vršič S. 2010.

Smernice za strokovno utemeljeno gnojenje. Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo,

gozdarstvo in prehrano: 66−69.

25. Mišić L., Lakušić R. 1990. Livadske biljke. Beograd, Zavod za uđžbenike i nastavna

sredstva: 76, 171.

http://kmetijskioglasnik.si/nasveti_clanki?stran=109&id=000649660


26. Pott E. Common dandelion (Taraxacum officinale agg). (elektronski vir)

http://cdn2.arkive.org/media/F8/F8FF807C-5679-4438-9395-

B3386FD3C632/Presentation.Large/Common-dandelion-in-flower.jpg

(5.februar 2012).

27. Reynolds S. Lolium perenne. (elektronski vir)

http://www.fao.org/ag/AGP/AGPC/doc/gallery/pictures/loliumper/loliumper6.jpg

(5.februar 2012).

28. Rode J. 2006a. Zdravilne rastline – vodnik. Kranj, Narava: 336.

29. Rode J. 2006b. Zdravilna zelišča, enostavno in zanesljivo določanje. Kranj, Narava:

180.

30. Rodhe L. 2003. Methods for determining the presence of slurry on the crop and in

the upper soil layer after aplication to grassland. Bioresource technology. Volume

90, Issue 1: 81-88.

31. Seliškar A. Wraber T. 1986. Travniške rastline na slovenskem, sto pogostih vrst.

Ljubljana, Prešernova družba: 12-67.

32. Semenarna Ljubljana. Bela detelja Jura, Trifolium repens L. (elektronski vir)

http://www.semenarna.si/podrobnosti-artikla-krmne-

poljscine/category/metuljnice/article/bela-detelja-jura-semena-semenski-semenska-

100g

(5.januar 2012).

33. Semenarna Ljubljana. Trpežna ljulka Tivoli, Lolium perenne L. (elektronski vir)

http://www.semenarna.si/podrobnosti-artikla-krmne-poljscine/category/krmne-

trave/article/trpezna-ljuljka-tivoli-1kg

(5.januar 2012).



http://www.fao.org/ag/AGP/AGPC/doc/gallery/pictures/loliumper/loliumper6.jpg

http://www.semenarna.si/podrobnosti-artikla-krmne-poljscine/category/metuljnice/article/bela-detelja-jura-semena-semenski-semenska-100g



http://www.semenarna.si/podrobnosti-artikla-krmne-poljscine/category/krmne-trave/article/trpezna-ljuljka-tivoli-1kg

http://www.semenarna.si/podrobnosti-artikla-krmne-poljscine/category/krmne-trave/article/trpezna-ljuljka-tivoli-1kg


34. Travinje, Tehnologija pridelovanja. (elektronski vir)

http://www.agrosaat.si/clanki,105,0.html

(4.februar 2012).

35. Uredba o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov – UL

113/2009

http://www.gzs.si/slo/panoge/zbornica_kmetijskih_in_zivilskih_podjetij/nacionalna_

zakonodaja/47962

(28.julij 2012).

36. Verbič J., Sušin J., Simončič A., Cergan Z., Babnik D., Jejčič V., Poje T., Knapič M.,

Dolničar P., Majer D., Verbič J., Ugrinovič K., Janža R., Maljevič J., Stopar M.,

Zemljič A. 2006. Svetovalni kodeks dobre kmetijske prakse. Varovanje voda, tal,

zraka in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Ljubljana, Kmetijski inštitut Slovenije: 1-

200.

37. Vidal M., López A., Santoalla M.C., Valles V. 2000. Factor analysis for the study of

water resources contamination due to the use of livestock slurries as fertilizer.

Agricultural Water Management. Volume 45: 1-15.

38. Vidrih M. 2007. Razširjenost in prihodnost travinja v Sloveniji. Sejalec, let.2, št. 3,

str: 4-8

39. Vidrih M. Zeli na travnatem svetu − indikatorske rastline (spoznavanje zeli v

razcvetenem in nerazcvetenem stanju) (elektronski vir)

http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=7&ved=0CFYQ

FjAG&url=http%3A%2F%2Fweb.bf.uni-

lj.si%2Fkatedre%2Fstudij%2Fzeli.doc&ei=vm8DUMWyN4KG4gT0-

sDBCA&usg=AFQjCNEU04YTuofqatizwJbK-

WGbqZ2Prg&sig2=ToFS8dZLJeP3giVX-UC0Cg

(15.marec 2012).

http://www.agrosaat.si/clanki,105,0.html

http://www.gzs.si/slo/panoge/zbornica_kmetijskih_in_zivilskih_podjetij/nacionalna_zakonodaja/47962

http://www.gzs.si/slo/panoge/zbornica_kmetijskih_in_zivilskih_podjetij/nacionalna_zakonodaja/47962

http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=7&ved=0CFYQFjAG&url=http%3A%2F%2Fweb.bf.uni-lj.si%2Fkatedre%2Fstudij%2Fzeli.doc&ei=vm8DUMWyN4KG4gT0-sDBCA&usg=AFQjCNEU04YTuofqatizwJbK-WGbqZ2Prg&sig2=ToFS8dZLJeP3giVX-UC0Cg





ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju red. prof. dr. Branku KRAMBERGERJU za pomoč in

strokovna navodila pri izdelavi diplomskega dela.

Prav tako se zahvaljujem somentorjema doc. dr. Janji KRISTL za vse opravljene

analize in tehničnemu sodelavcu asistentu na Katedri za travništvo in pridelovanje

krme Miranu PODVRŠNIKU, za pomoč pri zasnovi in vrednotenju poskusa.

Posebno zahvalo pa bi namenila tudi moji družini, ki mi je omogočila študij in me

vselej podpirala.

negativen vpliv visokih koncentracij suhe snovi v … · v spomladanskem in jesenskem času...

Documents